Štev. 6. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 3. februarja 1928. - L ) VI. Leto VI. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali listt Trieste, ca-sella eentro 87. — Urad : via Imbriani 9-111. Odgovorni urednik : dr. L. BERCE. POSAMEZNI ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za oelo loto 10 L., pol leta 8 L., četrt leta 8 L. - IZTEN ITALIJE celo leto 24 L.t pol leta 12 L., četrt leta 5 L. ITAIIANE OUK. a na 30. m OBJAV ' iO V 1 stolpcu 4 L. , * - i 20% popusta, jm 10 kratni .......... i 2t5 kratni objavi (pol leta) 40%, pri 52 Kratni objavi (celo leto) 60% popusta. MALI 00 LA SI: 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku; mastno 40 stotink beseda; z YKMKI.HI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 3. februarja: Blaž; Oskar. — Sobota, 4.: Andrej Korsini. — Nedelja, 5.: 1. predpepelna; Agata. — Ponedeljek, 6.: Amand; Doroteja; Tit. — Torek, 7.: Romuald; Rihard. — Sreda, 8.: Emilijan. — četrtek, 9.: Ciril Aleksandrijski; Apolonija. — Petek, 10.: Sholastika; Viljem. — Sobota, 11.: Lurška M. B.; Viktorija. MALE NOVICE. Baši poalanci v Rimu. Državni podtajnik v ministrskem pred-sedništvu, Giunta, je po Mussolinijevem ukazu sprejel v avdijenci naša dva poslanca Besednjaka in Vilfana. Razgo-varjal se je z njima poldrugo uro o razmerah v naši deželi. Znižajte občinske davke! «informatore della Stampa« poroča, da je notranji minister Mussolini razposlal vsem prefektom kraljevine okrožnico, ▼ kateri jih opozarja na potrebo, da občine znižajo davek na živino ter ga prilagodijo novi; dvignjeni vrednosti lire. Boj proti pohujševanju. Vlada v Rimu je izdala nova navodila prefektom, naj strogo izvajajo zakone, kateri prepovedujejo javno pohujševanje potom izlaganja nesramnih tiskovin ali slik. Prefekture morajo dati tozadevne naredbe organom javne varnosti. Istočasno so izšla iz osrednje vlade v Rimu navodila za pobijanje kletvinske razvade. V Trstu bodo imele oblastni je dovolj »novi in prilike za nastop in želimo, da bi energično zasukale metlo. Kolonizaolja. V bližini Merana v Južnih Tirolah je «Opera Nazionale Combattenli« kupila neko veleposestvo. Naredili so 11 posestev, katera so izročili bivšim bojevnikom z Beneškega. Predelana Imena. Prefektura v Trstu je ugodila zopet nekaterim prošnjikom za premembo priimka. Antončič (Antonsich) bo Antonini, Arbanasič Arbanassi, Balisch Ballis, Bašič (Bassich) Bassi, Batič Batti, Bizjak (Bisiach) Bisiani, Bradičič Bradicci, Brajkovič Braico, Bulajič Bullani, Burič Burri, Burulič Borelli, Caharija Zaccaria, Dierlmajcr Dimario, Domančič Domani-ni, Ficko Fisco, Fuchs Volpi, Grgič (Ger-ghich) Gregori, Jerman (German) Ger-mano, Godnič Godini, Graberg Monti, Helmich Elmi, Hildvvein Ilvani, Hočevar Coceani, Jerovšek (po nemško pisan Je-rovscliek) Lerossi, Intihar Inticari, Ivančič Degiovanni, Kahn Calini, Kervišar Chervisari, Kleinhans Gianpiccolo, Klinc Colini, Knez Duca, Koch Cocci, Kocjan Cozziani, Kolb Colbi, Kolibal Coliba, Lovrovič Lorini, I.ušič (Lussich) Lussi, Mrljak Milazzi, Mohr Moro, Natlačen Na-tali, Pahor Pacco, Pamič Pirnici, Pe-hersdorfcr Villa nera, Perak Peratti, Pfenghansl Fcganzelli, Probst Prevosti, Praček Taci, Redovnikovič Redoni, Repič Reppi, Retzbach Rivi, Rus Russo, Žiberna (nemško pisan Schiberna) Siber-na, Schott Scotti, Sedmak Semani, Se-njanovič Segnani, Simšič Semini, Slavčič Sauli, Slejko Secoli, štibel Stibelli, To-mažinčič Tomasini, Varivodič Varini, Wald Bosco. Blaba vzgoja. V Sinju sta dva gimnazijca, stara 16 in 17 let, sinova uglednih starišev, Vlomila v frančiškansko cerkev. Frančiškani so ju zalotili, ko sta jemala denar iz cerkvenih pušic. Seboj sta imela vitrihe in en samokres. Pri zaslišanju pri orožnikih sta mlada vlomilca priznala svoje dejanje. Kaj in kako dela Mussolini. Neki pariški časnikar je skušal pozveL deti, kako Mussolini živi in kako delaV Te vrstice prinašajo, kar je pariški časnikar ugotovil, časnikar pravi, da tiči skrivnost Mussolinijeve delavnosti v pridnosti in velikem redu. Njegov dnevni ped. Minister vstane vsak dan ob osmi uri. Ob devetih že sedi v ministrski palači. Tam ostane do ene in pol ali do dveh. V tem času sprejema ministre, uradnike vseli ministrstev, tuje in domače diplomate, časnikarje z vseh krajev sveta, odposlanstva iz vse države, prefekte, voditelje fašizma, zastopnike industrije, trgo-vinstva itd. V teh 4 ali 5 urah sprejme Mussolini poprečno 50 oseb na dan. Časnikarski uradnik. Vsak dan ob devetih pride voditelj časnikarskega urada, ki prebira vse italijanske in glavne tujezemske časnike. Tak voditelj ima navadno nalogo, da vladnemu načelniku poroča, kaj pišejo Med'^razgovori. Medtem ko stranke sprejema, tudi akte rešuje. Ti si v avdijenci, govoriš z njim, pa vstopi kak ministrski uradnik, predloži načelniku kak spis, Mussolini pa te posluša in rešuje akt. Ob dveh se odpelje domov, pokosi in ob treh je že spet v vladni palači, kjer nadaljuje svoje delo, ki se ne konča pred deveto uro ko ima večerjo. Zabave. Kako pa se odpočije, kar je za zdravje njuno potrebno? Mussolini je po naravi zdrav človek, kajti sicer bi ga ogromno delo že davno zmlelo. Vsako jutro se okopa, vsak dan napravi sprehod: ali s hčerko Edo jahaje na konju, ali pa s tem, da sam osebno avtomobil šofira. Mussolini skoro nič ne kadi, ne pije opojnih pijač. Mussolini dobiva poprečno 100 pisem na dan. Res je, da ima tajnike, ki mu pišejo, toda vsako pismo reši le osebno, nič ne sme mimo ali preko njega. Dočim MIHEC m sJAKie MIHEC: Znpančič je dobil odliko, ker zložil pesmi je veliko, Midva vsak teden pesmico zloživa, odlike pa nobene ne dobiva. JAKEC: Midva sva pesnika za salo, in to je odliko le pregnalo. Dovolj veselja v temu imava, če bralec se trenotno pozabava. časniki v državi in zunaj o domači in o ; se drugi vladni načelniki zanašajo na drugih državah, drugič pa dobi voditelj druge ministre za dotično stroko, Mus-navodila, kako naj se obnaša v posa-1 solini vodi sedem ministrstev, vse drži meznih prašanjih domači tisk. Mussoliniju ni treba nič poročati. Kajti on je prebral že vse liste, še ko je bil v postelji in med kavo. On le daje navodila. In kako natančno prečita časnike. Nič važnejšega ne izpusti. v glavi, tudi najbolj drobne stvari. Nobena zadeva, ki ima količkaj važnosti, se ne reši brez njega. Toliko dela zmore le človek, ki ima trdno zdravje, velik talent, izreden spomin in nenavadno delavnost. Poo&bI z nožem! Na Ogrskem so našli v poštnem vagonu ubitega poštnega uslužbenca Hu-besa. Imel je 25 ran od sekire. Po današnjem običaju so ga v bolnišnici v Si-binju hoteli secirati (raztelesiti). Ravno se je zdravnik lotil, da zareže, ko se dozdevni mrlič zgane. Preneso ga v bolniško sobo, kjer se še celo zave. Tako je Hubes še povedal ime napadalca, nekega Oltija, katerega so prijeli in je vpričo svoje žrtve priznal svoj zločin. Za Hubesa pa ni nade, da bi ozdravel. B’Annnnzio in škof Šajn. V četrtek, dne 2G. t. m. je stopil z vlaka na postaji Desenzano ob lepem Gardskem j jezeru reški škof inons. Šajn. Bil je slo-| vesno sprejet. Drugi dan je škof bral mašo zadušnico po d’Annunzijevi materi v vasi Salo blizu d'Annunzijeve vile Vittoriale. Maši so prisostvovali tudi trije reški legijonarji, ki so prišli na Reko peš iz Napolja. Po poti iz Napolja so nabirali podpise vseh oblastnikov v tri albume; eden je namenjen d’Annunziju, drugi ministrskemu predsedniku Mussoliniju in tretji napoljskemu podeštatu. Na Reki so trije legijonarji napolnili tri posode z vodo in peskom iz pristanišča Baroša, ki po pogodbi med Italijo in Jugoslavijo pripada Jugoslaviji; te polne posode so poklonili d’Annunziju v znak hvaležnosti, ker jih je zmagoslavno vodil ob zavzetju Reke. D’Annunziju se je poklonil tudi škof Šajn. Ko je d’Annunzio ugledal škofa, mu je navdušeno pohitel naproti, ga objel in poljubil. Oba sta bila globoko ganjena. Časopisi propovedujejo, da je d’Annunzio povedal škofu, da se bo pobrigal za zgradbo posebne cerkve na Reki, v kateri bodo pokopani prostovoljci, ki so padli pri naskoku Reke. V odboru za zgradbo te cerkve je tudi škof mons. Šajn. — D’Annunzio se je posebno proslavil med vojno s svojim poletom na Dunaj; 1. 1921. je zavzel Reko. Še nedavno ga je papežev list «Osservatore Romano« obsodil, ker so njegovi spisi nasprotni krščanski spodobnosti; ta list je imenoval d’Annunzija pogana do mozga. Prlno Tomislav. Novorojenega princa Andreja v Bel-gradu so krstili za Tomislava. (Tomislav se je imenoval prvi hrvaški kralj pred 1000 leti). Za krstnega botra, mu je bil (angleški kralj Jurij, zastopan od poslanika Cunarda. Gb priliki veselega dogodka v kraljevi rodbini je bilo veliko število obsojencev pomiloščenih. Kvarežugon. Ameriški admiral Plunkett je v nekem govoru napovedoval, da bo prišlo do vojne med Ameriko in Anglijo in zato da se mora Amerika pripraviti s povečanjem bojnega brodovja. Kdor napoveduje prihodnje nesreče, je v jeziku pesnika Koseskega «kvare žugon«. Admiral Plunkelt bi bil te vrste prerok. Preseljevanje narodov. Romunska in bolgarska vlada se dogovarjata, da bi v Bolgariji živeči romunski državljani se naselili v romunski Do-brudži, prebivalci bolgarskega naroda v Dobrudži pa naj' bi dobili domačije v Bolgariji. Resnična civilizacija. V Londonu so nekateri predlagali, naj se policaji oborože z revolverji. Predlog je bil odbit zato, ker se je bati, da bi potem tudi tatovi začeli uporabljati orožje. Angleški roparji običajno ne streljajo na policijo, ker vedo, da si z ubojem nakopljejo hujšo kazen; raje so prijeti in sojeni le za vlom in tatvino. Zato se s policisti zboksajo in kdor je močnejši, tisti užuga. Policisti udrihajo z gumijevko, ki pada po tatu kot volovska žila. Zakonodnjstvo noče «strank» izpostaviti smrtni nevarnosti potom strelnega orožja. Prokletstvo denarja. Neka siromašna kuharica v Rimu, Rita Pezzolet, je stavila «uma.re» na Napoli, eno terno in eni činkvino, ter plačala 300 lir. Pogleda v časnik in res najde zadeto činkvino. Leti na financo, pa že ne more povrsti razložiti svoje zadeve, tudi finan-ca ji ni mogla dopovedati, da bo v stvari pomota ali sleparija. Revica je znorela. Spravili so jo v norišnico. Razdejali so jo namišljeni milijoni. Tega ne beri! Opozarjamo, da rok za plačilo naročnine poteka in bomo neplačnikom list nenadoma ustavili. Ne gre drugače, ker se moramo držati reda, če hočemo izhajati. Zato naj vsakdo nemudoma pošlje naročnino. Eno leto 10 L, pol leta 5 L, četrt leta 3 L. Župančič odlikovan. Slovenskega pesnika Otona Župančiča je ob njegovi pedesetletnici kralj Aleksander odlikoval z redom Belega orla V. razreda. Gledališče zgorelo. Gledališča rada gore, menda zato, ker ima velikokrat hudir v njih svojo zabavo. Od nedelje na ponedeljek 23. januarja ponoči je v Novem Sadu v Jugoslaviji pogorelo skoraj novo gledališče. Škode je 3-4 milijone dinarjev. Ostali so samo prazni zidovi. Ljudi ni bilo tisti čas notri, bilo je okoli treh zjutraj. Zmešani otroci. V Trstu so trije dečaki sklenili, da pojdejo v svet, da postanejo slavni kot Robinzon ali drugi taki. Eden je star 13 let, drugi 12, tretji 10. Zaklatili v Boškel in živeli v puščavi dve noči in en dan. Postali so lačni, dolgčas jim je bilo v gozdu in začelo se jim je obračati na jok. Storili so kot izgubljeni sin ter jo mahnili nazaj k staršem, ki so tačas vsi v skrbeh poizvedovali o ti ekspediciji. Hudi nasledki tihotapstva. Na otoku Iz, v Jugoslaviji, nedaleč od Zadra, še je pripetil dogodek, ki ga v I tamkajšnjih krajih še ne pomnijo. Tiho-! tapci so ob treh zjutraj prepeljali iz Za-I dra na Veliki Iz deset stotov sladkorja :in nekaj tobaka. Finančni stražniki so zapazili tihotapce in en stražnik je prišel v čoln tihotapcev, da bi zaplenil blago. En tihotapec pa je nanj sprožil samo-kies in stražnik je padel mrtev v morje. Ko je drugi finančni stražnik to videl, je takoj streljal na dotičnega tihotapca in ga smrtno zadel. Tihotapci se tega niso prestrašili, marveč je eden njih skočil na breg in ubil enega stražnika. Nočno streljanje je seveda povzročilo med prebivalstvom silno razburjenje. Neki mornar vojne mornarice je takoj, ko je slišal streljanje, hitel proti morju, da posreduje med tihotapci in finančnimi stražniki. Tihotapci so mislili, da je finančni stražnik, ustrelili so nanj in mornar se je mrtev zgrudil na tla. Ta- mornar je bil v Izu zaročen z neko deklico. Ko je ta zvedela za nesrečo svojega zaročenca, je skočila z drugega nadstropja svojega stanovanja. Zlomila si je pri tem eno roko in eno nogo ter dobila težke notranje poškodbe. Zdravniki so izubili vsako upanje, da rešijo dekletu življenje. Tako je spopad končal s petimi človeškimi žrtvami in to radi desetih stotov sladkorja. Trgovina z dekleti. čuden naslov! Mislil bo kdo, da je govor o trgovini s sužnji v Afriki. Kdo drugi bo dejal, da je to le taka beseda in prispodoba. Pa ni ne eno ne drugo. V modernem civiliziranem svetu obstoja prava in resnična trgovina z živimi ljudmi. Vzdrževalci trgovine z dekleti so nesramneži, ki hodijo v takozvone javne hiše delat ’ nečisti greh za določeno denarno tarifo. Vzdrževalci te trgovine so brezverski zdravniki, kateri klientom nasvetujejo pot v javno hišo. Vzdrževalci te trgovine so vsi, kateri tajno ali javno zagovarjajo opravičenost takih zavodov. Vsi ti pripomorejo vsak v svojem območju. da se vzdrževanje tistih zavodov bogato izplačuje baburam-ravnateljicam in lastnikom. V Trstu n. pr. od ene javne hiše lastnik prejema od babure 50 lir dnevno hišne najemnine v zamazanem starem mestu. Prostovoljno gre pač malo žensk v te vrste s.užnost. Tudi ženska, ki ne spoznava šeste božje zapovedi, ne bo marala biti kot živina vsem podležem in slabičem na razpolago. Samo zasužnjene osebe obstanejo notri. Še od teh je marsikatero ojo bolest. A v tem prisopiha možiček d. nje. Smeje se na vsa usta potegne ji r< ko z obraza in kriči: «Hi-hihi! Manica! goslačeva Manica? Hi-hi-hi, ti si tista, ki pravi, da se jaz motim? Kaj se zdi mladim glavam: jaz, da se motim! Pa sem že lazil po teh puščavah, ko si bila ti še v deveti deželi. Manica, veš! Hodil sem pt> tej poti tisočkrat ob vsaki uri, po noči in po dnevu, pa se nisem še nikoli zmotil, da bi zašel, tudi takrat ne, Pepo brez doma. i Povest o cestninarjih. To pot sm žeu ke naprej pret Stedi-nerii. Firbc me je {jnou, kir pravjo, de je tam taku liišnu. Sev sem bel puočase, k suo me vse škuorni užiilli. Prmaširam na vrh Repač, al kukr že pravjo. Kukr sm biu na vrhe, Sm prec zaglidu ano mizno jen nekej zreleh pr ni. «Joj zludje, jr a nejsm še na kunfine, deb bla že vahta jen kir se plačava fronk, če se kej nese?« taku sin se vstrašu. Pride an muoz napru-te pa ga prec prašem, čeb bla mrde tle grenca. «0 ne, o ne», je djau, «le bežte pres skrbi, neč se ne girajte, ste kumej n Stedinem«. Jen je šeu po sojeni opravke. »An malti bom pa še počakou«, sm djau sam pr seb, «de bem vidu,, kej ta miza jen te ledi tle pomenjo«. Spet pride j);i mirno unih ana zinska jen nej mogla drgače, de jeh je prou s firbca prašela: «Je za vuolo buožjo, kej delaste pa vi druge tle na cisti?« Prec se uglasejo vsi nahmali: «Uohcet buo pršla zdej. Buo dau ženen za vinu. Nej da, sej je buogat!« Ku ne be jeh zdej t’d jes slišu, zakej je tu tle, ne be mogu dougo zgriintat; be že šou naprej, taku bom pa vseglih še po-čaku, de bom vidu, kaku se steče ta ca-ramonije«. Uondr ne blu treba dougu čakat, se je že zaslišala grmuonika jen tud us je prec puol pršu, taku de je še mene lešt prjela, da sm prou s kuražuo zavrisku, glih tulk de nism pou uznak; klebtik sm kumej še pubrau, k me je pou z glave. De neb me zamirkale z uza, sm se pa utneknu zad bel za an gričk u •ajio pajšto, kir šijo pridni ledje češpe jen hruške, kadr jem Buh kej da. Kar naankrt so se ustople cestninari iibtatot. Anga sm slišu, je taku na srce govuru svatom, kadr so ble du neh. Govu-ru je t’d ženni — pa še narbel — jen nevesti. Vošu jem je srečuo. Tud’ peli auo jen v pesmi srečuo vošili —^ dva dni prej suo pa guvurli de me bojo usnike vzeli s kules, kadr buo vozu balo. — Zdej sm pa vidu, k’ j6m je ženen nekej dau. Sam sabuo sm pol reku, de tu suo kašni kut fronke pobirajo, kdur gre pu te ceste v vas, kukr ana carina. Uohcet se je utpelala naprej. Cestninari suo bli pa vse jez sebe jen neč več taku ponižn kukr prej. «Fejst smo nar-dile! pedeset lir nam je dau! Vina gor! prec plačeniuo-)) Prou zdej sm spoznu, de tu je vse driiga menira, de suo pršli čakat samu tuo uohcet, de jem bo ženen kej uofrau za pejačuo. Prou prdiišu sm se, de z uzam skore ne be se upou pridt, de b mogu še jest takem tičem kašne fronke dajat. Tle je glih kukr u Trste, kadr sm pelu ke duol teluoh jen vse sorte. Sev sm skuz vas ke guor prot Strmce. Tam je bla pa postavljena ana kaluna. Tam guor sm prašou, kej tu pumeni. Nu pa sm že skuorej sam vedu, sej je t’d pr nas taka navada. Pa je rekla, de suo pu-stavli same fesi fantje. Pole sm pa jest sam reku: Sej delu že sama kaže, de suo mogli bet ane druge ferme ledi tle, de ti ne nuosjo miz po cestah. Jen kar sm zvedu, so jeh t’d ledi bolj pohvalli te, kukr suo postaule taku lepuO kaluno. Jen t;d jest sm jeh prcenu prou za menirleh, de na muotjo ledi z ustavlenem na ceste. Kr naankrt Va se spit prkaže tistu ubmizje ut tam duol. Prou prstrašlu meje že neh krčajne: Živjo barabe! Mi smo barabe t Vina gnor! Pa an cvajer suo prou u left uzdegvale, jen anga su prou za mige u left uzdignle jen krčale: Buh te živi! živjo! mi smo barabe. «Tu je ted an kutanerski fulk» je reku an muož, k je kr ud neh bejžu, k je vidu. Jen ted jest sm se uniaknu, kir sc me ni tlu gledat. ORLEK pri Sežani. Naše gospodarstvo. Tukaj se pečaipo največ z živinorejo in mleko vozimo v Trst. Naši predniki so tudi vino pridelovali, a kasneje se je to opustilo. Stare trte so pokopali, mladih niso več zasaja-li. Zdaj so se pa lotili nekateri mlajši gospodarji in zopet začeli kopati grape. Saditi nasmeravajo «vipavko», ki da bo rodila bolje kakor dosedanja trta. Če pojde posreči, bomo torej čez par let pili domačo kapljico. Naši predniki so z žilavo vztrajnostjo trebili pusti kraški svet in postavili kot spomenike svojega truda velike griže kamenja. Teh se je lotila cestna uprava, da jih melje v gramoz in odvaža na državno cesto. To je dobro in koristno. Manj pa nam je všeč, da kamjon, ki gramoz odvaža strašno kvari našo občinsko pot. Ali bodo tudi to kaj popravili? Glede pošte imamo se vedno isto željo: da bi poštna uprava pošiljala sla vsaj dvakrat na teden v našo vas. Mi imamo tri četrt ure poti do pošte in če gremo vprašat, je-li tudi za nas kako pismo, smo še v nadlego. Večkrat pa tudi ne utegnemo iti; kmet ne inore kar tako z doma. Včasih celo priporočena pisma leže predolgo, ker jih ne utegnemo dvigniti. Zato zopet prosimo odločujoča oblastva, naj ukrenejo, da bo poštni sel obiskoval tudi našo vas redno, četudi le dvakrat na teden. Glede branja vendar nočemo zaostajati, zato si spotoma v Trstu kupujemo časopise. Bere se v vsaki hiši. Seveda, če bi imeli redne poštne zveze, bi bilo tem bolje, ker bi se lahko v večji meri naročili na potrebne liste. Pust letos ne bo tako razposajen, kakor je bival pretekla leta. Smo se unesli.... Tudi ohcetov ni kaj prida. Če kdo sproži tako besedo, raje zasučemo pogovor na druge reči. Niso časi za ohceti. ŠEMPAS. I Pri nas se je zgodila dokaj smešna zgodba, kije pa imela precej nevšečne posledice. Dva mladeniča sta bila na 23. januarja poslana od mesarja v Ozeljan po vola, ki ga je bil mesar kupil. Mladeniča sta bila precej «v rožicah«, ko sta vola prevzela. Po poti sta ga učila, kako jahajo kazaki. Eden je pogumno sedel volu na hrbtu, drugi pa ga je peljal na konopcu. Prideta mimo gostilne in kreneta noter z volom vred tako kakor sta prijahala po cesti. Ko vstopi vol v gostilno, ga luč omami, zdivja, prevrže mi-te in stole, skoči na štedilnik in ubije luč; v temi nadaljuje svoje početje kakor stare sorte pretepači. Sreča, da so se domači pravočasno umaknili. Ta zgodba uči, da govedo spada v hlev. Tajništvo in naša pošta. A. T. Ostrožno brdo. Odgovorili smo vam v pismu. V idrih brane — Loze. Z dekretom od 23. avgusta 1927 št. (51313 vam je bila priznana pokojnina L. 729 do 30. XI. 1926, L. 759 od 1. XII. 1926 dalje. Pokrajinske zakladnica v Gorici je dne 27. IX. 1927 dobila nalog, naj vam pokojnino izplača. Čevnja Jožefa — Dobravlje. V pokojninskem uradu v Rimu ne vedo nič o vaši prošnji iz leta 1919. Pokojnina vam je bila nakazana na podlagi druge prošnje in sicer vam prične teči pokojnina en mesec pozneje kakor ste vložili prošnjo; to je pravilno. F. P. — Zagorje. Pravico zapreti gostilno ima tisti, ki je izdal dovoljenje, t. j. prefekt. Dacar sam nima te pravice. Stavec Marija — Prem. Sporočiti nam morate, ali gre za vojno pokojnino, ter ime moža ali sina. A. M. Postojna. Vaša zadeva je jasna. Zakon določa, da je davkoplačevalec prost davka na premično imetje kat. B, od dneva, ko zapre ali odstopi drugemu svoje podjetje; od tega dneva dalje je dolžan plačati davek tisti, ki je podjetje prevzel. Plačani davek vam vrne davčni urad sam, ako ste odstopittv podjetja pravočasno naznanili. Napravite na davčni urad prošnjo za povračilo davka. Štolfa Marija roj. Merkuža — Volčji-grad. Boste v najkrajšem času klicana na konkordat. Trobec Jožef — Salež. Vi boste klicani na županstvo, da sklenete konkordat. Vaše prošnja se nahaja pod N. 9379 V. reg. C. Žigon Anton — Brje. Dne 14. dec. 1927. je finančna intendanca pisala sodniji v Komnu po dekret od 23. III. 1920 št. 6580 glede parcele 136 . Pobrskajte v Komnu. Vaši spisi se nahajajo pod N. 20529 V reg. C. Surina Jožef — Jelšane. Vašo prošnjo smo iztaknili. Finančna intendanca je pisala Tehničnemu uradu (Ufficio Tecni-co) v Trstu, naj škodo končnoveljavno ugotovi. Tudi županstvo v Jelšanah je bilo te dni o tem obveščeno. Šuligoj Peter - Lokovec. Istituto Infor-tuni sul lavoro v Trstu bo pisal na Dunaj po dokumente glede vašega sina. Odgovor vam sporočimo na tem mestu. Socialen duhovnik. V St. Louis, Mo., v Severni Ameriki, živi duhovnik, ki je znan le pod imenom «Father (oče) Tim); njegovo pravo ime je. Timotej Dempsey. Rojen je bil na Irskem in ima sedaj 60 let. Že dolga leta je župnik cerkve sv. Patrika v tistem delu mesta, kjer se zbira vsa mogoča sodrga. Umori in drugi zločini so na dnevnem in nočnem redu. Lahko bi bil že zdavnaj dobil boljšo župnijo, pa ni hotel. V teku 30 let svojega tamkajšnjega pastirovanja je ustanovil en hotel, kjer dobe delavci prenočišče za 15 centov in kosilo oziroma večerjo za četrt dolarja. Enak hotel je ustanovil za dekleta. Z« stanovanje in hrano plačajo na teden en dolar in pol, kar je za ameriške razmere skrajno poceni. In še dva druga dobrodelna zavoda je poklical v življenje: Dnevno zavetišče za otroke onih mater, ki morajo čez dan na delo, ter dom ra rekonvalescente (t. j. take, ki so po prestani bolezni oslabeli). Matere plačajo po 10 centov na dan za varstvo otroka, če morejo, sicer pa samo «bohlonaj». Rekonvalescenti plačajo kolikor morejo, če sploh kaj morejo. Tudi najzagrizenoj-si sovražniki duhovščine «Father Tima* radi tega .spoštujejo. To priča dejstvo, da je bil /e li> krat pozvan za mirovnega sodnika med delodajavci in delavci ter med drugimi strankami. Celo bojujoče se banditske (roparske) bande so ga že prosile, naj posreduje. Če se njemu ni posrečila sprava, se nobenemu ni. Letošnji Miklavž mu je zopet prinesel malo zavidljivo ponudbo posredovanja med dvema bandama Hoganitov in Eganitor. Pred približno osmimi leti ju je že enkrat spravil, a samo za tri mesece. Nato je medsebojno sovraštvo na nož in revolver znova izruhnilo in trajalo do letos. Kako gorki sta si ti bandi med seboj, priča to, da jih je nedavno na obeh straneh 11 padlo. To niso roparji v navadnem pomenu besede, ampak drug drugemu nevoščljivi «butlegerj'i», tihotapci z opojnimi pijačami. Kako se mu bo ta mirovna akcija sponesla, se še ne ve. Le to pravi poročilo, da so bile sovražnosti takoj ustavljene, ko je on razglasil, da bo posegel vmes. Dolgo pri teh ljudeh sprava najbrž ne bo držala. Stare bukvice. V Trstu je bila tiskana 1. 1757. drobna knjižica, oz. zvezek, z naslovom «Andoht-liva Saveza. U Terftu , per Francifcu Winkoviz 1757». V sedanji pisavi bi se pisalo tako: Andohtliva Zaveza. V Trstu, per Frančišku Matijasu \Vinkovic. ((Andohtliva« pomeni pobožna«. — Knjižica je stara torej 170 let in dokazuje, da se je v Trstu že v tistih davnih časih tiskala tudi slovenska beseda. »siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiHiiamiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini MATvI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5. 16 letni dečko z 10 mesečno prakso v specerijski trgovini, iz poštene hiše, bi rad dobil mesto vajenca v kaki trgovini. Ponudbe na «Mali list«. Zobozdravniški ambulatorij Dr. G. LAURINSICH TRST — Tia delle Sette Fontane 6 — TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Gotom se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. ko J.; bil o polnoči tam-le gori divji lov, ko so hudobci frčali semtertje, ko so me vešče hotele zapeljati. In ti praviš, da se motim? Hi-hi-hi! Pa jezna si tudi! Strašno moraš biti jezna, kar vidi se ti, da si od same jeze jokala. Pa doslej nisem vedel, da zna gostačeva Mana biti tudi jezna. Oh, seveda, saj ženske ste vse ene vrste; vsaka majhna reč vas raztogoti. O, kakšna je moja Jera! Zato jaz pravim, da bodo enkrat hkrati vse ženske jezne in takrat bo sodni dan. Hi-hi-hi! Mana, ti pa nisi taka, čeprav praviš, da si jezna. Kaj ne, name pa le nisi jezna?« Manico je možakova gostobesednost popolno zmotila. Pozabila je na vse premišljevanje, in ko je bilo teh «litanij» konec, ni mogla drugače: odgovorila mu je s prav prisrčnim smehom. "Saj pravim, ženske ste vse enake! Se poštenega odgovora ne dobi človek od nje, kadar je treba. Kadar pa jo nihče nič ne vpraša, pa klepeta kakor klepetcc vrhu Krpakovega kozolca. Ko pametno vprašam, pa se mi zareži, kakor kovaške klešče. Sedaj vidim, da bi vam bilo treba v glavi še enega koleščka, kakor mi je pravil rajni mestni pisar — Bog mu daj dobro! — on je že vedel, saj je hodil v črno šolo in je vse vedel, kaj ljudje delajo po svetu. Saj pravim, Bog mu daj večno luč, velikokrat sva ga skupaj pila: časi na moj, časi na njegov račun. M )ja Jera pa ga kar ni mogla živega videti. Jaz pa pravim, ko bi bili vsi ljudje taki na svetu, pa bi imeli nebesa tukaj na zemlji. Ker pa niso vsi ljudje taki, kakršen je bil rajni pisar — saj pravim, Bog mu bodi usmiljen — in jih je več podobnih moji Jeri, potem je pa hudo; pisar je rekel: «živ pekel«. Kaj ne da, Mana, prav je rekel?« In Mana se je zopet smejala iz vsega grla in ploskala z rokama: «Seveda, Šimen, prav je rekel!« pritrjevala mu je vesela, videč, da se ga je zopet preveč nasrkal. Takoj pa postane navidezno resnobna in vpraša: «šimen, si-li dosti nalovil za jutri? Petek je. Dobra kupčija bo v mestu«. «Kaj, dobra kupčija? Kaj pa je še sedaj dobrega iia svetu! Saj vidiš, da gre vse narobe. Pa ti nič ne vidiš: mladi ljudje ste vsi slepi. Z mojo kupčijo ne bo nič. Kdo se neki še posti, da bi maral za moje kračice? aGospoda obira piščancev petek in svetek, mojih kračic ne mara več, kmetom pa se ta jed nelepa zdi. Saj pravim, vse gre nazaj. Pa še teh živalic je vedno manj pri potoku; ne vem, ali so me neki spoznale, da so odromale drugam, časi je njih godba tako lepo donela tje čez našo vas od mraka do dn6, da jih je bilo veselje poslušati, sedaj pa je vse potihnilo. Saj pravim, vse gre nazaj. Zato pa grem jaz rajši naprej. Bog ti daj dobro, Mana, pa nikar več ne reci, da se motim; ve ženske se motite, ve, pa še druge večkrat premotite. Pa nikar se ne jezi; jeza škoduje, pravijo. Jaz pa ne verjamem; ko bi res kaj jeza škodovala, morala bi moja Jera že davno črve pasti, in vendar še vedno travo tlači in mene ošteva, kadar nima drugega opravila... No, kravice, le dobro se pasite, Maroga, kaj me gledaš, le muli travo, da se nekoliko popraviš, saj si itak suha kakor deska...« Tako mrmrajoč sam seboj se izgubi možiček v hosti. Mana pa se smeja za njim, kakor bi hotela, sedaj vse s smehom poravnati, kar je v preteklih dneh zamudila. Žalne misli se je ne morejo več polastiti s prejšnjo silo; zadovoljna žene zvečer čredo na dom. (Dalje.) Zadružna Zveza u Gorici. Javnosti je že znano, da je bilo s pre-fekturnim dekretom razpuščeno vodstvo Zadružne zveze v Gorici. Ker so o ti reči pisali nekateri časniki obsežno in nekateri tudi lažnivo, bomo tudi mi našim čitateljem podali pregled dogodkov in polemike. Najprej navedemo dobesedno dekret prefekta Cassinija, datovan 14. a izročen 19. januarja. St. 168. Gab. Prefekt goriške pokrajine, glede na odlok od 3. avgusta 1926 it. 595 Gab., s katerim je podprefekt ukinjenega goriškega okraja, pooblaščen od videmskega prefekta, imenoval nadzorovalno komisijo, ki je prejela nalog, naj vrši pazno nadzorstvo nad upravljanjem in poslovanjem goriške Zadružne zveze; glede na poročila, ki jih je imenovana komisija predložila, iz katerih izhaja, da omenjena Zveza absolutno ne more, tudi radi pomanjkanja sredstev, nuditi svojim članicam tiste uspešne pomoči, ki bi bila za zagotovitev večjega razvoja in porasta potrebna; upoštevaje, da bi nadaljevanje takega stanja lahko imelo težke posledice ker je z včlanjenimi organizacijami zvezan velik del gospodarskega življenja tega prebivalstva; vpoštevaje, da sedanja uprava Zveze ne vzbuja upanja, da bo mogla uporabiti nujne zadevne ukrepe v zaščito koristi celokupnosti in posameznih članic; glede na 3. člen . občinskega in deželnega zakona, ki je bil potrjen s kr. odlokom od 4. februarja 1915 št. 148. in izpremenjen s kr. odlokom od 30 decembra 1923 št. 2839; odrejuje: 1. Upravni orgakii Zadružne zveze v Gorici, in sicer: občni zbor, zvezno načelstvo in nadzorstveni svet so razpuščeni. 2. G. kom. dr. Likurg Petrella je imenovan za prefektur nega komisarja za izredno upravljanje omenjene Zveze z delokrogom in oblastjo, ki so ga imeli zgoraj omenjeni upravni organi, in z nalogo, da ulcrene vse, kar je potrebno, da se zagotovi Zvezi in njenim članicam potreben razvoj in porast v interesu gospodarstva v tem ozemlju. Gorica, 14. januarja 1928. leto VI. Prefekt: Cassini. Pisanje Vedette. Goriški list «Vedetta dellTsonzo« je priobčil napade proti Zadružni zvezi in njehemu načelstvu. Očitek je dvojen: 1. da jo vodstvo Zveze slabo gospodarilo; 2. da je bila Zveza prikrita politična organizacija. Vedetta je pisala n. pr. tako-le : «če ne najbolj odporna, gotovo pa najbolj sitna zapreka je bilo izkvarjeno delovanje tako zvane Zadružne zveze, najmočnejše gospodarske organizacije v deželi, ki je bila še posebnega pomena za majhno podeželsko gospodarstvo. V njej so bile združene skoro vse posojilnice dežele, veliko število mlekarskih zadrug, razne produktivne in konsumne zadruge, skupno 170 zadrug in gospodarskih društev. S svojo obširno organizacijo, ki je zajemala najmanjše in najbolj oddaljene vasi z mrežo posojilnic, bi lahko bila Zadružna zveza in bi morala biti v soglasju z vladnimi pobudami najboljše orodje za podvig gospodarstva posebno v hribih in največja podpora za kmete, male posestnike in male obrtnike po deželi. Mesto tega je razdvajalni duh vodstva te ustanove spremenil Zadružno zvezo v prikrito politično organizacijo, ki je zasledovala protidržavne cilje«. Tako govori «Vedetta d’Isonzo». Podobne lažnive očitke so prinesli tudi drugi listi, n. pr. «11 Piccolo«. „Goriška Straža" odgovarja. V svoji 8. številki v petek 27. januarja prinesla je Goriška Straža odgovor proti napadom Vedette. Med ostalim piše: «Zadružna zveza je pod večletnim vodstvom odstavljenega načelstva ustanovila veliko število stavbinskih zadrug in pomagala s svojim zadružnim denarjem obnoviti porušeno deželo. Ali je to pro-tidržavno delo? Ali ni nudila Zadružna zveza s svojim dobro razvitim blagovnim oddelkom ravno kmečkemu prebivalstvu veliko pod poro, ko mu je priskrbela razno blago in slroje za najnižjo ceno? Ali ni odstavljeno načelstvo posvetilo v prvi vrsti svojo veliko skrb ravno kmečkemu prebivalstvu, ki vam je posebno na srcu, ko je poskrbelo za važno organizacijo mlekarskih zadrug, za boljšo mlekarsko proizvodnjo in razpečavanje mlečnih pridelkov? Saj je bil celo «Popolo di Trie-ste«, glasilo fašistovske stranke*v Trstu, toliko pravičen in resnicoljuben, da je pred dvema mesecema s polnim navdušenjem pohvalil mlekarno Zadružne zveze s sedežem v Trstu. Rekel je, da je njena mlekarna v Trstu edina moderna mlekarna, ki odgovarja vsem zahtevanim predpisom. Ali ni ogromna zasluga Zadružne zveze, da je v deželi uničila oderuštvo in nudila kmečkemu prebivalstvu cenen in varen kredit? Nudila je kmečkim posestnikom kredit po najnižji obrestni meri in to kljub temu, da je bila prisiljena zaradi še nezamenjanega denarja izposojati si denar pri drugih denarnih zavodih po višji obrestni meri... itd. itd. «Vedetla dellTsonzo«, ki je z današnjim vodstvom Zadružne zveze v prijateljskem razmerju, naj zaprosi za vpogled v zve-zine knjige, in potem naj sodi. Morebitna pojasnila dobi tudi pri članih vladne nadzorstvene komisije, ki so se čudili, da je Zadružna zveza v zelo kritični dobi vzdržala tako nizko obrestno mero!? O drugih uspehih Z. Z. povemo svojo besedo prihodnjič. Delo, ki ga je vršila Zadružna zveza, gotovo ni bilo proti pobudam vlade. Vse njeno delo je bilo prvovrstno gospodarsko delo in v največjo korist našega ljudstva in države«. Tako je odgovorila «Goriška Straža«. Podrobnosti. Vedetta je očitala, da je Zadružna Zveza dajala ljudski denar za vzdrževanje «Goriške Straže«. Upravništvo Gor. Straže zavrača to trditev in obeta pedestkrat toliko denarja tistemu, ki dokaže. Vrhu tega obeta še 5000 lir Vedetti sami. Brž pri izročitvi dekreta v prefekturi bil je že navzoč novi komisar Likurg Petrella, ki prevzame vso oblast odstavljenega načelstva, nadzorstva in občnega zbora. Podal se je takoj v urad Zadružne zveze in vse prevzel. Ko so blagajno šteli, je bila do stotinke v redu, kar je novi komisar pohvalno priznal. Policija je naredila preiskavo na podstrešju Zadr. zveze in v stanovanju tajnika g. Doktoriča. Našla ni nobenih sumljivih reči. Odstavljemo načelstvo in nadzorstvo je objavilo posebno izjavo, v kateri se poslavlja od zadružnih tovarišev ter poudarja, da od 19, januarja dalje ne nosi več nobene odgovornosti za poslovanje Zveze. Komisar je nemudoma vpeljal v Zveznem poslovanju izključno italijanski jezik. ★ Podali smo poročilo o dogodkih suho in stvarno. Še to nam je vzelo dokaj prostora. Vendar upamo, da smo podali vse bistveno in da si zamorejo čitatelji na podlagi tega ustvariti lastno sodbo. Po čem je lira ? Dne 1. februarja si dal ali dobil: Za 100 dinarjev 33.10 L » 100 čeških kron 55.85 » » 100 franc, frankov 74.15 » » 100 švivarskih fr. 362.75 » » 100 nemških mark 447.— » » 100 avrst. šilingov 262.— » » 1 dolar 1850 » » 1 angleški funt 91.60 » iiiiipriiiiiiiiLiiiiiJJ^^iii.iriT^iirjiirTrT-iiiiiiiriaiiijiijtijiirtiiiriLriririiiiii Orgije, klavir, kompozicijo podučuje absol Izšel je STOKOV VEDEŽ za leto 1928 cenavplatno vezan L. 3.60 virani konservatorist, slovenski ACQUA DELLALABARDA skladatelj. Naslov v uredništvu. Prosvetna društva ki imajo nevezane knjige ter jih izposo-jujejo, delajo sebi veliko škodo, ker bodo knjige kmalu vničene. Kaj storiti? Treba je, da jih dajo vezati. Pošljejo naj jih na Katoliško tiskarno v Gorici Riva Piaz-zutta 18, kjer jih bodo vezali. proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljivo proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuiiani 42. — v Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. P0250H! Velika zaloga mrtvaških oprem 1. II. in III. razreda. 25% ceneje kot povsod drugod. I. Saksida - Dornberg 3. ^llllliUIDIi!lttl!l!!llli!!l:’ll!lll!!inil!inillllDll:l!ll!il!ill!l!IIUIUlllliIIIIIHIIl^ n Zobozdravnik dr. Sardoč D. S ordinira v Trstu B via INI. R.Rmbriani 16III (Prej via 5. 6iovanni) Jakob Bevc § urama in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 (Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. KKONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH - Via Battisti št. 10 II. nacist, vrata 16 čelefon Inter. št. 36-65. Sprejemajo se pošiljatve po pošti. „/ .IV Nemeo ne gre na «ejm v Milan. — Nemška vlada je 20. januarja naredila sklep, da se ne udeleži letošnjega vzorčnega sejma v Milanu in utemeljila ta sklep s tem, da je rimska vlada milanskemu sejmu vtisnila značaj poveličevanja italijanske zmage v svetovni vojni. Na ta sklep je italijanska vlada odgovorila tako, da je odrekla svojo udeležbo na sejinu v Kolinu na Nemškem. m od 9-12 in od 3-7. i SII!lllin!lllllll1IliIlllllllllillll!II!11llinillll!lllll!nill!lllll!1!!l!ir!I1lllllllll!llill!ll!ll!lllllflll Kje pa vi kupujete obutev? 0 Najboljšo čevljarnico v Trstu ima Q SMatija Pahor Trst — Vici Aroata lt) — Trst LASTNA IZDELOVALNICA Čevlji delani samo na roko Tupdka znana pa vseh podeželskih sejmih. Velika izbera. _ a Prijazna postrežba — Zmerne cene. Q COC3C3000000I08000000E FORCESSIM Cevljarinica odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo - via Oaprin 5 pri Sv. Jakobu - Trst Trsti Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. Zima prikima ptičke spodi. Do Foreessina človek hiti. Kdor zmrzovati noče v nogč, hitro nabavi čevlje novč. Cena je prava, dobro blagč. Vsi Foroessinu hvalo dajč.