r
Vetekfcki
LETO II — ŠTEVILKA 11
IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN
VELENJE, 17. AVGUST 1954
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. ŠTEV. 622-T-4 Plil N. R. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU
19. septembra vsi na Ostrožno!
Prijavite se čimprej pri krajevnih organizacijah ZB in SZDL
PRAVILA Rudnika lignita Velenje
Na podlagi 23. člena Temeljnega zakona o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih ter 51. in 52. člena v zvezi s 108. členom Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ št. 51/53) prinaša delavski svet Rudnika lignita Velenje na svoji seji dne 29. 7. 1954 zaradi vskla-ditve dosedanjih svojih pravil z določili navedene uredbe nova
PRAVILA
Rudnika lignita Velenje v Velenjiu
I. Temeljne določbe
Člen 1.
Podjetje Rudnik lignita Velenje je ustanovljeno z rešitvijo Vlade FLRJ štev. 462/46/3 z dne 21. oktobra 1946 na predlog Ministrstva za rudarstvo FLRJ.
Člen 2.
Podjetje ima lastnost pravne osebe, sme pridobivati imovinske pravice in prevzemati obveznosti, more tožiti in biti toženo.
Podjetje more prevzemati le takšne obveznosti, ki izvirajo iz njegovega poslovanja in za katere odgovarja z imovino, ki jo upravlja.
Člen 3.
Firma podjetja se glasi: Rudnik li-gnlita Velenje, brzojavni naslov pa: Rudnik Velenje. Sedež podjetja je Velenje.
Člen 4.
Firmo podjetja podpisuje pravno-veljavno direktor rudnika v mejah pooblastil, ki jih ima po obstoječih predpisih in v skladu s temi pravili.
Direktor rudnika lahko pooblasti še druge osebe za podpisovanje firme in določi v svoji zadevni odločbi oibseg in pogoje, ob katerih smejo te osebe (podpisovati firmo.
Člen 5.
Predmet poslovanja podjetja je:
a)	proizvodnja, predelava in prodaja lignita;
b)	organizacija in vodenje poslov v obratih, ki so v neposredni zvezi z osnovno dejavnostjo podjetja oziroma posredno dopolnjujejo in omogočajo izvajanje poslovanja pod točko a) tega člena, in sicer: elektrostrojna in mehanična delavnica, kovačnica, avtopark, polnojarmenik. mizarska delavnica, kamnolom, gradbeni oddelek in zunanji obrat za vzdrževalna dela.
Člen 6.
Podjetje more v teku svojega obstoja menjati predmet vzporedne dejavnosti.
O vsaki spremembi mora sklepati delavski svet, za njegovo rešitev pa iz-poslovati soglasnost pristojnega okrajnega ljudskega odbora.
II. Upravljanje s podjetjem
Člen 7.
S podjetjem upravlja delovni kolektiv v okviru gospodarskega načrta, toda na osnovi pravic in dolžnosti, vsebovanih v zakonitih predpisih in v teh pravilih.
Delovni kolektiv izvaja svoje pravice upravljanja preko svojih izvoljenih organov: delavskega sveta in upravnega odbora.
DELAVSKI SVET
Člen 8.
Delavski svet je najvišji upravni organ v podjetju. Delavski svet rešuje načelno probleme celokupne dejavnosti podjetja, izdaja odločbe o vseh temeljnih vprašanjih organizacije in poslovanja podjetja in rešuje zadeve, ki spadajo po obstoječih predpisih v njegovo izključno pristojnost.
Člen 9.
V izključno pristojnost delavskega sveta spada:
a)	osvojitev gospodarskega načrta in zaključnega računa;
b)	sklepanje o gospodarjenju s podjetjem in c izpolnjevanju gospodarskega načrta;
c)	volitev, razrešitev in menjanje
upravnega odbora podjetja ali njegovih posameznih članov;
č) izdajanje pravdi podjetja in tarifnega pravilnika;
d)	izdajanje sklepov in navodil za delo upravnega odbora in direktorja podjetja v okviru svojega delokroga;
e)	pretresanje poročil o delu upravnega odbora in sklepanje o odobravanju njegovega dela;
f)	pretresanje posameznih ukrepov upravnega odbora in sklepanje o teh ukrepih;
g)	razdelitev sredstev, s katerimi podjetje samostojno razpolaga;
h)	odločanje o potrebi rezervnega fonda, vendar v mejah obstoječih predpisov (člen 3 in 4 Uredbe o porabi sredstev rezervnega fonda gospodarskih organizacij, SI. 1. FLRJ št. 5/54);
i)	odločanje o tem, ali se sme podjetje zadolžiti z investicijskimi krediti (člen 20, odst. 5 Uredbe o posojilih za investicije v gospodarstvu, SI. 1. FLRJ štev. 4/54);
k) odloča o nakupu in prodaji, izdelavi ali gradnji osnovnih sredstev in dajanju v zakup osnovnih sredstev, v kolikor ne prenese te svoje pravice za stvari manjše vrednosti na upravni odbor oziroma na direktorja (čl. 51 Uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij, SI. 1. FLRJ štev. 52/53);
1) odločanje o odpisu stvari iz osnovnih sredstev, v kolikor ne prenese te svoje pravice za stvari manjše vrednosti na upravni odbor oziroma na direktorja podjetja (člen 28 Uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi go-podarskih organizacij, SI. 1. FLRJ štev. 52/53);
m) odločanje o ustanovitvi obratnih in poslovnih enot, o izločitvi obratnih in poslovnih enot v samostojno podjetje', kakor tudi o spojitvi, priiavitvu in razdelitvi podjetja na podlagi členov 63, 69 in 80 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur. 1. FLRJ št. 51/53);
n) odločanje o predlogu pristojni državni arbitraži za izvedbo prisilnega likvidacijskega postopka podjetja v smislu členov 30 in 31 Uredbe o prenehanju podjetij in obratov (SI. 1. FLRJ štev. 51/53);
o) reševanje pritožb delavcev in uslužbencev zoper odločbe o določitvi tarifnih postavk, ki jih je izdal upravni odbor podjetja (čl. 38, odst. 1 v zvezi s čl. 19, točko 8 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij SI. 1. FLRJ štev. 56/53);
p) reševanje pritožb tehnično-strokov-nih in drugih strokovnih uslužbencev zoper odločbe o določitvi tarifnih postavk ne glede na to, kdo je izdal prvostopno rešitev (čl. 38, odst. 2 cit. uredbe);
r) reševanje pritožb delavcev in uslužbencev, če pristojni organ podjetja ne izda v roku osmih dni rešitev o ugovorih delavcev in uslužbencev zoper obračun svoje plače in zoper norme, ki jih uvede podjetje (čl. 38, odst. 3 in 4 cit. uredbe);
s) reševanje pritožb zoper rešitve upravnega odbora, ki se nanašajo na delovne odnose delavcev in uslužbencev;
š) imenovanje predsednika, tožilca in članov disciplinskega sodišča ter njihovih namestnikov;
t) izdaja poslovnike o svojem delu.
Člen 10.
Delavski svet sestoji iz toliko članov, kolikokrat po 30 delavcev in uslužbencev šteje delovni kolektiv.
Volitve delavskega sveta se vrše v rokih in na način, ki je predpisan v obstoječih predpisih.
Člen 11.
Delavski svet rešuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah, ki so redne ali izredne.
Redne seje delavskega sveta sklicuje predsednik najmanj enkrat v 6 tednih.
Izredne seje delavskega sveta se sklicujejo po potrebi, bodisi na iniciativo predsednika delavskega sveta ali na predlog upravnega odbora, upravnega odbora sindikalne podružnice, ene tretjine članov delavskega sveta ali direktorja podjetja.
Če predsednik delavskega sveta v roku 5 dni od dneva, ko je prejel predlog za sklicanje izredne seje, ne skliče izredne seje delavskega sveta, je upravičen sklicati cm voditi sejo delavskega sveta predlagatelj z enakimi pravicami kot predsednik delavskega sveta.
Delavski svet voli iz vrst svojih članov predsednika in njegovega namestnika.
Predsednik delavskega sveta sklicuje
in vodi seje ter podpisuje odločbe in rešitve, ki jih je izdal delavski svet iz svoje pristojnosti.
Namestnik predsednika delavskega sveta zamenjuje predsednika, če je ta odsoten in službeno zadržan.
Člen 12.
Predsednik delavskega sveta ali njegov namestnik sta dolžna dostaviti članom delavskega sveta predlog dnevnega reda in k temu potrebni material obenem z vabilom za sejo najmanj 5 dni pred dnevom, določenim za sejo.
Ako se na seji razpravlja o gospodarskem načrtu, zaključnem računu, pravilih ali tarifnem pravilniku, je potrebni material z vabilom dostaviti članom delavskega sveta 8 dni pred dnevom, določenim za sejo.
Člen 13.
Delavski svet odloča veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica članov.
Delavski svet sklepa z večino glasov navzočih članov.
Glasovanje se vrši načeloma javno, razen v primerih volitve upravnega odbora in članov disciplinskega sodišča, ki se vrše vselej tajno.
Delavski svet more tudi v posameznih drugih primerih odločiti, da se glasovanje izvrši tajno.
Člen 14.
Izjemoma od določil prejšnjega člena odloča delavski svet v primerih, ko postavlja in pretresa gospodarski načrt, zaključni račun, c<dt js in prodajo osnovnih sredstev, razdelitev sredstev, s katerimi samostojno razpolaga, veljavno le, če je na seji navzočih dve tretjini čianov.
Člen 15.
Sejam DS morajo prisostvovati vsi člani DS, upravnega odbora in direktor podjetja. Vsak član DS ima pravico postavljati direktorju in članom upravnega odbora vprašanja glede njihovega dela in zahtevati pojasnila, le-tji pa so dolžni dati odgovore.
Po potrebi sme DS povabiti na svoje seje tudi posamezne delavce oziroma uslužbence zaradi predložitve ali dajanja potrebnih poročil aH podatkov.
Člen 16.
O vsaki seji DS se vodi zapisnik po stalnem zapisnikarju, ki ga izvoli DS.
Zapisnik podpiše predsednik in zapisnikar razen tega pa še dva overova-telja zapisnika, če bi bile na seji izvršene kakršne koli volitve.
Člen 17.
Delavski svet mora v drugi 'polovici drugega meseca tekočega kvartala podati delovnemu kolektivu obrazloženo poročilo o svojem delu v preteklem kvartalu.
Poročilo mora biti pregledno in obsegati celokupno dejavnost podjetja.
Člen 18.
Delavski svet in poedini člani DS se lahko odpokličejo tudi pred potekom časa, za katerega so izvoljeni, če izgube zaupanje delovnega kolektiva.
Predlog za odpoklic mora vložiti sindikalna podružnica ali izvestno število delavcev in uslužbencev
Če gre za odpoklic celotnega delavskega sveta, mora znašati število predlagateljev najmanj eno desetino ob času vložitve predloga zaposlenih delavcev in uslužbencev, ki imajo volilno pravico.
Če gre za odpoklic posameznih članov delavskega sveta, mora znašati število predlagateljev najmanj polovico števila predlagateljev, ki je odrejeno v 3. odstavku tega člena.
Predlog sindikalne podružnice podpiše predsednik in tajnik ter vsi predlagatelji, kolikor jih določata odstavek 3 in 4 tega člena.
Člen 19.
Predlog za odpoklic mora biti pismen in obrazložen.
Vloži se na DS, ki izda odločbo o razpisu glasovanja za odpoklic in o določitvi dneva, na katerega se mora izvršiti glasovanje o odpoklicu.
DS mora o razpisu glasovanja in o določitvi dneva, ko se naj izvede glasovanje obvestiti takoj delovni kolektiv in okrajni ljudski odbor, na karega ob-
če DS v roku 15 dni po dnevu prejema predloga na odpoklic ne izda odločbo o razpisu glasovanja o odpoklicu, so predlagatelji upravičeni predlagati okrajnemu ljudkemu odboru, da izda tako odločbo.
Člen 20.
Organi za izvedbo glasovanja o odpoklicu so: Komisija za glasovanje o odpoklicu, komisija za pripravo' seznama volivcev in odbor za glasovanje o odpoklicu.
Komisije določi DS z odočbo najkasneje v treh dneh po izdaji odločbe o razpisu glasovanja za odpoklic in določitvi dneva glasovanja.
Člen 21.
Komisija za glasovanje o odpoklicu ima 5 članov iz vrst delavcev in uslužbencev, ki niso člani DS ali upravnega odbora in imajo volilno pravico.
Komisija za glasovanje o odpoklicu potrjuje spisek glasovalcev o odpoklicu, postavlja potrebno število odborov za glasovanje o odpoklicu in vodi glasovanje samo ter zapisnik o svojem delu.
Člen 22.
Komisija za pripravo seznamov glasovalcev o odpoklicu ima 5 članov kolektiva, ki imajo volivno pravico.
Njena naloga je, da sestavi sezname glasovalcev o odpoklicu.
V	komisijo ne morejo biti imenovani člani delavskega sveta ali upravnega odbora.
Člen 23.
Odbori za glasovanje o odpoklicu imajo po 3 člane. Imenuje jih komisija za glasovanje o odpoklicu.
Naloga odborov je, da vodijo glasovanje na svojih voliščih, sestavijo zapisnik o svojem delu in izroče glasovalni material komisiji za glasovanje o odpoklicu.
Člen 24.
Glasovanje o odpoklicu se vrši na voliščih, ki jih je določila komisija za glasovanje o odpoklicu.
Na glasovalnem listu morajo biti navedeni z imenom in priimkom vsi člani DS, če gre za odpoklic celotnega števila DS, odnosno ime in priimek enega člana DS, ki je bil predlagan za odpoklic, kakor tudi besede: »za odpoklic« in »proti odpoklicu«.
Glasovalec, ki želi glasovati za odpoklic, prečrta besede »proti odpoklicu«, medtem ko prečrta besede »za odpoklic« oni glasovalec, ki želi glasovati proti odpoklicu.
Člen 25.
Delavski svet oziroma posamezni član je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina od skupnega števila glasovalcev.
Člen 26.
V	pogledu postopka glasovanja samega se morejo analogno uporabljati predpisi o navodilih za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gosp. podjetij (Ur. list FLRJ št. 5/52).
Upravni odbor
Člen 27.
Upravni odbor upravlja neposredno s podjetjem na temelju sklepov DS iin v skladu z obstoječimi in vsakokratnimi zakonitimi predpisi.
Člen 28.
V delokrog upravnega odbora spada:
1.	sestava predloga za gospodarski načrt, pravila podjetja in tarifnega pravilnika;
2.	sprejem mesečnih operativnih planov;
3.	skrb za pravilno poslovanje podjetja;
4.	sestava predlogov za notranjo organizacijo podjetja in sistematizacijo delovnih mest;
5.	skrb za krepitev in utrditev delovne discipline v podjetju;
6.	sestava predlogov za pravila o delovnem redu;
7.	postavitev uslužbencev in delavcev na vodilna mesta v podjetju, kakor tudi strokovnih uslužbencev na temelju javnega razpisa;
8.	reševanje pritožb oziroma ugovorov zoper odločbe o določitvi tarifnih postavk, obračunu ostvarjene plače in uvedenih norm (člen 38 odst. 1 in 3 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij);
9.	reševanje ugovorov delavcev in uslužbencev zoper odločbe direktorja o kaznih zaradi disciplinskih nerednosti;
11.	izdajanje ukrepov za pospeševanje proizvodnje, povečanje storilnosti dela, znižanja proizvodnih stroškov, izboljšanja kvalitete proizvodov, za varčevanje, zmanjšanje odpadkov in iz-vržkov;
12.	odločanje o posameznih predlogih za norme in akorde v podjetju;
13.	izvajanje ukrepov za strokovni napredek delavcev in uslužbencev;
14.	skrb za pravilno uporabo predpisov o delovnih odnosih v podjetju, o plačah, zaščitil dela in socialnem zavarovanju, kakor tudi o izboljšanju življenjskih pogojev delavcev in uslužbencev v podjetju;
15.	vršitev vseh ostalih poslov, ki spadajo v njegovo izrecno pristojnost po obstoječih zakonitih predpisih alli sklepih DS.
Člen 29.
Upravni odbor RLV sestoji iz 8 do 11 članov in toliko namestnikov poleg direktorja rudnika.
Upravni odbor voli DS za dobo enega leta iz vrst delavcev, tehničnega in inženirskega osebja in drugih uslužbencev podjetja, ki imajo volilno pravico.
Mandat članov upravnega odbora in njihovih namestnikov traja do izvolitve novega upravnega odbora.
Člen 30.
Izvolitev upravnega odbora in njihovih namestnikov vrši vsako leto no-voizvojeni DS na svoji prvi seji po izvršenem konstituiranju.
Izvolitev se izvrši po predpisih, ki veljajo za volitve upravnega odbora.
Člen 31.
Najmanj tri četrtine članov upravnega odbora morajo biti delavci, ki delajo neposredno v proizvodnji.
V novli upravni odbor sme biti izvoljena največ ena tretjina članov upravnega odbora iz preteklega leta, vendar nihče ne more biti član upravnega odbora več kot dve mandatni dobi zaporedoma.
Predsednik DS ne more biti član upravnega odbora.
Prav tako ne more biti član upravnega odbora šef računsko-gospodar-skega sektorja, ima pa pravico, da se udeležuje sej upravnega odbora z na-svetovalnim glasom.
Člen 32.
Člani upravnega odbora ne prejemajo za svoje delo v upravnem odboru posebne plače, temveč vrše vso svojo mandatno dobo svoje redne dolžnosti na svojih delovnih mestih.
Člani upravnega odbora imajo za čas, ki so ga zamudili z delom v upravnem odboru, pravico na odškodnino v višini izgubljenega zaslužka.
Dokler traja mandatna doba, se članu upravnega odibora ne more niti odpovedati niti ga proti njegovi voji premestiti.
Člen 33.
Upravni odbor podjetja dela kolektivno in sklepa samo na sejah.
Seje upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik, ki ga volijo člani upravnega odbora.
Predsednik upravnega odbora podpisuje rešitve in druge odločbe, ki jih izda upravni odbor iz svojega delokroga odnosno pristojnoti, v kolikor ne pooblasti s posebnim pooblastilom direktorja podjetja, da izvede posamezne sklepe upravnega odbora.
Direktor podjetja ne more biti predsednik upravnega odbora.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Vsem članom kolektiva Rudnika lignita Velenje
seje delavskega sveta, jim predsedujemočju je sedež podjetja.
Današnjega »Velenjskega rudarja« dobro shrani!
V njem je osnutek novih pravil našega rudnika.
Osnutek pazljivo prečitaj in iznesi svoje pripombe in predloge za izpopolnitev teh pravil.
Svoje pripombe in predloge napiši in oddaj v nabiralnik pri izhodu rudnika, če si pa zaposlen na našem gradbenem obratu ali v kamnolomu, jih oddaj v nabiralnik pri tem obratu.
Svoje pripombe in predloge oddaj v roku 8 dnii. Ta rok teče od 15. avgusta dalje.
Vse pripombe in predloge bo pre-
diskutiral naš upravni odbor in jih, bo upošteval, v kolikor bodo sprejemljivi. Posluži se te svoje pravice! Pravila rudnika naj bodo odraz volje-7 vseh članov kolektiva.
Srečno!

P R A VIL A Rudnika lignita Velenje
1.	o delokrogih posameznih sektorjev s taksativno navedbo poslov;
2.	o organski razčlembi posameznih sektorjev z navedbo delovnih mest;
3.	o odnosih med posameznimi sektorji.
Člen 67.
Delovne konference so instrument povezave dela posameznih sektorjev.
Sklepi delovnih konferenc so obvezni.
Čas in udeležbo na delovnih konferencah določa direktor.
VI. Na.sta.nek in prestanek delovnega odnosa delavcev in uslužbencev
podjetja
Člen 68.
Delovni odnos nastane z izjavo delavca ali uslužbenca, da sprejme pravila, tarifni pravilnik podjetja, kakor tudi vse ostale pravilnike, izdane na podlagi pravil podjetja.
Ta izjava postane obvezna, ko jo potrdi pristojni organ podjetja.
Delovni odnos, ki naj traja le določen čas ali pa pod posebnimi pogoji, ki niso zapopadeni v določbah pravil ali tarifnega pravilnika, nastane s posebno pismeno pogodibo o delu.
Člen 69.
Pravice in dolžnosti iz delovnega odnosa nastanejo z nastopom dela.
Delavec ali uslužbenec je dolžan nastopiti delo v roku 3 dni, računajoč od dneva potrjene izjave v smislu člena 68 odstavek 1. teh pravil oziroma od dneva podpisa posebne pogodbe v smislu drugega odstavka 68. člena, če ni drugače izrecno dogovorjeno.
Če delavec ali uslužbenec ne prične z delom v tem roku, se smatra, da delovni odnos ni nastal.
Člen 70.
Delovni odnos more nastati z vsako osebo:
1.	ki je dopolnila najmanj 16 let starosti, v kolikor za posamezna delovna mesta ni predvidena višja meja starosti, na podlagi posebnih predpisov;
2.	ki ima potrebne fizične in duševne sposobnosti za dotično delo;
3.	ki ima ustrezno strokovno izobrazbo;
4.	ki predloži delovno knjižico oziroma če prvič stopa v delovni odnos, ustrezno potrdilo pristojnega organa.
Za tehnično-strokovno in drugo strokovno osebje 'podjetja, ki ga nastavlja upravni odbor podjetja, na podlagi javnega razpisa, so predvideni posebni pogojii, ki jim mora prizadeti zadostiti v smislu razpisa.
Člen 71.
Delovnega odnosa ni mogoče skleniti z osebami:
1.	ki so jim bile s sodno razsodbo odvzete pravice izvrševanja poslov svo- -jega poklica;
2.	ki so že v delovnem odnosu;
3.	ki fizično ali duševno niso sposobne za delo.
Člen 72.
2.	s potekom pogodbenega roka oziroma z izvršitvijo odrejenega dela;
3.	z odpovedjo;
4.	zaradi neupravičenega izostanka z dela, če izostanek traja najmanj: dvakrat zaporedoma v enem mesecu, trikrat v enem mesecu in petkrat v enem letu, vendar se morajo ti primeri individualno obravnavati še po nadzorniku, obratovodji in enem članu upravnega odbora sindikalne podružnice:
5.	z disciplinskim odpustom;
6.	z nastopom takih dejstev, zaradi katerih prestane delovni odnos že po zakonu samem neodvisno od volje delavca ali uslužbenca, kakor n. pr. trajna in popolna nesposobnost, odslužitev obveznega kadrovskega roka. kazenska sodba itd.
Člen 77.
Delovni odnos more prenehati v vsakem času na podlagi pismenega sporazuma. V tem sporazumu mora biti naveden dan razrešitve službenih dolžnosti.
Člen 78.
Odpoved more dati delavec ali uslužbenec in podjetje.
Če je delovni odnos osnovan za nedoločen čas, daje odpoved v imenu podjetja tisti organ, ki je pristojen za nastanek delovnega odnosa. Pri tem se mora ozirati na obstoječe predpise o postopku odpovedi.
Odpovedni roki znašajo:
1.	za delavce in uslužbence z delovnim stažem do 5 let — 1 mesec;
2.	za delavce in uslužbence z delovnim stažem od 5 do 10 let — 2 meseca;
3.	za delavce in uslužbence z delovnim stažem od 10 do 20 let — 3 mesece;
4.	za delavce in uslužbence z delovnim stažem preko 20 let — 4 mesece.
Ob priliki nastanka delovnega odnosa se more v posameznih primerih določiti odpovedni rok, ki znaša 15 dni, vendar mora biti ta skrajšani odpovedni rok izrecno naveden.
V nobenem primeru ne more biti odpovedni rok daljši od 6 mesecev.
Člen 79.
Vsaka odpoved, ki jo daje podjetje, mora biti obrazložena.
Zoper odpoved more delavec alti uslužbenec vložiti tudii pritožbo pristojni arbitraži za delovne odnose.
Člen 80.
Ne more se odpovedati delavcu alli uslužbencu, ki je član sveta proizvajalcev in članu upravnega odbora, dokler traja njegov mandat.
Izjemoma se more dati odpoved članu sveta proizvajalcev, če podjetje preneha obstojati, če je bilo ukinjeno delovno mesto, na katerem opravlja svoje posle, ali' če je zagrešil kaznivo dejanjse zoper družbeno in zasebno premoženj« (XX. poglavje kazn.).
Ne more se odpovedati delavki alti uslužbenki, če je nosna ali je mati-dojilja.
Z odločbo o odpovedi šefu računsko-gospodarskega sektorja se mora strinjati svet za gospodarstvo pristojnega ljudskega odbora.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Člen 34.
Seje upravnega odbora se vrše praviloma dvakrat mesečno, po možnosti na vnaprej določen dan.
Predlog dnevnega reda za sejo pripravita skupno predsednik upravnega odbora in direktor podjetja.
Predlagani dnevni red mora predsednik upravnega odbora sporočiti članom upravnega odbora najmanj 24 ur pred sejo.
Člen 35.
Predsednik upravnega odbora mora sklicati sejo upravnega odbora na zahtevo direktorja ali polovico članov upravnega odbora.
Člen 36.
Zaradi smotrnega in nemotenega dela na sejah upravnega odbora mora predsednik upravnega odbora poskrbeti, da predhodno direktor in strokovni uslužbenci podjetja podrobno in temeljito obdelajo vsa važnejša vprašanja, ki so predmet dnevnega reda seje, tako da so v stanju podati članom upravnega odbora podatke lin pojasnila, ki so potrebna za pravilno odločanje.
Predsednik upravnega odbora mora pravočasno poskrbeti tudi za pismen dokumentarni material, v kolikor je potreben in ga izročiti članom upravnega odbora obenem s predlogom dnevnega reda seje.
Člen 37.
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovico njegovih članov.
Upravni odbor sklepa z večino glasov navzočih članov.
Predsednik upravnega odbora mora neposredno na začetku seje ugotoviti, če je forum za veljavno sklepanje podan in obvestiti navzoče člane upravnega odbora, če so odsotni člani upravičili izostanek.
O upravičenosti izostanka odloči upravni odibor.
Člen 38.
Sejam upravnega odbora so dolžni prisostvovati poedinli uslužbenci, strokovnjaki in člani delovnega kolektiva, če jih predsednik upravnega odbora povabi na sejo.
Direktor in ostali uslužbenci podjetja so odgovorni za točnost, popolnost in strokovnost poročil ali podatkov, ki jih predlože pismeno ali izvajajo ustmeno na seji upravnemu odboru v zvezii s sprejetjem poedinih sklepov.
Člen 39.
Član upravnega odbora lahko samo na seji upravnega odbora in delavskega sveta: razloži svoje pripombe o delu direktorja podjetja.
Član upravnega odbora, ki se ne strinja s posameznimi sklepi upravnega odbora, ima pravico zahtevati, da se njegove pripombe zabeležijo v zapisniku, odnosno si pridrži pravico, da svoje pripombe v pismeni obliki obrazloži najkasneje v roku 24 ur po seji in jih izroči predsedniku upravnega odbora kot sestavni del sejnega zapisnika. Prav tako je upravičen, da obrazloži svojo pripombo v istem roku delavskemu svetu podjetja. Če svoje obrazložitve ne poda v tem roku. se smatra, da s sprejetimi sklepi soglaša.
Člen 40.
Da bi se proučila posamezna vprašanja in pripravili predlogi v zadevah, ki spadajo v pristojnost upravnega odbora, lahko upravni odibor določi posebne poročevalce iz vrst članov kolektiva.
Adttninistratlvno-tehnlično delo upravnega odbora vršil tajnik podjetja.
Sejne zapisnike upravnega odbora podpisuje predsednik in zapisnikar.
Člen 41.
Člani upravnega odbora so za svoje delo v upravnem odboru odgovorni kakor uradne osebe.
Člen 42.
Upravni odbor in njegovi posamezni člani se lahko odpokličejo tudi pred potekom časa, za katerega so izvoljeni.
Predlog na odpoklic sme predložiti najmanj 5 članov. Predlog mora biti obrazložen.
O tem predlogu mora DS glasovati na dotični ali prvi naslednji seji DS, o čemer odloča DS.
Člen 43.
Glasovanje o predlogu na odpoklic vrši DS z glasovnicami, na katerih morajo biti imena in priimki člana ali članov upravnega odbora, za katere je stavljen predlog o odpoklicu ter besede: »za odpoklic« in »proti odpoklicu«.
Član DS, ki želi glasovati za odpoklic, prečrta besede »proti odpoklicu«, če pa želi glasovati proti odpoklicu, prečrta besede »za odpoklic«.
Za odpoklicanega se smatra oni član upravnega odbora, za čigar odpoklic je glasovala večina prisotnih članov DS.
Če je odpoklicani član upravnega odbora tudi član DS, mu z odpoklicem ne prestane tudi članski mandat DS, marveč more biti izglasovani odpoklic le razlog, da se uvede postopek za njegov odpoklic iz članstva DS po predpisih teh pravil.
Člen 44.
V pogledu samega postopka o glasovanju lin odpoklic upravnega odbora odnosno posameznih njegovih članov se morajo analogno uporabjati obstoječi predpisi za izvedbo volitev upravnih odborov.
III. Direktor podjetja
Člen 45.
Direktor organizira delovni proces podjetja in neposredno vodi izvajanje gospodarskega načrta in poslovanje podjetja na podlagi zakonov in drugih predpisov, sklepov DS in UO.
Direktor zastopa podjetje pred državnimi organi in v pravnih razmerjih do posameznih fizičnih in pravnih oseb, more pa pooblastiti pravnega referenta podjetja, da zastopa podjetje v pravnih zadevah.
V	okviru gospodarskega načrta in v skladu s sklepi upravnega odbora sklepa pogodbe in razporeja obratna sredstva.
Pogodba je veljavna, ko jo sklene direktor ali po njem poohlaščeni uslužbenec podjetja.
Člen 46.
Direktor je po svojih dolžnostih član upravnega odbora podjetja.
Za svoje delo odgovarja upravnemu odboru in nadrejenim drž. organom.
Člen 47.
Direktor je neposredno odgovoren za izpolnjevanje zakonov, drugih pravnih predpisov in nalogov pristojnih drž. organov ter skrbi, da se v podjetju uporabljajo.
Direktor iima pravico, da zadrži vsak sklep DS in UO, če misli, da nasprotuje zakonu, pravnim predpisom ali nalogam pristojnih drž. organov. Na nezakonitost sklepa mora nemudoma opozoriti tisti organ, ki je izdal sklep.
Če DS in UO vzlic temu še nadalje vztraja na izvršitvi takega sklepa, mora direktor o tem obvestiti pristojni OLO odnosno pristojno inšpekcijo, ker je sicer soodgovoren na izvršitvi takega sklepa.
Člen 48.
Za tehnično uporabo z osnovnimi sredstvi in za njihovo vzdrževanje sta odgovorna direktor in strokovno-teh-nično osebje, ki je neposredno zadolženo z upravljanjem in vzdrževanjem teh sredstev. Delokrog uprave osnovnih sredstev se določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme in potrdi delavski svet.
Člen 49.
Direktor podjetja sprejema in razporeja delavce in uslužbence pri zaposlitvi in jim določa delo.
Delavci .in uslužbenci podjetja so odgovorni direktorju za svoje delo v podjetju.
Direktor podjetja skrbi za disciplino pri delu in pri poslovanju v podjetju.
Direktor podjetja sme izrekati kazni delavcem in uslužbencem za disciplinske nerednosti.
Člen 50.
Pristojnost direktorja v pogledu določevanja tarifnih postavk je določena v tarifnem pravilniku, v 'pogledu ustanovitve in prenehanja delovnih razmerij, izvzemši za tehnično-strokovno in drugo strokovno osebje, ki ga postavlja upravni odbor podjetja po predhodnem razpisu in sporazumu z direktorjem podjetja, pa v delovnem redu, ki ga potrdi delavski svet in inšpekcija dela pri OLO Šoštanj.
Za postavitev direktorja podjetja veljajo določila členov 88 do 93 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ štev. 51/53).
Člen 51.
Predlog za odstavitev direktorja podjetja lahko da delavski svet pristojnemu ljudskemu odboru v tehle primerih:
1.	če se direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih, ali če dela proti predpisom;
2.	če podjetje zaradi malomarnosti v poslovanju podjetja ne more izpolnjevati svojih obveznosti do družbene skupnosti iz razlogov pod točko 1;
3.	če se ugotovi, da ni dosežen tisti celotni dohodek, ki ga je bilo objektivno mogoče doseči, oziroma če je prišlo do večjih poslovnih izgub zaradi nesposobnosti ali malomarnosti direktorja.
Člen 52.
Odstranitev direktorja se izvrši po postopku, ki je predviden v členih 98 do 100 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ štev. 51/53).
IV. Tehnično in drugo strokovno osebje
podjetja
Člen 53.
Z ozirom na organizacijo in poslovanje podjetja je razumeti pod tehničnim in drugim strokovnim vodstvom tisto skupino osebja, ki je posebno pomembna za poslovanje podjetja in ki jo postavlja upravni odbor po predhodnem javnem razpisu, ki ga razpiše upravni odbor.
Ta skupina osebja sestoji iz:
a)	tehnične skupine,
b)	administrativno-upravne skupine.
Člen 54.
V	tehnično skupino spadajo: glavni inženir
šef študijskega oddelka — inženir obratovodja jame — inženir šef mehanizacije in investicij — inženir
obratovodja separacije — inženir obratovodja elektro-strojnega obrata
— inženir šef gradbenega oddelka — inženir obratovodja zunanjega obrata.
Člen 55.
V	administrativno- - upravno skupino spadajo:
tajnik rudnika
pravni referent rudnika — pravnik
šef računsko-gospodarskega sektorja
šef prodaje
šef nabave.
Člen 56.
Osebje, navedeno v členih 61 in 62, postavlja upravni odbor na podlagi razpisa v enem ali več vodilnih časopisih-dnevnikih.
Razpis mora obsegati poleg splošnih pogojev, ki so predpisani za sklenitev delovnega odnosa, še posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki konkurira za eno izmed v členih 61 in 62 navedenih delovnih mest, kakor: šolsko izobrazbo oziroma fakulteto, leta prakse za razpisano mesto.
Člen 57.
Upravni odbor izda odločbo o nastavitvi na podlagi rezultatov izvedenega javnega razpisa.
Ce razpis ne uspe, ga mora upravni odbor ponoviti. V kolikor bi bil tudi ponovni razpis negativen, ima upravni odbor pravico, da postavi začasno na razpisano mesto osebo z nižjo kvalifikacijo, kot je določena v razpisu, vendar je tako postavljena oseba le vršilec dolžnosti za doto največ 6 mesecev.
Člen 58.
Uslužbenci tehnične in administrativno-upravne skupine so odgovorni za strokovno pravilno in ažurno izvajanje poverjenih jim poslov neposredno direktorju podjetja.
V	vseh zadevah, ki so za poslovanje podjetja načelnega značaja, so dolžni pred izdajo zadevnih rešitev poročati direktorju podjetja svojo zamisel rešitve v obliki ustnega ali pismenega referata. •
Člen 59.
Uslužbenci tehnične in administrativno-upravne skupine imajo pravico izdajati za svoje poslovno področje obvezne službene naloge, vendar so dolžni predhodno izposlovati soglasnost direktorja podjetja.
Službeni nalog, ki nima soglasnostne klavzule, je neveljaven.
Člen 60.
Redno nedeljsko dežuranje tehničnega osebja na rudniku in ostalih obratih ter delavnicah določa glavni inženir, redno dnevno ali nedeljsko dežuranje administrativnega osebja pa tajnik rudnika.
Knjigo o dežurstvu vodi tisti, ki dežurstvo odreja in poroča direktorju o podatkih in dogodkih dežuranja.
Dežurni uslužbenec je dolžan v teku dežuranja zabeležiti v dežurno knjigo vse važnejše poslovne dogodke.
Člen 61.
Uslužbenci tehnične in administrativno-upravne skupine so dolžni vsak predlog, ki je organizatoričnega značaja ali se nanaša na tehnološki proces, na organizacijo, racionalizacijo in rekonstrukcijo proizvodnega procesa ali sploh za vprašanja v zvezi s pogonom podjetja, predložiti v pismeni in obrazloženi obliki direktorju podjetja.
Vloženi predlogi se obravnavajo na delovnih konferencah, ki jih sklicuje in jim določa dnevni red direktor podjetja.
Izvajanje vloženega predloga prične teči, ko ga osvoji delovna konferenca.
Člen 62.
Delavski svet pooblasti upravni odbor podjetja, da izdela za osebje, navedeno v členih 53 in 54 teh pravil poseben pravilnik, ki mora obsegati:
a)	strokovno kvalifikacijo in leta prakse;
b)	vsebino in obseg poslovnega delokroga ;
c)	poslovno pristojnost;
č) način, vsebino in obseg koordinacije v delu;
d)	pravice in dolžnosti.
Upravni odbor je dolžan predložiti ta pravilnik delavskemu svetu v potrditev v roku 1 meseca od dneva sprejema teh pravil po delavskem svetu.
Člen 63.
Pripravniški staž za tehnično in drugo strokovno osebje traja tri leta.
V. Organizacija podjetja
Člen 64.
Organizacija podjetja mora biti prirejena osnovni dejavnosti podjetja po členu 5 teh pravil.
Člen 65.
Organizacijski sestav podjetja tvorijo naslednji poslovni sektorji:
1.	upravni,
2.	tehnični,
3.	računsko-gospodarski,
4.	komercialni,
5.	nabavni.
Člen 66.
Pravilnik, ki je predviden v členu 56 teh pravil, mora Obsegati poleg tam navedenih določil še podrobne določbe:
Delavca in uslužbenca se more sprejeti na delo za ipoizkusno dobo, ki ne more biti daljša od 14 dni.
Poizkusna doba mora biti izrecno navedena in pismeno fiksirana ob sklenitvi delovnega odnosa.
Delovni odnos s poizkusno dobo more prenehati tudi pred iztekom poizkusne dobe, vendar mora po d j etje delavca ali uslužbenca o tem obvestiti vsaj 24 ur poprej.
Če po izteku poizkusne dobe delavec ali uslužbenec nadaljuje z delom, se smatra, da je redni delovni odnos nastal od prvega dne, ko je pričel z delom.
Člen 73.
Upravni odbor podjetja nastavlja tehnično-strokovno in drugo strokovno osebje, in sicer: glavnega inženirja, šefa študijskega oddelka, obratovodjo jame, šefa mehanizacije, obratovodjo separacije in investicij, obratovodjo elektro-strojnega obrata, šefa gradbenega oddelka, šefa računsko-gospodarskega sektorja, šefa prodaje, šefa nabave, tajnika rudnika, pravnega referenta rudnika, uslužbence z višjo strokovno izobrazbo sploh.
To osebje nastavlja upravni odbor na podlagi javnega razpisa.
Vse ostale delavce lin uslužbence podjetja postavlja direktor podjetja, poslužujoč se pri tem svojih tehničnih in administrativnih organov.
Člen 74.
Organi, ki so pristojni za nastanek delovnega odnosa, so tudi pristojni za odpoved, kakor tudi za izdajo drugih rešitev, ki se nanašajo' na delovni odnos delavcev ali uslužbencev podjetja.
Člen 75.
Osebe, fci stopijo v delovni odnos
prvič po končani srednji ali visoki šoli
(fakulteti), se razporedijo kot pripravniki na tistih delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi šolski izobrazbi.
Člen 76. Delovni odnos se prekine: 1. s sporazumnim prenehanjem delovnega odnosa;
Člen 81.
Z odpovedjo prestane delovni odno« na tisti dan, na katerega izteče odpovedni rok.
Delavec ali uslužbenec more biti razrešen svojih službenih dolžnosti tudIDi pred iztekom odpovednega roka, vendair mu pripada v takem primeru plača dco izteka odpovednega roka.
Člen 82.
Ce je dalo odpoved podjetje, ima delavec ali uslužbenec pravico do plačanega dopusta v višini enega dne w vsakem tednu, dokler traja odpovedmi rok, zaradi iskanja nove zaposlitve.
VII. Razporeditev in premestiter delavca ali uslužbenca
Člen 83.
Delavci in uslužbenci se razporedijeo na delovna mesta oziroma posle, kši ustrezajo njihovim sposobnostim.
Organ, ki je pristojen za nastanekk delovnega odnosa, je tudi pristojen zaa razporeditev na delovna mesta oziromaa delo.
Zoper razporeditev na delovno mestoo ali delo ima delavec ali uslužbenec pra-.-vico pritožbe na upravni odbor. V kolikor pa je izvršil razporeditev upravniii odbor, gre pritožba na delavski svet.
Člen 84.
V primeru začasne prekinitve dela naa posameznih delovnih mestih ali v posameznih oddelkih se smejo delavci alili uslužbenoi začasno razporediti na drugaa delovna mesta. Pri tem se je treba poo možnosti ozirati na to, da so delavci alili uslužbenci razporejeni na takšna delovna mesta, ki najbolj ustrezajo njihovvi strokovni izobrazbi ali sposobnosti.
Delavci ali uslužbenci morejo bitibi razporejeni začasno na druga delovnaa mesta največ za dobo 3 mesecev.
Člen 85.
Premestitev delavcev ali uslužbencerr se sme izvajati zgolj znotraj podjetja a in če gre za iizrecno potrebo.
Tehnično-strokovno in drugo strokov-'-no osebje more premestiti le upravniii odbor podjetja, vse ostale delavce inm uslužbence pa direktor podjetja. Ce seie izvrši premestitev brez pristanka pri-i-
zadetega delavca ali uslužbenca, potem se mu ne more odrediti takšno delovno mesto ali delo, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero je predvidena nižja tarifna postavka od tiste, ki jo je doslej imel.
Zoper premestitev ima delavec ali uslužbenec pravico pritožbe na delavski svet ali upravni odbor podjetja v roku 8 dni.
Člen 86.
Član upravnega odbora ne more biti premeščen brez svoje soglasnosti, dokler traja njegov mandat.
Član sveta proizvajalcev ne more biti premeščen brez svojega pristanka na delovno mesto, ki leži izven področja volilnega okraja, v katerem je bil izvoljen.
VIII. Pravice in dolžnosti delavcev in uslužbencev
Člen 87.
Vsak delavec in uslužbenec mora opravljati dodeljeno mu delo vestno in marljivo v rednem delovnem času.
Delovni čas traja dnevno 8 ur ali tedensko 48 ur.
Člen 88.
Nadurno delo mora biti odobreno od upravnega odbora alli direktorja na pismeni in obrazloženi predlog vodje katerega koli sektorja.
Člen 89.
Za nadurno delo v primeru višje sile (n. pr. poplava, vdor vode, požar in podobno) ni potrebna predhodna odobritev.
Za nadurno delo, nanašajoče se na dela, ki so pripravljalnega značaja za nemoteno redno obratovanje ali poslovanje podjetja, izda upravni odbor ali po njegovem pooblastilu direktor rudnika posebno odločbo z začasno veljavnostjo največ 3 mesecev.
Isto velja za nadurno delo, nanašajoče se na primere, če se zaradi nepredvidene porasti obsega poslovanja ne morejo posli ali delo opraviti v rednem delovnem času, vendar z omejitvijo, da sme znašati doba veljavnosti odločbe največ 1 mesec.
Člen 90.
Odločbe o nadurnem delu morajo biti takoj dostavljene pristojni inšpekciji dela zaradi odobritve.
Člen 91.
Nedeljsko delo se sme uvesti po potrebi. Prav tako nočno delo. Nočno delo je tisto delo, ki traja od 22. do 6. ure. Izmensko nočno delo se ne smatra za nočno delo s 50% poviskom tarifne postavke.
Člen 92.
Delavci in uslužbenci imajo pravico do 15-minutnega dnevnega odmora, ki -se vračuna v redni delovni čas.
Člen 93.
Nadurno delo sme praviloma trajati največ 2 uri dnevno, 8 ur tedensko ali 16 ur mesečno. Le v primerih višje sile sme trajati nadurno delo več kot 2 uri na dan, vendar največ toliko, kolikor je neobhodno potrebno, da se prepreči in ■zavaruje podjetje pred škodo, ki mu utegne nastati, in rešijo človeška življenja.
Člen 94.
Delavci in uslužbenci imajo pravico na 1 dan odmora v tednu. Ta dan je praviloma nedelja. Odmor mora trajati neprekinjeno najmanj 32 ur. Nedeljsko delo se smatra kot nadurno delo.
Člen 95.
Delavci in uslužbenci imajo v teku vsakega leta pravico na redni in plačani letni dopust.
Delavski svet pooblašča upravni odbor, da sporazumno s sindikalno podružnico izda pravilnik o rednih in plačanih letnih dopustih Rudnika lignita Velenje, ki naj vsebuje podrobne določbe o letnem dopustu. Določbe tega pravilnika morajo biti v skladu z Navodili o prepovedbi uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev in uslužbencev <S1. list FLRJ štev. 40/50).
Načrt o izkoriščanju letnega dopusta delavcev in uslužbencev izdela upravni odboT v prvi polovici poslovnega leta, vendar najkasneje do 15. julija vsakega leta.
Člen 96.
Delavec alli uslužbenec pridobi pravico na redni letni dopust po 11 mesecih neprekinjenega delovnega staža.
Člen 97.
V	dneh rednega letnega dopusta pripadajo delavcu oziroma uslužbencu prejemki v smislu Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Redni letni dopust je praviloma neprekinjen.
Člen 08.
Delavci in uslužbenci imajo pravico na plačan dopust tudi v naslednjih primerih:
a)	v primeru srnrtii katerega koli člana družine;
b)	zaradi polaganja strokovnih izpitov.
Plačan dopust v teh primerih sme
znašati največ 7 delovnih dni v enem koledarskem letu.
Plačan dopust odobrava direktor ali uslužbenec, ki ga pooblasti, vendar pa .mora o vsakem primeru obvestiti upravni odbor na prvi seji.
Člen 99.
V	utemeljenih primerih sme upravni odbor delavcu ali uslužbencu odobriti neplačan dopust, potreben za (izvršitev njegovih zasebnih poslov.
Odločba o neplačanem dopustu, ki jo izda upravni odbor, mora vsebovati utemeljene razloge in trajanje neplačanega dopusta.
Člen 100.
Delavci in uslužbenci imajo pravico na plačo in dajatve v smislu tarifnega pravilnika in določil Uredbe o prejemkih delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, kadar niso na delu (SI. list FLRJ štev. 27/52 in 5/54).
IX. Zaščita dela
Člen 101.
Tehnična uprava rudnika je dolžna oskrbovati vse zgradbe, delavnice, pogonske ureditve in stroje, druge naprave in zaščitne mere v takem stanju, da so delavci in uslužbenci zavarovani pred nezgodami, poklicnimi in drugimi boleznimi, ki so v zvezi z delom.
Če posamezna sredstva in naprave ogrožajo življenje ali zdravje zaposlenih delavcev oziroma uslužbencev, se morajo takoj izločiti liz uporabe po veljavnih predpisih.
Člen 102.
Delavci in uslužbenci so dolžni ravnati se po veljavnih predpislih in navodilih, ki jih dajejo za to odgovorne osebe in se nanašajo na preprečitev nezgod in bolezni, prav tako pa tudi tiste predpise, ki se nanašajo na splošno varnost delavcev in uslužbencev ter njihove okolice.
Člen 103.
Vsak delavec, ki mu je dodeljen v pomoč drug delavec, mora le-tega spoznati z vsemi nevarnostmi dela na tem delovnem mestu, kakor tudi z varnostnimi predpisi, ki se nanašajo na to delo.
Nadzorniki posameznih delovnih skupin morajo nadzorovati, če in v koliko se delavci ravnajo v vsakem konkretnem primeru v smislu prejšnjega odstavka in so odgovorni za vsako zadevno opustitev.
Člen 104.
Nadzorniki posameznih delovnih skupin morajo skrbeti, da so vse naprave in stroji ter varnostne naprave proti požaru vsekdar v uporabnem stanju. Delavce morajo podrobno poučiti, kako je treba z njimi ravnati.
Prav tako morajo skrbeti za čistočo v delovnih prostorih, za pravilno in sodobno osvetlitev, temperaturo in ventilacijo. Ventilacijske naprave morajo biti vselej v uporabnem stanju.
Člen 105.
Delavci in uslužbenci, ki jim je po zdravniški ugotovitvi lin mnenju nočno delo škodljivo, imajo pravico zahtevati oprostitev od nočnega dela.
Člen 106.
Prepovedano je nadurno in nočno delo za delavke, ki so nad 4 mesece noseče in za matere-dojilje do zaključno 8 mesecev dojenja.
Ta rok se more podaljšati največ do 1 leta, vendar le na podlagi ocene organa zdravstvene službe.
Prav tako je prepovedano nadurno in nočno delo za osebe pod 16 let starosti, kakor tudi za delovne in vojne invalide, katerih delovna sposobnost je zmanjšana za najmanj eno tretjino.
Člen 107.
Matere-dojilje Smajo pravico na skrajšani delovni čas, ki znaša praviloma 4 ure na dan.
Ta pravica pripada materam-dojiljam za dobo 6 mesecev po porodu, največ pa do konca 8. meseca po porodu, če poda takšno utemeljitev organ zdravstvene službe.
Člen 108.
Matere-dojilje imajo za dobo dojenja pravico na del plače, ki jim pripada za čas na delu in za tisti del, ki jim gre po določilih Uredbe o spremembi in dopolnitvah Uredbe o zaščiti nosečih žena in mater-dojilj v delovnem razmerju (SI. list FLRJ štev. 35/52).
Člen 109.
Materi-dojilji, ki nima nikogar, ki bi ji negoval otroka, more odobriti direktor podjetja, ko predhodno prejme zadevno mišljenje sindikalne 'podružnice, da dela po skrajšanem delovnem času, in sicer za dobo, dokler ne doseže otrok vsaj 3 leta starosti.
Mati-dojilja prejema v tej dobi plačo za čas, ki ga prebije na delu.
V kolikor pa dovoljuje izvršitev gospodarskega načrta lin organizacija dela, sme direktor podjetja dovoliti materi-dojilji ali materi, ki ima otroka -pod 3 leti starosti, da dela v dveh izmenah.
Člen 110.
Na delo izven kraja stalne zaposlitve se ne more razporediti:
a)	noseča žena po 6 mesecih nosečnosti. če bi to škodljivo vplivalo na njeno zdravje;
b)	mati-dojiilja do vključno 8 mesecev
dojenja.
Člen 111.
Za podzemska dela velja v celoti Pravilnik o higiensko-tehničnih-varno-stnih merah, ki je bil izdan na podlagi člena 15 Zakona o inšpekciji dela (SI. list FLRJ štev. 55/47).
X. Odgovornost delavcev in uslužbencev
Člen 112.
Odgovornost delavcev in uslužbencev je dvojna:
a)	disciplinska,
b)	materialna.
Člen- 113.
Za kršitev delovnih dolžnosti in obveznosti, ki so jih prevzeli ob priliki nastanka delovnega odnosa ali v teku trajanja tega odnosa, odgovarjajo delavci in uslužbenci disciplinsko ne glede na to, alii so zagrešili to dejanje zlohotno ali iz malomarnosti.
Člen 114.
Za lažje kršitve delovnih dolžnosti, t. j. za disciplinske nerednosti, izreka kazen direktor podjetja.
Upravni odbov podjetja more pooblastiti posamezne obratovodje ali šefe oddelkov, da smejo izrekati kazni za disciplinske nerednosti delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni v njihovih poslovnih sektorjih. Kazni za disciplinske nerednosti so: opomin, pismeni ukor,
denarna kazen v znesku največ polovice enodnevne plače delavca ali uslužbenca, vendar z omejitvijo, da skupne denarni kazni za disciplinske nerednosti ne morejo presegati v enem mesecu 10 % enomesečne plače delavca ali uslužbenca.
Člen 115.
Zoper odločbo o kazni, kli jo je izrekel direktor ali kateri drugi pooblaščeni uslužbenec podjetja, ima delavec ali uslužbenec pravico pritožbe v roku 8 dni na upravni odibor podjetja.
Upravnli odbor mora pritožbo rešiti najkasneje v roku 15 dni, računajoč od dneva prejema pritožbe.
Člen 116.
Za težje kršitve delovne dolžnosti, t. j. disciplinske prestopke, izreka kazen disciplinsko sodišče.
Disciplinsko sodišče sestoji: iz predsednika in dveh članov ter dveh namestnikov.
Predsednika in enega člana ter njegovega namestnika izvoli delavski svet iz vrst delavcev in uslužbencev, medtem ko delegira drugega člana disciplinskega sodišča in njegovega namestnika sindikalna podružnica podjetja iz vrst svojih čanov.
Mandatna doba članov in namestnikov disciplinskega sodišča traja 1 leto.
Administrativne posle disciplinskega sodišča vodi zapisnikar, ki ga odredi za dobo enega leta uipravni odbor podjetja.
Člen 117.
Kazni za disciplinske prestopke so: pismeni strogi javni ulkor; denarna kazen v višini največ enodnevne plače delavca ali uslužbenca, vendar s to omejitvijo, da znesek vseh denarnih kazni za disciplinske prestopke v enem mesecu ne more presegati 20 % enomesečne čiste plače delavca ali uslužbenca;
premestitev na delovno mesto z nižjo tarifno postavko za največ 3 mesece; odpust iz podjetja.
Člen 118.
Zoper odločbe disciiplinskega sodišča je dopustna pritožba na delavski svet
podjetja. Vložiti se mora v roku 15 dni, računajoč od dneva prejema sodbe.
Za rešitev pritožb zoper odločbe disciplinskega sodišča sme delavski svet osnovati iz vrst svojih članov posebno komisijo, ki razpravlja o predmetu in pripravi ustrezno poročilo s predlogom, na podlagi katerega odloči delavski svet o pritožbi.
Člen 119.
Disciplinski postopek je nujen.
Delavec ali uslužbenec ne more biti kaznovan, dokler ni zaslišan, razen v primeru, če se neopravičeno ne zglasi k zaslišanju na poziv, ki mu je bil predpisano dostavljen.
Člen 120.
Delavci lin uslužbenci so dolžni čuvati, smotrno in namembno uporabljati imovino, ki jo je družbena skupnost dala delovnemu kolektivu v upravljanje.
Za vsako materialno škodo, ki jo povzročijo zlohotno ali iz malomarnosti, odgovarjajo delavci in uslužbenci po načelih imovinskega prava.
Člen 121.
Zaradi povračila storjene škode vloži podjetje tožbo pri rednem sodišču.
XI. Gospodarski načrt, zaključni račun in tarifni pravilnik
Člen 122.
Pripravo podatkov, ki so potrebni za izdelavo gospodarskega načrta podjetja, mora organizirati direktor podjetja, ki je tudi odgovoren, da so vsi podatki skrbno urejeni in obdelani.
Člen 123.
Na podlagi tako zbranih in urejenih podatkov izdela gospodarski načrt posebna komisija, ki jo odredi upravni odbor podjetja iz'vrst strokovnih uslužbencev podjetja.
Komisiji načeluje direktor podjetja.
Komisija mora izdelati gospodarski načrt v roku, ki ga določi upravni odbor ob njeni postavitvi.
Člen 124.
Po komisiji izdelan gospodarski načrt je osnova za gospodarski načrt, ki ga v dokončni obliki izdela upravni odbor in javno predloži delovnemu kolektivu na vpogled zaradi eventuelnih pripomb najmanj 14 dmi pred predložitvijo delavskemu svetu.
Upravni odbor je dolžan razpravljati o vseh pripombah članov delovnega kolektiva na gospodarski načrt. V kolikor jih osvoji, jih vnese v svoj predlog gospodarskega načrta, neosvojene ali neupoštevane pripombe pa predloži v odločitev delavskemu svetu obenem s svojim predlogom gospodarskega načrta.
Končno odločbo o odobritvi gospodarskega načrta izda delavski svet podjetja.
Člen 125.
Zaključni račun podjetja se sestavlja na način in v rokih, ki so odrejeni v obstoječih predpislih.
Za pravočasno sestavo zaključnega računa sta odgovorna direktor rudnika in šef računsko-gospodarskega sektorja.
Predlog izdelanega zaključnega računa da upravni odbor javno na vpogled delovnemu kolektivu najmanj 14 dni pred predložitvijo delavskemu svetu.
Upravni odbor je dolžan razpravljati o vseh pripombah, ki jih predlagajo člani delovnega kolektiva. Pripombe, ki jih ne osvoji, mora predložiti delavskemu svetu v odločitev.
Člen 126.
Odločbo o osvojitvi zaključnega računa izda delavski svet in ga predloži Svetu proizvajalcev OLO v Šoštanju v soglasnostni postopek.
Člen 127.
Plače delavcev in uslužbencev rudnika morajo temeljiti na tarifnih postavkah, ki so predpisane s tarifnim pravilnikom.
Tarifni ipravilnik mora biti sestavljen v skladu z določili Uredbe o plačah delavcev lin uslužbencev gospodarskih organizacij (SI. list FLRJ štev. 56/53) in mora vsebovati vse tisto, kar določa člen 19 te uredbe.
Člen 128.
Predlog tarifnega pravilnika izdela posebna komisija, ki jo imenuje upravni odbor iz vrst delavcev in uslužbencev, ki imajo potrebno znanje in izkušnje za to nalogo.
Sestav komisije mora biti takšen, da zajema vse proizvodne in druge oddelke. nanašajoče se na predmet poslovanj a rudnika (člen 5, točka a) in b) Pravil).
V	sestavu komisije mora biti zastopana tudi sindikalna podružnica.
Člen 129.
Komisija dela po navodilih upravnega odbora, o posameznih vprašanjih pa sme razpravljati neposredno tudi na sestankih z delavci in uslužbenci iz posameznih proizvodnih in drugih oddelkov.
Člen 130.
Predlog tarifnega pravilnika, ki ga je sestavila tarifna komisija iz člena 132 teh pravil, pretresa na svojih sejah upravni odbor, določi svoje stališče do sporn h vprašanj, ki jih tarifna komisija ni mogla rešiti v dokončni obliki, in sestavi svoj predlog.
Upravni odbor mora izdelani predlog tarifnega pravilnika dati jarvno na vpogled delovnemu kolektivu in republiškemu odboru sindikata najmanj 14 dni pred predložitvijo delavskemu svetu.
Upravni odbor je dolžan razpravljati o vseh pripombah, ki jih stavijo člani kolektiva in republiški odbor siindikata. Pripombe, ki jih ne osvoji, mora predložiti delavskemu svetu v odločitev.
Končno odločbo o sprejetju tarifnega pravilnika iizda delavski svet.
Člen 131.
Za spremembe ali dopolnitve že sprejetega tarifnega pravilnika velja isti postopek, kot je predpisan za sprejem (čl. 131—133 Pravil).
Člen 132.
Vsem delavcem in uslužbencem se mora omogočiti, da se seznanijo s tarifnim pravilnikom.
XII. Materialno in finančno poslovanje
rudnika
Člen 133.
Podjetje posluje samostojno v mejah obstoječih predpisov in obveznosti do družbene skupnosti.
Celotno finančno poslovanje je urejeno preko banke.
Člen 134.
Poslovno leto je enako koledarskemu letu.
Na koncu poslovnega leta zaključi podjetje svoje poslovne knjige in sestavi zaključni račun po veljavnih predpisih o zaključnem računu gospodarskih organizacij.
Člen 135.
Podjetje vodi knjigovodstvo po veljavnih predpisih, zlasti pa po določilih Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ štev. 53/53).
Člen 136.
Vse listine denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega značaja, s katerimi je urejen prejem in izdaja denarja, kakor tudi listine, po katerih se izvaja knjiženje v poslovne knjige, mqfajo biti podpisane od direktorja ali od njega pooblaščenih oseb in od šefa računsko-gospodarskega sektorja.
XIII. Zaključne določbe
Člen 137.
V	kolikor s temi pravili niso urejena posamezna vprašanja, veljajo veljavni predpisi tako v pogledu organizacije in poslovanja podjetja ter načina dela kot v pogledu pravic in dolžnosti delavcev in uslužbencev.
Člen 138.
O vsaki spremembi ali dopolnitvi teh pravil razpravlja in sklepa delavski svet na predlog članov delavskega sveta, članov upravnega odbora, direktorja rudnika ali sindikalne podružnice.
Spremembe ali dopolnitve prično veljati, ko jih odobri OLO v Šoštanju v smislu člena 53. 1. odstavka Uredbe
o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur.
list FLRJ štev. 51/53).
Člen 139.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih odobrli Okrajni ljudski odibor Šoštanj.
Velenje, dne 29. julija 1954.
Predsednik delavskega sveta.
O plačah, delu in še kaj
Nekaj iz razprave sindikalnih odbornikov na julijskem seminarju v Šoštanju in Nazarju
Zadnji čas je bilo v naših dnevnih časopisih posvečenega precej prostora diskusijam o pravilnem nagrajevanju v naših kolektivih. Dejstvo je, da si vsak član kolektiva želi imeti čim več denarja, zato se marsikje borijo za zvišanje prejemkov ne da bi pri tem razpravljali o dejanskih možnostih, fci nas vodijo k dvigu življenjske ravni.
Če hočemo razpravljati o plačah, moramo temeljito spoznati naše družbeno gospodarske činitelje, ki vplivajo na način nagrajevanja iin prav zato moramo vsako razpravo o plačah obravnavati v luči naše skupnosti, socialističnih načel, materialne proizvodnje in ravni proizvajalnih sil, ne pa iz perspektive posameznih kolektivov ali celo na individualni osnovi.
Kje so torej možnosti za dvig življenjskega standarda? Odgovor je pač jasen — samo v modernizaciji in dvigu proizvodnje ter storilnosti dela. Možnosti razširjenja kapacitet so omejene v okviru narodnega dohodka in prav zato je treba gledati, da so obstoječe kapacitete vedno 100% izkoriščene, skratka, čim več narodno gospodarstvo proizvede, tem višji je narodni dohodek, tem boljši je življenjski standard. In prav iz razprave na seminarju ugotavljamo, da obstoječi sistem nagrajevanja ne odgovarja več potrebi po hitrejšem in temelj itejšem porastu proizvodnih veščin delavcev iin intenzivnosti dela z oziram na doseženo stopnjo
družbenega razvoja in delavskega samoupravljanja. Zakaj? Uredba onemogoča nagrajevanje po učinku, ker je progresivna lestvica obdavčitve tako strma, da je podjetju skoraj nemogoče ipose&i po dobičku v toliki meri, da bi zagotovilo zadostna sredstva za nagrajevanje po učinku. Obračunska plača
se še vedno določa z administrativnimi predpisi in torej ni osnovana na gospodarskem uspehu podjetja, temveč na administrativni razdelitvi delavcev po kvalifikacijah in ni ekonomsko precizirana — skratka, nebroj stvari so iz-neslii na seminarju posamezni člani.
Ob zaključku seminarja so si udeleženci ogledali potek proizvodnje v tovarni usnja in podjetju »Gradiš«, posebno zanimiva pa je bila ekskurzija v Rudnik lignita Velenje. Točno ob napovedani uri nas je že čakal rudniški avtobus pred sindikalnim domom v Šoštanju, za 'kar se upravi rudnika iskreno zahvaljujemo. Pred novo zgrajeno moderno kopalnico nas je s toplim pozdravom »Srečno« pozdravil predsednik sindikalne podružnice rudnika Velenje tov. Vranjek. Po vseh predhodnih ceremonijah smo se končno znašli v jami. Kaj neprijetno je vplivalo na nekatere tovariše, ki so bili danes prvič v jami, ko nas je predsednik peljal skozi ozke odprtine jamskih rovov, mimo vročih številk, kjer je rudarjem kar curkoma lil znoj s čela, ipa do hladnih prostorov delujočih ventilatorjev. Potek proizvodnje v jami in življenje rudarjev nam je v lepih besedah orisal predsednik DS tov. Jamnikar; ob zakjučku ekskurzije pa smo še z zanimanjem poslušali razpravo šefa reševalne postaje rudnika Velenje tov. Holeška.
Naporno je delo našega rudarja, vendar ob humorju kot smo ga videli pri rudarjih na delovtiščih, »šiht« kaj hitro mine. Ob zaključku želimo vsem rudarjem rudnika Velenje obilo napredka pri delu in proizvodnji ter s tem izboljšanje življenjskih pogojev rudarju iin celotni družbeni skupnosti.
Cepuš Lojze
Iz našega sindikata
V	četrtek, 12. avgusta je bila 10. redna	vičeno smatrati, da ti ljudje zasledujejo seja upravnega odbora naše sindikalne	svoje določene cilje, ki nikakor niso v podružnice, kjer so razpravljali o mno-	korist kolektivu niti skupnosti. Poseben gih perečih vprašanjih predvsem iz	problem so neupravičeni izostanki in pa proizvodnje, pa tudi iz družbene pro-	namišljena bolovanja, ki jih je v naj-blematike.	večji meri registrirati pri novincih.
V	uvodu je poročal predsednik po-	Tukaj je treba ravnati najstrožje in podružnice tovariš Uranjek o zasedanju	polnoma v soglasju s sklepom delav-Republiškega odbora sindikata rudar-	skega sveta z dne 6. avgusta, ki pred-jev, ki je bilo 11. avgusta v Trbovljah,	videva takojšen odpust za dva zapo-
Republiški odbor je razpravljal o de-	redna, tri na mesec oziroma pet ne-
centralizaciji oziiroma razformiranju	upravičenih izostankov na leto. Kontrolo
strokovnih: sindikatov po republikah,	nad bolniki naj skrajno zaostri tudi
Strokovni sindikati naj bi v bodoče v	obratni zdravnik s posebno pozorno-
svojii dosedanji obliki obstojali le še v	stjo šestdnevnim bolnikom, ki ogromno
zveznem merilu, medtem ko bi v okviru	stanejo podjetje in bremenijo plačni
ljudskih republik deloval le Republiški	fond kolektiva.
odbor enotnih sindikatov. V strokovnem Posebno poglavje _ in sicer zelo pesi ndikatu rudarjev je sedaj včlanjenih	reče — pa je postalo v našem podjetju približno 700.000 članov v 207 podruž-	vprašanje stalnega pijančevanja noč-mcah. To vprašanje poleg mnogih dru-	nega razgrajanja in pretepanja Vse to gih, kot na primer plačilni sistem v	je v zadnjem času zavzelo že skorajda rudarstvu, higiensko - tehnična zaščita	katastrofalne izmere, posebno ob iz-ltd., bo obravnavano na zvezni konfe-	plačilnih dneh O tem so že često raz-renci sindikata rudarjev, ki bo 25. sep-	pravljali pred vsemi mogočimi forumi, tembra v Zagrebu. Zasedanje v Trbov-	toda žal s skoraj nasprotnim uspehom ljah je tudi soglasno ugotovilo nepra-	Namesto da bi ti primeri padali so v vilnost plačilnega sistema oziiroma odo-	stalnem porastu. Zato je skrajni čas, bremh kvot v rudarstvu, kar pride do	da se tem ekscemom napravi energičen izraza posebno v primerjavi z drugimi	konec z odločno odstranitvijo vseh pre-strokami. n. pr. gradbeništvom. Rudar-	tepačev in neozdravljivih pijancev ki stvo je sele na četrtem mestu.	delajo sramoto nam vsem Sindikat bo Nato se je tovafliš Uranjek dotaknil	v tej smeri skupno z organi delavskega ob:ska zahodnonemške rudarske dele-	samoupravljanja podvzel vse potrebne gacije v Sloveniji, ki jo je po službeni	korake in v celoti podprl vse zadevne dolžnosti spremljal na njeni poti do	ukrepe. Celotni odbor je mnenja da bo Opatije m sporočil, da so stanovski to-	sindikat na ta način najbolje zaščitil vansi iz Nemčije ibili s sprejemom in	koristi kolektiva in poštenih delavcev.
tpbrS^mJHnJUg.°SlaViji Zel°- • zfovolini	Upravni odbor sindikata je najostreje
lil - ST° "3S1 d°mov,ml	obsodil podel in nesramen izpad Ivana
mPDS-dOV^h S!an°VSkln! t0"	Martinca ki je napadel direktorja pod-
KTZlT ^ °fbeJ -Se ZahVr	ki ga vsi poznamo kot dobrega
it !J m SVe^ naS6gf	in požrtvovalnega ,in je za podjetje zelo
jetja, ki jim je omogočil prisostvovati	veliko storil UpravniJ sindikalne
svojemu zasedanju, kjer so imeli pri-	podružnice je sklenil v celoti podpreti ložnost spoznati principe in prakso na-	takojšnjo odpustitev Martinca iz našega delavskega samoupravljanja Jugo-	šega kolektiva. Ta primer bomo v »Ve-slovansk, rudarji bodo v teku tega m	lenjskem rudarju« posebej obravnavali, prihodnjega^ meseca vrrtili obisk nem-	Neupravičen napad na našega direk-f ™ ,t°var^en\- Iz zasega podjetja sta	torja daje Q misJjiti ,in opravičuje
vMn^%a'd°][oc|nat Narisa Tone	zaMjuaek, da nihče od odgovornih to-
Mocilnik in Poldi Suster.	varišev na vodilnih mestih ni več varen
Za konferenco sindikata rudarjev Ju-	_ celo ne d fizien£mi napad;i
goslavije v Zagrebu je upravni odbor	sameznih izrodkov, ki jim je delo tuje
določil svoja člana tov. mz. Ljuba Ko-	in ki si domišljujejo, da se jim je s
vacica in Rudija Mavserja.	kakršnim koli ukrepom, ki je bil spre-
temeljito je upravni odbor ob-	jet in izveden v interesu skupnosti proti
ravnaval tudi vprašanje proizvodnje k!	raznim deklasirancem zgodila krivica
je h:lo do konca juluja zelo pereče,	TT . ,, . ,' , , „ .
vendar pa se je v avgustu zaradi	. u'Prav»i odbor sindikalne podružnice
različnih korenitih ukrepov tehnično-	Je, aPreJel skleP> da naj se napravi spi-
organizacijskega in splošnega značaja	^ vseh neupravičenih izostankarjev in
stanje močno izboljšalo in se še izbolj-	Pret®Pacev — slednjega s sodelovanjem
šuje. Treba bo napeti vse sile, da ostane	, m ~~ bodo orSani de"
proizvodnja na višini zadnjih dni, ker	lavske®a samoupravljanja lin sindikalna
je od proizvodnje v celoti odvisen plač-	organrzacija o njih razpravljali in od-
nii fond in dobiček podjetja, česar bi se	local1 ° njlhovem odpustu iz kolektiva,
moral zavedati sleherni član kolektiva.	Opaziti je, da je bilo v zadnjem času
Močno so že vidni vsestranski napori,	opravljenih mnogo" nedeljskih šihtov,
ki so bili zadnji čas vloženi za dvig	d°l°čen del brez potrebe. Mnogo po-
proizvodnje in vzporedrlo s tem za kre-	z°rnosti je treba posvetiti temu, koga
pitev delovne discipline ter proizvod-	se določi za nedeljsko delo. Paziti je
nostii dela.	treba, da bodo za nedeljska remontna
V	ta namen bodo sklicani tudi pro-	deIa . določeni dobri delavci, ki bodo izvodni sestanki z gospodarji čel in ko-	delali efektno, ne pa le zato, da pač pači, kjer je treba podrobno predisku-	izvršijo šiht, povečajo svoj zaslužek ali tirati vse produkcijske probleme in	pa nadomestijo med tednom zamujene sprejeti ustrezne sklepe in ukrepe,	dnme- Bilo je tudi več primerov, da so predvsem v pogledu delovne discipline	za nedeljsko delo določeni tovariši prišli na čelih. n. pr. prihajanje na delo in	v jamo Pijanli. Sklep sindikalnega od-odhajanje z dela ter organizacija dela.	bora bil. da se nedeljskemu delu, ki Poudariti pa je treba, da so največje	močno bremeni jamski učinek, posveti težave prav disciplinskega značaja pred-	največja pozornost.
vsem na delovnih mestih izven čel. Da	Upravni odbor je sprejel tudi sklep,
bi se to izboljšalo, bo potrebno v naj-	da bo sindikat poslal vsak teden na
krajšem času sklicati množične sestan-	letovanje v Rudarski počitniški dom na
ke rudarjev po tretjinah in jim raz-	Bled 8 do 10 najbolj pridnih tovarišev
ložliti vse probleme, s katerimi se mo-	pod zelo ugodnimi pogoji, in sicer za
ramo boriti, predvsem pa jim je po-	sedemdnevni penzion 1600 din, razliko
trebno nazorno prikazati, kako pereč je	do polne penzionske cene ipa bo do-
problem proizvodnje in vseh vprašanj,	plačal sindikat.
na katerih temelji proizvodnja, pred-	Sindikat je tudi ugodno rešil prošnjo
vsem delovne discipline in proizvodno-	našega Aerokluba, da finančno podpre
sti dela, od česar je odvisna izgradnja	potovanje padalske tekmovalne ekipe
in blagostanje našega podjetja.	na republiško padalsko tekmovanje za
Zal je opaziti, da so v kolektivu tudi	prvenstvo LRS, ki bo od 26. do 29. av-
ljudje, ki z mobilizacijo sil za proiz-	gusta v Murski Soboti. Upravni odbor
vodnjo in z vsemi ukrepi, ki so v zvezi	sindikata je v ta namen odobril 9000
s tem, niso zadovoljni, ki celo nergajo	dinarjev.
in dajejo izjave, ob katerih se mora	Mimo lahko trdimo, da je naš sindii-
vsak pošten član kolektiva zamisliti,	kat pošteno zagrabil vse probleme, ki
Tem ljudem bo treba 'posvetiti posebno	se predenj postavljajo ter da jih rešuje
pozornost in jih v skrajnem primeru	res zdravo in v interesu kolektiva ter
tudi odstraniti iz kolektiva, ker je upra-	vse naše skupnosti.
Poročilo o finančnem stanju ljudskega posojila in dotacij za gradnjo osnovne šole v Velenju
Na tekočem računu NB v Šoštanju št. 622-T-6744-2 do sedaj zbrana sredstva
iz ljudskega posojila znašajo.............din 1,090.847,—
Na dotacijah smo doslej prejeli lin naložili na investicijski konto šole v Velenju naslednje zneske: 1. 1. 1954 — prenos iz leta 1953 .....din 4,000.000,—
27.	II. — dotacija OLO Šoštanj.....din 2,000.000,—
15. 5. — dotacija OLO Šoštanj.....din 3,000.000,—
din 9,000.000,—
Od tega je bilo doslej porabljenega za poravnavo dveh situacij Rudnika lignita Velenje:
19. II........din 2,171.154,—	din 2.931.854,—
28.	V........din 760.700,—	din (>,068.146,— din 6,068.146,—
Ostanek je naložen na (investicijskem kontu NB Šoštanj 622-6(52-29.
ontu NB Šoštanj 622-622-29. LO MO Velenje nam bo te dni nakazal iz lokalnih proračunskih sredstev za f nansiranje investicij po družbenem
planu okraja še................. din 7,000.000,—
tako da razpolaga gradbeni odbor skupno z.......din 14,158.993,—
Z nadaljuj ni delom pridno nadaljujemo. Plačati pa je treba predvsem Rudniku lignita Velenje dve fakturi za material v znesku okrog din 1,500.000,—.
Aeroklub v Velenju je ustanovljen
Dne 27. jullija je bila v čitalnici Svobode ustanovna skupščina Aerokluba Velenje, ki so ji kot gostje prisostvovali sekretar Letalske zveze Slovenije tov. Cedo Makole, podpredsednik Aerokluba Celje in član glavnega odbora Letalske zveze Jugoslavije tov. Venčeslav Jeras ter padalski referent Aerokluba Celje tov. Franci Gaberšek.
Dosedanje delo iniciativnega odbora Aerokluba je na kratko opisal tovariš Kočar, ki je poročal, da je iniciativni odbor že lansko jesen dn letošnjo pomlad organiziral teoretični padalski tečaj, ki ga je vodil neumorni tovariš Ivo Novinšek. Vsi tečajniki, po številu osemnajst, so uspešno položili teoretične izpite pred komisijo pod predsedstvom padalskega referenta celjskega Aerokluba tov. Gaberška. Od teh je 14 tečajnikov dne 14. in 15. julija opravilo tudi praktične skoke, štirje pa so bili zadržani in se skakanja niso udeležili. Da je vse to uspelo, gre posebna zahvala vodji tečaja tovarišu Novinšku, Letalski zvezi Slovenije, ki je dala tečajnikom na razpolago padalo, in pa Aeroklubu Celje, ki je omogočil praktično skakanje.
Navedeni uspeh dosedanjega dela je sicer skromen, vendar pa so talili pritegnjeni direktno v aktivno delo najbolj zainteresirani mladinci, ki bodo v bodoče pionirji in propagandisti letalstva v naši dolini, posebno pa v razvijajočem se velenjskem industrijskem centru.
V najkrajšem času bo moral Aeroklub ustanoviti modelarski krožek in podmladek, da si bo vzgojil lastni na-
raščaj letalcev, ki bodo to prekrasno športno pa tudi nad vse važno obrambno panogo spoznali v vseh fazah razvoja in nekako živeli z njo.
V svoj prvi odbor so navzoči člani izvolili naslednje tovariše:
Turnšek Jože — predsednik,
Kočar Franjo — tajnik,
Ramšak Marija — blagajničarka,
Novinšek Ivo — materialni referent,
Poznič Jože, Koželj Emil, Malin Ferdo —• člani odbora.
Po izvolitvi odbora in smernicah,. ki sta jih dala novemu odboru gosta tov. Mokole in Jeras, se je razvila živahna razprava o bodočem delu Aerokluba, v kateri so sodelovali vsi navzoči.
Sprejeti so bili tudi naslednji sklepi:
1.	Vsi člani Aerokluba morajo biti člani SZDL oziroma LMS.
2.	Ob zaključku gospodarske razstave, ki bo v Velenju v drugi polovici septembra, bo velik letalski miting s celjskega aerodroma, to se pravi, da se bodo avioni dvignili v Celju in izvajali program nad Velenjskim jezerom. Za ta miting bo dala vso pomoč — predvsem avione — tudi Letalska zveza Slovenije.
3.	Čimprej formirati podmladek in modelarsko sekcijo, za kar bo treba poslati enega starejših tovarišev v kratek modelarski tečaj.
4.	Prirediti nekaj javnih predavanj o letalstvu in aktualnih temah o letalstvu, ki zanimajo široko javnost.
Našemu Aeroklubu želimo pri njegovem delu mnogo sreče 'in uspehov.
Violinski koncert tovariša Beuermanna redek kulturni dogodek v Velenju
V soboto, 7. avgusta je pred izbrano velenjsko publiko koncertiral naš violinist tovariš Rihard Beuermann. Pri klavirju ga je spremljala tovarišica Cita Bogeličeva, skladbe pa je s kratko oznako dobe, v kateri so nastale, .in z nekaj podatki o skladateljih tolmačil tovariš Tone Kurnik.
Spored in izvajanje samo sta bila na umetniški višini. Koncertant je izbral skladbe, o katerih je vedel, da jim bo občinstvo, ki doslej še ni imelo prilike, da bi razvijalo svoj muzika-lni okus na rednih instrumentalnih koncertih, moglo slediti. Malenkostni začetni tremi je sledila sproščenost, da je poslušalcem zastal dih. Z dovršeno tehniko, čisto intonacijo in finim muzikalnim čutom je tov. Beuermann odigral vse skladbe na pamet, kar priča o njegovem zanesljivem muzikalnem spominu. Mehkoba izraza je na nekaterih mestih presegla vsa pričakovanja. Zanimiva je bila zlasti interpretacija Charles de Be-riotovega koncerta v A-molu.
Vestno in tenkočutno je izvajalcu na klavirju sledila tovarišica Cita Bogeličeva, ki se mu je s svojim spremljanjem v vsem diskretno prilagodila.
Dolgotrajni aplavz po vsaki, skladbi je bil umetniku najlepše priznanje hvaležnih poslušalcev. Posebnega zanimanja je bila deležna izvajalčeva iastna kompozicija, romanca v G-duru, kakor tudii oba fragmenta iz njegovega oikla
»Slike iz preteklosti« op. 2 »Sprehod« in »Spomin«.
Tovarišu Rihardu Beuermannu želimo, da bi imel pri svojem nadaljnjem umetniškem izpopolnjevanju čim več uspeha in da bi v čim večji meri uresničil svoje načrte za poživitev koncertne dejavnosti v Velenju.
Boža Kmecl.
Resen problem
Z zgraditvijo nove šole, s povečanjem prometa na železnici in z razširjenjem lokalnih podjetij se je stanovanjska stiska v našem mestecu do skrajnosti zaostrila. Zaradi pomanjkanja stanovanj je čutiti težnje za premestitvijo iz Velenja, tako med poročenimi učitelji in profesorji, kakor tudi med železniškimi uslužbenci in med strokovnimi in obrtnimi delavci.
Ce hočemo Velenju zagotoviti nemoteno delo šol, železnice in podjetij, ki so nujno potrebna za rastoče število prebivalstva, bo nujno, da prične naš občinski odbor resno obravnavati ta problem.
Občinska skupnost bo morala najti sredstva za zidanje stanovanjskih poslopij. V nasprotnem primeru bi si nakopala odgovornost, ki je pred svojimi volivci ne bo mogla opravičiti. Z.
Bolniški listek je ponaredil
V valu novih delavcev, ki jih je sprejelo naše podjetje je bilo med dobrimi tudi precej slabih — skorajda preveč. Začeli so se množiti neopravičeni izostanki, kratka »izumljena., bolovanja, dopusti pod vsemi mogočimi pretvezami itd. Vse to seveda na račun proizvodnje in storilnosti dela, ki sta stalno padali.
Eden najizrazitejših predstavnikov te kaste namišljenih bolnikov in neupravičenih izostankarjev je vsekakor de-vetnajstletni Antlej Franc, ki je vkljub svoji mladosti pokazal že kar lepo mero iznajdljivosti, ki bi ji bilo pravo ime pravzaprav pokvarjenost.
Antlej je 16. julija dvignil v jamski obratni pisarni bolniški listek in od zdravnika dr. Budne dobil bolovanje do vključno 7. avgusta, t. j. skupaj 23 dni, kar pa mu je bilo še premalo, zato je na bolniškem listku spremenil 7. avgust v osmega, da bi si na ta način podaljšal bolovanje za en dan.
Ta goljufija je bila odkrita in Antlej je bil zaradi nje in pa osmih neupravičenih izostankov, ki jih je napravil od 13. maja do 9. avgusta takoj odpuščen.
Ekipa velenjskega aerokluba se bo udeležila republiškega prvenstva
Kljub temu, da je bil šele ustanovljen, dela naš Aroklub že zelo intenzivno. Na IV. republiško padalsko tekmovanje za prvenstvo LRS, ki bo od 26. do 29. avgusta v Murski Soboti, bo poslal tudi naš Aeroklub svojo ekipo v naslednjem sestavu.
Koželj Emil, delavec RLV, Gracer Alojz, delavec RLV in Ramšak Marija, delavka RLV. Poleg ekipe pa sta prijavljena tudi dva tekmovalca-posameznika, in sicer: Strele Jožef, stroj, ključavničar RLV ter Kotnik Maks, rudar-kopač RLV.
Udeležbo na tekmovanju je omogočila sindikalna podružnica rudnika, ki je v ta namen prispevala 90001 din, s čimer bo Aeroklub plačal prijavne takse; tako je upravni odbor rudniškega sindikata ponovno dokazal svoje veliko razumevanje za težnje naše mladine.
Našim padalcem na pot »Srečno« z iskreno željo, da bi čim častneje zastopali naš kolektiv.
Gibanje prebivalstva
RAZGLAS
NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE
v časiu od 15. junija do 15. julija 1954
Rodile so:
Kugonič Rozalija, učiteljica, Velenje, stara 29 let — Otmarja; Fddej Alojzija, gospodinja, Novo Velenje, stara 27 let
—	Staneta; Končan Jožica, gospodinja, Novo Velenje, stara 25 let — Viljema; Malovšek Gabrijela, gospodinja, Novo Velenje, stara 29 let — Miro; Ribič Zofka, gospodinja, Stara vas, stara 29 let — Drageca; Skaza Fanika, gospodinja, Podkraj, stara 28 let — Nado; Lemež Anica, gospodinja, St. Bric, stara 26 let — Vero; Gašper Ana, gospodinja, Novo Velenje, stara 26 let — Borisa in Branka; Kopitar Zofka, gospodinja, Laze, stara 24 let — Miroslava; Vidmar Marija, gospodinja, Skale, stara 28 let
—	Nevenko; Pustinek Justina, gospodinja, Silova, stara 38 let — Anico; Glušič Fanika, gospodinja, Podkraj, stara 29 let — Franca; Lenart Rozalija, gospodinja. Št. Bric, stara 34 let — Ljubomiro; Miklavžina Slavka, strežnica, Št. Bric, stara 21 let — Vladi-mirja; Cinkole Elizabeta, gospodinja, Novo Velenje, stara 32 let — Lijano.
Poročili so se:
Goršič Vladimir, električar ,iz Pesja in Skaza Erika, gospodinjska pomočnica iz Stare vasi; Grebenšek Franc, kurjač iz Stare vasi in Bajec Marija, gospodinja iz Ljubljane; Camlek Miroslav, tapetnik iz Velenja in Felicijan Marica, natakarica iiz Št. Brica; Obu Jože, tehnični risar iz Velenja in Klančnik Jožica, natakarica iz Velenja.
Umrli so:
Kopitar Anton, upokojenec iz C rkovc, star 78 let; Štober Jože, prevžitkar iz Lcpatnika, star 75 let; Stropnik Ivan, rudar iz Raven, star 47 let; Auberšek Jože, železniški delavec iz Kozjaka, star 23 let.
Vse delavce in uslužbence Rudnika lignita Velenje seznanjamo z naslednjim sklepom, ki je bil sprejet na rednem zasedanju delavskega sveta podjetja dne 6. avgusta 1954:
Službeno razmerje se odpove tistim delavcem in uslužbencem, ki:
1.	napravijo dva zaporedna neopravičena izostanka;
2.	napravijo tri neopravičene izostanke v presledkih v dobi enega meseca;
3.	napravijo 5 neopravičenih izostankov v dobi enega leta.
Iz zapisnika zasedanja delavskega sveta Rudnika lignita Velenje
OBVESTILO
Ljudski odbor mestne občine Velenje obvešča vse imetnike osebnih izkaznic, katerih doba veljavnosti je že potekla, da jih predložijo v podaljšanje pri LO MO Velenje, matični urad. Nadalje opozarjamo vse osebe, ki so spremenile svoje bivališče na območju občine, da te spremembe sproti javljajo pri prijavnem uradu. Vse osebe, ki teh sprememb ne bodo javljale, bomo predlagali v upravno-kazenski postopek. Isto velja ža osebe, ki se priselijo na območje tukajšnjega LO MO iz drugih občin. Prijavna obveznost se mora izvršiti najkasneje v roku 48 ur.
Da se posamezniki ne bi po nepotrebnem obračali za nasvete glede potovanja v obmejne pasove, sporočamo, da smo bili od strani TNZ Šoštanj obveščeni, da ta dovoljenja niso več potrebna za obmejne pasove na območju LR Slovenije, za obmejne pasove ostalih ljudskih republik pa so taka dovoljenja še potrebna. Iz pisarne LO MO Velenje.
PREKLIC
Podpisana Hlastec Terezija, gospodinja iz Stare vasi, barake 5, p. Velenje, tem potom preklicujem kot neresnične govorice, ki sem jih iznašala o Centrih Kristini, gospodinji iz Stare vasi, barake^. Obljubljam, da kaj takega ne bom več storila ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona.
Hlastec Terezija
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje za denarno podporo ob smrti mojega moža Fajmut Franca, rudarja Rudnika lignita Velenje.	Fajmut Angela
s sinčkom Francijem
ZAHVALA
S svoje letne skupščine se slepi okraja Šoštanj, organizirani v Združenju slepih Slovenije — Okrajni odbor Šoštanj, iskreno zahvaljujemo sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje in direktorju tov. Nestlu Zganku za premog, ki ga je Združenje prejelo od rudnika za Novoletno jelko.
Jurak Franc, predsednik
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem tov. dr. Budni in tovarišici Mari Fišerjevi za lepo in izdatno pomoč, ki sta mi jo izposlo-vala od Rdečega križa kot funkcionarja te plemenite organizacije.
Vratanar Ana z družino
PREKLIC
Podpisani Videmšek Branko, strojnik RLV, preklicujem in razveljavljam izgubljeno deputatno nakaznico številka 1164 1954.	Videnšek Vinko
PREKLIC
Podpisani Ambrož Anton, vozač RLV, preklicujem in raz ve javljam izplačilni kartonček št. 329. Ambrož Anton
PREKLIC
Podpisani Bezjak Martin, vozač RLV, preklicujem in razveljavljam izplačilni kartonček št. 1273. Bezjak Martin
PREKLIC
Podpisani Fiket Rudolf, vozač RLV,
preklicujem in razveljavljam izplačilni
kartonček št. 1234 in izgubljeno depu-talno nakaznico.	Fiket Rudolf
PREKLIC
Podpisani Rančnik Franc, delavec RLV, preklicujem in razveljavljam izplačilni kartonček št. 846.
Rančnik Franc