Razgled. Avstrijski državni zbor — sklican. S cesarskim patentom z dne 26. aprila 1917. je sklican avstrijski državni zbor na 30. maj 1917. Prva seja se vrši tega dne ob 11. uri dopoldne. Veliko veselje in najlepše nade v boljšo bodočnost so zavladale zaradi oživljenega ustavnega življenja v Avstriji, in vsi narodi in večina političnih strank stavijo mnogo upanja v to zasedanje. Da bi le ne bili neprijetno iznenadeni in razočarani. Iz Linca se poroča: Zgornjeavstrijski deželni odbor je zvišal temeljno plačo za ravnatelje meščanskih šol za 2500 K, za strokovne učitelje za 2400 K, za učitelje I. razreda na 2000 K, za učitelje II. razreda na 1600 K, za učiteljice ročnih del na meščanskih šolah na 1200 K. Čisto nov način je uvedba doklad iz rodbinskih ozirov, ki jo je sklenil deželni odbor. Doklade znašajo pri oženjenih in vdovcih 200 K, in če imajo več kot 2 otroka 400 K. — Nemška višja trgovska šola v Ce* lovcu. Trgovska in obrtniška zbornica v Celovcu se je izrekla za ustanovitev nemške trgovske višje šole, ki bi naj bila namenjena Koroški, Trstu, Istri in Kranjski. Trdijo, da mora taka šola biti v Celovcu, ker je Celovec, kakor je izjavil podžupan Rach, najjužnejše mesto (?) in pa, kakor je dokazoval poslanec Dobernig, ker se tudi Slovenci pečajo z mislijo, ustanoviti take šole in razvijajo veliko organizacijo, v kateri hočejo združiti ves avstrijski jug s Trstorn vred. Poleg celovške trgovske akademije je pa zagovarjal poslanec Dobernig ludi ustanovitev nemške višje trgovske šole ne toliko za Nemce, temveč za — Albance, Grke. Srbe in Turke. Znani nemški hujskač — poslanec Wo!f zagovarja načelo, da izvoljeni narodi smejo druge tlačiti, s tem toraj popolnoma zagovarja srednjeveški — »Standrecht1*. To nas tudi spominja na požrešnega volka v hosti, ki davi in Irga uboge nedolžne ovce ali vsaka krivica se maščuje in krivičnik dobi prejalislej zasluženo plačilo. Načrt za avtonomijo Galiclje. Poljski klub je sestavil načrt za avtonomijo Galicije ter ga izročil centralni vladi. Avionomija dežele naj obsega v legislativnem oziru sledeče zadeve: Finančna, prometna, obrtniška, sanitetna vprašanja, določbe glede domovinskega prava, organizacijo visokega, srednjega in ljudskega šolstva, kazensko, policijsko in civilno pravo, trgovsko in montansko pravo, organizacijo sodnih in upravnih oblasti, tiskovno in društveno pravo. Kot temeljni zakoni naj veljajo tudi za Galicijo avstrijski državni osnovni zakoni. Glede zadev, ki ostanejo ostalim avstrijskim deželam in Galiciji skupne, je kompetenten avstrijski dižavni zbor, v katerega pošilja gališki zakonodajni zbor svoje delegate. Ravno lako voli gališki zakonodajni zbor zastopnike Galicije v avstroogrske delegacije iz svoje srede. Gaiiški zakonodajni zbor obstoja iz senata in deželnega zbora. Ta šteje 166 poljskih in 62 ru-sinskih poslancev, izvoljenih na podlagi splošne in enake volllne pravice. V narodno mešanih kmetiškin okrajih je uvesti narodni kataster in sistem dveh mandatov, v mestih pa proporcionalni sistem z listatni. Zenske z akadetnično izobrazbo in one, ki vršijo javno službo, smejo volilno pravico osebno izvrševati. Senat šteje 130 do 140 članov. Pripadajo tnu: 1. v deželi prebivajoči člani cesarske hiše, 2. dosedanji virilisti gališkega deželnega zbora (13), 3. rektor bodoče montanistične visoke šole, Ivovski in krakovski župan, eden zastopnik židovstva, 4. 45 delegatov veleposestva, 5. po 3 delegati lvovskega in krakovskega občinskega sveta ter lvovske in krakovske trgovske zbornice, 1 delegat trgovske zbornice v Brodih, 6. od cesarja imenovani člani avstrijske gosposke zbornice. Poljaki in Rusini tvorijo v deželnem zboru vsak zase narodno kurijo. Predsednika volita obe kuriji skupaj, vsaka kurija pa po enega poepredsednika. Predsedništvo senata itnenuje cesar. Upravo dežeie vodi od cesarja imenovana vlada s kanclerjem na čelu. Kancler mora biti član deželnega zbora. Agende vlade so razdeljene v 6 resortov (finance, prosveta, promet, justica, poljedelstvo, trgovina in obrt), katerim načelujejo državni tajniki. Kancelar ima pravico se udeleževati sej lninistrskega sveta, v katerem ostane tudi še naprej gališki minister. Višje uradnike imenuje cesar na predlog deželne vlade, nižje pa deželna vlada sama. Kot najvišje sodne instance se ustanovijo: najvišje .sodišče, državno sodišče ter državni svet, ki posluje kot upravno in državno sodišče. Dežela se razdeli v posamezne upravne pokrajine, katerim načelujejo pokrajinski predsedniki. O gospodarskih in kulturnih zadevah pokrajine sklepa pokrajinski svet. V pokrajinah, kjer šteje narodna manjšina najmanj 15°/o se uvede kurialni sistem. Mesta z več kot 100 000 prebivalcev tvorijo posebne upravne celote. Pokrajina je razdeljena v okraje, katerim načelujejo okrajni glavarji. Tem so izročene tudi vse agende takozvanega prenešenega občinskega delokroga. Občinske oblasti upravljajo le občinsko premožen^e, nazirajo blagotvorne in kulturne organizacije in izvršujejo del lokalne policije. Uradni jezik je poljski. Kjer pa prebiva vsaj lO°/o Rusinov, tam morajo oblasti poslovati dvojezično. Rusini dobe svojo univerzo. V vsaki občini, kjer je najmanj 40 rusinskih otrok, se mora ustanoviti rusinsk^ Ijudska šola. V narodnih rusinskih zavodih je rusinski jezik tudi notranji ursdni jezik. Pokrajinski in okrajni zastopi si določijo sami razpravni jezik. Razpravni jezik deželnega zbora in senata je poljski. toda rusinski člani iniajo iste jezikovne ptavice, kakor so jih imeli dosedaj v gališkern deželnem zboru Vloge na cesarja se pošiljajo v poljskem in nemškem jeziku. Nemščina ostane notranji službeni jezik pri železnicah, domobranstvu in orožništvu. V nemškem jeziku se vrši tudi dop^sovatije  galiških oblasti z vojnim ministrstvom vojaškimi uradi ter oblastnijarru in uradi ostalih avstrijskih dežel. Z dežeinimi dohodki razpolaga dežela, ki prispeva k skupnim stroškom Avstrije posebno kvoto Stroške za gospodarsko obnovitev Galicije po vojni pa plača cela država (Poljaki računajo, da bo treba za io najmanj 1 miljardo). Poljski elaborat vsebuje konečno podrobni načrt za organizacijo uradov ter predloge za pripravljalne in brehodne odredbe. Seveda je do uresničenja tega na jako široki avtonomni podlagi sesiavljenega načrta še dolga, dolga pot. — Iz poslednjih dejanj ruskega carja Nlkolaja. Casobisi poročajo, da je bilo eno poslednjih dejanj odstavljenega ruskega carja Nikolaja to, da je oprostil učitelje od vojaške službe. Ruskl emigrant) se vračajo v domovlno. Petrograjska brzojavna agentura javlja, da je nova ruska vlada že proti koncu meseca marca obvestila vsa ruska zastopstva v inozemstvu, da morajo vsem ruskim emigrantom dati potne liste za povratek v domovino. V slučaju potrebe je ruska vlada naročila svojim zastopstvom, naj podpro dotične emigrante z denarjem. Ta naredba je izdana za vse emigrante, naj so kateregakoli političnega prepričanja. Vsaka taka odredba je dokaz, kako zmago sta z usko revolucijo dosegli pravičnost in svoboda. Latlnlca na Japonskem. Japonska vlada hoče uvesti v vse šole in javne urade latinsko pisavo, da z njo olajša pojmovne znake japonskega jezika. Izkušnja dokazuje, da so sedanji japonski pojmovni znaki pretežki.