LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 79.
V petih S. Mlo&opersha*
1&&I.
,,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
17. septembra 1851 je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXVII. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista od leta 1850 in sicer v češko-, talian-sko-, poljsko-, rusinsko- in serbsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod
Št. 339. Naredbo ministra kupčije od 22. augusta 1850, s ktero se v pogodbi brodarenja na Padu od 3. julija 1849 (deržavni zakonik CVII. del št. 322 1. 1850) neprav v avstrijanskih lirah naznanjeni tarifni stavki brodnine na talijanske lire popravijo.
Št. 340. Naredbo ministra kupčije od 2. septembra 1850, s ktero se po najvišjem sklepu od 19. augusta 1850 odločba §. 2 predpisa čez spraševanja deržavne poštne službe tudi na šolo kadetov z dobrim vspeham dokončano v Olomucu in Gradcu ali na pionirsko šolo raztegne.
Št. 341. Naredbo ministra denarstva od 3. septembra 1850, s ktero se ravnanje 2. septembra 1850 v versti št. 74 srečkane bankne obligacie po 5 percentov naznani.
Št. 342. Ukaz ministra pravosodja v po-razumljenju z ministrant notrajnih zadev in ministram bogočastja in uka od 3. septembra 1850, s ktero se, ako bi bil kakkatolšk du hoven zavolj hudodelstva ali pregreška obsojen, dovoli, obravnanske pisma škofu v pre gled dati.
Št. 343. Ukaz ministra pravosodja od 6. septembra 1850, s kterim se število v vsaki deželni sodniji potrebnih porotnikov vstanovi.
Št. 344. Naredbo c. k. ministra denarstva od 7. septembra 1850, zadevajoč nektere premembe dopolnivniga predpisa od 28. novembra 1849 čez mero in pobiranje davka od porabljeniga sladkorja iz rone.
Ravno ti dan je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXVI. del občne ga deržavnega zakonika in vladnega lista od leta 1851 v madjarsko-, poljsko- in roman sko nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 359. Razpis ministra kupčijstva od 28. augusta 1850, s kterim se po najvišjem sklepu od 14. augusta 1850 za vse c. k. deržavne vradnike, ki se pri poslanstvih v službi službena stopnja in dietni razred vstanovi.
Št. 360. Razpis ministra kupčijstva od 28. augusta 1850, s kterim se po najvišjem sklepu od 4. augusta 1850 predpis oprave za vradnike avstrijanskih poslaništev razglasi.
20. septembra 1851 je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXVII. del občnega deržavnega zakonika in vladnega li sta od leta 1851 in sicer v češko-, poljsko-, rusinsko-, slovensko-, horvaško - in serbsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod
Št. 361. Deržavno pogodbo med Avstrijo, Prusijo, Bavarskim in Saksonskim od 25. ju-
a 1850 čez napravo nemško-avstrijanske telegrafne zveze.
Št. 362. Ukaz ministra kupčije od 18. sep-
tembra 1850, s kterim se odločbe čez rabo avstrijanskih deržavnih in tistih telegrafov, ki so napravljeni v obkrajni nemško-avstrijanske telegrafne zveze, glede občinstva naznanijo.
Št. 363. Razpis ministerstva bogočastja in uka od 21. septembra 1850, zadevajoč prestop učeneov iz gimnazij na Ogerskem, Horvaškem in Slavonskem, v Vojvodini in temiš-kem Banatu v gimnazije drugih kronovin.
Št. 364. Razpis ministra denarstva od 22. septembra 1850, s kterim se zapove triper-centne denarnične navkaze po 100, 50C 1000 gold., ki se še med občinstvam znajdejo, za listke deržavniga zaklada zameniti in jih popolnama ob veljavo djati.
Št. 365. Ukaz ministra denarstva od 24, septembra 1850, veljaven za vse kronovine, za ktere je bila postava od 7. septembra 1848 dana, glede dvignenja podložniških razmer, za devajoč prošnje davkinih gosposk pri odločbi čez rekurse, ki so zoper pravednost in po. stavo taks, ktere patrimonialnegosposke pred pišejo.
27. septembra je bil v c. k. dvorni in der žavni tiskarnici na Dunaju CXL. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v taliansko-, poljsko-, rusinsko-. serbsko - in romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlen.
Št. 388. Ukaz ministra bogočastja in uka od 8. oktobra 1850, zadevajoč vravnanje c. k. evangelske bogoslovske učilnice na Dunaju, učenje v njej in disciplinarni red.
20. septembra 1851 je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CLXII. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista od leta 1851 in sicer v taliansko- inpoljsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod
Št. 474. Cesarski ukaz od 31. oktobra 1850, po kterem se od ministerstva kmetijstva in gornijstva predložena vravnava višje kmetijske učiliške naprave v ogerskem Altenburgu njegovimu veličanstvu naznani.
Dunaj 26. septembra 1851. Od c. k. vredništva občnega deržavnika zakonika in vladniga lista.
Danes bo L. in LI. del, III. tečaja 1851, deželnega zakonika in vladnega lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan.
L. del zapopade pod št. 322. Ukaz ministrov notranjih zadev in dnarstva 4. Septembra 1851, s kterim se dodalno k §. 6 najv. patenta 11. Aprila 1851 razglasijo natanj-čneje odločbe čez poplačanje dolžnim na dolg prerajtanih kapitalov odškodbe in odkuplje-nja pri odvezi zemljiš; in
LI. del zapopade pod št. 327. Razpis de-narstvinega ministerstva 24. Septembra 1851, s kterim se ustanovi, kako se dajo domesti-kalne obligacie Avstrijanskega pod in nad Ani-žo, in štajerskega izdane v času sovražnega napada za udeleženje deržavnega zajema leta 1851 porabiti.
Ljubljana 3. oktobra 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
30. septembra 1851 je bil XLIX. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Razglas denarstvinega ministerstva 1. septembra 1851 , s kterim se zajem za c. k. avstrijansko deržavno dnarstvo razpiše. — Razglas c. k. dnarstvinega ministerstva 1. Septembra 1851, s kterim se za sadaj vstanovi upnikom avstrianske deržave podeljeno dovoljenje, za zapadle obresti ali kapitale dobivati deržavne dolžne pisma, ktere po pet od sto v srebernim dnarju obresti nosi in se napravi, da se bodo te dolžne pisma sčasoma po oddol-živnim zalogu (fondu) poplačale.
Nevradni del.
Porotna obravnava.
(Dalje.)
Maria Magi zapusti koj po smerti gospoda VVurzelaMaribor, in, akoravno ji je 500goldinarjev zapustil, na kterih ji je moralo ležeče biti, se vendar celo leto ni zamoglo zve-diti,kje da stanuje. Pri pervi preiskavi pravi, daje doma v Velki nedelji, pri glavni obravnavi pa , da je iz Landsberga.
Zatožena se zagovarja proti priči terdno in bistroumno. Prosila je tudi za skrivno sejo, ker je želela, da bi se priča o reče spraševala, ktere ni spodobno vpričo poslušavcev omeniti. Želji zatožene se zadosti.
Gospod Leopold Svoboda, lekar v Gradcu, I reče da pride poleti 1849 neko dopoldne lepa deklica v njegovo lekarnico in da od strežeja strupa za podgane tirja. Ko priča to sliši, sam pristopi. Deklica ponovi poprejšno tirja-nje, nato je praša, čigava da je. Zlo je gnala po strupu, in dobi 10 granov encianovih korenin zastonj in nato smeje odide. Nje obnašanje pa ni nič posebnega sicer razodevalo zavolj tega priča ni tega dalej naznanil. Ko prašajo pričo, če je zatožena tista deklica, pravi, da ji je podobna, da je pa takrat drugo obleko imela. Zatožena mora tedaj tisto obleko obleci, ktero je takrat v Gradcu imela; sedaj pravi priča, da je zelo podobna zatožena tisti deklici, ki je pri njem strup kupovala. Ona pravi na to, da je v lekarnici gospoda Svoboda strupa iskala.
Gospod Matija Dekrinis, krožni ranocelnik v Gradau, pravi, da je zatožena malo pred smertjo nje rednika k njmu prišla in prosila, da bi ji dal dovoljenje strupa kupiti podgane pokončati; ko ji druge reči svetje, zaverne zatožena, da so že vse poskusili, pa nič ne pomaga, in zavolj tega hoče nje rednik v Mariboru mišico poskusiti. Pri tem popiše, kako sila veliko podgan je v vinogradu rednika, da bi se moralo reči, da celo ljudje niso
življenja varni. Založena, klero je priča natanjko spoznal, ker se je koj takrat spomnil, da jo je v hiši gospoda K., vidil, pravi, da vse to ni res.
Po spričevanje gospoda Heinga, zdravnika v Gradcu, pride zatožena mesca septembra 1849 z drugo, bolj bledo gospo v njegovo zdravnižko izbo. Ko bledi gospej dva zoba zdere, pravi zatožena, da bi rada z njim samim govorila. On jo praša, kaj da želi; ona pomigne, da naj molčim. Priča pravi, da naj tri četert na enajst pride. Ona pride ob imenovani uri in pravi, da želi mišice, ker so se v vinogradu podgane strašno pomnožile. Priča ji drugo reč svetje,pa ona večkrat mišice prosi. Ko jo priča vpraša, če ima 1 gran dovolj, pravi: „Vi zamorete več zapisati, če le hečete/'
Ker se to ni zgodilo, razžaljena spet odide. — Zatožena pravi, daje to res: ker je na povelje rednika strupa za podgane prosila.
Prijatlica zatožcne, s ktero je k ravno ime-novanej priči prišla, je bila Hermine St.. Ta priča pravi, da je zatožena 13. septembra 1849 k njej prišla in jo prosila, se z njo v Gradec peljati; iz razžaljenja hoče poprejno ljubezen v Gradcu ponoviti, ker ji je bil Au-gust L.. nezvest in njemu vkljub se omožiti.
V Gradcu gre priča z založeno tudi k ženi, ki karte meče in iz tega prerokuje. Ko proč greste, ji pripoveduje zatožena, da ji je žena prerokovala, da bo nje rednik kmalo umeri in da jo zavolj tega skerbi. Priča August L omeni ljubezni, v kteri se je do nje na nečem balu predpustom znel. Iz začetka se je le norčeval; pozneje pa postane ta reč bolj re snična, zavolj to poprosi pri redniku za Anno roko in dobi dovoljenje. Vendar je hotel gle de dote kaj gotovega vediti. Ker pa gospod Wurzel o tem ni hotel nič reči, ampak se je nad tem razserdil, razterga zvezo z Ano in ji da nazaj spominke, ktere je od nje prejel (Dalje sledi.)
Dolžnost svoj jezik spoštovati.
(Pridiga v Možburgi na Koroškim binkoštni pondeljk 1838 od sedanjiga mil. kneza in škofa I.a-vantinskiga g. g. Slomšeka. H Drobtinc)
Sv. Duh je padel na vse, ki so besedo sv. Petra poslušali, ino (verni judovske postave) so se čudili slišati, de so verni velike sort jezikov govorili. Djanje ap 10.
Vpelanje.
Ves svet je velik tempel božji; od sončniga izhoda do zapada se njemu čast ino hvala poje, in vsaka stvar veličesti Vsigamogočniga sveto ime. Mala ptičica (slavul) v zelenim germu, ki po noči milo žvergoli; — velika postojna po planinah, ki visoko pod neham leta ino se po hribih in dolinah s svojim mogočnim krohotam glasi; — mali pastirec; ki na paši na svojo štranšico piska, kakor gro-zoviten lev v pušavi, ki grozovitno rjovi; mili glas zvonov ino orgel, sladko petje v sveti hiši božji, pa tudi strahoviti grom, pred katerim se zemla trese in nebo maja; — tud červič mali, naj ga ravno ne slišimo, kakor grilče droben po svojim jeziku Stvarnika svoj ga veličasti; nar lepši pa človek, katerimu j Stvarnik jezik dal — de bi mu z jezikam čast ino hvalo pel. Lepo je slišati glasne zvone peti; — še lepši veselo orgle žvergoleti; — nar lepši je človeški glas, s katerim poje ino govori; žaluje in se veseli; — beseda, katiro mu je vsigamogočni Stvarnik dal, je nar ime nitnejši ino nar w;či dar milosti božje. Brez besede alj govorjenja bi zemla žalostna pu šava bila,ino vsaka človeška družina le tiho dolgočasno zberališe mutastih divjakov. Ni
kdar ne moremo Boga dovolj zahvaliti, de nam je prelepi dar jezika dal.
V začetku je le samo en jezik (ena beseda alj govor) bil, kakor en Bog in Oče vsih; kedar so se pa ljudje pomnožili, se po svetu razširili, pa tudi pohujšali, jim je Bog per zidanju Babilonskiga turna jezik zmedel, ino jim več jezikov govoriti dal; in sv. Duh je vse te jezike posvetil, de bi se v njih božji nauk oznanoval ino Bogu spodobna hvala pela, de bi vsi jeziki spoznali, de je Kristus veli-čestni Sin svojiga nebeškiga Očeta. „Velik šum je vstal iz pod neba, — ino prikazali so se razdeleni jeziki kakor ognja na apostelne, ino so bili napolneni vsi z sv. Duham ino so v mnogoterih jezikih jeli govoriti, kakor jim je sv. Duh dal izgovarjati. Tudi na druge verne se je sv. Duh razlil, de so veliko sort jezikov govorili ino visoko IJoga častili." Djanje ap. 2, 1 — 4.
Kaj se vam zdi: alj bi bilo boljši, de bi vsi ljudje le samo v enim jeziku govorili?
Kratko nikar! Žalostno bi bilo orgel petje, ako bi vse pišale enako pele; dolgočasna bi bila muzika, alj bi ne bilo več muzikalskih orodij (inštrumentov), — žalosten in dolgočasen bi bil tudi svet, naj bi vsi ljudje le v enim jeziku marnvali. Bavno tak lehko bi bilo vsegamogočnimu Bogu vsim ljudem en jezik v govorjenji dati, kakor dati apostelnam v vsih jezikih govoriti; alj božja previdnost in modrost tega ni storila; za (o je sv. Duh na bin-toštno nedelo vse jezike posvetil, de vsak svoj jezik, v katerimu govori, po vrednosti z hvaležnim sercam štima, in za-nj Bogu spodobno čast ino hvalo da. To smo tudi mi storiti dolžni.
1.	V Evropi, v nar srečnejim delu sveta, v katerim mi živimo, so nar imenitneji trije
siki: latinski, nemški ino slovenski. Kako jih moramo prav spoznati, vam bom v pervim delu svojiga govorjenja pokazal.
2.	Med vsimi jeziki mora Slovencam njih materni jezik nar ljubši biti.
Kako ga moramo k božji časti ino svojimu izveličanju prav spoštovati: bom vam drugič povedal.
Bratje ino sestre moje! Slovenc bom Slovencam nove besede iz ljubezni materne go voril, v slovenskim jeziku, kteriga je tudi sv. Duh apostelnam govoriti dal. Vselej so Slo venci besedo božjo radi zvesto poslušali; za upam de tudi vi!
I.
so sami skerbni kristjani tudi kakor dobri očetje Slovencam kakor svojim otrokam za kerš. »odučenje skerbeli. Pošlejo nekoliko imenitnih mož v Carigrad (Konštantinopel) ino prosijo gerškiga cesarja Mihela III., naj jim pošle zastopnih učenikov, ki bojo njihove pod-ožne v keršanski veri po slovensko učili. Cesar odloči dva brala , modra ino vučena moža: svetiga Kirila ino Metuda, ki sta v slovenske dežele prišla, Slovence Boga prav spoznati njega spodobno častiti, pa tudi pisati ino brati učila, ino sta tako Slovencov nar imenitnej učenika ino aposelna bila. Ino Slovenci so se veseliii, ki so toliko božje reči v svojim slovenskim jeziku slišali. — Ali se ljubi bratje ino sestre! tudi vi veselite svete božje nauke v slovenskim jeziko poslušati? •— Oh veliko se najde nehvaležnih trapastih Slovencov, ki rajši nemško imajo, ino se svojiga materniga jezika clo sramujejo, ino ne pomislijo, de je pregrešno se svojiga jezika sramovati, ga zatajiti , ino clo pozabiti.
(Konec sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Iz Ljubljane. Ministerstvo kmetjistva je te dni kmetijski družbi sledeče pisalo: „WiI-helm Berger, lotrijski kolektant v Bambergu na Bavarskim je ministerstvu naznanil, da ima krompirjeviga semena na prodaj, iz kteriga izrejeni sad še ni nikdar gnjil; 1 delež (Por-tion) tega semena (koliko vaga? ni povedano) velja 2 gold. 42 kr. Čeravno mnogotere skušnje nikakor tega ne poterdijo, da bi krompir iz semena ne gnjil, se nam ta reč vunder tako važna zdi, da ne moremo opustiti, kmetijskim družbam na znanje dati, kje da se pohvaljeno seme na prodaj dobi". —	(Nov.)
Štajarska.
Povedati zamoremo zdej tolaživno novico, de se je bolezin milosti, knezoškofa Lavan-tinskiga na bolje obernila.
(Danica.)
# Šolsko leto u kmetih je več prošlo, i še njim tudi bede i težkoče siromašnega učitelj— stva. Bil sim sam pri jednem izpitu, in pri-pričal sim se, da v tej strani veliko pomenkuje. Pisano je v tej stvari že dosta, nasve-tovano že dosta koristnega, al dozdaj je še malo uspeha izraslo. Čudim se samo, kako še sadašni učitelji pri vsem tem, da živijo
Dvanajst bornih ribčev je vsigamogočni Bog izvolil ves svet preoberniti in zveličati; in preden jih je po široki zemli poslal, jim ni dal posvelniga bogastva ino pozemelske oblasti , ampak dve narpotrebniši nebeški reči jim je sv. Duh na binkoštno nedelo prinesel: nebeško modrost božjiga nauka, ino posebne lastnost vse jezike na svetu govoriti.
Podal se je sv. Peter proti večeru, ter je Latincam sv. evangelj oznanoval; —sv. Jakob po Judovskim in proti jutro, — sv. Janez pa Grekain vesel glas nebeškiga kraljestva pri nesel. Sv. Andrej se je podal v polnočne kraje, ter je Slovencam, našim starim zarod-nikam, kakor pravijo, pervi Jezusov nauk oznanoval, v našim starim slovenskim jeziku.
Ko so apostelni za sveto vero svojo kri pre-lili, ino so za svojim gospodam Jezusam v večno zveličanje šli, so prišli drugi apostolski možje v naše kraje sveto vero Jezusovo po teh deželah razširjat, ino med Slovence poterdit. Med njimi je bil na Koroškim sv. Modest, pervi škof gosposveški, kteri še v tej stari imenitni cerkvi počiva.
Slovenci, ki so tistikrat po celim Koroškim, Štajarskim, Krajnskim, Vogerskim ino Mo-ravskim živeli, so tri imenitne kneze alj firšte imeli: llatislava, Svetopolka ino Ivocela, ki
prav za prav siromašno, da ni še zdaj šolskih knjig, da jim jedan v glavo vbija, naj učijo slovensko, drugi, naj se deržijo nemščine, da učitelji pravim, še zdaj se vendar silijo, svoje dolžnosti po smožnosti sveršivati, ker bi mnogi izmed njih pri uradnijah kakor nar zadnji pisač boljšo službo dobil.
Samo jedno veselico vam oznanim, naj gre hvala, komu sliši. Dve uri od Celja proti južno — iztočnej strani vidiž, ako se po železnici mimo St. Jurja v Celje peljaš, na levo roko prijazno cerkvo na stermem bregu, krog kterega vsred visokih gorah Kalobska župa-nija leži. Kdo bi si mislil, da v tem zapuščenem, divjem kraju tolko nadepolna mladina materi Slavi doraša? 4. septembra je bil za tamošno šolsko mladino izpit, pri kterem je bilo više gospode, duhovskega i posvetnoga stana, nazoče. Jedan izmed tih pripoveduje o izpitu tako Ie: Nikdar še nisim bil pri izpitu, da bi nam bila mladost tolko veselja napravila, ko tukaj. Otroci so odgovarjali tako čisto, gladko i bistro, de so mnogemu gostu od veselja i zavzetja svetle suzice u očeh se igrale. Sprašovali so se ne samo iz navadnih predmetov nego tudi iz zemljopisa i prirodo-slovja, i kar je posebno vse do serca genilo, je, da so otročiči komaj 8 —12 let stari tudi
umetalne izraze iz vsili predmetov tako brez ikakove spotike vedeli, da ni človek razločiti mogel, komu da sliši večja hvala, bistrim mladim glavicam al marljivim učiteljem.
Ka hi še spomenil o pevanju i blagorečju, n kojeni predelu si je posebno zasluženje za mladinu pripravil blagi g. K. bivši podžupnik ondajšni. Prevodjena pesem „Zvon" je bila tako razdelena, da je vsaki izmed verlih učencev nekoliko verst besedil. Sladkomile reči našega slavnega prevoditelja i našega pisatelja, visoko čestitega gospoda knezovladike Antona Slomšeka, so tekle z mladih ust učencev tolko lepo i ganljivo, kot soglasni šum, ki ga va-treni pevac omika i iz čisto vbrane lire uzhit-jenim sercom izmika, — In milotužni spevi naših neprecenljivih narodnih pesni, osi so se glasili iz mladjahnih gladkih gerlov, ko da je Vila v zelenoj gori svoje družice v glasbeni zbor zaklicala! Naj bo slava verlih gg. učiteljev , posebno pa g. J, V. i H. K. u list Bčele upisana, naj jim služi v dokaz, kako se spoštuje marljivost, iskrenost i učiteljska ljubav proti zapuščenoj slov. mladini.
(Bčela.)
Horvaška.
V Zagrebu so se 15. sept. prečele duhovne vaje, kterih se je 164 duhovnov vdeležilo. Vodba teh oksercicij je bila vis. čast. gg. Aloj zu Schlor-u in korarju Buchinger-ju izročena.
Avstrijanska.
56. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista prinese sledeči:
Razglas c. k. dnarstvenega ministerstva 1. Septembra 1851, s kterim se za sedaj ustavi upnikom avstrijanske deržave podeljeno dovoljenje, za zapadle obresti ali kapitale dobivati deržavne dolžne pisma, kteri po pet od sto v srebernem dnarju obresti neso, in se napravi, da se bodo te dolžne pisma sčasoma po oddoVživnem zalogu (fondu) poplačale.
Po najvišjem sklepu 2. Augusta t. 1. se v zvezi z drugimi dnarstvenimi naredbami upnikom avstrijanske deržave vsled ministerskega dekreta 25. Junija 1849 (deržavn. zak. št. 316) dovoljeno premenjenje zapadlih obresti in obligacij lotarijskega zajema (posojila) v deržavne dolžne pisma, za ktere se vFrank-furtu na Majnu in Amsterdamu obresti po pet od sto v konvencijnem srebernem dnarju plačujejo, za sedaj s tim pristavkom ustavi, da je to premenjanje samo še do vštevno20. dne Septembra t. 1. dopušeno.
Da se podlagoma poplačajo deržavne dolžne pisma, ktere so iz tega premenjanja doslej postale ali ki še postanejo do omenjenega dne va, se bode za naprej rabil znesek, kteri ima biti enak enemu odstotku (percenlu) vkupne imenske ali številne vrednosti teh deržavnih dolžnih pisem, tako da se imajo taiste na bor sah Amsterdama in Frankfurta na Majnu s tim zneskom in nabiranimi obrestmi ter obrestmi od obresti nakupovati, dokler kurs (ter-žna cena) teh deržavnih dolžnih pisem na omenjenih borsah polne imenske (številne) vrednosti ne preseže.
*	Nova postava za varstvo polja in sploh vsaciga zemljiša (poljska policia) je dodelana in pri ministerstvu kmetijstva že za razglas pripravljena.
Pričakuje se potrebna postava za praznovanje nedelj in praznikov, ki bo imela veljavnost za celo naše cesarstvo.
*	Predsednik ministerstva in predsednik deržavniga svetovavstva sta se v osnovi zastran prihodnje vladine austrijanskiga cesarstva zedinila, in bosta, kakor jima je ukazano bilo, svoj nasvet kmalo cesarju predložila.
# 59. del obnega deržavnega zakonika in vladnega lista prinese:
Razpis denarstvenega ministerstva 24. septembra 1851 , s kterim se ustanovi, kako se dajo domestikalne obligacije Avstrijanskega pod in nad Anižo in Štajerskega izdane v času sovražnega napada, za vdeleženje deržavnega zajema leta 1851 porabiti.
Njegovo Veličanstvo cesar je blagovolil, mi-lostljivo pomisliti na posebne razmere dome-stikalnih dolžnih pisem ali obligacij, ki so jih stanovi Avstrije pod in nad Anižo in Štajerskega v 1. 1801, 1805, 1806 in 1809 zavoljo sovražnega napada izdali, in na zapro-šnjo več imetnikov lakošnih dolžnih pisem, z namenom, njih postavljenje za naprej primerno vgotoviti, z naj v. sklepom 23. septembra t. 1. zavkazati, da se smejo te obligacije pod sledečimi pogoji jemati v deržavni zajem, ki je bil z razpisom 1. septembra 1851 odpert.
1.	Položna dnarnica (dcpozilna kasa) občnega oddolživnega zaloga za deržavne dolge se je s takim zneskom, ki za zagernjenje popred imenovanih dolgov zavolj sovražnega napada zadosti, na dolžne pisma verste A novega deržavnega zajema vpisala, in ponudi tistim imetnikom omenjenih obligacij, ki odločbe nazočege ukaza spolnijo, prepušenje tega vpisa.
2.	Kdor želi, se tega dopušenja poslužiti, ima najpozneje do 9. oktobra 1851 ob osmih zvečer kolka (štempeljna) prosto izrečenje po priloženem izgledku podati.
3.	To izrečenje se zamore podati ali v domači deželi pri poglavitni dnarnici narodne banke; pri občni dnarnici deržavnih dolgov, in pri banknih podružnih, deželnih poglavitnih in nabernih dnarnicah, ali pa vFrankfurtu na Majnu pri menjarski hiši M. A. v Iloth-schild, in v Stutgardu pri kralj, virtemberški dvorni banki.
4.	Najnižji znezek, na kterega se zamore I to izrečenje postaviti,je ustanovljen na imensko ali številno vrednost 1000 gold. v deržavnih dolžnih pismih verste A.
5.	Plačila in kavcija (zagotovšina) se ima po tej razmeri opraviti, da je treba za vsa-cih tisuč (tavžent) goldinarjev deržavnih dolžnih pisem verste A v domestikalnih obligacijah napadnega dolga tisuč goldinarjev vložiti, in verh tega, ako te obligacije po obrestnem merilu, na polovico znižanem
a)	tri od sto neso, v gotovini tristo in dve in sedemdeset goldinarjev (372 gld.).
b)	dva in po od sto neso, v gotovini štiri sto pet in šestdeset goldinarjev (465 gld.).
c)	dva od sto neso, v gotovini pet sto osem in petdeset goldinarjev (558 gld.) plačati.
6.	§§. 8 do 22 odločb za razpisani deržavni zajem, po tem 10 in 11 ministerskega razpisa 1. septembra 1851 (deržavnega zakonika št. 202) veljajo tudi za tisti znesek vplačil in zagolovšine, ki se ima po 5. odstavku nazočege ukaza v gotovini od-rajtati.
7.	Domestikalne obligacije se zamorejo za pozamezne odplačila (rate) v znesku, ki razmero v 5 odstavku nazočega zneska ustonov-jeno preseže, ali za vpisani znesek v celem, naprej vložiti.
Dolžnost, ki jo vpisavci prevzamejo, se pa še le tikrat za spolnjeno ima, ko plačilo v gotovini opravijo; zatorej se bodo tudi dolžne pisma verste A potem, ko bodo vložene domestikalne obligacije po računarskem uredu likvidirane, le v tej meri izdajale, kakor se bode plačilo v gotovini opravljalo, tudi obresti bodo deržavni zaklad še le tikrat dajati začel, ko se bode gotovo plačilo opravilo.
8. Obresti, ki se od vloženih domestikalnih obligacij do dneva gotovega plačila rtateko in ki se še niso potegnile , se bodo namesti gotovine vpisavcu na korist vračunile.
Kdor se na več kakor na 50,000 gl. vpiše, dobi provizijo pol odstotka od tistega zneska, ki se ima v gotovini vplačati.
10.	Pri spolnovanju 2 ministerskega razpisa 1. septembra 1851 se bode z zneskom vrednosti, s kterim se domestikalne obligacie vračunijo, tako ravnalo, kakor da bi se bile v papirnatem dnarju vložile, in po tem se bo odločil znesek, ki ga je vničiti.
11.	Domestikalne obligacije napadnega dolga se imajo, ko se vlagajo, v pravomočni obliki depozitni kasi oddolživnega zaloga prepustiti. Te prepušenja (cesijc) so prosto kolka.
12.	Deposilna dnarnica oddolživnega zaloga pridobi z vloženimi domestikalnimi obligacijami združene pravice proti vsim tistim, kterim je kaka dolžnost iz teh obligacij naložena.
lzgledek za vpisane izrečenja na zajem od leta 1851, za kterega se napadne dolžne pisma porabiti hočejo.
Podpisani izreče, pri.......dnarnici
v . . . ., da se želi vdeležitipo depositni kasi oddolživnega zaloga za avstrijanske deržavne dolge ponudjenega vpisa na deržavni zajein leta 1851 z imenskim zneskom......goldinarjev v deržavnih dolžnih pismih verste A, in da bode vložbo po ustanovljeni razmeri v domestikalnih obligacijah napadnega dolga in v gotovini opravil. Ob enem vloži kavcijo z ... . gld.
v gotovini..........v
v domestikalnih obligacijah napadnega dolga.........n
v deržavnih dolžnih pismih ... „ Datum in stanovališe.
Podpis vpisavca.
Ogerska.
22. sept. je c. k. vojna sodija v Peštu Košuta in še 35 glavnih deležnikov Ogerske prikucije, ki so bili 9. prosenca 1850 pred sodbo poklicani, pa so jo pobegnili, k smerti na vislice obsodila, in njih imena belo pisane na černi tabli na vislice obesila.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Svitli cesar je bil v Milani slovesno sprejet. Pozdravilo ga je mestno svetovavstvo in poslanci mnogih drugih krajev.
* Železnica med Mestre in Treviso se je 1. oktobra odperla.
Tuje dežele.
Starašinstvo v Frankobrodu je nemške temeljne postave dvignulo.
* Veliko vojvodstvo Hessen-Darmstadt je s 1. oktobrom t. 1. k nemško-avstrijanski poštni zvezi pristopila.
Laška.
Košut je prišel z 55 beguni v Siro, se je pa naglo naprej podal.
Afrika.
V Egiptu se železnica netrudoma dela, akoravno je turška vlada ukazala dela nagloma ustavili, ker noče iz denarnice ničesar za železnico dati, pa tudi zunajnega posojila nikakor ne terpi.
Ljubljanski novicar.
Vrednik „Novic" se je namenil za prihodnje leto 1852 v posebno lepi in pripravni podobi slovensk kolendar na svitlo dati, ki se pod imenam „Koledarčik slovenski" že nati-skuje, in bo kmalo na svitlo prišel.
Kdor čeli v vradnim ali pa v otsnanilnim listu karkoli si bodo naznaniti, plača /.a vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vradni list st. »s
novi postavi za plačati; kdor sam ne nlegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sestavek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k 79. listu Vijufiljamkiga časnika, i petik 3. RoKoperika 1851.
št. 8705/H67. Oznanilo.
(17 6.) C 2
Od dovoljenih solskik milodarov z razpisom visociga c. k. ministerstva bogočastja in uka od 17. oktobra 1849 št. 7133 za učence kirurgije iz Krajnskega, je ena stopnja z začetkom šolskega leta z 120 gold. spraznjena, ki se bo podelila iz učiliščnega krajnskega zaklada.
Tisti učenci, ki se zato oglasiti hočejo, imajo svoje prošnje s priloženim kerstnim listam, s pričbo ubožnošti, slovenskega jezika in z dobrim vspehom dokončanih obeh polovic poslednjega šolskega leta in sicer naj manj če-tertega gimnazialnega razreda, do 15. oktobra 1851 pri tem c. k. deželnem poglavarstvu vložiti.
C. k. deželno poglavarstvo Ljubljana 19. septembra 1851.
Št. 7751.
Oznanilo
(173.) C 3
10. prihodnjega mesca oktobra dopoldne ob devetih bo za popravo mosta na okrajni cesti, ki pelje na Viču čez Mali graben pri tukajšni vradnii najemna dražba.
Kdor je volje, to prevzeti se s tem pri-stavkom povabi, da je za delo tesarja in kovača z pripravo vred ll9 gold. 30 kr. odločenih, in da se zamore mera stroški in pogoji dražbe pri tej vradnii pregledali.
C. k. okrajno poglavarstvo.
Ljubljana 22. septembra 1851.
St. 236.
Oznanilo dražbe. O "Oc2
V četertek 9. oktobra t. 1. dopoldne med 9. in 12. uro bo v vradni pisarnici v Litii na Savi postavljenega c. k. namestnika inženirja javna dražba v najem c. k. voilostavbeni zalogi vlastnega čez Prusnikovi tok prevaževavnega poda na Savi in zraven prištetega kmetijskega gospodarstva. K tej dražbi se po ukazu ča-stitega c. k. stavbenega vodstva od 30. pr. m. št. 2625 vsi, ki imajo voljo to reč prevzeti, s tem pristavkom povabijo, da se zamorejo bolj natanjki pogoji tukaj vsak dan pregledati, in da je v primerlejii, ako bi bil eden ali drug zailer-žan k dražbi priti, ali uslmeno ne hotel pri dražbi govoriti, njemu tudi prosto, pred za-četjem dražbe pismeno ponudbo na 10 kr. koliku in po pogojih sostavljeno vložiti.
Postavljena cena za eno leto znese 550 gold. — vendar pa je vsacemu prosto, tudi manj ponuditi.
C. k. ekspositura za stavbe na Savi.
Lilija 21. septembra 1851.
Št. 9577.
Proglas.
(179.) C 1
Podpisano c. k. okrajno sodništvo s tem naznani, da je c. k. deželna sodnija v Ljubljani za prav spoznala, Matevža Kramarja iz Gub-nišča za bebca naznaniti, zavolj česar mu je tukajšnja sodnija Martina Ogorelica iz ško-felca za varha dala.
C. k. sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 27. "septembra 1851.
Heinricher s. r.
St. 8047.
Proglas.
(i 74.) C 3
Podpisano c. k. okrajno sodništvo s tem sploh naznani: l)a se je Franc Brajar iz Za dvora zoper Antona Brajarja zatožil za posest in spoznanje vlastnine v zemljišnih bukvah ne kdajne grajšine na Fužinah pod urb. št. 251 ležečega zemljišča. Dan obravnave se je odločil na 24. decembra t. 1. zjutraj ob devetih pri tem sodništvu.
Ker ni znano, kje da se vlastnik znajde, kakor tudi, kje da so njegovi dediči, ker je mogoče, da so tudi zunaj cesarskih deželj, se jim to s pristavkam naznani, da se jim je ku-rator v njih nevarnost in škodo postavil, namreč tukajšni pravdosrednik dr. Rudolf, s kterim se bo ta pravna reč po c. k. postavah ob-ravnala in razločila.
Opominja se toraj dediči, da naj ali o pravem času sami k obravnavi pridejo, ali da naj zastopniku pripomočke na roko daio, ali sipa sami druzega zastopnika zvolijo in ga temu sodništvu naznanijo in vsako pravno pot nastopijo, ki jim je v dobro, ker bi se sicer sami ebi škode zamuje pripisati imeli.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice Ljubljana 23. augusta 1851
Heinriher s. r.
St. 282f
Oznanilo
(178.)
Visoko c. k. višje vodstvo za občenje II. oddelk je z visocim razpisom od 7. t. m. št. 533/OP poštnej postaji v Ipavi dovolilo za priprego navkreber, obstoječo iz ravno toliko konj, kolikor se jih za vožnjo navadno rabi, proti Razdertem, pri vsih izrednih poštah in izrednih berzovožnjah, ježno in postilonsko zapilnino, za celo z enojno pošto odmerjeno daljavo pobirati.
Kar zadene cesarke vožnje ima ostati pri sedanjem omenjenju priprežnin odrajtvil zraj-tane na 5/s pošte.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 18. septembra 1851.
Hoffmann s. r.
St. 7506.
Razglas
■posojivcem zapustnine.
(163) C 3
Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo o zapustnini 29. marca 1851 umerle posestnicc pol zemljišča Agate šeškarjeve iz Planinice št. 1 kakor posojivci kaj tirjati, 21. oktobra se oglasiti in skazati posojilo, ali pa do tistega časa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako bi posojilo imetje preseglo, potem nič več ne mogli tirjati razun ako jim kaka zastava gre.
Ljubljana 14. augusta 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
St. 4522.
Razglas,
(170)3
C. k. sodnija v Senožečah je vsled prošnje gospoda liragotina Kaučič-a, po obla-stenca gospoda Antona Kaučič-a iz Razdertiga zavolj dolga 488 gold. 4 kr. c. s. c., ki jih je po spričbi 25. Aprila 1839 št. 98 dolžen, prodajo zemlje dovoljila, ki je v zemljiških bukvah bivše razderške grajšine pod Urb. št. 27 zapisana.
Bo se tedaj 15. Oktobra, 17. Novembra in 22. Decembra 1851 od devete do dvanajste ure dopoldne v llazdertim prodajala|, in še le pri tretji drašbi tudi pod ceno ki 1056 goldinarjev 20 krajzerjev znese, prodala.
Dražbene pogoje, cenitni zapisnik in spi-sik iz zemljiških bukvah zna vsakteri pri podpisani sodii prebrati.
C. k. sodnija v Senožečah 22. Augusta 1851.
Jenko.
Št. 4106.
Razglas.
(169) 3
Vsled prošnje gospoda Martina Srebot-nak-a iz Predjame je c. k. senožeška sodnija prodajo zemlje Ellene Čeme omožene Debevc iz Št. Mihela, ki je v zemljiških bukvah bivše postojnske grajšine pod Urb. št. 997. zapisana, in sicer zavolj dolga 100 gold. c. s. c. dovoljila, in se bo 6. Oktobra, 6. Novembra in 6. Decembra 1851 vsakrat od devete do dvanajste ure dopoldne v Št. Mihelu prodajala, pri tretji dražbi pa tudi pod ceno, ki 2849 gold. znese, prodala.
Dražbene pogoje, cenitni zapisnik in spisik iz zemljiških bukvah zna vsakteri pri podpisani sodii prebrati.
C. k. sodnija v Senožečah 14. Augusta 1851.
Jenko.
St. 4650.
Razglas.
(171) 3
C. k. sodnija v Senožečah vse tiste, ki mislijo de imajo od ranciga Franceta šuša-ta iz Senožeč kaj za tirjati, opomni, de naj to, kar imajo za iskati te sodii do 21. Novembra 1851 gotovo na snanje dajo, če ne bodo nasledke 814 § obč. derž. zak. terpeli.
C. k. sodnija v Senožečah 29. Augusta 1851.
Jenko.
St. 4771.
Razglas.
(172) 3
C. k. sodnija v Senožečah na znanje da, de je gospod Janez Nabergoj iz Lozic za povolenje prodaje zemlje Andreja Čeledna iz Potoč, ki je v zemljiških bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 254 in 256 zapisana, prosil in de je sodnija to prodajo zavolj dolga 199 gold. 15 kr. c. s. c., kijih je Andrej Čeleden po pričbi 5 Augusta 1850 št. 2170 dolžen, dovoljila. Dražbe te zemlje, ktere cena 2160 goldinarjev znese, se bo 9. Oktobra, 10. Novembra in 10. Decembra 1851 vsakrat od devete do dvanajste ure dopoldne v Potočah godile in še le pri zadni dražbi bode tudi pod ceno prodana.
Dražbene pogoje, čenitni zapisnik in spiski z zemljiških bukvah zna vsakteri pri podpisani sodii prebrati.
C. k. sodnija v Senožečah 4. Septembra 1851.
Jenko.
St. 17 72.
Razglas,
(167.) 3
C. k. senožeška sodia je vsled prošnje Martina Goranca iz dolenjih Urem, cesijonarja Jožefa Zerkvenik-a iz Britofa v eksek. prodajo zemlje Boštjana Kovačič-a iz Famel zapisane v zemljiških bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 530/3 zavolj dolga 85 goldinarjev c. s. c. dovoljila, dražbe bodo 13. dan Oktobra, 12. Novembra in 15. dan Decembra 1851 v Famlali vsakrat ob devetih dopoldne; pri pervi in drugi dražbi se bo zemlja le za ceno ali visi, pri tretji dražbi pa tudi pod ceno prodala.
Dražbene pogoje, spisik iz zemljiških bukev, in cenitni zapisnik, v kterim je zemlja 610 gold. 25 kr. cenjena, zamore vsakteri pri podpisani sodii pregledati.
C. k. sodia v Senožečah 4. Septembra 1851.
Jenko.