St. 34. V Gorici, v soboto dne 28. aprila 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. mi predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob (5. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellcrsitz v Nunskih nlicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje Izdanje.) Uredništvo in upraynistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopisc je nasloviti na uredniätvo, oglase in naroßnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglaai se računijo po p«tit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veÖkrat tiskajo, ra<5u- nijo se po pogodbi. Izdajateli in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežlč). Zopet D pqdaljsqnju vipavsbe železnicB. Stremljenje po podaljšanju vipavske železnice je isto toliko staro, kakor iz- delana prcga od Gorice do Ajdovščine, ki je bi!a nže pred šlirimi leti izročena prometu. Prav za prav je ta misel sta- rejša. — Oni krogi, ki so se Irudili za zgradbo navedene proge, so vže sam' mislili na to; vendar pa se je resno de- lovanje na to ftran pričelo äele tedaj, ko je prvi vlak uže brizgal po vipavski do- lini. V tern oziru so se stavile resolucije v goriäkem deželnem zboru, ki je dal dež. odboru nalog, stopiti s kranjakim v zvezo, da bi se tozadevno stremljenje uresničilo, ter so se naredili tudi drugi zadevni koraki. ! V prvi vrsti je nastalo vpraäanje, kam naj bi se železnica podaljšala. — V tem oziru so bili Dasvetovani od mož, ki so se za to zadevo brigali, različni načrti. Nekateri so zagovarjali misel, naj bi se zvezala obstoječa proga z vrhniško čez Col. Drugi so zopet mislili na po- daljäanje do Št.* Vida in od tod preko Nanosa in nad Vipavo nazaj skozi sa- naboreko dolino v Podkraj in dtxlje do Vrhnike; tretji pa so zahtevali podalj- äanje do Postojne itd. A vse je preve- ' vala splošna želja, da bi se podaljäala, > bodisi kamorkoli. Smer podaljäanju je danes dolo- čena. — Proga popelje skozi trg Vipavo mimo St. Vida proti Razdrtemu. Za sedaj i jo namen zgraditi železnico iz umljivih ' razlogov Ie do Št. Vida. Navduäenje za J to idejo je v gorenji Vipavi veliko. Ob- i čine in interesenli so zložili takorekoč čez ! noč 50.000 K za osnovne delnice, kakor se ;-* od njih od raerodajno strani za- htevalo. Nada, da ae jim ta želja izpolni, je sedaj utemeljena. V tem oziru se je storil minoli teden velik korak naprej. Uprava vipavske železnice je dala na- praviti splošen načrt za podaljšanje do St. Vida, ter se je vršila 18. t. m. revi- zija te proge. Kakor smo uže na kratko poročali, je bilo dvojno mnenje glede podaljšanja železniške proge od trga Vipave do Št. Vida. Jedni so želeli, da bi se izpeljala po dolini do Št. Vida, drogi pa so se temu upirali in zastopali misel, naj bi se začela dvigati takoj za trgom, ter n&j bi se izpeljala tako, da bi slala äentviäka postaja kakih 60 do 80 m nad vasjo, češ, inače no bode mogoče železnice podaljäati do Razdrtega. Ko so so vsi navzoči tehnični or- gani izrekli, da ni mogoče z ozirom na razliko višine med aentviško yasjo in Razdrtim (405 m) misliti na podaljäanje z normalnim maksimalnim vspcnom od 25%0 ter so v tem oziru najrnerodajniši krogi, t. j. vojaški, izjavili, da bi vojno ministerstvo ne moglo podpirati zgradbe železnice, ki bi imela čeznormalni vspon, je bilo vprašanje reäeno, in vsi merodajni činitelji so se zjedinili, da se mora proga od Vipave naprej izpeljati ob nanoškem pobočju. S tem je pa tudi posredno zagotovljeno podaljšanje do Razdrtega. Kam se potem železnica obrne, to je za sedaj postransko vpraäanje. Ko bode enkrat zgradjena do imenovane točke, bode potem sama lezla do kake zveze bodisi z južno železnico, bodisi s tako, koje gradba leži še v naročju bodočnosti. Dejstvo je, da najde vipav- ska železnica potem gotovo zvezo s kako drugo železnico. Na piväki planoti ni za tako zvezo nikakih resnih tehničnih ovir več. i Kar se te kranjske ptoge od Ajdov- i äöine do Vipave tiče, izrazila se je želja, i naj bi se postajališče v Loga razširilo v postajo, čemur se je od druge strani ugovarjalo z ozirom na večje stroäke, ! osobito pa iz razloga, ker je to postaja- i lišče komaj dva kilometra oddaljeno od postaje v Vipavi. Zadnja je oddaljena kakih 600 m od srediača trga in leži po ! • načrtu tik državne ceste, tostran poko- paliača. Tudi glede te poataje se je izra- zila želja, da bi se pomaknila po mož- ; no8ti bolj proti trga, čemur se bode tudi . ngodilo, v kolikor pripušcajo v to aane i razmere, ki so pa taki preložitvi jako neugodne. Oziraje se na vse te razmere, I odobrila je komisija lego postaje po na- j i črtu, in temu niso niti domačini resno ¦ ugovarjali,' marveč — kakor rečeno — • le izrazili željo, naj se ugodi v tem ? oziru tržanom po možnosti. j Druge opombe in nasveti glede ! projekta so tehničnega značaja in brez- | pomembne. | S tern, da je prosil upravni svet j vipavBke železnice za predkoncesijo in ! dal izvrSiti oznaöeni sploäni načrt, storil je velik korak naprej v svrho, da se zveže sedanja goriäka proga le Železnice 8 kako točko južne ali druge železnice oa Kranjskem. — S tem ni lev oživil te ideje po podaljäanju, marveč zbudil je zanimanje za njo tudi v onih krogih, ki niso bili za to posebno navduäeni, a so se sedaj prepričali, da je podaljäanje ne le možno, marveč tudi koristno in po- trebno. Pomisliti je tu namreč, da se ni še povsem opu8tila misel o zgradbi proge od Postojne v Štanjel, katera bi bila zgolj strategičnega pomena in bi — iz- vršena — močno ovirala zdaljäanje vi- pavske. Vkljub temu ne odobrujejo nekateri gospodje, posebno v Ajdovačini, tozadev- nih korakov upravnega sveta. Oni so mnenja, da bi se morala goriška proga podaljšati takoj do Postojne, ali pa čakati s podaljäanjem, dokler se to omo- goči. Z začasnim podaljäanjem samo do ŠI. Vida se ne morejo sprijazniti. — V skrajnem slučaju bi se zadovoljili tudi s I tem parcijalnim podaljäanjem, ako bi se vlada brezpogojno zavezala za nadalje- vanje gradbe do Postojne. No, vsem pač ni mogoče vstreči. A kakor poznamo goriäki del vipavske do- line in kakor smo se prepričali v kranj- skem delu o navdušenju za nadaljevanje in podaljšanje sedanje uže obstoječe proge, smo uverjeni, da bode ogromna večina Vipavcev odobrila postopanje upravnega sveta, ki stremi za tem, dase doseže zveza vipavske žeJeznice s kako drugo, četudi so ta ne doseže na mah, marveč kos z« kosom. i Do pi si. Iz Gorice. — (7 e i e 1 i c a v Št. Anarežu.j t'evsKo m lamburaäko dru- ätvo „Št. Andrež" v Št. Andrežu je pri- redilo v nedeljo 22. aprila svojo prvo veselico. Radovednost nas je gnala (če- ravno nam je žugalo nebo s kaznijo za naäo radovednost, ki ni povsod na me- stu . . .) na veselico, da bi se prepričali, kaj znajo in kaj so se naučili štandrežki tamburaäi. Ko pridemo na Rojice, smo se hoteli žo vrniti (bilo nag je pet po äte- viiu), kajti kazen v podobi dežja je že začela močno prihajati na nas. Vkljub temu smo jo mahali na veselico. NeBtrpno smo pričakovali nastop štandrežkih tamburašev. Po pozdravu predsednika so torej zadoneli prvič v Št. Andrežu nežni in prijetni zvoki tamburic, ob katerih se človek nekako osvežu Gin, cin, cin, to drobno in prijetno cinca- nje tako melodično vpliva na človeka, in ga nehot^ spominja na stara glas- bena godala (recimo harfo), katera so rabili v starodavnih časih (äe za časa kralja Davida. Kot star tainburaä nič ne pretiravam, ako trdim, da so štandrežki tamburaši častno izvršili svojo za nje nelahko nalogo. To jih je gotovo stalo nemalo truda, iz želeti je le, da bi po ti poti tudi nadaljevali v ponos in cast svoje občine. Tamburaše je izvežbal g. E. Širca. Posebno ngnjal nam je ženski kvartet s spremijevanjem tamburašev. Na sploäno željo občinstva so je morala ta točka ponoviti. Tudi podgorski in vrtojbenski tam- buraši so casino izvräili svojo nalogo. Posebno pozornost so vzbujali pod- gorski pevci v narodni noši z „bokaleto" na mizi, ki so peli narodne pesmi. To je bil pristen prizor iz domačega kmečkega življenja, pri katerem ob veselih urah igra glavno ulogo majolka. Naravnost osupnil pa nas je mešan zbor druätva „Zvezda" iz Sovodenj-Rubij. Mislili smo — kakor smo od neke strani sliäali —, da druStvo „Zvezda" je majhno, neznatno, ki le životari, o katerem ni slišati v jaVnosti nič. Temu pa ni tako. V Št. AndreŽu je pokazalo to društvo, kakšne pevske moöi hrani v sebi. Zbor je velik, našteli smo okoli 50 pevskih moči, in je proizvajal Nedvedovo skladbo „Nazaj v planinski raj" tako lepo in pre- eizno, da nismo verovali, da slišimo peti vaäki zbor. Viharno ploskanje je bila po- hvala občinstva zboru. Zbor bi delalčast mestu. Smelo trdimo, da naša okolica nima takega zbora ne po ätevilu in tudi po zmožnosti ne. Cast „Zvezdi" ! Za društvom „Zvezda" so nastopila skupno tri tamburaäka druätva in sicer iz Št. Andreža, Vrtojbe in Podgore. To je bila tndi lepa točka, katero je občin- stvo z burnim ploskanjem vsprejelo. Go- riäka Se ni videla igrati toliko tambura- šev skupaj. Želeti je, da bi se tamburaäka umetnost udomačila pri društvih v naäi okolici, ki nudi mladini priliko za na- daljno izobrazbo. Konečno je priäla na vrsto šajjiva loterija, ki je vzbudila mnogo smeha. Do- bitkov je bilo dosti, a med vsemi je vzbu- L1STEK. Konfuzelj v Benetkah. i. Konfuzelj in kolo. Goppod Konfuzelj se je napravljal veliko let zaporedoma v Benotke, toda ', d° potovanja le ni mogel priti. Eno leto ga je mučil revmatizem, ^rQgo se je prehladil, tretje je bil zopet sPrt s soprogo, kar ga je äe najbolj pri- 'enilo na dom. V takih krizah se je Konfuzlju 8l^ba godila. Pravijo, da je moral sirota n°siti eno srajco in en ovratnik kar po Jv* tedna skupaj in iti večkrat celo rez večerje spat. Seveda, ravno taki družinski od- °0Saü nudijo človeku najlepšo priliko 2a Potovanje. Kdo bi se ne otresel rad .öaQ>azanega jezika, čeludi se iati giblje 11 z'blje med zobmi nežnega spola. Toda ^di> pojdi, potnj I kako neki, če pa je lIa ubogemu Konfuzlju v teh slabih a8ih zaprta tndi škatljica, ki je tičala v omari globoko med perilom in skrivala pribranjene novee obeh zakonskih. | Tako je moral, — hoceä nočeš — odložiti vsako leto svoje potovanje. Toda lansko leto se mu je pa ven- darle posmejala sreča in se nagnila na njegovo 8tran. Konsuzelj je videl Be- netke in celo kolo je dobil. Kolo, da, oh kolo je bilo tudi Konfuzljev ideal, ki se mu je zdel naravnost nedosegljiv. Zato se ni upal l njim niti na dan, ampak gojil ga je prav tarn doli na dnu svojega srea. Pač, — enkrat ga je bil spravil na svetlo, Bilo je na Konfuzljevkin god, na dan Sv. Alojzija, pri večerji. Konfuzelj je popil dva kozarca istrskega terana v duäku in zdihnil rekoÖ: „Veš kaj, Lojzka," je rekel, „moja žena si, rad te imam," — in solze so se mu pocedile po obrazu; — „koko-kolo bi rad imel, bicikelj, Baj stane samo dvesto krön, tudi Karličev Janko ga ima." A ni Se ubogi Konsuzelj izrazil svoje želje, že oa je žena tako pogledala, da je siromaku kar sapa zastala, in cigara, ki jo je smel nažgati le ob takih slovesnostih, mu je padla iz uat. Od lakrat ni nikoli več zinil kaj tako predrznega, ampak kar zdrznil se je vsakikrat, kadar je videl ob navzoß- nosti svoje drage kakega kolesarja. Milo se je ozrl proti nebn, potem pa otožno pogledal Konfuzljevki v oči in rekel : „Oh, ne bi ga hotel kolesa, za ves svet ne, saj si mora človek naravnost polo- miti vse kosti na njem." In vendar lansko leto se je zasuk- nilo vse na njegovo vrlo dobro, skrivne želje bo se mu izpolnile. Konfuzelj je bil odšel neke sobote z doma po opravkib. V tem času pride h Konfuzljevki Karličev Janko ter jo poprosi, naj mu posodi za mesec dni sto krön. Toda tkopa Konfuzljevka je Imela trdo in krhko sree, sosebno za Karliča, ki je bil znan kot slab plačev*lec in zadolžen mož. „Nimam, oh, nimam jih; niti pet krön nimam," zaihtela je pre- straäeno. Groza jo je bila obžla, ko se je zmislila, kako hudo bi ji bflo, ako bi izginilo njenih sto svitlih kronic v Kar- ličevem žepu, morda za vedno. „Nimam jih, nimam ; niti pet kron nimam," zajavka hripavo in obupno äe enkrat. Karlič pa tudi ni bil mož, ki bi se bil dal odpraviti kar tako ; vajen je bil takih izgovorov že davno, zato ponovi svojo proänjo še enkrat, a sedaj jo podpre tudi s prilogo rekoč : „Saj vam jih vrnem, ako ne verjamite, vam za- stavim kolo. Poglejte je, äe popolnoma je novo, tri tedne je imam komaj in dal sem zanje dvesto kron. Ako vam ne vrnem v tem času, naj bo vaše. Sto kron in še več vam vrže vedno.u Kon- fuzljevka se ozre na kolo, ki se je kar lesketalo ; zares bilo je äe skoraj popol- noma novo in nepokvarjeno. (Dalje pride.)» jal največjo pozorno3t „peršut", in raar- sikateri je hrepenel po njem. Seveda je bila sreča le enema mila. Vkljnb jako nengodnemu vremena je bila udeležba povoljna, do 600 oseb. Na nekaj pa moramo opomniti, namreč da je bil oder slabo nastavljon; ali da bi ne krivili odbora, moramo zvreči vso krivdo na ta presneti veter, ki je kvaril sploh vse proizvajanje. Na splošno rečeno, smo bili zado- voljni s to veselico. -L) tako naprej, tam- buraši! Star tambnral Politiöni pregled. Naš notranji politiöni položaj. Rakor kažejo vsa znamenja, se tndi v tostranski državni polovici bli- žamo splošnernu političnemu prevrata. Ta prevrat provzročili so najuovejäi dogodki na Ogrskem, kjer so stopili na krmilo vlade možje, ki hočejo dosedanje razmerje med ogrsko tostransko državno polovico korenito spremeniti, možje, ki stremijo za tem, da se Ogrska v gospo- darskem oziru popolnoma loči od naše državne polovice, možje, ki hočejo imeti popolnoma neodvisno ogrsko državo. Vsled tega je neobhodno potrebno, da stopijo tadi na krmilo naše vlade možje, ki bodo znali varovati koristi tostranske državne polovice, ko pride med nami in med Ogri do dotičnih pogajanj. Ti možje pa bodo morali imeti za seboj zanesljivo večino naäega parlamenta in se morajo torej vzeti iz parlamentarnih strank, tvorečih v državnem zbora ve- čino. Zato so se pa začela zadnje dni med parlamentarnimi strankami in med vlado, oziroma njenim načelnikom, baro- nom Gautschem, pogajanja, ki streme za tern, da se naše ministerstvo parlamenta- rizira. Vesti o teb pogajanjih in o do- tičnih vspebih so najrazličnejše. Jedno je pa skoro gotovo, in sicer to, da mi- nisterstvo Gautsch v sedanji svoji sestavi ne ostane več dolgo in da mu bo v prav kratkem času sledilo novo parla- mentarno ministerstvo. Največje težave pri pogajanjih glede parlamentariziranja ministerstva pa dela baronu Gaatscha voliina preosnova, kateri nasprotujejo razne parlamentarne stranke in s katero so najbolj nezadovoljni Poljaki. Baron Gautsch se trudi z vsemi svojimi močmi, da bi v tem pogleda dosegel med stran- kami kompromis ter jih kolikor mogoče zadovoljil. V ta namen ponaja Foljakom deset mandatov več, nego jim jih je bilo določenih v volilni preosnovi, katero je vlada predložila poslanski zbornici. Ravno tako ponaja baron Gautsch Nemcem äe dvanajst mandatov, Čehom in Italijanom tudi po jednega. Čehi so baje s to ponadbo zadovoljni, ne pa tako Poljaki in Nemci. Vse je torej odvisno od tega, ako se barona Gautschu posreči med strankami kompromis, s katerim bi bila omogočena voliina preosnova. Ako se ma pa to ne poBreči, moral bo najbrže odstopiti ter prepastiti to težavno nalogo kakema dragema. Voliina preosnova pa postane na vtak nadn zakon, ker želi to odločno naä cesar." Kakor se dozdeva, skuiajo Poljaki vse mogoče, da bi Gautach* str- moglavili. Na vsak način pričakuje se odločitev že v najbližjem času. Listi imenajejo že tadi imena novih ministrov ter pravijo, da bi vstopili v novo GauUchevo ministerstvo ätirje Nemci, dva Poljaka in dva Čeha. Državni zbor. V torek se je zopet sešla poslanska zbornica. Početkom eeje se je predsednik grof Vetter v toplih besedah Bpominjal arnrlih poslancev Berksa in Walza, nakar je cb »ploänem odobravanju zbornice omenil tndi pretresljive kalastrofe Vezava in potresne kata&trofe v San Francisku. Predsednik je caprosil ministerskega predsednika, naj potom vnanjega mini- sterstva izrazi italijanski vladi in vladi Združenih držav izraz globokega sožalja poslanske zbornice. — Med došlimi vlo- gami so bili: zakonski načrt vcditelja ministeretva za trgovino glede varstva proti nečistema tekmovanja; dopis de- želnega sodišča v Ljubljani glede izro- čitve poslanca Žitnika zaradi prestopka proti varnosti časti; nujni predlog posl. Peschke in tovariäev, s katerim se po- zivlja vlado, naj pod nobeuiin pogojem ne sklene trdne pogodbe s Srbijo glede uvažanja živine; skupna interpelacija nemäke napredne stranke, nemške ljud- ske strankp, svobodnih Vsenemcev, kr- ščanskih socijalistov in Mladočehov, v kateri se pozivlja vlada, naj poda točno in jasno pojasnilo o dogovorih med krono in ogrsko vlado, v kolikor je v tem in- teresirana toatranska državna polovica, izlasti na izjavi, kaj da namerava vlada storiti v 8lučaju gospodarskega boja onostranske državne polovice proti to- stranski polovici. — Posl. Ellenbogen in { Ofaer sta vložila interpelacijo, v kateri v ostrih izrazih protestirata proti ruaki vladi in proti dejstvu, da se je v Avstriji dopnstilo nradno podpisovanje raskega posojila. Novoizvoljeni poslanci Morpargo, Roger, baron Battaglia, grof Breza in Einspinner so nato storili obljabo. Zbornica je nato razpravljala nujni predlog Vsenemcev proti avedbi fakalta- tivnega sežiganja mrličev. Zbornica je odklonila najni predlog glede fakultativ- nega dovoljenja sežiganja mrličev na- redbenim, potem, ko je minister notranjih Btvari izjavi], da je izprememba sedanjega pokopavanja mrličev možna le zakono- dajnim potom. Posl. Zaleger je potem ntemeljeval najnost predloga, po katerem naj vlada ne sklene s Srbijo nikake pogodbe o uvažnnju živine. Govornik je v svojem govora napadal srbsko armado, proti čemer so posl. PraS, Choc in Biankini energično protestirali. — Puiem ko je minister za poljedelstvo izjavil, da se s Srbijo ne sklene veterinarna pogodba in da se ne obnovi dosedanja mejna ugo- dnost, potem, ko se je tudi veö poslancev izreklo za predlog, je bila najnost pre- dloga vsprejela v poimenskem glasovanju. Včeraj je poslanska zbornica rez- j pravljala o nujnem predloga. Vseneracev glede" sodnih razmer v Aža na Oeškem. V ti Beji je odgovarjal ministerski prad- sednik baron Gaatsch na interpelacijo glede ogrskih zadev. 0 tem kaj več pri- hodnjič. Prihodnja seja bode v torek. Voliina resorma. V torek popolndno po seji posl. zbornice je imel sejo odsek za volilno reformo. Posl. Stein je razložil staliäöe Vsenemcev ter predlagal, naj se preide preko vladne volilne resorme na dnevni red, ali pa naj se vlada pozove, da svoje zakonske načrte umakne ter predloži nov tozadevni načrt äele potem, ko bo znana voliina resorma ogrske vlade. Po novem zakonskem načrtu pa morajo biti Galicija, Dalmajija in Bakovina izločene, nemäöina se mora proglasiti za državni jezik, a paragraf 14. se mora odpraviti. Po riovem volilnem zakonu se mora vzeti polovica poslancev iz strokovnih zadrug, draga pa iz sploäne in direktne volitve. Govorili so iudi poslanci Tollmger, Hruby in DySr. Posl. Tollinger se je pri- toževal radi zaposlavljenja alpskih dežel nasproti sadetnim deželam, ter radi za- po8tavlj6nja kmetskega prebivalstva proti mestnemu prebivalstva. — Posl. H*uby je naglaäal, da je vaprejetje pred- loge možno le na podlagi kompromisa. Posl. üyk se je pritoževal radi zapostav- Ijenja Galicije o razdelitvi mandatov. V sredo se je v volilnem odseka nadaljevala splošna razprava o volilni reformi. Prvi je govoril posl. Kramaf, ki je rekel, da ho Čehi voljni vsprejeti pošten kompromip. Govornik se je pri ti prjliki tadi izrekel za parlarnentariztranje ministerstva, ker je treba, da stoji moöni ogrski vladi nasproti močna avstrijska vlada, močan avstrijski parlament. Posl. Gross je rekel, da bodo Nemci le tedaj glasovali za volilno re- formo, ako se pomnoži ätevilo nemäkih mandatov. Posl. Začek se je odločno izrekel proti pomnožitvi nemških man- datov. Cesar želi, da se uvede voliina preosnova. Listiporočajo o razgovora Gautscha z nekim jako vplivnim poslancem, ki je rekel, da dvomi o vspeha Gautschevega kompromisnega predloga o volilni preo- snovi. Gautsch ma je odgovoril : „Di- rektna cesarjeva želja je, da postane ' voliina preosnova tudi postava. Zasta- viti hočem vse svoje moči, da izvedem • to željo." Ko mu je pa rekel poslanec: j „In kaj potem, če se vam to ne posreči"; ; je odgovoril Gautsch: „Na vsak način j nastopim potem drago pot, da se izvede | voliina preosnova." Ko je želel poslanec j äe pojasni I, mu je pa odgovoril: „Nimam pravice, pa tadi nočem dati natanjčnej- äih pojasnil o načrtih mojega naslednika. Listi sodijo, da morajo zadevo o Gaa- tschevem kompromisnem načrtu rešiti äe pred 1. majnikom. Sodijo, da postane načelnik prihodnjega parlamentarnega ministrstva sedanji bančni guverner Bilinski, ako ponesreči Gautschev kompro- misni predlog o volilni preosnovi. Skllcanje delegaclj. V četrtek so se posvetovali glede sklicanja delegacij ogrski ministerski predsednik dr. Weckerle, naä ministerski predsednik baron Gautsch in minister za zananje zadeve grof Goluchewski. Skle- nili eo, da se skličejo delegacije v me- secu junija. Bojkot proti avstrijskim Industrijsklm Izdelkom. Na Ogrskem se je že pričel bojkot proti avstrijskim izdelkom. Po vsem Ogrskem se je taka agitacija že začela. Vsi Ogri se pozivljajo, da si nakapijo najprej za svoje potrebe ogrske indu- strijske izdelke, in ako bi teh ne bilo, pa izdelke iz drugih držav in le iz Avstrije ne. Madjarski poslanci rešltelji. Neki budimpestanski list objavlja jako prijazna poročila o raznih posla- niških kandidatih, ki jih je postavila koalicija za poslaniške kandidate. 0 nekem kandidatu pišejo: Našega prejšnje- ga poslanca, ki ni plačal svojih raču- nov, že eno leto nismo videli. Zdaj so nam ga zopet postavili za kandidata. 0 nekem biysem kandidatu, ki zdaj ne kandidira, pa piäejo, da ni poravnal niti stroäkov za prejänje volitve. Neko drugo poročilo pa slove: Poslali so nam kot kandidata nekega gospoda, ki je bil vsled poneverbe že v preiskovalnem za- poru in ki je bit že zaprt. Sličnih opisov pa priobčujejo äe več. Atentat na Loubeta. Iz Pariza javljajo, da je našel na oknu Loubetovega letoviäca, kjer se bivši predsednik francoske republike ta čas mudi, noki fiaančni nadzornik bombo s tlečo užigalicj. Nadzornik jo je pra- vočasno ugasnil in nazn anil slučaj po- liciji. Storilci so dozdaj neznani. Kriza na Srbskem. Srbski kralj je naročil Pasicu, naj poizve pri posameznih politikih, pod kakimi pogoji bi bili voljni prevzeti mi- nibtrska mesta v zmernem ministerstvu. V torek je poveril kralj Pasiču sestavo novega ministerstva. Rešltev vprasanja glede srbskih zarotnlkov. Listi poročajo, da so častniki, ki so se udeležili zarote in umorov srbske kraljeve dvojice, zaprosili kralja Petra, da jih odpusti iz slažbe. O.neajeni listi pravijo, da je kralj Peter apeliral na rodoljubje dotičnih častnikov, ter jim svetoval, naj zaprosijo za odpust, da se s tem zboljšajo razmere med Srbijo in Angleško, kar bode v veliko korist srbske trgovine. Katollčani na Anyleskem. Vplivni angleški katoličani so izde- lali že načrt za novo katoliäko socialno stranko na Angleškem. Načrt obsega sledeče točke: 1. organizacija vseh kato- ličanov v medsebojno korist, 2. odprara stanovskih razlik med katoličani, 3. agi- tacija za obstoječe katoliške delavske organizacije, 4. boj proti poizkusom pri- siliti katoliške delavce, da pristopajo protikatoliäkim zvezam, 5. nameščenje neodvisnih strokovnih uradnikov, G. us- tanovitev Ijudskih pisaren z^ katoličane in gospodarske katoliško zveze. Nova vojna med Rusijo In Japonsko. Raski profesor Paäenov, ki dobro pozna razmere na Skrajnem Vztoku, je poslal načelniku generalnega ätaba spo- menico, v kateri pravi, da je drugi vojna z Japonsko neizogibna. Paäenov je prvo rusko-japon8ko vojno napovedal že leta 1897, kakor tudi to, da bo Rusija po- ražena. Draga vojna z Japonsko, meni profesor, da izbruhne gotovo v äestih letih. Japonska ne bo čakala, da zbere Rusija nove silo, to tem bolj, ker sta japonska armada in mornarica priprav- ljeni in zagotovljena je tadi pomoö An- glije. Japonska hoče na vsak način za- sesti ruske obmorske pokrajine ob Tihem Oceanu, vštevai Kamčatko. Pašenov sve- tuje, naj Rusija pusti najmanje dve tre- tjini mandžurske armade nu Sirajnem Vztoku, in to v vojnem stanu. Raske pozicije je treba Čimdalje bolj utrditi in neobhodno je potrebna nova močna üota s 8ediščem v VladivoBtoku. Novih ladij se ne sme graditi v ruskih ladijedelnicah, marveč v najboljjh ladjedolnicah ino- zemskih. Domače in razne novice. I t Janez Dermastia I Naznaniti moramo danes tužno vest, da je umrl v noči od srede na 6e- trtek v bolnišnici usmiljenih bratov preč. g. Janez Dermastia, vikar v Plaveh in provizor v Desklah. — Pokojnik si je, kakor smo svoječasno poročali, zlomil nogo dne 31. marca tega leta. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, pritaknila se je kmalu še draga nevarnost, namreč vnetje pljuö. Ko je bila odstranjena ta nevar- nost, pretila je že druga, namreö zastrup- lsenje krvi. A Iudi to je sreöno preälo. Mislili smo že, da ni nobene nevarnosti veö. Do torka t. j. 24. t. m, je bil bolnik prav dobre volje. V torek zvečer so je nenadoma pojavila krčna bolezen t e- t a n. Radi tega so mu morali nemuJotna odrezati nogo. KrČni napadi so se začeli ponavljati vedno silneje. V strašnih bo- lečinah je končal svoje mlalo življenje. Pokojnik se je rodil v Ljubljani dne 29. avguata 1. 1871. Posvečen v maänika je bil dne 11. februvarja 1. 1891 Bil je nekaj časa prefekt v deškem semoniäöu, potem je bil imenovan za kaplana v Solkanu, odkoder je prišel za vikarja v Plave, in je tam O3krboval tudi dahov- nijo v Desklah. Pokojnik stal je v borbi za verske in narodne svetinje našega ljudstva vedno v prvih vrstah. Za svo- jega bivanja v Solkanu je urejeval kaka tri leta „Prim. List". Bil je clan in od- bornik razoih druätev in sploh jako de- Iaven mož, tako da bomo njegovo iz- gubo prav britko občutili. Pogreb bode danes ob 3. uri pop. Njegovim ostalim domačim izrekatno na tem mestu naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa svetila večna luč! Smrtna kosa, — V Ljubljani je umrl bivši mesarski mijster g. J*nez Leben v 69. leju svoje starosti Pokojnik je bil oČe veleč. g. kurata Janeza Le- ben-a na L;bušnjem. Poiojnikovi dru- žici in zlasti veleČ. g. kuratu na Libu- änjem naše iskreno sožalje. Na Voloskem je umrl te dni vpo • kojeni dvorni svetnik baron Rech bach v 82. letu svoje starosti. Pokojnik je služboval v Gorici in je bil ta voditelj okrajnega glavarstva od 1. 1872 pa do 1. 1888. Zu „Šolski Dom" je doälo naäema apravništvu: Namesto venca na grob prijatelja Dermastie daroval dr. A. Brecelj 10 K (10 K za „Slov. sirotisče"). Srčna hvala ! Djmašnja koucertna vcselica na korist „Šolskemu Domu*4 bodi z ozirorn na bogati vspored in vsega uvaževanja vredni namen rodoljubnemu občinstvu äe enkrat najtopleje priporočena. Zičetek je napovedan ob 8.V2 ari> ln želeti bi bilo, da ga ni treba odlagati, t. j. da pride sl. občinstvo točno, ker bi sicer konec vsporeda bil prepozen, in bi pre- oatalo premalo časa za nekoliko proste zabave. Goriške mcstne dopolnilne vo- litve. — V torek se je vršila v Gorici mestna dopolnilna volitev za trotji raz- red, pri kateri je bil izvoljen zh mest- nega očeta trgovec Ivan Papis. Vpisanih volilcev v tem i'azredu jo 905, a volitve se je udeležilo le 141. Pa bo kdo rekel, da se Goričani ne zavedajo svojih obči- nar8kih dolžnostil Po kavarnah in go- stilnah zabavljajo, in sicer po vsipravici, ti naši Goričani čez slabo mestno upravo in čez kliko, ki je na krmilu isto, čoš, da nima ta klika nobenega amisla za blagor naeščanov, arapak da ima pred očmi vedno Ie svoje lastne koriati. Ko pa pride ča^ volitev in bi se na Čelo mestne uprave lahko poslavili raznmnejši, delavnejši in kolj nesebični Ijudje, takrat se pa ome- nJf*ni zabavljači poskrijejo ter puste, da dola omenjena klika še nadalje zmestno npravo in z raestnlm imetjem kakor ae j» zljubi. Včeraj se je v'räila volitev v II. vo- lilnem razreda in izvoljeni so bili: Alfred Bozzini, Snvorgnani Elvard, dr. Pinaucig Peter in Hramo Ivan. Glede pogreba rajn. preč. g. C i b i č a, dekana in častnega kanonika v Črničah 18 i. rn., trosijo ae popolnomi fieresnične vesti, kakor da bi bil nekdo pooblaščen od preč. knezonadšk. ordi- narijata, da vodi in opravlja av. obrode. Temu nasproti javljamo, kakor smo iz- vedeli iz prav gotovega vira, da za to ni bil nikdo od kterekoli osebe rečene cerkvene oblasti delegiran ali poobla^čen, paö pa da je bil dotičnik, ki je vodil in opiavljal 8v. obredo, v ta immen večkrat povabljen, in aicer tretjič 17. t. m. zjutraj v imenu dekanijske duhoväcine in lamošnjega županstva. Djstavljamo, <3a pogrebe častnih kanonikov jn vselej in to že od nekdaj vodil d o t i č n i ž u p n i k, v zadnjih treh slučajih žnpnik Rv. Ignacija na Travniku. Pri dekanib pa pristoji ta pravica najstarejäemu župniku v dekaniji, Toliko za zdaj v pojaanilo neresničnim in nevšečnim govoricam ki izku?ajo pokazati vso zadevo v dragi luči. Dostavok k podlistku „Odgovor g. Kutinu ali pojasiiila na pojaBiiila". — G. Balič, pisatelj podlistka zgoraj omenjenim naslovom, katerega konoc smo objavili v|zadnji št. naäega lista, nas prosi, da priobčimo kot dostavek k pod- listku še sledeče: Med tskanjem pojasnil me je opo- zoril prijatelj, da bivajo tucli med Slovenci priimki na podstavi „sobot" ali „sabot". Tako so n. pr. v Sedlu družine: Sobotič in Sabotič, a v Koprščini se dobs obi- telji po imeno: Sabodin. — Drobtinice iz 1. 1857 nas poduC6 atr. 126, kako so hodili nekdaj župniki celö iz Štajerske iskat si mladih du- hovnih pomočnikov v našo Gorico. In pripeljavši |ih domu po tri, po pet in itadi po več, so jih razpostavili po bliž- njih podružnicah. Opomuiti pa je, da so bili dotični župniki podložni oglejskemu patrijarhu, zato Iahko sklepamo, d& jo bilo jednako izpostavljanje dnhovnih po- močnikov v navadi v celem patrijarhatu ,po vecjih farah, kar se je v aoaedni Ba- nečiji z malimi razlikami še do danes ohranilo. J- B- Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru goriškega okraj. učiteljskega drnštva, ki bode v četrtek, dne 3. maja 1906 ob "9l/2 uri zjutraj v gornjem prostoru ka- varne „Central" v Gorici. Dnevni red: 1. Zavezino zborovanje; a) volitev de- legatov; b) razdeljen in norazdeljen pouk v ljudski šoli. 2. Učiteljski konvikt; 3. tolmačenje novega zakona; 4. razni predlogi in nasveti. K polnoštevilni ude- ležbi vabi uljudno Odbor. Dola v bukovskem predoru na- predujejo normalno. S'daj delajo zadnji krog. Dela so trdna tako, da se ne do- gajajo več usadi. Sjdi se, da bo po sedanjih delih predor popolnoma varen ter da ne bo niö oviral otvoi itve železnice. Oddaia del na Lljaku. — One ^- maja t. 1. ob 12. ari so bodo oddala n« dotične pismene ponudbe pütorn «ružbe podstavna dela nov^ga m.isU, ki so ima zgraditi čez hudonrnik Lijak na «¦•Mnpaskem polja in pa tuii druga dela tičoča so poprave državne cesto v bli- žmi omenjenega hadournika na i.sti cesti. j-o po bode godilo pri slavbenem odd«l- ^u tržaškega nameslni^tva v Tratu v n»- '«eFtni^tvenem poslopju vrata At'?v. 41. ¦N^tančnejša poročila dobo oni, ki 8« za to znnimajo pri tak. okrajnem glavarstvu. ^sa dela so preračunj^na nn 27.424 K in 35 v. Izpred sodiščn. — Dne 23. t. m. je tak. okrožno kot kazensko sodišče obsodilo 27-letnega Štef^na Djlpina iz PoJg^re zaradi krive prisege na potme- sečno ječo. Isto sodišče jo isti dan obsodilo tudi 18 letnega Androja FiorjanöiÖa iz Koritnice na 18-mesečno ječo, poostreno z jednim postom na mesec, ker jo to- lesno poškodoval dne 18. marca t. !. Jerneja Šorlija na Grahovem. Zaradi ponarejenj» živil je bil dne 26. t. m. od tnk. sodiSča trgovec Anton Cnstallic obsojen na 50 K globe. Isti dan sta bila tndi obaojena 23- letni France Jerkič in 21-letni Alojzij Tonon iz Dobravelj in sicer prvi na petmasečno jočo, poostreno z jednim [Oatom na mesec, drugi pa na šestmo- sečno ječo. Jerkič in Tonon sta namreč nkradla v domači vaai raznim domačini- nora za 63 K in 57 v perila. Najdeue reči. — Najdena je biK de narnica, v kateri pe nnhaja še precejšnja svota denara. — Kaj več o tem se izve na luk. policiji. Tatvina. — V čotrtek je bilo ukra- denih na živin?kem trga v Gorici Mihi Bakovcu iz Kala 56 K. Ziprli so štiri decke, ki so na sumu, d* bi bili izvršili omenjeno tatvino. Cirkus Buffalo Bill. — Velikan- ski ameriäki cirkus BafTdo Bill, o kate- rem smo svoječasno poročali, da pride meseca maja v Gorico, je to svojo na- mero opnstil. Omenjeni cirkas pojde iz Italije naravnost v Trst. Sueg v spomladl. — Tega pa nismo pričakovali na god sv. Mirka. Ta dan pobelil je namreč sneg zopet vrhove naših bližnjih hribov, poaebno pa Čavenj pa ne aamo vrh^ve, ampak siltl je celo v dolino, kar ma pa vendar ni ratalo. Vsled tega je postalo pri nas te dni zo- pet precej hlatfvo, in bati se je, da bi alana napravila veliko äkode na sadju in na Irti, kar letos vse tako lepo kaže. Javna dražba. — Dne 16. maja, t. 1. se bode prodalo v Gradišča na javni dražbi par konj s kočijo vred, Veselica ^Slov. (jitalnice" v Dornbergu. — Opozorjamo še jedenkrat na veselico „Slov. Gitnlnice1* v Dornberga, ki se bode vršila jatri a prav zanimivirn V8poredora. Izginil je. — G. Jerkič, fjtograf, je naznnil policiji, da je dne 18. t. m. izginil 14-letni J^kop Zirman, ki je bil pri njem kot fotograsski vajenec. VinskI scineuj spojen z viasko pokušujo v PoHtojiii. — Da se po- vzdigne vinska knpčija s kranjskimi vini, zlaeti z vipavskimi, ter da tndi äiräi krogi spoznajo kranjska vina glede nji- hove dobrote, se priredi v nedeljo, dne 6. maja ob 3. uri popolndne vinski semenj spojen z vinsko pokušnjo in sicer v plesni dvorani Postojnske jame. Rua- stavljenih bo več sto raznih vinskih vzorcev, med temi tadi najsinejäa na- mizna in buteljska slara in nova vipav- ska vina. Jama bo slavnostno razavelljena. Med prireditvijo bo svirala godba ter nastopijo tudi postojnski pevaki zbori. Priredba se bo vräila po nasledajem vsporedu : 1. Ob polu 4. uri otvoritveni pozdray po c. kr. okrajnem glavarju gosp. Štefanu Lapajnetu; 2. Strokovni nagovor deželnega vinarskega korni«arja v Ljubljani gosp. Fr. Gjmbača; 3. G)dba; 4. Petje ; 5. Prosta zabava. Da se omo- goči čimvečja udeležba, se je doloöüa vstopnina le na 50 vin. za osebo. Naj torej te vsestransko ugodne prilike nihče, zlasti gg. gostilničarji in vinotržci, ne zamudi, in naj vsakdo še svoje znano privabi s seboj. Umrl je v Tcstti v öeirtek biväi pred-jodnik tržaškpga deželnega sodiäia dr. vitoz Leopold K i n d i n g e r. Dr. Kin- d'ngor je bil imenovan za pred^ednika visjega dež. sodišča v Trstn I. 1896. L. 1899 je vatopil kot pravoaoJni mini- Ht^r v Caryjevo ministorutvo, a se je potem ko jo to minister.itvo padlo, zopet povrnil v Trst na sYOJe prejšnj« mesto. Trža^ki „Piccolo" piše, da je bil pokojnik duber prijatelj It-ilijaiOF, m ^ .čisto nič no moli, kar so dokazala razna imenovanja aodnih uradnikov za časa pokojnikovega službovanja. Zavod SV. Nikolrtja v Trstu je razposlal te dni našim županstvom okrož- nico, ki se tako-le glasi: Osem let že deluje zavod sv. Niko- laja v korist zapužčenim in brezposelnim dekletom. V teku tega časa aprejel je zavod v 8voj(3 varstvo nad 6000 deklet. OJ vaeh delov slovenske domovine so se dekleta le sem zatekala, in morda ni bilo žnpanijc, da ne bi bila po kakein dekletu v zavodu zastopana. Kaj pa ponuja zavod tu službujočim dekletom? Z^ malenkostno ceno, v po- trebi tudi brezplaöno, daje stanovanje in hrano. Posredaje zm dobre in poštene ' službe. Nadzoruje dekleta v verskem in nravnem ozira. Trudi se s predavanji in knjižnico za njihDvo izobrazbo in skrbi po močeh, da se izuče in izurijo dekleta v vseh strokah. gospodinjstv4. V stiskah je zavod dekletom varno zavetisöe, v potrebah ponuja jim golovo pomoč. V zavodu so dekleta kakor doma. Kdo vodi zavod? V odboru so odlične slovenake gospe, nekaj zavednih službujočih deklet in en duhovni voditelj. Tako aostaTljen odbor jamči, da bode zavod vsestran8ki uspeval in napredoval. Ker so strožki za vzdržovanje tako potrebnega in koristnega zavoda prec^j- änji, pro8i uljudno podpisani odbor to slavno županstvo, da blagovoli nakloniti zavodu rnalo podporo. Slavno županstvo naj poaebno blagohatno uv&ži okolnost, da človekoljubna in rodoljubna naša naprava, ki se zavzomlje čestokrat za naäa zapuščena in bolna dekleta, pri- hranjuje občinskim blagajnam mirsiktere stroäke. Prosi se uljudno, pomagajte nam vršiti to težko nalogo in misijonsko dolo. Vodatvo sv. Nikolaja v Trstu. Umrl je v Rovinju v sredo dne 25. t. m. v 80. letu svoje dobe prejšnji istrski dež. glavar, Matej Gampitelli. Volitev tržiisko^a župaua. — V sredo je bil izvoljen za tržaSkeg* žu- pana dr. Scipijon Sandrinelli. Podpred- aednikoma mestnega sveta sta bila izvo- ljena svetovalca dr. Feliks Venezian in dr. Alfonz Valerio. Vai trije izvoljenci ao se v daljših govorih zahvalili na iz- 1 kazanijim časti. V poviäanje alavnostnega značaja momenta je galerija sipala v zbornico rudeče — bele — zelene listke z napiaom: Viva 1' Italia 1 Voz s konji je izginil v Trstu nokema vozn/ka, ko je stopil v neko gostilno, da bi se malo okrepöal. C^gauska družiua Hudoroviiev, doma 'u novomeškega okrožja se že dlje čaaa klati po tržaški okolici in po Tratu aamem. Oče Ivan Hudoroviö in njegov sin sta nadlegovala na Reški cesti ne- kega gospoda in neko gospodično in jim hotela ukraati nekaj dragočenoati. Poli- cija je cigana zaprla. Na smrt ua vešaluh sta bila v Trstu obaojena 37-letni čevljar Ivan Tul in 24-letni Anton Vitez iz Doline, ker Bta nekega Andreja Praš^lja vrgla v jarek in ga tiščala za vrat, da Be je za- dušil. Soobtoženka Antonija Vitez je bila oproščena. Izpremombo v obleki domobraa- skih pešpoikov. — V zadnjih svetovnih bitkah ae je pokazalo, da je obleka vo- jakov ob času vojake na bojaem polju velikega pomena. Mnogo je namreö odv.isno od tega, kdaj zagteda sovražnik bližajočo so četo. Pri tern igra vsekakor voliko vlogo obleka. Naši lovci so v ta namen zelo dabro oskrbljeni in sklenilo so jo, da oblečejo zdaj na isti način tudi domobrance. Th je namreč iz daljave kaj Ifhko opaziti, ker imajo nu glavi črno kapo, črne hlaöo spoJaj, a v sreii sivo blui->, ki je z ostalo obleko v ostrem nasprotju. D )mobranci bodo do- bili po najaovojših olredbah tudi sive h'aco in sive kapp. Vpel.java alpsklh voja^kih čet v Avstroogrski. — V.iino stj na liljuioc i obmojno vtrjevanjo Itilij'Jti)/ iti pr<3- aelj'^vanje in spreminj^nje -wvflrnih Ö^t kakor tudi po nnoževanje alpskih polkov, ttkozvamh „Alpinovu, je d*lo A/Uro O^rski končno povod, da je priöela a podobnimi načrt;; utrditi je triba mejo in vpeljati novt gorake öete. Ce so tudi avatrijake čete kot gorake čete zelo po- rabne, vendar je to zadnje vredno vaega priporočila. Take čele naj bi porabile vea poletni čus z vajami v gorah, na zimo pa naj bi so umaknile v svoja pre- zimovišča. Opuščeiii in novi vojaški učni zavodi. — Vojna uprava namerava opu- stiti letos nekaj vojaäkih äol in ustano- viti nekaj novih zavodov. Na Diinaju opuste artilerijäko kadetno Solo, ker se vräi pouk v v*eh letnikih nove artile- rijske Sole v Traiakirchenu. Nadalje na- meravajo opu^titi tudi tržaško kadetno šolo, kjor letos no bjdo več aprejemali gojencev v prvi l.Unik. Z ito pa ustaoove v Ennsu vojaško nižjo realko in v ' Ei- 8enstadtu na Ogr^keii višjo vojaško re- alko. Veliki italijauski manevri bodo v jeaeni v gorovju ob avslrijaki m^ji. Zakon proti umazaui kouku- renci. — Vlada je predložila poslan^ki zbornici načrt zakona proti umazani konkurenci. Predpisi ob^egajo doloČila proti trgovskemu hvalisanju, ki ne odgo- varja resnici, proti takemu ravnanju, ki lahko povzroöi zamenjavo v trgovskem prometu; proti neresničnim pod.itkom o trgov8kem podjetju koga drugega, kar lahko povzroči zmanjšanje kredita itd. Nadalje odločbe ao naperjene proti takim prestopkom v trgovski konkurenc', ki žalijo nravnost in dostojnost. R»z^odbo v zasebno pravnih zadevah imajo aamo- atojna trgovska sodišža in trgovaki sa- nati, včasih pa tudi okrajna sodiäöa. Pod zakon spada tudi reklama z kolajnami, ki se zlorabljajo. S C3r se pa zak)n na- slanja na obrtni red. Strosmajerjev nasledtilk. — Rimska kurija je že pritrdila predlogu, da bodi škof v Djakovem kanonik M a r t i n e c. 1'održavljenje zasebue nomške ljndske sole v Opatiji je menda gotova stvar. Naredbeni list ministerstva za uk in bogočastje prijavlja imenovanje za- čaanega učitelja K. Emmer-ja na državni ljudski Soli v Pulju deflnitivnim učiteljem ad porsonam na državni šoli v Pulju. Učitelj K. Emmer pa ni nikdar služboval na državni ljudaki šoli v Palju, ampak je voditelj zasebne nemlke ljuiidke sole v Opatiji. Pred par leti je bil imenovan začaanim učiteljem v Palju, a ostal je v Opatiji. Takrat je poslanec Spinčic vprašal v zbornici ministra Hirtla, kako se je izvräilo tisto imenovanje. Defini- tivno imenovanje seilaj je odgovor vlade na interpelacijo po3lanca Spinöica ! Iz materlnlh rok padel iu se nbil. — V Biljaku je padel iz tretjega nadstropja z okna na ulico otrok Antona Mikulana. M-iti ga je pestovala pri oknu, a dete ae ji je stegnilo tako naglo iz naročja, da ga ni mogla obdržati. Otrok je padel z glavo na tlak in bil takoj mrtev. Kako nevarno je suažiti obleko z bcncinoin. — V Dunajakem Navom mostu si je dno 19. t. m. snažil delavec Binkovits obleko z bencinom. O^nažano obleko je oblekel in äel na izprehod. Primel je mimo kovačnice ; iakre so od- letele na obleko, ki ae je prepojena z benc'nom takoj vnela. Ubogi delavec je bil težko opečen preneäen v bolnico. Potres v San Francisku. — Na temolju uradnih podaftov se ceni število mrtvih nn t s )<'\ Vender so sou, da jih utegne biti mnogo več. Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi prl}/oro6«n : ^ ivana floffa Kandol-Ka^o. ki Ima ruym»nj toU6« ˇ sebi, jo toruj najlaže pro- baT«n, ne proviroča nikoli zaprtoati in je ob najbolj- iem okubu inrudno poceni. Priiten 8imo t icnenom Ivan Hoff in ¦ levjo varstvunn inHmk" Zavojlpo V« kg 90 vinarj o v Ä » » >/• . eo » V Dobiv» 8« povsod. W -__ ^^B ^^M .^^^h. so ravno ar došle nad vse krasne novosti raz- novrstnegablaga, kakor: modne volne, Zephyr, Perkale, sukno za mo- ške obleke, preproge, za- vese, odeje, rumberško, belgijsko in šlezko plat- no, serviete, žepni robci itd. Cene nizke instalne. Uzorcinazahtevozastonj „KROJ. ZADRUGA" -=" v Gorici -=_ JAVNA ZAHVALA. Potpisani časti se u svojoj težkoj bolesti javno zahvaliti poslije Svemogučega Boga najprije veleučenomu g. dr. Volfgang-u Weinlechner-u, primarnom liečniku u Gorici, koji je izvrstno i po najnovijoj metodi uči- nio meni operaciju, koja je jako liepo i dobro izpala. Velečastnomu gosp. prioru milosrdne brace u Gorici, koji mi je liepo primio i postopao sam- nom bratinskom odanošču ; častnim bratom Fra Nikoli Globisch-u i Fra Severin Schneider-u, koji su pomagali pri mojoj operaciji i koji su mene uvjek nastali bratiiiskom ljubavi i odanošču. K tomu veleučenomu g. dr.u Otmar Brovet-u, občinskomu. liečniku na Krku, koji mi je vješto izvadio dne 2. ožujka 1906., po nagovoru one dvojice najprvo imenovane gospode, " ono željezo, koje sam imao držati šest tjedana u zubima tako, da za sada nečujem nikakove boli te ih neču nikakva zaboraviti. Dragosetiči na otokn Cresu, na dan sv. Josipa, dne 19. ožujka 1906. Don Ive Kraljle, kurat. Tržne cene. Za 100 kg. I, Kava: Ceylon . . . K 294-— do 300 — „ Portorico . . „ 260-— „ 280 — „ Santos . . . „ 200-— „ 230 — Slakdor ....'.„ 76— „ 80- Otrobi del.ele . . „ 1250 „ 14 — drobne . . „ 1150 „ 13 — Pptrolij v scdn . . „ 44*— „ —*— „ zaboju . „ 13 34 „ —-- M o k a ogerska : 8t. 0 K 29— St. I K28— St. 2 K 27 — , 3 „ 26- „ 4 „ 25- „5 ,. 24- ät. 6 K 22—. Goriška zveza gospodarskih zadrug In društev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje udom „Centralne posojilnice" v Gorici in droßih pridruženih zadrog po GoriSkenr Modro galico 98/99% po K 64 50 q ; žveplo 1. \rste 85,95 sinopo K 18-— q — V zalogi ima : Snperfosfat 14|167opo K. 5 30 q; Supeifcusat 12/1470 po K 5 — q; Tomasova žlindra 14/1670 po K 5— q; Rodeča sol po K 7.30 q. Kohinjska sol po K 20*— q; Klajno vapno 407o po K 23— q. Zadnje troje je v vrečah po 50 kg. Cena za mcdro galico velja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled tega naj se pcžurijo oni, ki mislijo še narqciti. -----------------------^^ L mizic slovenski optihar u Gorici ulica Vetturini 3, priporoča č. duhovšcini in sl.občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, da- Jjnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naroHla inpoprave in }^^L poŠilja na dom. ^^^ Rojaki! hupujte nardoni kolek Jolskego Qoma". ^ mizar in v lesni trgovec v Poflpri, na oiln nn& žetaišlep mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) ter podružnica za Softii mostom pri Pevmi Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lena domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, viuHkih posod, stiwkalnie itd. Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in siav- iiemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolcj v zaboju. Sladkor raznc vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Voč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od cnega funta. Testenine iz tvornice ŽniderŠič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlitia iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prvc vrste. UIKT. TOFFOU 'veliha zalaga oljhi- negii ola iz noju- godnejih hrajeu Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jcdilno 36 kr. lit. „ iiiifje 40 „ „ „ bolje 44 „ „ „ dalmat. 48 ,, ,, ,, istrsko 56 ,, ,, „ corfii 56 ,, ,, ,, bari (iO „ „ ,. lncca 70 „ „ ,, nizza 80 „ „ „ najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. Postrežba najpošteneja. IIP DII r n starega 15 do lit bill II I6let sprejme za sobno slikarstvo Tomaž Seljak, slikar v Podmeleu, kamor se imajo poslati pismene ponudbe. ilnton luonou Pečenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdrojc iz sloveče čcške »Moščansko pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojega pristnost se jamči. Zaloga ledu katercga se oddaja le na debelo po 50 kg naproj Vino doslavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avslrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naproj. Cene zmerne. Postrežba poš- te a in točna. m m m m m m Rojaki! Kupujte ,,Na ek". Pozor! ' I Podpisani priporočam čč. j duhovščini in si. občinstvu v ' mestu in na deželi svojo ppodfljalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domaci tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine i_niderši6 & Valenčič 1 ltd. Več vrst olja. — Pošilja | se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin '----------- v Gorici.----------- I Someniška ulica 1 Apnoi iz odhkovane apnemce s tra- jajočim ognjem. Podpisani se priporoča slav občinstvu in stavbnim mojst- i rom v mestu in na deželi za obilna naročila dobrega apna, katero je na glasu kot naj- boljše, naj si bodi za zidanje ali pa za belenje. Apno je pristno, in zagotavljam cenj. naročnike, da täko bom i na- dalje izdeloval. Cena zmerna Postrežba točna. Ivan Faganelli i. dr. v Mirnu pri Jelu". Zastopnik And. Frančeškin, ,CentFaIna posojilniea' rcgistFOvana zadruga v Qoriei, ulica Yctturim št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesBčno odplačila v pctih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 M menicB po 51 ."i,,, no vbnjizbo po S°|o z v8°\o upravnega prispevka za vsaeega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremerijena. Porednež!!! Ali si nisi še zapomnil, da ne kadim drugega smodčičnega papirja in ovitkov kakor le „Ottoman" ?! Jako izdatno sredstvo proti "natttvi c\ - "i nTVin n^i - *i/^rf c\ i'iin in a n s\ i ^ /T\n- "i ti\ ..üVWdljl/llIIU 111 llldll II Jl) UUJ.ll (JUulM) V V 1 \I / je liker G0D1NA, katerega napTavljaia v Train lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „All' Igea" ? nlici Fornelo ši. 4. — Stekleničica slane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako Be. dopošlje naprej 7 K, nakar ge ateklcničice dopošljejo franko in so v tern znesku zapopadeni vsi požiljatveni stroški. Dobiva se v voeh lekarnah.