k. k. Staats ■ Gymnasiums Veröffentlicht von der Direktion am Schlüsse des Schuljahres JA ARBUKG. I)ruck ton Eduard Janschitz. des k. k. Staats - Gymnasiums in G1 M M S J IJ>A vi,i n lll'i; (•; / Veröffentlicht von der Direktion am Schlüsse des Schuljahres jWARBURG. Druck Tun Eduard Jaus'Hitz. Inhalt. 1. Die Reihenfolgo der Olynthiselien Redon de» Domosthenos. Vom k. k. wirklichen Gymnasiallehrer Jakob Purgaj. '2. .Tovan Vesel Koseski i njegova dela. Kritično-eatelična razprava. Spisal Fr. W i e s th al er. 3. Sehulnaehrichteii. Vom Direktor. Bekannt ist, dass die Aufeinanderfolge der olynthischen Reden des Demosthenes, wie sie vom alexandrinischen Gelehrten Kallimachos eingeführt, von späteren Rhetoren und Grammatikern angenommen und gebilligt und in den Handschriften überliefert worden, folgende ist: 1) „am nolläv“, 2) „im nnXXcöv“, 3) Tccvrd nuQiaruTcti“. (Der Kürze wegen wollen wir im Folgenden nach C. Holzingers Vorgänge die einzelnen Reden mit ihren Anfangsbuchstaben also mit A, E, 0 bezeichnen). Erst Dionysios von Halikarnassos, zur Zeit des Augustus lebend, wagte dieser Anordnung entschieden entgegenzutreten, indem er diese Reden so ordnete, dass an die erste Stelle E, an die zweite O, A aber an die dritte und letzte Stelle gesetzt wurde (E, 0, A, — 2, 3, 1). Da jedoch die Argumentation des Dionysios mit dem Abschnitt seiner Schrift über Demosthenes, welcher von dem Inhalt der Reden handelte, verloren gegangen ist, und nur ein dürftiges Resume uns vorliegt, welches neuerdings Dindorf in den Scholien zu Demosthenes ans Licht gezogen hat, so sind wir kaum im Stande uns darüber ein richtiges Urteil zu bilden. Aus den Scholien ersieht man nur so viel, dass Dionysios einerseits auf Grundlage der Geschichte, anderseits auf dem Vergleiche der Reden selbst fussend, seine Annahme zu begründen suchte. Denn dass Dionysios’ Anordnung auf einem einfachen Versehen beruhe, wie uns Westermann (quaest. S. 80) begreiflich machen will, indem Dionysios den Anfang der Reden „dvrt noRmv“ und „inl nol-luv“ verwechselt hätte, halten wir mit C. Holziuger für eine völlig unbegründete Annahme. Vielmehr ersieht man aus der Anführung der aus dem G. Buche der des Philochoros entnommenen Stelle im I. Buche des Dionysios an Ammaeus, dass der Kritiker von Halikarnassos, von der Annahme ausgehend, dass jede der 3 Hilfssendungen, von denen Philochoros berichtet1), durch eine der olynthischen Reden des Demo- ') Vgl. Schol. zu E (II): iariov 81 on (pijtji ö ‘Jnhy/oQni, on rotlg ßor; &etai IniiMpd-rjöctv, xaif tttuarov h'\yav fiing Tttfinoidviji;, big rijg TTQoitrig pr ovatjg ixctvije, welche Angabe Schäfer S. 150 dem Dionysios selbst vindicirt, wenn er sigt,: „Denn gleich der erste Satz des Dionysios, dass die drei Hilfssendungen gemäss den Demosthenischon Anträgen angeordaot seien, ist nioht ohno Bedenken“. sthenes bewirkt sei, wol einsehen mochte, (lass die zweite (E) Rede zu der zweiten, von Philochoros1) angeführten, Expedition nicht passte, nicht als obes sich in derselben, wie ein Gelehrter meint, um die Vollendung der Rüstungen und um keine neue Hilfssendung handelte; denn diess wäre erst zu beweisen (A, 19), Vielmehr glauben wir, dass Dionysios gleich durch den Anfang der Rede E veranlasst worden sei, die überlieferte Reihenfolge aufzugeben. — Denn die Rede E (II) hebt in freudiger Zuversicht an“), welche Stimmung wol für den Anfang des Krieges, nicht aber für eine Verhandlung sich schickte, welche durch die von Tag zu Tag steigende Gefahr der Bundesgenossen verursacht wurde, und so findet man des Dionysios Setzung diXi’n-nov xai nntaßeig IdftrjvuZe ntiixpaaiv ot ylth/vcuoi avufia^iny rs inoir\aavxo xal ßor\-Onav entfiipav niXrarrrdg uiv ö'iayiXiovg, TQtr/Qsig de TQidxovra tdg futd XaQtjrog, äg xal irvt’inXriQcaonv“. "Ensira diel-eX&aiv (ö (I>ihy/o(>og) nXiya td ihtk^v yevofiwa rl&tjoi mini „TJtQi 6s rov avrov yoovoy XnXxiäicov, rmv ini OQifxtjg, Mißofiivtav iw noXifim xai mnaßtvaaidvm’ 'ytüiqva^t, Xaniäijuov avroTg sns/ixpay oi 'AO^va'ioi rov iv 'EXXyanovTCp (rrpatt/yor, ög e%cov oxrcoxaidixa r^n/otig xal neXraardg jBTQaxia-liXtovg, inniig tfs nevjrjxovtK xai ixaruv, tjX&ev si'g re naXXrvtjV xal Trjy BotticcIkv utr' ’OXvvOlcov xal tr)v %a)(iav inoQ&Tjaev“. ’EneiO’ vntQ zrjg rQhijg ov[i[ia%lag Xtyti zavrl’ „IldXiy ö'e rcöv ’OXvvO-itav nniaßeig dnoareiXdvTMV lig rag 'A-Orpag xai diojue-vcov firj ninndtiy avrovg xazanoXefitjOtvzag, ali.d nqog tnTg vnaoyoxxraig dvvdfieni TTtuxfjai ßorj-öttav fitj £tvixr]v dXX’ avzoJr ’.AOrjvamv, snt^iipty avzoig t> öijfiog zQirjQug /.itr tztoag tnzaxatäexa, rcöv äs nohroöv önXirag ditr^iXlnvg xai inneig ZQiaxoaiovg e'y vavaiy innrjyolg, (TZQarriyov dt Xagyru rov azoXov nan6g“. 5) Schol. zum Eingänge der Rede E lautet: zovzov /iiovvirlog nnozdrrei rcöv ’OXvvO laxüv uQ'/'Ovrdg zi rivag xaraXtycov xai ix rov n/iooiuiov mazovuivog ix neQt-%a(>slug Xtjcp&irrog.“ 3) 0, 7: vnijo^oy 'OXvvOioi öviutuh nra xexztjtiirni . . . inoa^ajisy pfisTg xuxiirot izQog fjfiäg ttQijyyv —. wir uns für diese aus dom Vergleich der Angaben des Philochoros über die Hilfssendungen der Athener zu Gunsten der Olynthier mit den Heden des Demosthenes entnommenen Gründe des Dionysios kaum erwärmen; denn erstens hätte Philochoros, wenn jene Hilfssendungen ein Verdienst des Demosthenes gewesen wären, gewiss nicht unterlassen dies ausdrücklich hervorzuheben, und zweitens widersprechen diese von Philochoros angegebenen Rüstungen, die letzte ausgenommen, durchaus den Anträgen des Demosthenes in den olynthischen Reden. Daher war auch nichts natürlicher, als dass dem Dionysios schon unter seinen Zeitgenossen ein Gegner in dem sicilischen Rhetor Cäcilius erstand1), welchem Libanios in seinen vnotiiotu; und Ulpianos in den Scholien folgten a). Dieser Streit pflanzte sich fort bis auf die neueste Zeit und drohte immer grössere Dimensionen annehmen zu wollen, indem für Dionysios in die Schranken traten namentlich: Fr. Jacobs (Demosthenes Staatsredeu Leipzig 1805), A. Rüdiger (Dem. Phil. I. Olynth, tres, Lips. 1818 p. 73 — 76), Rud. Rauchenstein (d. oratt. Olynth, ordine, Lips, 1821), C. Holzinger (Beiträge zur Erklärung des Demosthenes S. 1—69), während wir auf Seite des Libanios Namen finden, wie: Gerb. Becker (Dionys von Halikarnass über die Rednergewalt des Demosth. verm. seiner Schreibart, Wolfenb. u. Leipzig 1829), Wilh. Dindorf (Dem. oratt. Lips. 1825), Ant. Westernmnn (Quaestion. Demosth. Lips. 1837), und Arnold Schaefer (Demosth. u. s. Zeit, Leipz. 1856). Hiebei wird so ancipiti Marte gekämpft, dass man wahrlich nicht weiss, wem man sich anschliessen soll um am Ende nicht zur besiegten Partei zu gehören, wiewol sich die Libanier einer solchen Siegeszuversicht hingeben, dass Westermann in seiner Einleitung zu Demosth. S. 5 f (4. Aufl.) behauptet, dass die Frage über die Aufeinanderfolge der olynthischen Reden gegenwärtig durch vielfache, darüber angestellte und in ihren Ergebnissen zusammentreffende Untersuchungen als erledigt anzusehen sei. „Nicht nur“, sagt dieser Gelehrte, „dass diese Ordnung des Dionysios durch keine einzige der vielen Handschriften des Demosthenes bestätigt werde, so widerlege sie sich schon durch einen unbefangenen Blick auf Inhalt und Haltung der Reden selbst“. „Es würde“, meint Westermann weiter, „von vielen anderen charakteristischen Zügen abgesehen, schon die Natur der Dingo völlig umkehren heissen, wollte man diejenige Rede, in welcher die Frage über die ') Schol. zu Dem. ol. II., 1. S. 71, 8 Df.: Kaixihog »piora) Zyztirui, ti ßotj&slv rolg 'OXvviHotg, iv dl tovtm ro /tsv ßotj&eiv ijdrj de/ftixmt, rrjv ö ndvzss iO-QvXaas zimi ’Olvv&iovg ixnoleuürmi Seb ytyovtv nv-ruumov“. Denn der Sinn dieser sowie der ganz analogen Stelle in 0, §. 7 erfordert ein äusseres Einwirken auf die Olynthier respektive ein tätiges Eingreifen in die Handlung von athenischer Seite, da sonst das Folgende avzo/inzov in A, 7 und oncaadrinoze in 0, 7 völlig unverständlich wäre; avzofiazov muss ja unstreitig auf einen Gegensatz schliessen lassen, dieser Gegensatz aber kann nur in der Einwirkung von aussen gefunden werden. Ist dies nun richtig, so wird an diesen beiden Stellen „ixnolefiijrmi“, welches so viele Herausgeber in ihren Text aufgenommen haben, schwerlich von Demosthenes herrühren. Denn „ixnolepslv“ heisst doch nur: debellare, bellare, devincere, und es müsste in diesem Falle ’Olvv-■frlovs Subjekt zu ixnolsfiijaai sein, so dass wir den Gegensatz zu avzofiazov gänzlich vermissten. — Indessen kommt uns hiebei die Handschrift 2’ zu Hilfe, welche in A, 7 von erster Hand ixnoXefi^rrKi, von zweiter aber ixnolt-ficöcrai, in 0, 7 txnofouijcrcci, aber von alter Hand a> darüber geschrieben bietet. Die Bedeutung von „txnoXefiovv“: „noUfitov reddere, hostiles inimicitias sus-cipere aliquem iubere“ passt nun an unseren beiden Stellen vortrefflich. — Man vergleiche nur den Gegensatz zu „nvz6n»rov“ in A, 9: „za 81 fiMovzn avxofictz oio/ievnt ir-^r/ceiv xukais“ — und „xmqoi; TjXii zig avzo/mzog ztj nohi — „von selbst, ohne unser Zutun, ohne unser Bemühen“. Ein derartiger notwendiger Gegensatz ist aber an unseren beiden Stellen nur dann zu gewinnen, wenn wir „ixrtolsimaai“ schreiben, man müsste denn ') Quaestionos p. 28 Bq. annehmen, dass „ixnohfiijaai“ in der Bedeutung des transitiven ixnohncScrni stünde. Allein der Gebrauch von „ixnolsfietv“ im Sinne von „ixno'/.efiovv“ ist allzu wenig beglaubigt und Harpokration s. v. exTrohfiutrixi *) sagt, nachdem er den Gebrauch des „ixjiolenoäaou“ bei Demosthenes und Thukydides erläutert hat, ausdrücklich: 'Ev ftevroi rolg [Arrmavoig dui tov t/ yndqitrat, mg naqa cevocpcüPTi1). Nach alledem ist notwendig und auch möglich, ohne gegen die Regeln einer gesunden Kritik zu verstossen, das transitive „ixjioltfuäaai“ in den Text zu setzen und von diesem 'OlwOiov? als Objekt abhängig zu machen. Denn dass „’Olvv&wvg“ Objekt sein muss, zeigt zu allem Ueberfluss noch der folgende Passus3), wo „txTtolenovv“ durch „ml&tiv tov nohnov avutnutr&ai“ erklärt erscheint. Wird nun diese Stelle so aufgefasst, so ist klar, dass den Athenern an einem Bündnis mit Olynth von allem Anfang an sehr viel oder alles gelegen war, woraus wieder weiter folgt, dass es kaum der feurigen Beredsamkeit eines Demosthenes bedurfte um das Bündnis zu befürworten. Anzunehmen aber, dass Demosthenes auch nur einmal eine Bede gehalten hätte, wo sie nicht am Platze oder zum mindesten überflüssig war, erscheint des grossen Redners und ernsten Staatsmannes völlig unwürdig. Daher bleibt nichts anderes übrig als mit dem Gedanken sich zu befreunden, dass die olynthischen Reden des Demosthenes, erst nach Abschliessung eines Bündnisses zwischen Olynth und Athen gehalten, einzig und allein den Zweck verfolgen die von den Olynthiern erbetene Hilfe teils zu befürworten teils zu beschleunigen. Während also Westermann durch einen ganz ungerechtfertigten Schluss zu dem Resultat gelangt, dass es sich in der Rede A erst um den Abschluss eines Bündnisses mit Olynth handle, stellt er anderseits den Satz auf, dass die Frage über die den Olynthiern zu leistende Hülfe in den zwei anderen Reden (E und 0) als eine schon beseitigte erscheine. Bei dieser letzteren Annahme kann sich aber Westermann nur auf zwei Stellen4) mit einiger wenn auch sehr geringer Aussicht auf Erfolg stützen. Was dio Stelle 0, 10 anbelangt, so bedarf es wol keines Beweises erst, dass yiyvoirrxeiv nicht gleich komme einem yrjyitsaO-ni6). ln Betreff der Worte ,,rmv vno rüg tv%t]S nctnaoxEvctoO-svTtav (rvn/ici^oov xnl xniQwv (E, 2) macht schon Rauchenstein0) gegen Luchesini, welchem We-stennann und Jacobs gefolgt sind, geltend, dass durch jene Worte significan-tur non homines in societatem iam recepti sed parati et oblati a fortuna, ') Cf. Suidas s. v. 5) Hell. 5, 4, 20. 3) A, 7: m vq' vfuöv nua&ivrtg «vtikovto rov noXe/iov. 4) O, 10: 'yiU- on fttv foT fiorjftslv, nnvrtg iyvoixafiev und E, 2 : rmi’ vno tijg rrjjijs naomrxhvnaOtvrmv trvf//im rtaoktr/t cv fi/xd yoig %QrjaO-ai (vgl. A, 10), wie es Holzinger interpretirt, so ermangelt auch diese Stello jeder Beweiskraft zu Gunsten der hergebrachten Reihenfolge. Gar sehr gegen die Dionysische Ordnung, also für Libanios scheinen auch mit einander verglichen zu sprechen dio Stellen: A, 22: zavza (zu zcöv Qtzzu^cöt) j’uq uniaza. fttv r:v d'i/nov qivtrei xai de! näaiv dtv&Qnoig und E, 11 : noog de Qezzalovg notaßtiai' ntfintiv, r) zovg fiiv diSn^si zavru, zovg de naQO^vrsi. Denn man findet es unbegreiflich, wie Demosthenes in der ersten (nach Dionysios) Rede raten konnte, man solle sich mit den Thessalern ins Einvernehmen setzen, er, der eben diese Thessaler in einer darauf folgenden Rede in einem so ungünstigen Lichte erscheinen lässt. Allein dio Erklärung, dächte ich, liegt ziemlich auf der Hand. In der Rede A kommt es Demosthenes vor allem darauf an die Lage Philipps seinen Zuhörern klar darzulegen tf ivOvjiyfir^ui xai hiylcmaO-m zu nndynuz’ er xuOtaztjxt vvpi zu (Ju/.i’nnov §. 21). Dabei konnte Demosthenes natürlich nicht umhin, das Benehmen der Thessaler, welches übrigens für die Athener damals nicht ungünstig war, bei soinem wahren Namen zu nennen, zumal da er damit nichts neues und aulfallendes sagte, indem ja dio Treulosigkeit der Thessaler sprichwörtlich war. Wäre die Treue und Beständigkeit der Thessaler so gross, als ihre Treulosigkeit und ihr Wankelmut, so wäre die Hoffnung auf eineu Abfall derselbeu schon von vornherein abgeschnitten, das Einverständnis mit Athen undenkbar. Je ärger Demosthenes das Betragen der Thessaler hinstellte, desto mehr Hoffnung und Mut erweckte er in don Herzen seiner Zuhörer, und ist das nicht der Hauptzweck der Demostheni-schen Beredsamkeit? Dass Demosthenes mit dieser Schilderung und Charakteristik der Thessaler weiter nichts bezwecken wollte als Philipps misliche Verhältnisse 7) Demosth. de bello Philippi olynthico commentatio, Quedliub. 1832. p. VII. iu das rechte Licht zu stellen, dass der Redner weit entfernt das früher begünstigte Verhältnis (in der Rede A) zerstören zu wollen, wie Gerh. Bekker p. 127 bemerkt, oder eine Verbindung, die der Athener Interesse bedeutend fordern konnte, verhindern zu wollen, wie von Klebelsberg *) annimmt, vielmehr auch in der Rede A der Verbindung mit den Thessalern das Wort redet, erhellt zur Genüge aus dein folgenden §. 24: dsi roivw vfiäg, w d. 's!., trjv axawiav tt}>' ixsivov xuiqov vuiriQov vottiaavtag ttoi^mg crvvuQatr&tti rd nyay-jxain, xai Tiourßivofitvovg tq' d dsi xcei anuatvofitvovg avtovg xai naoo^vvovzag tovg dUovg ananag, in welcher Stelle der Redner bei nQeaßsvofiivovg gewiss auch eine Gesandtschaft an die Thessaler im Sinne hatte, mag auch Ziemann4) gegen Rauchenstein bemerken: Ad alteram orationem progredientibus non nobis demuni Rauchensteinius (p. XXIX) est reprobandus, qui in I. §. 24: ,,7iotaßtvoiiivovt; t(p a dsi“ ne specie quidem veri munitus ad Thessalos traxerit. Apertum est enim (§. 2 cf. §. 6) non de legationibus ad Thessalos mittendis, sed de iis, quas et Olynthum orator et maxime in urbes Chalcidicas mitti voluit, ibi cogitan-dum esse“. Denn sobald Ziemann zugibt, dass im folgenden: xai aapo^vvov-tag tovg dUovg atiunag unter oi dUoi «ms die Thessaler mit Päonern, Illyriern und a. zu verstehen sind, so wird er wol auch einräumen, dass zu 7ia(>o$vrnr eine Gesandtschaft notwendig; folglich wird eine Gesandtschaft zu den Thessalern von Ziemann selbst, wenn auch indirekt, zugegeben. — Freilich können wir nicht umhin Ziemann in der Auffassung des oi dUoi urrams entschieden zu widersprechen, indem nach unserer Meinung unter oi dUoi anavreg die Olynthier ebenso gut zu fassen sind, als die Thessaler, da sie ja früher nicht genannt sind, folglich nicht in Gegensatz zu oi dUoi gebracht werden können; denn aus nQiaßtvo^svovg icp’ a dsi zu oi dUoi dnavrtg gerade „OXxnOioi“ als Gegensatz zu ergänzen, ist völlig ungerechtfertigt. Vielmehr lässt E, §. 11: „7100g ds 0stta}.ovg nrtsaßslav ntp-71 uv, ») roi'i i*tr dtäd^si tavta, tovg äs naQo^vvsi“ wo „nQioßsiav ntjimiv“ das „nuQo&mv“ zum Zwecke hat, an unserer Stelle die Annahme zu, dass das na(>o!;vreiv durch nnsaßsiuv ni^insiv ermöglicht werden sollte. Wie also einerseits die drei vorher behandelten Stellen (A, 2. E, 2. 0, 10) für die Ordnung des Libanios nichts beweisen, so widerstreben andererseits diese beiden zuletzt behandelten, von den Libaniern ganz besonders als Einwand gegen Dionysios vorgebrachten Stellen, mit einander verglichen, gar nicht der Reihenfolge des Dionysios. Der triftigste Grund, den die Libauier gegen Dionysios geltend machen, dürfte wol sein die Stelle A, 17: dij di%fj ßorjO-t/zsov slvui toig nQciy/Aaffiv iifiiv, rcö te tag naltig toig OXvv&ioig ac6£ttv“ verglichen mit 0, 2 : Nvv fiivtoi ninuafiai tovO' ixavov noolaßtlv rt[iiv elvui trjv TrQwtrjv, önoig tovg crt,'fifid-Xovg owoontv“. Denn während es sich in der ersten Stelle noch um die Rettung der chalkidischen Städte handelt, erscheinen in der letzteren Stelle die Olynthier selbst in Gefahr; man müsste denn unter „avfifid^ovg“ die Chalkidier ') Programm des k. k. Gymnasiums in Triest 1868 S. 19. 2) Demosth. d. b. Ph. ol. commentatio S. 10. überhaupt verstehen, was aber der Ton der ganzen Rede verbietet. Denn welcher Abstand zwischen den Verhältnissen, welche der Hede A, und denen, welche der Rede 0 zu Grunde lagen, herrscht, erkennt man am besten aus einem Vergleich jener Stelle A, 17: qr/pi ör; dtjrj ßor/^riov thai . . . rcß re r«f noht? to Tg ’Olvr&iois oafciv“ und der Stelle O, 1 : „rovg /ih ynQ ).oyovg ntQi tov Ti{icoQi](Tct(T&(u i)jTi7iov 6 Qm ytyvonevovg, rti dt jo«;*/««« tig rovio nnori-xovtk, taaO-' oniag uij nitaofttO' avroi tiqoteqov xaxwg (TxhpctaOcu Ötov“. Wenn aber Westermann daraus in folgender Weise folgert: „Ergo — nisi insanivit homo sagacissimus — I. est oratio in qua ulcisci Philippum iubet duobus exercitibus mittendis, III., qua idem apertissime planissimeque vetat“, so möchten wir diesen Satz nur etwas modificirt unterschreiben; denn wenn Westermann den Ausdruck „prima“ und „tertia“ gebraucht, so ist seine Schlussfolgerung eigentlich unrichtig, da man aus jenen beiden Stellen nur beweisen kann, dass die Rede A vor 0 gehalten worden, so dass der Schlusssatz Westermanns richtig so lauten würde: „Ergo — nisi insanivit homo sagacissimus — prior est oratio in qua ulcisci Philippum iubet duobus exercitibus mittendis, posterior, qua idem apertissime planissimeque vetat.“ Schliesslich gibt den Libaniern noch die Steigerung des Affektes in den Reden ein Argument für ihre Anordnung ab. Wie wenig jedoch dieses Argument stichhältig ist, hat C. Holzinger1) hinreichend nachgewiesen. Denn erstens ist es für uns höchst schwer, wo nicht ganz unmöglich in diesen todten Denkmalen attischer Beredsamkeit den Affekt, mit welchem sie gesprochen wurden, zu beurteilen, und angenommen, wir wären im Stande dies zu tun, wer bürgt uns dafür, dass der Redner in der ersten Rede mit geringerem, in der zweiten mit grösserem, in der dritten mit grüsstem Affekte gesprochen habe ? Ist der Affekt denn doch von äusseren Umständen, welche auf den Redner einwirken, allzu abhängig, und diese sind uns bei den olyn-thischen Reden völlig unbekannt; wir wissen nicht einmal, wodurch Demosthenes jedesmal veranlasst wurde eine Rede zu halten und wollen die Steigerung der Affekte zu solchen Schlüssen benützen. Auch davon abgesehen, ist der Affekt etwas sehr subjektives, so dass der eine da, wo ein zweiter die grösste Ruhe statuirt, einen Affekt suchen wird und umgekehrt. Dies ist auch in unseren Reden tatsächlich der Fall. Die Rede A, in welcher Westermann eine lenis admonitio findet, ist bedeutend affektvoller (vgl. §. 25 und 26) als E, deren Affektgrad jener Kritiker mit gravis adhortatio bostimmt, währond die Rede 0 nach dem Urteil eben dieses Gelehrten eine gravis vituperatio repräsentirt. Allein wenu man die Reden und ihre Affekte unbefangen beurteilt, so muss man gestehen, dass die von Libanios zwischen die beiden anderen gestellte Redo einen völlig ruhigen Charakter trägt. Dass die Redo 0 mit mehr Wärme gehalten ist als E oder A, ist kaum zu leugnen. Es kommt darin eine Entrüstung und Erbitterung zum Ausdruck, die wir in den beiden anderen Reden vergeblich suchen; man vgl. nur §.3: 6(>nts yreo ait,- ix tov jTQog čt]/xriyo(ieiv ‘) Beitrag. S. 57 u. 68, ivlovg eig näv itQoehrjXv fte fi o yj) i/fiutc rd naQurra“, §. 22 : i!j o v d’ oi SieQcorcävrsg ifiäg ovrnt neqfratri (jyropeg „rl ßovXea&e; rt yod\pco ; rl ipTv yagicrcofiai“; noo-nimneti rijg nanavrixa ydonog rd riji; noXecog rrttayunrn, xal routvrl avußaivti, ml r d iuev rovrtav ndvra xaX mg syei, ra S' ifitreo' aiffyQcög“, §. 27: vvvi de ny vvv rti npdyjiar’eyei; do d y öftoicog xal napanXijir/cog; etc.“ §. 29: «’/J.’ cJ räv, ei ravra cpaiXvg, rii y iv avrfj rij noXet vvv uuavov eyei. xal rl av tintTv rtg tyot; rdg indX^eig, d g xovtcäpev, xal rag oSniig, dg imcxevd^ofiev, xal xorjrag xal XrjQovg ■ dnoßXiifjare drj noiig rovg ravra noXtrtvofitvovg, cov oi fiiv ix nrcoycäv nXoiaioi ytyovaaiv, i§ dSo^atv evrifioi, evioi Öl rag iSlag oixiag rcSv Sr/fio-nimv o'txofiourjfidrwv Gi/ivorinag sial xaraaxivacruti'oi, §. 16: riva ydo yoovov y rlva xaiQnr, to a. 'A, roi nunovrog ßeXrtM ^rjre'ire; rj nore, d Set, Kodiert, ei fir, vvv; ovy dnavra uh’ rjficöv nooeiXrjye rd ycoola avO-QCortog, ei de xal rairtjg xvQiog rijg yoioag yevntrerai, ndvrcov aiayiara neivoftefta; ovy ovg, ei noXefiijtratev, erotficog caimtv vniayroifisO-a, ovroi rvv noXtuovatv; ovx iyOoog; cvx eycov rd r/fitreQa; ot! ßuQßaQog; ovy on av einoi rtg-“ Nimmt man also auf die Steigerung der Affekte irgend welche Rücksicht, so wird dadurch die Stellung der Reden, wie sie Libanios verteidigt, am allerwenigsten gestützt und empfohlen, vielmehr lässt sich mit der gra-datio affectuum streng genommen nur diese Aufeinanderfolge der Rede vereinigen : E, A, 0 (2, 1, 3). Noch sei der handschriftlichen Uebcrlieferung Erwähnung getan, eines Faktors, der in dieser Frage die wichtigste Rolle spielt. Was auch immer den alexandrinischen Gelehrten zu jener Anordnung der olynthischen Reden veranlasst haben mag, durch die überlieferte Stellung der I. philippica, von welcher A. Scliaefer1) in überzeugenderWeise dargetan hat, dass sie bereits im J. 351 also vor den olynthischen Reden gehalten wurde, ist der Beweis erbracht, dass sich Kallimachos bei diesem Anordnen nicht vom chronologischen Princip habe leiten lassen müssen. Er mag besonders bei den olynthischen Reden die Schwierigkeit einer chronologischen Ordnung gefühlt und um jeder Verlegenheit zu entgehen, das alphabetische Princip gewählt haben. Daher kann auch die Ueberlieferung für kein Argument angesehen werden. Nachdem wir die Hauptpunkte der Argumentation, mit welcher die Anhänger des Libanios ihren Standpunkt zu rechtfertigen suchen, geprüft haben, ist es nichts mehr als billig, wenn wir die Argumente der Gegenpartei der Hauptsache nach würdigen. Carl Ilolzinger, der jüngste, mutigste Verfechter der Dionysischen Reihenfolge der olynthischen Reden, weist2) einerseits nach, dass die Redo E gehalten wurde vor dem Beginne der Feindseligkeiten Philipps gegen Chalkidike, jedenfalls bevor irgend ein Erfolg seiner Waffen in Athen bekannt geworden war, indem er sich beruft auf die Stelle E, 1: tö yd(> rovg noXe^ij-aovrag i-Xi7i7Tov oqcö yeyevrjfiivovg, zd dt [iQay/j,aza eig zovzo nQOtjXOfza, ioitO oncag fit] nti-aoue&a uvzol nQozegor xaxtög ay.etpaaOai diov und 0, 2: rv» fiirzoi ninsidfiai zovO ixavov nQolaßtiv vfilv etmi zrjv nqazrjV, onag zovg (Tvfijid/ovg ernao/uv xzX. Denn daraus geht hervor, dass zur Zeit der Rede 0 der Krieg bereits ausgebrochen ist. Ebendasselbe folgert dieser Gelehrte für die Rede A aus folgenden Stellen: A, 21: ovr «V i^vsyxe zov nole\uö* noze zovzov ixsivos, ti nuhuelv coTj&zi öetjcreiv avzov, aiX dg imcav dnnvza zoze r/lnt^'e zd nodyfiaza dvaiQrjfjeaOai, xifza dnipevazai (Cf. A, 15: zov ixelüev nolefiov Sevo rjljovztt). Damit ist aber für die dionysische Roilienfolge so viel bewiesen, dass die Rede E an die Spitze zu stellen sei. Daher unternimmt es Holzinger1) den Beweis zu führen, dass die Rede A nach den beiden anderen olyn- thischen Reden gehalten worden und vergleicht zu diesem Zweck zuerst alle Stellen, in denen der Redner seinen Antrag irgendwie formulirt, nämlich die Stellen: E, 11. 27. 31; 0, 6. 10—11. 14. 34; A, 2. 6. 17. 20. 24. Da wir dem früheren Beweise Holzingers, dass die Rede E vor dom Beginn des Krieges, folglich vor den beiden anderen olynth. Reden, welche ja erwiesener- ') Beiträge, S. 80 ff. massen während des Verlaufes des olynth. Krieges gehalten worden sind, gehalten wurde, somit dass A nach E zu setzen sei, beipflichten, anderseits aber dieser gewünschte Beweis aus den S. 30—34 behandelten Stellen der Reden A und E nicht erbracht zu sein scheint, so lenkt unsere Aufmerksamkeit auf sich der Versuch Holzingers zu beweisen, dass die Rede A nach 0 zu setzen sei. Um diese seine Absicht zu erreichen, beruft sich dieser Kritiker auf die Stellen über rd flewQiyn in 0 (§. 10—13) und in A (§. 19 f.), was schon Rauchenstein und Rüdiger1) und andere Anhänger des Dionysios getan haben. Dass jedoch diese Stellen allein nicht beweisend sein können, erhellt aus der entschiedenen Sprache Westermanns, welcher seine „Quaestiones“ fol-gendermassen schliesst: „Ego vero nulla ratione adduci possum ut arbitrer Demosthenem, in quo nimirum omnes non modo suminuin oratorem, sed etiam politicum admirantur, rem, a qua totius civitatis salus pendebat, in orat. I. tacitum praetoriisse, in II. eandem, nondum exploratis auditorum in re tarn gravi et periculosa animis, ut poena capitali sublata in integrum restituerent iussisse, in III. demum, in summo sociia periculo versantibus, eiusdem timide magis quam callide mentionem fecisse, imo plane tandem ea destitisse“. Und wenn Ilolzinger die Ansicht ausspricht, Demosthenes habe keinen förmlichen Antrag zur Abschaffung der VemQixd gestellt aus Furcht vor neuen Verwicklungen und Zögerungen, welche ein derartiger Antrag hätte zur Folge haben können, so verweisen wir auf 0, 13, welche Stelle uns den Grund zur Furcht des Redners klar genug angibt. In den 3 successiven Ratschlägen: „Steuert bereitwillig“ E — „Verwendet auch die Theatergelder zum Kriege“ 0 — „Treibt Geld auf, wie ihr wollt, aber rückt ins Feld“ A — findet Ilolzinger2) eine Aufeinanderfolge der Reden, die der Natur der Sache entspricht. Allein abgesehen davon, dass der Redner in A so gut wie in E eiaqjQSiv mit nvrovg verbindet3) und A, 20 ausdrücklich sagt: Sari vq>’ vfiMf ntiaOivrti xtA“ und ') A, 17: T,l(> ftoktis to?£ O/.vt'Otoil,’ ffiuv,«»1 verglichen mit 0, 2: Nvy fttfrot ttintlUfini tovfb ixitvov Ttoolnßih’ sivui nouyT^i’, oTrwt.’ rovi avftfid^ovg aiaao^tv, >) A, O, E — O, A, E — O, E, A. O, §. 7: xtd o ndvrsg iO-QvXovv n inq (turni vvri rovih’ onmaSrinors. Welche von diesen beiden Stellen macht den Eindruck der Frische, diese, wo die Tatsache kurz berührt wird mit dem allgemeinen und unbestimmten nnmadt'inoTt, welches verrät, dass der Redner darüber rasch hinweg wollte, aus dem einfachen Grunde, weil er es schon irgendwo anders erwähnt hat, oder jene, in welcher der Sprechende in seiner Erregtheit sich an die Zuhörer wendet, diese selbst zum Subjekt des „QqvIsIv“ macht und an die Stelle des unbestimmten, Gleichgültigkeit verratenden bncotrdrinore setzt; xcd ritvfr', cög «V jfiiv firlhctn o>xiTg; oi ti)v oixiinv ov% oiioir bvitg (jivXdtriir, idv /itj ßor/-OrjarjO' v/uig. fj dXXog tig; dXX’ m rnv, ovtf ßovXtjcrtrai verglichen mit 0, 8: ifovrtov ftiv oig syovai Qt]ßa.ia>v rj/üv, drteiQijxbTcov öi ynijfiam iXinrrcp rd naoovra XKTarrrfitifiafitvqi nodg ravt' intxXhai rd nody-limu. Ein Blick auf die beiden Stellen belehrt uns, dass die Stimmung des Redners in beiden Reden eine völlig verschiedene war. Denn sagt er nicht in beiden Stellen inhaltlich ebendasselbe? und doch welcher Unterschied im Ausdruck! In der ersten Stelle gebraucht er, leidenschaftlich erregt, Fragen, auf die er selbst sarkastische Antworten gibt. Das Ganzo ist durchglüht vom Feuer heiligen Ernstes; cs sind Gedanken, welche dem Redner, dessen Herz nur für das Wol des Vaterlandes schlägt, viel zu schaffen machen, mit denen er sich noch nicht befreunden kann. In der zweiten Stelle hingegen referirt gleichsam Demosthenes über obon dieselben Fragen in aller Gemütsruhe als über etwas längst bekanntes und alltägliches, es war ihm bereits ein überwundener Standpunkt. Ferner sagt der Redner in der erston Stelle von den Phokern, dass sie nicht im Stande wären ihr eigenes Land zu verteidigen, ohne Zweifel aus Mangel an Soldaten, wie es denn auch bekannt ist, dass die Plio-ker Söldnerhaufen, besonders aus Attika (fdv fit} ßoriOrirrtjO-' vfislg) mieteten. Allein dieses Uebel war nicht das ärgste, was den Phokern zustossen konnte, denn sonst hätten sie, da sie von allem Anfang an keine Soldaten hatten, keinen Krieg angefangen. Aber sie hatten anfangs Geld in Hülle und Fülle, und dieses verschaffte ihnen Söldnerheere in Masse. Indessen diese Quelle des Glückes sollte ihnen bald versiegen. Die lauge Dauer des Krieges verschlang das Geld, ohne dass sich eine zwoite Gelegenheit zu einem Tempelraub gefunden lüitto. Ohne Geldmittel aber konnten dio Phoker keino Söldnerheere mehr aufstellen, d. h. sie konnten ihr Land nicht einmal durch Söldnerhaufen mehr verteidigen lassen. Das ist die Lage der Phoker, wie sie Demosthenes in der Rede 0 vor Augen hatte; sie batte sich im Vergleich zu den Verhältnissen, welche den Hintergrund der Rede A bilden, wesentlich verschlimmert; damals hatten dio Phoker kein eigenes Heer, jetzt haben sie weder ein Heer uocli Geld um ein solches zu mieten, „fjnvTiot /ur m g sloviti Grßui’cov rjfüv“ erinnert lebhaft «au das öjzwadtj-nort in §. 7 und was wir von diesem gesagt haben') gilt auch von unserer Stelle. Ausserdem kommt noch in Betracht die Art und Weise, wie der Redner über die ihtantxd in der Rede A und wie er über denselben Gegenstand in der Rede 0 spricht. Zu vergleichen sind die Stellen: A, 19. 20; 0, 10—13 u. 19-20. Wie gefährlich Demosthenes ein auf die Abschaffung der Omnixü zielender Antrag in der Rede A noch erscheint, erhellt am besten aus jener (§. 19) auf die Frage: „tv youcptig yruvz’ eimt azQmtcotixrigegebenen Antwort: tfin /11’, ovx eytuys.“ Freilich müssen wir, um die Bedeutung dieser Stelle würdigen zu könnon, auf dieselbe näher eingehen, zumal da sie von Seite der Textkritik vielfach angefochten wird. Die Stelle lautet nach der einstimmigen Ueber-lieferung (A, 19. 20): »T/ ovv uv ng tinoi rrv yodcptig ravr ihm otqutmotixk; /tu Ji, ovx eywyt' iyw [ib yaQ riyovfiai cztiariwrag dsiv xazccaxtvutrdrjvui, xnl ruvr tivai (TiHKTimTtxd xui fiiuv ovnu^iv tlvai rijv avrtjv rov re Jlafißuvsiv xal rov tzoiciv tu Ötovza“. Dass sich znvz' vor wai nznazmztxd xa) fiiuv . . . nicht wird halten lassen, unterliegt keinem Zweifel. Wenn dagegen Otto Haupt (Demosthe-nische Studien, Cöslin 1852, 1. Heft S. 48) in den Worten: „ravr shui ittqu-Ticozixtc“ eine Kühnheit, wie sie des Demosthenes würdig sei, erblickt, unmittelbar darauf aber bemerkt, dass Demosthenes selbst in der Rede 0, obwol von der Notwendigkeit der Verwendung der Theatergelder als Kriegsgelder tief durchdrungen, dennoch nicht wagte, dieselbe ohne Umschweife zu beantragen (0, 10), so offenbart sich in diesen Sätzen eine auffallende Gedankenlosigkeit des Schreibers. „Selbst in der Rede 0“, meint Haupt, „wagt es Demosthenes nicht die Verwendung der Vsmqixci als uria>xd zu beantragen“, geschweige denn in der Rede A. Freilich verhält es sich mit der Stelle in A, wie sie Haupt liest, ganz anders. Denn wenn Demosthenes zavru sagt, so kann sich dieses doch nur auf das vorhergehende: „arQunmixn « vfuis ovToog, o)4' ßovleaih, ht[ißnvt7t“ beziehen. Durch diese Beziehung aber erhält ruvzu eine solche Bestimmtheit, dass man über dessen Inhalt gar nicht im Zweifel sein kann. Oder sollte etwa einem Athener unbekannt gewesen sein, was Demosthenes in dem fingirten Einwurf: „ri ovv, tri yodqisig znvz' tivai ffzQariwztxnunter ravzu verstanden wissen wollte, dass ihm sodann die Bedeutung des zweiten ravzu ontgangen wäre ? Daran glaube, wer will! Jedermann in der athenischen Volksversammlung wusste nur zu genau, dass Demosthenes mit ravru nichts anderes meinte, als die crguncorixii, welche nicht als solche, sondern als i'>eoiQixd verwendet wurden. Somit ist die Antwort: „yyov-fiai <$fiv Taiiz' eivm aznaziwztxd“ nur zu bestimmt und klar. Allein würde Demosthenes damit wirklich beantragt haben, dass die qixk wieder als ffzqu-riturixii verwendet werden sollten, welcher Antrag gewiss mit dem Namen Kühnheit bezeichnet werden könnte, so wäre dies in Anbetracht des „fin Ji, •) S. 18. ovx fymyt“ lächerlich, mit Hinblick auf die Vorsicht aber, mit welcher der Redner diesen wunden Fleck im athenischen Staatswesen behandelt, nicht Kühnheit, sondern fürwahr Tollkühnheit zu nennen. Und wo sind hier die Umschweife, ohne welche, nach Haupts Meinung, Demosthenes selbst in der Rede 0 nicht wagt die Verwendung der Theatergelder zum Kriege zu beantragen? — So wenig aber die überlieferte Lesart befriedigen kann, so scheint es doch nicht angezeigt zu sein, mit Dobree, Franke und Dindorf „xnl tuvt sJvui (TTnuTiMTtxd“ zu streichen. Denn nimmt man diese Tilgung wirklich vor, so entsprechen sich im Folgenden die einzelnen Glieder nicht mehr genau, da, während „nroHTidrai xazatrxtvarTiHjvat“ mit „noniv nt iltomt“ in Corre-sponsion steht, dem „tov ht/ißcivsiv“ nichts gegenüber steht. Die ausweichende Antwort, die wir nur dadurch, dass wir ravt vor tlvai ffTQKTtcortxd aus dein Texte entfernen, gewinnen, welches mvr vielleicht ein unwissender Abschreiber aus dem vorhergehenden mvr tlrai otqktimtixcc ergänzen zu müssen glaubte, sticht allerdings wunderbar ab gegen jene Entschiedenheit, der wir in Betreff dieses Punktes in der Rede 0 begegnen. Freilich war für die denkenden Zuhörer auch diese Antwort entschieden genug. Denn wenn der Redner dem „deiv (TtQctTimrae xuTcurxtvao&ijmi xa) tivm aißicTiMTixd“ zur Ergänzung und Erklärung noch hinzugefügt: „xa.1 fiinv -Tn^if iifcci tov tt htfißftvetv xal tov noteiv tu deovru“ so sagt er damit nichts anderes als: „Soldaten und Kriegsgelder müssen da sein; dieses wird ermöglicht dadurch, dass jeder, der empfängt, dafür seine Pflicht tut“. Dieser letzte allgemeine Satz auf den speziellen Fall angeweudet lautet: „Wer ffrp«-tkotixm (natürlich unter welchem Titel immer) empfängt, soll dafür Kriegsdienste tun, d. li. OewQixn sollen zu ihrer ursprünglichen Bestimmung zurückkehren, sie sollen wieder aTQnncorixd werden. Dass Demosthenes in jener Antwort nur die Verwendung der #*ixrt als ffTonTMTtxd im Sinne hatte, geht zur Genüge hervor aus den beiden Gegensätzen: iyco [ih yaQ yyov/uci . . . und vfisig d'e (sc. iffstff&a). Denn da in den Worten; „vfieig Qixd) zu Festlichkeiten verwenden könne ohne Gegenleistung“. Mit bitterem Spott über die Gefahr, welche einem solchen Antrag drohte, spricht also der Redner in Worten, denen der Buchstabe des Ge- setzes nichts anliaben konnte, welche aber jeder vernünftig denkende Athener verstehen musste, seine Meinung bezüglich der . . . eiaiv tiptjcftnuiini“ geraume Zeit nachher gesagt sein kann. ‘) „Demosthenes, Lykurgos, Hypereidos“ Berlin 1864 S. 295 f. Anm. ’) Denn da sich diese Notiz sonst nirgends findet, so ist zu vermuten, dass sie ihren Ursprung nur dom Ausdruck „drrolfoftai“ in 0, 12 vordanko, wiewol der dabei zu Grunde liegenden Auffassung des „anoh'aftai“ um so mehr jede Berechtigung abzu-sprechen ist, als es gar nicht abzusehen ist, warum Demosthenes unmittelbar darauf ohne allen Grund gesagt hätte: „naOelr aSixog n xaxor“; statt „traOtfo dätxmg x'frivaxovu\ vielmehr erheischt es dort das Interesse des Redners den stärksten Ausdruck zu gebrauchen, nimmer mehr aber „ri xaxov“ statt „davaxov“. Ferner heisst es in E: uni mal Mctyvqoiag Xoyovt; noittctOai (sc. himv iyr/qxTinroi), wofür wir in A, schon gleichsam die Folge des „loyovg noisi-(rflni„Mayn/aiav xtxoAvxaat rujl&iv“ haben. Die Thessaler sind von blosen Verhandlungen bereits zu Taten übergegangen, sie hatten Philippos bereits gehindert (natürlich wol durch bewaffneten Widerstand, da Philippos ein anderes Hindernis nicht kannte) Magnesia zu befestigen. Freilich könnte man einwenden: „DieThessaler können Philippos vor den Xoyoi an der Befestigung gehindert haben, so dass die Unterhandlungen erst auf jenen Widerstand gefolgt wären“. Allein ist es nun einmal nicht leicht denkbar, dass die Thessaler gleich anfangs, wenn wir xtxwXvxnai richtig erfassen, einen offenen Widerstand gewagt, noch dass sich Philippos nach einem solchen zu Unterhandlungen hei'beigelassen hätte, so muss man eine solche Annahme sofort von der Hand weisen, wenn man in A weiter liest: rjxovov č' syayi Ttvwv ok ovSl toi'v hfiimg . . . Denn hätte dies der Redner zur Zeit, als er die Rede E hielt, gewusst, so hätte er es unmöglich verschwiegen. Im Vorhergehenden fassten wir xtxtaXvxnai im Sinne von gewaltsamer Hinderung. Da nun eine solche Auffassung der hergebrachten Reihenfolge der olynth. Reden zu widersprechen scheint, so glaubten andere, wie Westermann1) xtxmXvxwn nicht von gewaltsamer Hinderung, sondern nur von Gegenvorstellungen verstehen zu müssen, so dass Mayvqoiuv xeoXt’jsiv gleichkäme deni „nuji Mnyvqoias Xoyovg noteio&tu“. Allein haben wir bei unserer Auffassung des xtxmlixaai zugeben müssen, dass die Rede A nach E gohalten sei, so ergibt sich bei dieser letzteren Auffassung dieser Schluss von selbst. Denn während in der Rede E die Thessaler erst beschlossen haben (~tal Mayryaiag Xoyovg noniaOui) GegenvorstellungCH zu machen, haben sic in A solche bereits gemacht (xtxivlvxatri ret%t£etv — Xöyovg ciai mnoiijfiiroi). Wenn überdies der Redner in der Rede A bereits von den {>tunixd spricht, wovon ja in der Rede E noch keine Spur zu finden ist, so kann man daraus wol entnehmen, dass sich die Lage der Dinge zur Zeit, als die Rede A gehalten wurde, im Vergleiche zur Zeit der Rede E verschlechtert habe, und Hilfe notwendiger war als je zuvor. Nehmen wir noch die Proömien der Rede A und E her, lesen wir dieselben aufmerksam und beurteilen den Eindruck, welchen beide auf uns machen. Im Proömium zur Rede A ist des Bündnisses und der Bundesgenossen mit keiner Silbe Erwähnung getan, wie es denn auch §. 2 einfach heisst: „t/if/qp/ffnwtfrtt /<«>’ Ttjv wo nicht einmal gesagt ist, wem die Hilfe zu leisten wäre. — Ganz anders ist das Proömium zur Rede E. Gleich aus dessen ersten Worten ersieht man, dass dem Redner die Bundesgenossenschaft mit den Olynthiern als etwas überaus erwünschtes gekommen soi, so dass er es fllr eine svrom der Götter erklären zu müssen glaubt. Hieran anschlionscnd schildert der Redner die künftigen Feinde (toiy noh^movrni) des Philippos ') „Ausgewiihlte Reden des Demosthenes“ zu A, 22. mit so beredten Worten, dass sie das Interesse, welches das Erscheinen olynthischer Gesandten in Athen wachrief, bezeugen. Und wenn schliesslich Demosthenes noch mahnt die vom Schicksal verschafften Bundesgenossen nicht fahren zu lassen, so spiegelt sich in allen diesen Worten noch die Neuheit des Bündnisses mit Olynth ab, während wir in den übrigen Reden diesen Eindruck bereits verwischt bezeichnen müssen. Fürwahr! die ganze Einleitung zur Rede E ist so gehalten, dass wir zugeben müssen, dass keine andere so ganz und gar geeignet sei für den feierlichen Moment, wo es sich um eine tatkräftige Betätigung der neuen Freundschaft handelt. Wenn wir auf den Inhalt der beiden Reden A und E eingehen, so sehen wir, dass Demosthenes in der Rede A seinen Antrag auf sofortige Hilfssendung (&ni Ar} rä y tpoi fioxovvra xfitjcpiffnirO-ni itsv rtdij tr)v ßnr/Onixv xnl rmoarTxtvdrrnaflrti rtijv %uylorr\v, "onasi tvflevds ßo^&^tTr/rs xnl fit) nct&rjte ravtor nirtQ xai TtQortQov, TiQtoßiinr dl ntfinnv) zunächst vom Standpunkt dos Nutzens (f’x tov (TvncpiQOVTOi) und der Ehre (rov xctlnv), sodann der Möglichkeit (rov dvvmov) und Leichtigkeit und schliesslich von dem der Notwendigkeit (Jx tov dmyxalov) begründet. Hingegen bewegt sich der Redner in der Rede E um seinen Vorschlag bezüglich der Hilfeleistung Hr) dsTv y/iäs fdv ’OXw&ioii ßotjfteir) zu unterstützen, fortwährend in der Sphäre der Möglichkeit, indem er nach* weist, dass Philippos Macht auf sehr schwachen Füssen stehe, da die Bundesgenossen, von Philippos bei jeder Gelegenheit übervorteilt, unzuverlässig, die Untertanen durch die ewigen Kriege gedrückt, unzufrieden, dio Söldner aber eben Söldner jäeien. Endlich glaubt der athenische Staatsmann noch die letzte besorgniserregende Wolke von den Gemütern entfernen zu müssen, nämlich das grosso Glück, welches Philippos bei allen seinen Unternehmungen begleitete ; daher behauptet er, die Athener hätten mehr Anspruch auf das Wolwollen der Götter als der Makedonier. Den Grund dieses Verfahrens verrät uns der Redner selbst im §. 3 der Rede E, wo er sich weigert Philippos Macht eingehend zu besprechen. Denn daraus, dass der dort angeführte Grund gar nicht der sonstigen Manier des athenischen Staatsmannes entspricht, der es ja liebt, wenn es notwendig ist, dem Volko die gröbste und bitterste Wahrheit zu sagen, muss man wol schliessen, dass sich unser Politiker dui'ch ganz andere Motive zu seinem Schweigen bewogen sah. Und nichts liegt so nahe als dio Vermutung, dass sich Demosthenes in diesor Redo nur dio Aufgabe stellte, die Gemüter, welche einer der Vorredner durch die Besprechung dor Stärke des Philippos aufregto und entmutigte, wieder zu ermutigen und von der Furcht vor Philippos zu befreien. Wir worden daher kaum irren, wenn wir annehmen, dass, als die Olynthier um Hilfe baten, in Athen zwei Parteien sich gegenüber standen, die eine, welche von der Hilfeleistung resp. vom Kriege mit Philippos abriet, hinweisend auf dio grosse Macht des Philippos und die grossen Gefahren, denen sich der Staat durch dio Hilfeleistung aussetze, da Philippos bei seiner grossen Macht ohne Zweifel bald über Olynth Herr werden und dann gegen Athen sicli wenden würde, falls sich dieses einfallen liesse, Feindseligkeiten gegen den König zu beginnen. Dieser Friedenspartei stand die Kriegspartei entgegen, welche immer wieder die Notwendigkeit des Krieges mit dem Makedonenkönig betonte. Und was ist wahrscheinlicher, als dass dieser Streit besonders damals sich entspann, als die Olynthier zum ersten Male die athenische Ililfe anspraclien? Denn damals als die Athener noch keine Hilfe den Olyntliiern gesandt, sich also mit Phi-lippos noch nicht verfeindet hatten, war es am Platze, wenn sich ein Redner über die Macht des Philippos ergieng um die Athener von der Hilfssendung abzuhalten. Als aber die Athener das Bündnis geschlossen oder eine und die andere Hilfe bereits geleistet hatten, wäre es für einen Patrioten unverantwortlich gewesen die Furcht des Volkes vor Philippos, welche cs ohnedies hatte, noch zu vermehren. Anderseits wäre auch von Seite des Demosthenes unklug gehandelt worden, wenn er zu einer Zeit, wo die Athener wissen mussten, dass sie den Kampf mit Philippos um jeden Preis auszufechten hatten, solche Argumente herbeigebracht hätte. lava» Yesel Koseski i njegova dela. (Kritično-estetična razprava.) Spisal Fr. Wiestbßler. Ako se ozremo na obnebje slovenskega slovstva, opazimo le redko na njem sejane zvezdice, človek, ki ima nekoliko pameti i razsodka, tega se ve da ne bode narodu očital, ako prevdari, kako majhen jo i kako i kolike zapreke so njegov razvitek, njegovo napredovanje v vsakem obziru dolgo časa ovirale, tim manj, ker vkljub temu pri njem ne bode celo pogrešal nenavadnih prikazni, ktere se z najbolj občudovanimi drugih evropejskih narodov vsaj primerjati morejo. Zvezdam tako rekoč prve velikosti sme se tudi prištevati slavni naš pesnik Jovan Vesel, s pesniškim od svoje rojstne vasi vzetim imenom zvan Koseski. Namen sledečih vrstic ne more nikakor biti: bralcu podati obširen životopis še živečega pesnika, kterega nam previdnost božja ohrani še mnogo mnogo let, ampak vzbuditi le hočem pozornost posebno slovenske mladine na tega jej premalo znanega i zaradi tega od njo tudi premalo cenjenega moža, kazaje na njegovo pesniško veljavo i vrednost, na njegove zasluge za slovenski narod v slovstvenem i političnem obziru, tim več, ker so se v novejših časih oglasili prenapeti protivniki *), hoteči njegovo slavo zaradi ne-kterih jezikoslovnih pomanjkljivosti otemniti i mu zasluženi venec iznad glave strgati, venec, kterega so mu priznali enoglasno vsi vrstniki. Vsaj je znano, da je celo Prešeren osupnjen bil, ko je leta 1844. Koseskega: „Slovenija caru Ferdinandu“ prišla na svitlo, i da je navdušenje i občudovanje celega naroda očividuo rastlo, ko so tej še drugo izvirne pesmi sledile. Ako hočemo o kakem pesniku prav soditi, ozirati se imamo manj na njegovo zvunanje kakor na notranje, duševno živenje, ktero se nam v njegovih pesmih razkriva. Tega pravila se bomo i mi držali, ter o zvunanjih pesnikovih razmerah omenili lo toliko, kar se nam zdi neobhodno potrebno. Jovan Vesel, rojen 12. septembra 1. 1798. v vasi Koses blizu Ljubljane, stopil je dovršivši ljubljansko šolo i dunajsko vseučilišče v državljansko službo, v kteri je dospel do časti finančnega svetovalca. Za njegovo delovanje bilo mu je mesto Trst odločeno. Tukaj se je tudi za svoj narod marljivo trudil do lota 1852-, v kterem je zapal v nevarno bolezen, ka ga je primorala, poslužiti se abbanskih toplic v Istriji. Vsled bolezni so ope- *) Glej: Glasnik 1, 1868. str, 180 i sledeče. šale telesne i duševne njegove moči tako, da se od te dobe do leta 1868. ni več začul mili glas njegovih pesmi. Leta 1868. i 1869. razveselil je slovenski narod še z nekterimi umotvori, je sebral, pregledal i skoraj krono-logieno vredil vse svoje pesmi, ter jih „slovenski matici“ v Ljubljani izročil, ktera jih je v letu 1870. v mični s pesnikovo podobo kinčani obliki izdala. Ozrimo se zdajci bolj na tanko na narodno njegovo delovanje 1 Časovi, v kterih se je Slovenec sramoval svojega materinega jezika, svoje domovine, v kterih se je, kakor pesnik Prešeren poje, zares reči zamoglo: „Le tujcem sreče svit se v Kranji žari, Ošabno nos’jo ti po konci glave“, so hvala bogu več ali manj minoli. Ali kakor vsaka prememba, vsak včinek moral je imeti tudi ta svoj vzrok. Ta vzrok so bili možje, kteri so z besedo (bodi si ustmeno, bodi si pismeno), i z djanjem narod dramili, vzbujali. Tukaj ni na mestu, vse te vrle rodoljube naštevati; omeniti hočem le M. Kastelica, ki je leta 1830. list: „Kranjska čbclica“ izdavati začel, i Dr. Jan. ßleiweisa, ustanovitelja i vrednika „Novic", ktere so prvikrat leta 1843. na svitlo prišle, oba moža posebno zaradi tega znamenita, ker sta na tak način i sama veliko za naroden napredek i razvitek storila i tudi drugim priložnost ponudila, ž njima se k enaki delavnosti združiti, tako da se je novo živenje na takrat še zelo malo obdelanem polju slovenske slovesnosti začelo ; kajti kakor je bil najimenitnejši sodelavec „Kranjske čbelice“ slavni naš Prešeren, tako se tudi „Novice“ smejo ponašati z izvrstnim svojim pesnikom Koseskim, kteri je v njih od leta 1844. neprenehoma do leta 1852. i potom zopet leta 1868. i 1869. zabavljal, klical i navduševal slovenski narod. „Poeta non fit, sed nascitur“, pravili so že stari Rimljani. Nihče, kdor je le nekoliko prebiral Koseskega dela, ne more trditi, da jim manjka pesniškega duha, da Koseski ni rojen pesnik. Prirojeni pesniški duh mu je pa še bolj gojil mož, ki je tudi sam pesmi koval, namreč zgodovinski njegov učitelj Iiichter, tako, da je Koseski že leta 1818. zložil prvi slovenski sonet, ki je natisnjen v „Laibacher Wochenblatt“ štev. 4. istega leta i pozneje še v Bleiweisovem „koledaru" leta 1856- Imenuje se „Potažba“, kteri naslov je Koseski tej pesmi po nasvetu takrat še živečega Vodnika dal.*) Njegovi umotvori so ali izvirni ali prestavljeni. Govorili bomo najprej o izvirnih, kteri zopet razpadajo v lirične i epične; prvih jo več nego drugih. Lirični pesmotyori: glavni njih značaj je: vzvišenost, veličastnost i resnost, način: retoričen, posebna njih prednost: ediustvo v predmetu, *) „Vzeli smo iz gosp. Bleiweisovega prvega „Koledarčka11 pričujoči sonet se posebno zato, ker ga jo rajni Vodnik sam bral in mlademu takrat pesniku celo napis nasvetoval. Koseski sam nam to takole pripoveduje: „Ko sem o tem z Vodnikom govoril, je sedel stari častitljivi pesnik ravno za pisno mizo; na to vzame svoje slovarne spise v roke, mi pove več besed za nemški „Trost“ tudi „tolažba“ je imenoval; poslednjič pa mi vendar „potažba“ nasvetje; pri tem som tudi ostal. Zame je tedaj to delce le za to važno, ker me je z Vodnikom, Čopom i posredno tudi s Prešernom — tedaj s tremi možmi ktere tako visoko spoštujom, v duševno dotiko pripeljalo. Vsi trije že v grobu počivajo, i vedo poslednjo besede moje slabe pesmice ceniti“. (Costa: Vodnik Album 1859. str. 250.) živahna domišljija, lepe misli, krepko ubrane, čvrste besede, kterih prido-bivno miloglasje srce vsakega le nekoliko čutljivega človeka ganiti i povzdigniti mora. Pesnik nam v svojih liričnih pesmih ne kažo tako svojega notranjega živenja ali samega sebe kakor n. pr. Prešeren, ampak „premice se bolj po občinstvu;“ poglaviten namen mu je le ta,pri občinstvu vzbuditi, pospeševati i krepčati enake čuti, kakor ga samega navdušujejo. Prav lepo i resnično pravi tedaj Malavašič v „Novicah“ 1. 1847. listu 8.: „Koseski je enak bistrovidnemu orlu, kteremu je osoda krepke peruti podarila, da se v jasne višave vzdigne i bližnji sosed vseoživljajočiga solnca iz njegovih žarkov moč srka, ktera ga uči modrost, de jo v krepkih glasovih spet uči in oznanuje. Ker so veličastne reči večidel predmeti njegovih pesem, bi smeli Koseskiga pesnika resnosti i veličasnosti imenovati“. Že star slovenski pregovor pravi: „česar srce polno je, o tem usta govore“. Poglejmo zdajci vendar, iz kakih čutov izvirajo Koseskega pesmi i kake čuti skuša pri občinstvu vzbujati! Ne treba dolgega preiskovanja, če le povrhoma pregledamo njegove lirične pesmi, razvideli bomo, da Koseski ni pesnik kake „zgubljene ljubezni“, ampak da ga veliko blažji čuti navdušujejo, namreč prvič: čut ljubezni do domovine i drugič: čut ljubezni do boga Iz večine liričnih pesmi veje nam duh nasproti, ki je živa priča gorečega domoljubja; pesnik vse, kar le ima Slovenija lepega i hvalo vrednega, slavi in navdušuje posebno mladino k vsemu, kar zamore naroden napredek pospeševati i domovini v čast i korist biti. Vsaj je vendar Koseski bil oni, ki je Slovence svojega rodu se sramujočo i domači jezik zanemarjajoče, z vnetimi iz dna srca prišlimi besedami, kterc zaradi toga tudi pri nikomur, razun pri celo spačenih sinovih slovenske domovine svojega namena zgrešilo niso, iz njihovo nemarnosti dramil, klicaje jim: „Marno poglejto — na polje slovenskiga djanja, Mnogo ledine jo še, mnogo je krizama rok. Ganite jih, otrebito mah domovini do jedra, Duhe zarotite v beg dvombo, nemarnosti, tmin, Dvignite srčno zaklad slovenskiga dlana in uma. Svetu pokažite lik domače navade in misli, Biti slovonske kervi, bodi Slovoncu ponos. Spomnito se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti scer roda sedajniga tud; Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi poti. Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar jo najotiga v njem, dajte sosedu nazaj. Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira, Jasno ko Btruna bo pel, zvonu enako donil, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodam.“ I v času, v kterem se jo posebno na Kranjskem vsakdo, ki so jo drznol slovensko besedico spregovoriti, zaničevavno imenoval kratko le „bauor“ y nasprotje z izobraženim! nemški jezik govorečim meščanom, takrat je na« stala tako rekoč kot apologija ona krasna pesem: „Kdo je mar“, v kteri pesnik kaže, da se tega stanu nihče nima sramovati, ker iz njega izvirajo mnogi možje, ki so si na tem ali onem polju človeškega delovanja neizgin-ljivo slavo pridobili: „Ta pogumen — . — . — . — Ta bogati — . — . — . — Taka glava — . — . — . — Ta pravičen — . — . — . — Ta pobožen — . korenine Je slovenski oratar.“ I ko se je narod nekoliko iz dolgega svojega spanja zdramil i začel svest si postajati svoje narodnosti, svojega poklica, ter so potezati za svoje pravo, takrat so kakor k svojemu cilju hitečemu popotniku strme skale tudi njemu zastavile pot mDogo mnoge ovire, nebrojni protivniki, ki so ga hoteli v prejšno tmino, v prejšno nevednost, v prejšno ničemnost zagnati. Zdaj je veljalo se boriti, vsaj brez borbe ni zmage. Ali bati se je bilo, da bodo majhni narod onemogel proti večini sovražnikov, kajti marsikomu, ki je za dom orožje vzel v roke, je morda že vpalo srce, ker se je ustrašil velikih nevarnosti i neprijetnosti, marsikdo bi bil morda rad vse, kar je že začel popustil i se v bojaprazno živenje podal — tu so zadeli mili glasovi pesnikovih strun na njegovo uho, resno ga k daljnemu delovanju spodbujajoči: „ Slavenje opor živo naložimo vam 1 Vsiga opaz priporočimo scer, čuvanje marljivo, De so deležnika vsak zgodna napredka stori, In domovini so lik pomnoži do sončnega bleska. Gani sel komur je mar zahvalo prihodnega vnuka, Gani Be! kogar jo sram zasmehovanja rodu, Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo, Vam če slavonske kervi v srcu pretaka so žar, Z umam orožite se, ne bojte se znoja na čolu.“ Glasovi, ki so mu priznavali: „lles jo začetek trud“, pa ga tudi učili, truda so ne strašiti, dokazovajo mu, da jo neogibno potreben, ako se hočo zaželjeni cilj doseči: „Bodi rečeno v spomin, osobam enako narodi Glas pridobijo si dik, trud jo in djanje pogoj, Djanje i trud, volike moči, no zapeljeta nikdar, Hrabro premagata vse, dvombo, pomude, zavid, Vražnika srd in črt, soseda počasno pravico“. Osrčevaje tako slovensko sinove kakor kak vojskovod svojo vojake, dosegel ali vsaj veliko pripomogel jo pesnik, da so oni, ki so žo omahovali, zopet krepko za orožje zgrabili, se bojevali i si mnogo prej zadržanih pravic priborili. Njegove besede tedaj niso na nerodovitno polje pale, ampak obrodile so tisočeren sad. Kakor pa Koseski živi, dela i se trudi le za slovensko domovino, njo edino kot svojo ljubico ljubi i se za drugo posvetno ljubezen ne zmeni, tako hudo črti vse, kar ji nasprotuje i napada sovražno te moči z ojstrimi pušicami, koje vražnika nikdar ne zgrešijo. Poseben gnjus so mu vsi odpadniki, ktere z zbadljivimi besedami na njihovo ničemnost i na prokletstvo celega naroda opominja: „O tebi sramuje slovenski se dom, Sramuje se, votli nemškutar !“ „Slovenja, ne bojte se, rešena je, Junaško namembe dosegla bo vse, Odpadnika kljub je ne moti; Le včasih oserčje ji serda kipi, . Iz čiste de matere snet se redi, In tako snetivca zaroti: Ti tujcu nemarno si svoje predal, Pod mizo njegovo boš trohice bral, Podnožnica, votli nemškutar! Enako črti tudi druge nasprotnike, naj jih je rodila Germanija ali pa „Madjarsag“. Posebno napoveduje Madjarom boj, ter vabi k njemu svojo rojake i njihove sosede: „Slavenski jug jo božji meč — Groziven meč obnašanju barbarskim, Oskrunjenju slavenskih vad, Trepet in strah zatiranju madjarskim, Slobodi pak neužugan grad. Naprej, tedaj, žareči moč osvote, Slavenski jug, junaška kri 1 Naprej, naprej, postojno serda vnote, V oserčje zmot, čez reke trii“ Domoljubje je tedaj prva i najpoglavitnejša čut našega pesnika, čut, iz ktere izvirajo sledeči pesmotvori: „Bravoam Novic h koncu 1. 1845. v spomin“. „Novice bravcain ob novim letu 1847“. „Vojaška“. „Kdo je mar?“ „Naprej, slavonski jugi“ „Nemškutar“. — Na tak način postal je Koseski naš prvi i do najnovejših časov tudi edini politični pesnik, ktoremu jo slovenski narod mnogo zahvale dolžen. Akoravno ta čut, o kteri smo ravno govorili, napolnjuje skoraj celo srce našega pesnika, imamo vendar šo mnogo pesmi drugega obsega, izvirajočih iz ono slovenskemu narodu sploh lastne čuti nabožnosti, ljubezni do boga. To bitje slavi z vzvišenimi, umetno ubranimi besedami posebno v oni pesmi, ktori jo dal naslov: „Visoka pesem“, ka jo prav za prav „oče naš“ v vezani besedi. Ta iz uvoda i 10 delov obstoječi umotvor so prod drugimi izkazuje sosebno s krasoto svojih misli, i je visoke pesniško vrednosti. Kakor pa je Koseski sam navdihnjen božjega duha, tako vzbuja tudi svoje pozemoljske brate k enaki ljubezni do „bitja neizmernega", i jih z resnimi besedami opominja na „veseli dom očeta“, na živenjo onkraj groba. Takega zapopadka ste pesmi: „Zima“ i „Potažba“, Kar se tiče drugih liričnih umotvorov, so ali pri kaki posebni priložnosti nastali, kakor že omenjena pesem: „Slovenija caru Ferdinandu“ (ob veselim dohodu v Ljubljano 1644. 1.) in „Viribus uuitis“ (ob prihodu pre-svitlega carja Franc Jožefa v Trst 1. 1850.), ali pa so glose, kterih predmeti so zelo mnogovrstni, mikavni i v lični obliki obdelani. Epični umotvori, ki se imajo še više ceuiti nego lirični, odlikujejo se z mirnim, gladkim jezikom, posebno živahnostjo v pripovedanju, z lepo ubrano rimo i mero (zlasti šesto- i petomori so tako dovršeni, da v njih Koseskega do zdaj še noben slovenski pesnik ni dosegel.) Med vsemi najkrasnejša pesem je: „Pohlep oslepi“. Ne manjše pesniške vrednosti so: „Začarana puška“, „Legenda“ i mična šaljiva pripovest: „Raj zgubljen“. Tu sem moremo tudi šteti zanimivo povest v nevezani besedi: „V jamo pade, kdor jo drugemu koplje“. Zdaj nam ostane le še govoriti o Koseskega prevodih, kterih število izvirna dela daleč presega. Priobčil je namreč Slovencem mnogo najboljših umotvorov raznih evropejskih narodov, ter nekterim (posebno Schillerjevim) tudi primerne prozaične uvode pridjal. Naj sledijo tukaj izvirniki s pridjanimi deli, ktera je Koseski poslovenil, vredjeni po narodih, h kojim spadajo. Angleški: Byron: Mazepa Jovan, Hetman ukranjski dobe Petra Velikega. (Prevodu na čelo postavil jo Koseski lep pesniški uvod.) Grški: Ilomer: llijade I., III., V., XII., XIV., XIX. spev. Italijanski: Manzoni: „Maja peti dan“. Nemški: Biirger: „Pesem od vrliga moža“, „Divji lovec“. C h a miss o: „Orjaška igrača“, „Slaba kupčija“, „Pravi brivic“, „Sodba Sem-jakova“, „Zvezdni vtrinki“, „Stric Anzelmo“, „Pesem o ženski zvestobi“, „San Vito“, „Ogovor vrliga Britanca“, „Jozua“, „Pravdni dan na Ilvahinji“, „Čezme“, „Pristojni križ“, „Bolje bo de ne“, „Pravlica od Aleksandra“, „Bison pred Stampalinam“, „Oporočni pogoj“, „Materna skala“, „Dolina moritve“, „Pregnani kralj“, „Georgis“, „Izdana ljubezen1', „Kios“, „Pregnanci“, „Sikulski deželni zbor“, „Kondulimo Sofija i njena otroka“, „Kralj Severa“, „Nevesta Leonova“, „Berač in pes njegov“, „Povračba“, „Star pevec“, „Hruška prerokovana“, „Po-greznen grad“, „Nevihta“, „Prazna skusba“, „Tako teče svet“, „Po-terpež“, „Pojmo“, „Troje sonc“, „Pomlad in jesen“. Goethe: „Jelšni škrat“, „Pravlica od podkve“, „Šoljski učitelj“, „Ne velja no ta, ne una Körner: „Liicov divji gon“. Schiller: »Grof Habsburški“, „Hoja na plavž“, „Vodotop“, „Pesem o zvonu“ , „Bor z drakonam“, „Rokovica“, „Vrednost žen“, „Ibikovi žerjavi“, i žaloigri: „Divica Orleanska“, kteri je Koseski lep uvod v vezani besedi predstavil i „Mesinska nevesta“. Uhland: „Zmage naznamba“, „Pevca urot“, „Kazen“, „Zlatarjeva hči“, „Zvesti tovarš“, „Rožni venec“, „Pomlad na pokopališču“, „Vitez Paris“, „Nezgoda“, „Perstan“, „Dijak“, „Rihard brez bojezni“, „Suhi list“, „Rolan skitonos“, „Branivna srajca“. R u s k i: Deržavin: „Oda Bog“. Lomonos: (po njega „Oda po Hiobu" je Koseski celo prosto zložil težko razumljivo pesem: „Ne sodi“. Puškin: „Ribič in zlata riba“, „Kavkazki jetnik“, „Mrtva carevna i sedmero vitezov“, „Bakčisarajski vodomet“, „Car Saltan i knez Gvidon“. Vsakdo mora pritrditi, da so prevodi izvrstnih umotvorov tujih narodov v domači jezik iz dvojnih vzrokov koristna, neprecenljiva reč: prvič, ker se na tak način jezik izobražuje i njegov besedni zaklad bogati, drugič pa tudi, ker se narod seznani s slovstvom tujih ljudstev, ž njihovo mišljavo, njihovo omiko, če je temu tako, prisiljeni smo Koseskemu, ki je slovenskemu narodu toliko prevodov podaril, priznati velike zasluge, posebno če premislimo, kako težko stanje je moral pesnik imeti v času, v kterem jo bil naš jezik, kar se tiče besed i izrazov, zelo reven, malo izobražen, v svojih posameznih oblikah šo nedoločen, ker se je ja do onega časa na tem polju razun slabih prestav svetega pisma malo ali celo nič delalo. Zavoljo tega je pa tudi umevno, da se je celi slovenski svet, ko so Koseskega prevodi zaporedoma začeli izhajati, zavzel teh zaradi svojo umetnosti i nenavadne gibčnosti izvrstnih umotvorov, ki so naenkrat v celi svoji lepoti i dovršenosti, akoravno jim je bila do tje pot celo neuglajena, kakor Athona in Zenovo glave stopili v beli svet. Med vsemi naj veče občudovanje si je pridobila i jo vživa po pravici še dandanašnji prestava Schillerjeve žaloigre: „Divica Orleanska“. Kakor izvirne pesmi odlikujejo se tudi vsi prevodi z vzvišenim svojim načinom; v njih sosebno kaže pesnik, da ima jezik celo v svoji oblasti i da je slovenščina tekoča iz peresa umnega mojstra, vendar tudi pripravna za izraz vsako šo tako vzvišene misli i čuti, akoravno so ji nasprotniki i ji še zmir odrekajo to lastnost. Kajti izrazi niso, če izvzamemo nekoliko stavkov (posebno v „Mazepi“) nikdar posiljeni, ampak vedno duhu slovenskega jezika lastni i primerni, i vendar na tanko zadenejo vsakokrat misel izvirnikovo tako da se more reči: pesnik ni nikdar za izvirnikom ostal, pač pa ga včasi celo prekosil. Tudi zvunanja oblika so sme vedno z ono v prvotvoru meriti. Omoniti lo hočem tako imenovano onomatopojo ali enakozvučnost v posameznih stihih, v kteri je naš pešuik posebno srečen. Primerimo v ta namen lo sledeče vrstice: „Und droht ura die schnurrende Spindol den Faden: „Iu prejo verti na vreteno berneüe.“ Pesem o zvonu. „Von dem Domo Schwer und bang, Tönt die Glocke Grabgesang“. „Votlo v turnu Klenka bron, Smertno pesem Pojo zvon.“ Pesem o 7.vonu. „Und heller und heller wie Sturmes Sausen Hört man’s näher und immer näher brausen“. „In bliža se bliža vihre vršenje, In hujši in hujši vertinca šumenje.“ Vodo top. Posebno zahvalo pa smo Koseskemu dolžni zavoljo tega, ker je jezikovni zaklad zelo obogatil. K temu so ga se ve da vzlasti njegovi prevodi silili. Kajti kako naj bi bil pesnik kaj takega v lepi pesniški obliki posnel, za kar revni takrat naš jezik celo občno veljavnih izrazov ni imel. ii so se tedaj morali še le iskati i vstvariti. I to je storil Koseski, mnogo besed, ktere so bile skrite i ohranjene le še v tem ali onem kotu slovenske dežele, vpeljavši zopet v občno rabo, ali pa jih vzemši i prestrojivši iz drugih, posebno jugoslovanskih narečij, kar so mu se ve da mnogi, sosebno njegovi vrstniki, zelo očitali, ker je njegov jezik na tak način za marsikte-rega prostega Slovenca težko, da morebiti celo nerazumljiv postal *) Tega se ve da i mi ne moremo i nočemo tajiti. Ali priznavši tudi, da je dolžnost vsakega pisatelja pisati umljivo, sodili bomo tukaj ne samo bolj milostljivo, ampak opravičili bomo celo pesnika. Jezik naš je bil takrat še zelo okoren, nevkreteu, sploh malo sposoben za prevode umetnih, pesmo-tvorov, kakor so: Schillerjevi, Goethejevi itd. A od vsakega jezika, ki je še na nizki stopinji izobraženosti, se jo tirjalo i se po pravici še dan danes tir ja, naj se lika, pili i bogati, da postane primeren za izraz vsakojakega mišljenja. Ali kako zadostiti takemu zahtevanju, če je na drugi strani prepovedano, kovati i stvariti novih pravilno izpeljanih besed, če se to celo pesniku ne dopušča, kojemu so vendar „licentia poetica“ priznava? Ne grajati, ampak le zahvaliti se imamo Koseskemu, kajti besede, ki jih je on vpeljal, so se zdaj manj ali več vdouiačile, vsled njih nam ni jezik več ne- *) Primerimo s tim 11. pr. le sledečo kritiko o „Bivici Orleanski“, ktera bo najde v časopisu: „Pravi Slovenec“ 1. 1849. 11a strani 15.: „Z nekakošno boječastjo smo poslovenjeno tragedio v roko vzeli, in zakaj V Slišale so se mnoge sodbe čez to delo. Skorej vsi so rekli: Škoda, daje ne umemo, jezik ni slovensk, ampak poilirjen je. Imajo pravi Nemoremo tajiti, de bi bil Koseski slovenskemu narodu bolj ustregel, če bi se bil bolj čisto slovenskiga jezika poslužiti Be prizadjal. Prešern je vsacimu umeven, ker se trdno drži slovenskiga jezika, brez de bi si, ali silama ali nesilama, iz druzih slavanskih narečij besede sposodoval. Pa pri vsim tim je Koseski gospodar jezika. V svoji oblasti ga ima, v njegovi oblasti je jezik tako gibčen, tako krepak, da se je nad lepoto našega jezika čuditi. Res je, de bi bil Koseski marsikterimu zoperniku naše narodnosti jezik zavezal, če bi ne bil svojiga dela bolj za izurjene Slovence prerajtal. Vsako učeno delo mora občina vsiga naroda, vsih vrst ljudi postati; dokler pa to ne postane, ne more vsaj za Badaj od vsaciga hvale prejeti, ktera mu gre. Pravi Slovenec pa mu jo da vso, kakor mu jo bo ves narod še čez več let bolj dajal, kakor sedaj. Narod mora čisto slovensk postati, to je, predramiti, omikati in svoje narodnosti so mora zavedati, potem bo tudi Koseski ves njegov, in kar mu sedaj svet očita, to mu bodo mlajši v zaslugo pripisovali.“ razumljiv, ampak postal je le obilnejši v svojih izrazil), i le če se tako napreduje (seve da se tudi tu ne sme prezreti pregovor: „est modus in rebus“), stal bo nekdaj na enaki stopinji z najbolj izobraženimi. V tem obziru smemo Koseskega primerjati z nemškim Vossom, ki je prestavljajo tuje klasike nemškemu jeziku tudi bogastvo v besedah zelo povekšal, le da mu tega njegovi rojaki niso očitali, ampak skazovali so mu še veliko hvaležnost. Omenili smo do zdaj vsa razna dela Koseskega. Ker pa bi morda koga zanimalo poznati starost posameznih umotvorov, kolikor so jih časopisi razglasili, kakor tudi liste same, v kterih so bili najprej tiskani, naj sledi spodaj natanko kazalo, iz kterega se hode oboje razvidelo.*) Do sem smo govorili samo o prednostih našega pesnika. Naloga i dolžnost vsake kritike pa je, pečati se ne samo s temi, ampak tudi pretresati znabitne napake i pomanjkanja. I mi moremo to storiti, čo se hočemo očitanja ogniti, da smo enostranski, da je cela razprava le „hymnus“ na pesnika. Storili bomo to tim ložje, ker nikakor ne kratimo pesniku zaslužene i občno priznane slave, če omenimo tu i tam kake slabosti, kojili, kakor znano, nobeno pozemeljsko bitje ni prosto i ktere pri velikih možeh tim hitreje zapazimo i ostrejše grajamo, čim manj jih pri njih pričakujemo. Vsaj poje že v sedemnajstem stoletju slavni pesnik Gundulič v svojem „Osmanu“: „— v visocich gorah varho Naprie ognjeni tries udari.“ Tudi Nemci prvim svojim pesnikom, kakor Goetheju i Schillerju, čestokrat kako pomanjkljivost očitajo, i vendar to slavi teh možev nikakor ni v kvar. Vsaj dalje tudi naš Koseski, svest si, da ni nič popolnega pod L. 1818. „Laibacher Wochonblatt“: Potažba. L. 1844. „Novice“: Grof Habsburški. Orjaška igrača. Pesem od vrliga moža. Divji lovec. Slovenija caru Ferdinandu. L. 1845. „Novico“: Zima. Legenda. V jamo pade, kdor jo drugemu koplje. Hoja na plavž. Raj zgubljen. Vojaška. Vodotop. Bravcam „Novic“ h koncu 1. 1845. v spomin. L. 1846. „Novice“: Pesem o zvonu. Boj z drakonam. Rokavica. Vrednost žen. Kdo jo mar? Pohlep oslepi. Oda Bog. L. 1847. „Novice“: „Novice“ bravcam ob novim letu. NoBodi! Začarana puška. Ibikovi žeijavi. L. 1848. „Novice“: Naprej, slavenski jug. Divica Orleanska (kot priloga). L. 1848. „Slovenija“: Nemškutar, (poznej 1. 18G9. tudi v „Novicah"). L. 1849. „Novico“: Odlomek „Mesinsko neveste“. Mesinske neveste prva tretjina (kot doklada). L. 1850. „Novice“: Posvečono bodi tvojo ime. Uvod (visoko pesmi). Oče naš, ki si v nebesih. L. 1850. „Jadranski Slavjan“: Viribus unitis (ta pesem jo malo pozneje tudi v „Novicah“ istega leta tiskana). L. 1851. „Novico“: Odlomek iz zadnjega dela „Mesinske neveste“. L. 1852. „Novice“: Devetnajsti spev llijade. L. 1868. „Novice“ : Mazepa (kot doklada). L. 1869. „Novice“: Rusko-Puškinovih petero. Visoka pesem (cela). solucem, v svoji ponižnosti celo ne zahteva slave, tedaj tudi slave brez vsake graje ne, če poje v uvodu k „Mazepi“ vrsta 94—98. : „Tak nam je čas kaj malega rodil, No da bi za-se tu ali tam slovelo, Al7 da od nas bi kdo se kaj učil. Veljavo le pepela da b’ imelo, Ki včasih njivi ploda mnogo da.“ Živi duši ne more pasti v glavo, Koseskemu odrekati pesniškega daru, o kterem smo že dosti govorili. Pomanjkljivosti, ktere se v njegovih delih nahajajo, se mu morejo le iz jezikoslovnega ali slovniškega stališča očitati. Tu sem pač ne bomo šteli tega, da so ravno tako kakor Prešeren tudi on kot rojen Kranjec drži stare iz kranjskega narečja izvirajoče i iz današnjih slovnic celo iztrebljene pisave, kakor n, pr.: „z bo g am“ mesto „z bogom“, „prihod ni g a“ mesto „prihod n e ga“, „de“ mesio „da“, itd. Vsaj vemo, da v času, ko so njegovi umotvori začeli izhajati, še nobena slovnica ni pravilnosti te i nepravilnosti one pisave natanko dokazala. Manj se ve da se moremo s Koseskim strinjati v tem, da ni dovolil takih zastarelih oblik, celo pogreškov ne, popraviti, akoravno se mu je k temu „slovenska matica“, predno je dala njegova dela tiskati, ponudila. Nikakor opravičiti pa sc ne da to, da žrtvuje večkrat kreposti jezika pravilnost posameznih oblik i besed, i da postane vsled svoje vzvišenosti tu i tam težko, včasi celo nerazumljiv. Sploh lahko tukaj tudi še to, se ve da brez vsake graje, opomnimo, da piše vedno bolj v učenem nego v popularnem jeziku, čemu se ne bomo čudili, če prevdarimo, da mu njegove službene okolnosti niso dopustile, gibati se v slovenskih krogih i občevati s prostim slovenskim ljudstvom. V sledečem bomo posebno zavoljo tega, da ve slovenska mladina, beroča njegova dela, ločiti pravilno od krivega, dobro od slabega, navedli nekoliko največih i pogosto se nahajajočih napak, kojili pač pesniku, ker jo v dobi njegovega naj večega i naj marljivejšega delovanja še manjkalo primerne slovnice, na ktero bi se bil mogel ozirati, ne smemo preveč v zlo vzeti. Naj poglavitnejše so: 1) Kriva raba deležnikov. Kajti če moramo tudi pritrditi, da je Koseski s pogosto rabo deležnikov jasno pokazal, kako zelo se prilegajo slovenskemu jeziku, kako ga kinčajo i krepijo, se vendar na drugi strani ne more tajiti, da je njih večina, kar se tiče ali oblike ali sintaktične rabe, napačna. Poglejmo si le nekoliko takih zgledov: „Omamši svest, razum slepivsi Erinna pesem zadoni. Doni slušavcu kri popi vsi In lirnih glasov ne trpi.“ Ibikovi žerjavi. „Nasprotno ji sili nezvesti rojak, Za modro rumeno, za belo oblak, Trdivši de lo bo slovelo.“ Nemškutar, „De vredno časti, kar otelo je vse, Človeka v pogubi lj ubivši.“ Grof Habsburški. „Zgrabivši jo nagloma žre, akoravno grozijo mu lovci.“ llijade tretji spev, vrsta 25. „Zatorej mati, daljo mi ne brani, De idši tje proklimbo potolažim“. Mesinska nevesta (v predzadnjem prizoru). Vsi ti deležniki (razun „zgrabši“) so kar so tiče sintaktične rabo, celo krivi, ker more po postavah slovenskega jezika na njihovem mestu stati lo deležnik sedanjega ne preteklega časa. V oblikah nepravilni pa so razun tega tudi še deležniki: „omamši“ (omamivši), „idši“ (šedši) in „zgrabši“ (zgrabivši). 2) Pesnik veže večkrat predloge s krivimi skloni; posebno rad zamenjava mestnik z dajavnikom i narobe: „Po dnevniku nemški mu praša.“ Nomškutar. „In kadar na krasni mu konju tje v log Zeleno dobravo prijaha.“ Grof Habsburški. „Bedaki! Na prostolu visi Božji mu Francoski grb kraljevi; prej iztrguto Nebeškim vozu zvezdo — . — . — . — Divica Orleanska: djanje II. 7. nastop. 3) Raba rodivnikov, posebno svojivnih, nasprotujoča slovenskemu pravilu: „Očitanjo pohlepa d i k nastran Pustijo vsi v tej noči tužni, ljuti.“ Mazepa. I. 8. kitica. „Ki Savota bi vidil puško krasno Odrovenil bi čudeža zavzot.“ Začarana puška. „Visoko na stolih ,b a l k on a.“ Rokovica. 4) Kriva raba določne i nedoločne obliko pridevnilcove: „Na lov jo podal so žlahtni junak.“ Grof Hubsburški. „Pri Bogu! on jo vrli res.“ Posem od vrliga moža. 5) Raba števnika „en“ za nemški nedoločni članek „ein“: „Opazi onga kmota, ki pridno jo oral.“ Orjaška igrača. „En knez pridirja naglo v speli.“ Pesem od vrliga moža. „En mašnik z resnim telesom je bil.“ Grof Habsburški. 6) Raba besed v nenavadnem pomenu i nenavadni obliki; „O blesku ogenj daljnih ruskih črt.* Mazepa 1. kitica 4. „Pusti kale, to so čudi.1* Zima. 7) Rabi pesnik proti svoji lastni opomeni: „Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetiga v njem, dajte sosedu nazaj !“ večkrat besede iz nemškega ali laškega jezika prevzete, česar mu ne moremo odobriti, če se tudi sam skuša v svojem uvodu k „Pesmi o zvonu“ opravičevati. Take besede so postavim v sledečih vrsticah: „Če ognja rop je blago lih.“ Posem o zvonu. „In viža modro Domače oprave.“ 1’eBem o zvonu, „V trenutju sta p re viža na.“ Ibikovi žerjavi. „In upamo, de zelenilo Bo v lepši cvet iz praha trug.“ Pesem o zvonu. „Ibikove!“ ime š ti m an o Vsim persam novo vseka rano“. Ibikovi žerjavi. I)alo bi se še nekoliko manjših i bolj redkih pomanjkljivosti našteti, kar se nam pa nepotrebno zdi. Vso to napake tedaj so, kakor smo že gori rekli, i kakor so iz tu navedenih razvidi, le slovniške i nikakor ne podirajo včinka in vspeha celega umotvora, v kterem so najdejo. Pesniška umetnost, pesniški duh veje nam iz vseh pesmi nasproti, nekoliko manj se ve da iz zadnjega dela: prevoda Byronove Mazepe, ktero ne bomo tako ostro sodili, če 'premislimo, da so vsled skoraj dvajsetletne bolezni pesnikove telesne i gotovo tudi duševne njegove moči oslabele i opešale. Vendar moramo pri tem delu zopet to pritrditi, da so oblike v njem pravilnejše, da jo manj slovniških pomot kakor v prejšnih delih, da tedaj Koseski ni zaostal v napredku, kteroga jo slovenski jezik storil, akoravno se mnogo mnogo let ni s pisarijo pečal i akoravno se tega sam boji; vsaj poje v uvodu k Mazepi: „Tak je z menoj — pa ne' v preglodu krasa — V obziru le na spanja dolgi tek, V obziru na premembe vad in glasa, Ki liakupiči jih ta pusti vek, Ne meni le, občinsko vse okrogo, Kdo rajnih bi spoznal Slovenjo nek? — Če kdo tedaj — ne bo jih, djal bi, mnogo — Te stike bral, al brati slišal bo, Naj gre nazaj, prijazno v Brcu slogo, Teh dvajsot let; tam je koren za to. Takrat smo vsi enako še pisali, Je manj besed, ko misli mar bilo, Smo terna v perst, ne črke v trn se bali Če kaki grm ni ves po volji bil, Smo vlke v njem, ne tičic preganjali“. Pregledali smo v kratkem delovanje moža, ki se je od prve svoje, mladosti do visoke starosti neprenehljivo za svojo domovino trudil, jo v viharnih časili kot zvest stražnik čuval*) i ji „z govorno svojo silo“ tudi mnogo drugih srčnih braniteljev pridobil. Čut najvišega spoštovanja mora nas prevzeti, če čujemo, da so še zdaj ni k miru podal, kakor bi marsikdo pričakoval, ampak da še kot šestiusedemdesotletni starček nevtrujen dela svojemu narodu na čast i korist, prestavljajo Dantejev pesmotvor „Divina comme-dia“, medtem ko se že zgotovljen prevod cele llijade kakor tudi igre „Sakun-tala“, v sanskritskem jeziku zložene od indiškega pesnika Kalidasa, pridno tiska. — Konečno živo opominjam slovensko mladino, izvrstna dela tega našega pesnika marljivo prebirati; ona ga tolažijo v žalostnih, zabavljajo v veselih dneh, ona mu bistrijo pamet, krepijo duh i blažijo srce. — Pripoveduje se o Aleksandru V olik e m, da je Homerja tako marljivo čital, da gaje vedno seboj nosil i celo po noči imel pod svojo blazino. Enako bi bilo želeti, da bi tudi vsak slovenski dijak Koseskega imel v svoji knjigarnici, še bolj pa, da bi se ravnal po njegovih ukih, njegovih nasvetih; takih siuov bi se slovenska domovina ne imela sramovati, taki sinovi bi bili njen ponos, njena čast. *) Leta 1348. posebno, ko so so sploh evropejski narodi začeli močno i močneje gibati, so se tudi Slovenci tega gibanja udeleževali. Dolžnost možev, ki so narodu na čelu stali, je bila: skrbeti, da narod ne zaide na krive poti. Tudi Koseski je večkrat povzdignil svoj svareči i svetujoči glaB, ne samo v pesniški ampak tudi v uevezani besedi. Primeri njegova sestavka: „Moje misli“, str. 83. i „Potrebne besedo“, str. 88. v „Novicah“ 1. 1848. Jah r esber icht. Personalstand, Fächer- und. Stundenverteilun udpnn^s ' jap emrang &£ > CO N C (V •"Ö Cn öS S 03 ***_ CM Ä -fl - , »O rj fl I CO © d -g a • 1-1 O fl) l 01 0) > ß °-2 H53M fl *-H © Q u 03 _ CS -fl f-V Cd .2 ft s ^ 5 CO J s co,rH ©.2 Sa .2 « •g g> w O © © ÜO t-. O) Ut r^3 -fl ^ ü ~ .2 " fl fl § — O p ß“ __j§_ cd £ «E 55 O n c/D-Sig ■ ■£ 5 E *2 o # « Jg ^3 k rc ° c “■ co o 55,* 2 a o " cd .r: o —* CO fl .2 Q> •SP5 'S ^ cd c « x 2 ÄS ’S ® Ph 'S > §.2 ^ > co o “ ,3 0)“ ■§ 'S .2 ” g So> iö CO ,3 .2 « .S°i ■53 M a o 03 fl w o 0) fco J3 «D I CD .; > -t ■ '* a ^ « i u «» m *2 ; « j g,« i'O ^ tflg a - ’S 2 ^ w c 5 j'0 tu < ’v* s «.2 = « 5 bn ä -T.2 J2r ■"* » ig« 5 s ^ s S .3 SJ3 S J - c 4) U d ■.—: -ra 03 S O) '1 cd § N C ■ cd .e in SS .2 r^M 2 - . ® -_; - t- Mh ® >.ä c 5 ; ic-h .2 S t/> •as s 1| s J - CL b Ul ^ a> a> ^ t x> ^ «t: ^ 2 ^ Q’w •So ccj • r—< CO C3 m V >* cö s M '42 co ce 6 £ © cc w - £ xj -*-j cS S. z, fe; : E. . a a> X CO 3” «.2 'S -o •S & Ü3 O OO -rJČ p.'S gl S s bfloi M Q* 3 o CO •■fl fl) ° J3 .2 o fl J2 3 s ® . fl .2 g fl ^ Q co . CO co -♦-> S2 ^ B » ^3 -fl W«H « o J2 ~1 t/2 Cfi B u ’S •*-* «« O .2 fl fl a> > o Sn zn »o rfl c o o co co fl M ü ’S^ 4S 5 8 S J,ca o r> T*< o © *-> -fl o rfl ft cd -c c fco © o> OO 5 j-J3 3 w L. CD • ^ 3 c ^ 03 ’S.* CO j u2a 3^5 fl® <5 oi Cd^ 0)0 O • JaC cd o> bO-M cd 3 -a .s cd -r. O-x ±s*£= *♦— r- rt — ■CG O Oh e 03 t C/> O o . «n •- •55*- -4— 73 o 5 CM co -fl g g ’c s 9 s. M C/3 173 “ -5 ~Z 4> rt ►j •♦r 4)*^ CO TS . o a 2 m u rt S ^.5 «J "'S i*— 4) O CO N w. o rt S-g *55 f. *♦" rt Ol ö MM "2 S « 3 -S « OC^.2 s £ £ ► osS U; tn Ln = G B O ^ o> a> rfl ,r_» O oo i1 '2 ' Š bi, 2 fl C/D D -♦-» ^ CI cd ^.S ü C/3 0) rfl . o cd • &4 *oCO C Ph cd . hJ I , -j ” -0-0 » fe" ” :S 5 rt CO V« fl e« ^ T3 OJ L. fl *-» Q) S « ö 1 S t; N *c u fl ß o, bßa) m -+j ö & g| fl >r* >im 0> 0) U“1 0) oo S fl fl cl.2 ® 2 rt & ^rfl “ Q) f-< ; O fv» £r« A M ,5 «j 5S” 2 2 a» S 5 1— s u* <1) d Jv,‘ '• 1 - ■>■•■■■ ■• >' ■ /