TRGOVSKI LIST Časopis trgovin^ Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, 'za.$ leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu, v Ljubljani 11.958 LETO X. Teleion št. 2552. LJUBLJANA, 12. maja 1027. Teleion št. 2552 ŠTEV. 54. Cene v veletrgovini. V začetku letošnjega leta je ten-dencu cen. veletrgovine skoraj v vseh državah spet padala. Samo na Japonskem, v Češkoslovaški, Franciji in Italiji se je pokazalo nalahno zboljšanje napram lanskemu letu. Znani gospodarski statistik Hellmich je iz-računil indeks cen v veletrgovini na zlatem indeksu. Prva številka je indeks januarja 1927, druga številka v oklepaju kaže indeks v januarju 1926: japonska 172 (107), Norveška 162 (163), Italija 153 (148), Anglija 148 (159), Švica 145 (155), Nizozemska 144 (153), Češkoslovaška 143 (142), Švedska 140 (149), Danska 139 (140), Nemčija 138’(141), U. S. A. 136 (149), Francija 130 (125). Jugoslavije Hellmich nima v seznamu, a »Trgovski list« priobča itak redno mesečno indeks naših veletržnih cen. Najdražja dežela je bila v januarju Japonska, za 72 odstotkov dražja kot v miru; za njo pridejo Norveška z 62%, Italija s 53% itd., kot je zgoraj označeno. Najcenejša dežela je slej-koprej Francija, samo za 30% dražja kot v miru. Če vzamemo dolar za osnovno valuto, vidimo sledeči razvoj povojne svetovne podražitve: Januar 1924 43%, junij 1924 33%, januar 1924 51%, september 1925 54%, januar 1926 49%, april 1926 40%, januar 1927 36%. Če vzamemo indeks v U. S. A. kot sedanjo svetovno pariteto, vidimo sledečo sliko za januar 1927 (v oklepaju zopet jartuar 1926): Japonska 136 '(127), Norveška 126 (114), Italija 117 (99), Anglija 112 (110), Švica 109 (106), Nizozemska 108 (104), Češkoslovaška 107 (93), Švedska 104 (100), Danska 103 (91), Nemčija 102 (92), U. S. A. 100 (100), Francija 94 (76). Splošno so se cene od lanskega do letošnjega januarja v razmerju do svetovne paritete dvignile; v Franciji in Italiji za 18 točk, v Češkoslovaški za 14, v Norveški in Danski za 12, v Nemčiji za 10, Japonski 9, Nizozemski in Švedski 4, Švici 3, v Angliji za 2 točki. V januarju 1927 so bile cenc na Japonskem za 36 nad svetovno pariteto, na Norveškem za. 26 itd., kakor nam kaže seznam. Pod svetovno pariteto je bil indeks samo na Francoskem, in sicer za 6 odstotkov. • • • ditve menične in čekovne zakonodaje, dvojno obdavčenje, mednarodno izenačenje plačil itd. V skupini vprašanj glede trgovine in industrije bodo govorili o zaščiti industrijske lastnine, o reviziji razsodiščnega reda, o izvršitvi inozemskih sodb, zlasti glede konkurznega postopanja, in slednjič o mednarodnih 6ejmih in razstavah. Tretja skupina se bo bavila s transportnimi vprašanji, vključno trgovsko zračno plovbo in zračno pošto, s poenotenjem zasebnega letalskega prava, z vprašanji cestnega, železniškega in pomorskega prometa, mednarodnih telefonskih in brzojavnih zvez itd. Kongresa se bo po dosedanjih poročilih udeležilo nad 40 držav, ude-ležnikov bo okoli 1000, med njimi 250 Amerikancev, 150 Nemcev in 100 An-gležeVi Med udeleženci beremo imena Balfour, Andersson, Clementel, Booth, Joung, Filene. Kongres bo pod pokroviteljstvom švedskega kralja. Kakor smo videli* je vodilna misel kongresa naprava načrta za odpravo vseh ovir, ki zastavljajo pot mednarodni trgovini — torej prohibitivna carina, transportna zaprtja, potni listi, težkoče naseljevanja itd. — Izrazila se je nadalje želja, naj bi se kolikor mogoče hitro odpravil davek na važne surovine, potom mednarodnega dogovora. Švedski delegati hočejo dati pobudo za raziskovanje, ali bi ne bilo bolje, da se domačim instrijam odtegne državna podpora. Itd. Veliko bo, kot omenjeno, odvisno od tega, do kakšnih rezultatov in sklepov bo prišla konferenca v Ženevi. Gospodarski položaj kraljevine SHS. (Poročilo jugoslovanske delegacije na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi. (Konec.) II. Prehajamo sedaj k analizi vzrokov, ki veljajo posebej za naše gospodarstvo. V ta uaiuen podajamo poročilo o sedanji situaciji glavnih strok narodnega gospodarstva, zlasti kmetijstva in industrije. Kmetijstvo. Situacija, v kateri se nahaja danes naše kmetijstvo, sppminja zelo na situacijo kmetijstva v srednjeevropskih državah v drugi polovici preteklega stoletja od tistega časa dalje, ko so evropska tržišča prevalili agrarni produkti, uvoženi iz prekomorskih držav in zlasti iz Združenih držav ameriških. Po svoji gospodarski strukturi je naša država bistveno agrarna in proizvaja toliko agrarnih produktov, da jih mora izvažati na svetovni trg, zlasti na srednjeevropski trg. Na svetovnem trgu se imajo naši agrarni produkti boriti s konkurenco, ki jim jo dela isto blago iz prekomorskih dežel. Iz razlogov, ki so znani in ki jih ni treba navajati, so stroški agrarne produkcije v prekomorskih državah manjši nt'go pri nas in ta razlika ni krita s transportnimi stroški, ki postajajo od dne do dne manjši. Vsled nižjih produkcijskih stroškov morejo prekomorske države prodajati svoje agrarne proizvode po nižjih cenah »d naše. produkcijske cene, kar znači, da izgubi naše kmetijstvo svojo renta-biliteto v kolikor je primorano oddati svoje proizvode na svetovnem trgu. • Če bi bila agrarna produkcija naše države namenjena le za kritje domače potrebe,;. bi bil problem enostavnejši; treba bi bilo samo uvesti agrarni protekcionizem, da se krije navedena razlika pri produkcijskih stroških. Kakor smo že navedli, je pa naša država izvoznik svojih agrarnih produktov in agrarni protekcionizem ne bi uspel. V tej situaciji, iz katere takorefaoč ni izhoda, skuša naše kmetijstvo preurediti svojo produkcijo na ta način, da opušča panoge, v katerih je prekomorska konkurenca najmočnejša (cerealije) in prehaja k drugim, v katerih je konkurenca manjša (živinoreja, vrtnarstvo, sadje reja in gojenje industrijskih rastlin). Ta izprememba pa zahteva ustanavljanje , industrij, ki predelujejo predmetne proizvode: živinoreja bazira na podelo-vanju mesa; vrtnarstvo in sadjereja na konservnih tovarnah; gojenje industrijskih rastlin na tovarnah, ki jih predelujejo itd. Na drugi strani je opažati iz istih razlogov poskuse globejšili transformacij, ki jih označuje splošna redukcija agrarne produkcije in sorazmerno naraščanje obrtne delavnosti. Bodo. li ti poskusi uspeli in v koliki meri; ali so potrebne druge mere in kakšne vrste v primeru, da bi te izpre-membe ne mogle omiliti gospodarske krize, to so vprašanja, katerim bo posvetiti vso svojo pažnjo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.1 V čisto izpremenjeni situaciji se nahaja vinogradništvo. Ono občuteva manj kot drugi agrarni produkti prekomorsko konkurenco, a vsled novih političnih mej so se razmere toliko poslabšale, da se tudi ono nahaja v ravno tako veliki, če ne še večji krizi kot druge stroke agrarne produkoije. Naj nam bo dovoljeno, da opišemo v kratkih besedah izpreinembe, ki so se izvršile na tem polju po vojni. Prod vojno so imeli vinogradniki naših novih pokrajin (Vojvodina, Hrvatska, Dalmacija, Slovenija, Hercegovina) za svoje produkte trg, ki je obsegal ozemlje, na katerem stanuje preko 50 milijonov konsumentov. Na tem ozemlju so mogli uspešno konkurirati ' s svojimi konkurenti iz drugih držav (Italije, Francije, Španije in Portugalske), ker je njihovo blago prihajalo na trg carine prosto, medtem ko so jo morali konkurenti plačevati. Čeravno so bili že tedaj produkcijski stroški v omenjenih pokrajinah višji nego v konkurenčnih državah, se je moglo vinogradništvo vzdrževati, ker je uživalo ugodnost zaščitnih tarif. Po vojni pa je ta ugodnost izginila. Na trgih bivše avstro-ogrske monarhije, v njenih glavnih konsumnih centrih (Dunaj, Budimpešta, Praga) veljajo za naše vino enaki pogji kot za vino iz konkurenčnih držav in ker so naši produkcijski stroški ostali višji, je naše vino izgubilo konkurenčno zmožnost na teh trgih. Vsled tega dejstva je prišlo naše vinogradništvo, kakor srno že omenili, v posebno težko situacijo: izvoz na omenjena tržišča kakor tudi na vsa druga tržišča je postal nemogoč; ostal je torej na razpolago le domači trg, ki pa ni mogel absorbirati vse produkcije. Treba je pa pripomniti, da situacija ni v vseh vinorodnih krajih enaka. Za vinogradništvo Vojvodine in Srema je kriza le mimoidočega značaja, ki bo končala v nekolikih letih, ker se nahajajo tu vinogradi na terenu, ki *se bo z lahkoto preuredil za druge nasade (žito). Vsled tega se bo v teh pokrajinah opustilo obnavljanje vinogradov in se bo po malem 1 Mislimo, i bilo brezdvomno v nasprotju z narodnimi interesi. Industrija. Specielni vzroki, ki so izzvali krizo industrijske delavnosti, so različni od že navedenih. Tu gre za pojav, ki je dobro znan v zgodovini politične ekonomije: začasna inferiornost mlade industrije napram njenim konkurentom, kojih industrija žfe dolgo deluje (infant ifldustry argument). Večina naših industrij je bila nedavno ustanovljena. Po oficielnih statističnih podatkih in po privatnih poizvedbah v tem predmet« je bilo 60% naših industrij ustanovljenih po vojni za časa periode gospodarskega poleta 1919—1928; ostalih 40% je bilo ustanovljenih bodisi pred Vojno, bodisi med vojno; pripomniti pa je, da so se te industrije s svoje strani znatno razvile po vojni; pred vojno so to bila mala podjetja z omejeno kapaciteto, ki so bila preurejena v velika industrijska podjetja šele po vojni. V konkurenci ž industrijo srednje Evrope bo naša mlada industrija še gotov čas inferiorna in treba bo, da jo podpira in ščiti država, da bo mogla vzdrževati tujo konkurenco. V zgodovini politične ekonomije je polno razlogov, ki potrjujejo našo tezo, ne da bi bilo treba mnogo dokazov zanjo. Omejiti se hočemo le na dve ali tri opombe, da pokažemo začasno inferiornost naše industrijske delavnosti. a) Naša industrijska podjetja, ustanovljena ali povečana šele pred tremi ali štirimi leti, niso še mogla amortizirati svojih investiranih kripitalij (poslopja, stroji itd.) in njihove letne bilance izkazujejo velike vsote za to amortizacijo. Industrijska podjetja v državah srednje in zapadne Evrope nimajo takih stroškov za amortizacijo in to je eden razlogov za njihovo sedanjo superiornost. b) Naša industrija se je ustanavljala in razvijala v periodi »gospodarskega poleta« 1919—1923, to se pravi ob času, ko je obstojalo, baš vsled tega poleta, pomanjkanje kapitala, spremljano od zvišanja obresti. Vsled pomanjkanja denarja so morala številna industrijska podjetja iskati kredit. Pri teh operacijah se ni inoglo vselej vzdržati primemo razmerje med lastnim kapitalom podjetja in kreditom in se ni moglo zadostno računati z visokimi obrestmi. Do leta 1924, to se pravi v najugodnejši periodi, so bile te zmote (nesorazmernost med lastnim kapitalom podjetja in kreditom, visoke obresti) zmagljive, kajti prodajna cena industrijskih produktov je bila dovolj visoka, da so bila krita ta bremena. Ali v začetku leta 1924, ko je nastopilo padanje cen industrijskih izdelkov, so postale visoke obresti neznosne. 3. Omenjamo še slednjič industrijsko ' inferiornost, ki jo povzroča nezadostno kvalificirano delavstvo. Naši tovarniški delavci se rekrutirajo iz kmetskega stanu in niso bili doslej zaposleni v industriji; tak delavec je mnogo manj spreten nego kvalificiran delavec, ki dela od otroškh let v industriji zapadnoevropskih držav. Poleg tega splošnega vzroka, ki velja več ali manj za vse industrijske stroke, se je pojavil v teku zadnjih let nov moment, ki je zelo poslabšal stališče gotovih industrijskih strok: ta novi moment je dumping. Notorično dejstvo je, da' gotovo število industrijskih podjetij srednje in zapadne Evrope prodaja svoje proizvode na tujih trgih po cenah, ki niso samo nižje od onih, po kateri jih prodajajo na svojem domačem trgu, temveč celo nižje od produkcijske cene. Ne bomo se zadrževali pri vprašanju dumpinga, ki je predmet posebnih poročil; opozarjamo le, da se nahajajo industrije naše države, ki proizvajajo pred-riiete, koje se uvaža v našo državo pod okriljem dumpinga (vijake, pile, bakrene sulfate, koruzni sirup itd.) v obupne mstanju, kajti ti proizvodi se čeSto prodajajo za cene, ki težko obremenjujejo narodno gospodarstvo v kraljevini SHS in ki povečujejo krizo. Ne da bi se spuščali v detajlno analizo tega dejstva, moramo omeniti vzroke, ki so vodili do zvišanja fiskalnih bremen, ki težijo davkoplačevalca. Posojila, najeta med vojno, in finančne obveznosti, ki jih je naša država podedovala kot naslednica bivše Avstro-Ogrske in ki so ji bile naložene po mirovnih pogodbah, obremenjujejo z močnimi vsotami budžet naše države in te vsote je treba dobiti od davkoplačevalcev. Na drugi strani je naš budžet obremenjen z velikimi izdatki, ki so potrebni za restavrirainje narodne dedščine, razdejane po vojni. Omenjamo le popravo železniških tifov in obnovo voznega materiala, popolnoma porušenega med vojrio. Istotako visoka fiskalna bremena so nastala kot posledica velikih administrativnih reform, ki so potrebne vsled dejanskega stanja po vojni. Več pokrajin, ki so prej pripadale raznim državni rti eriotanl in ati imele različne politične in administrativne organizacije, so se združile v eni državi. Treba je torej administrativnih reform velikega obsega, ki povzročajo mnogo izdatkov. Te treba kriti z davki. Treba je konečno še omeniti nova bremena, ki jih nalaga socialna zakonodaja, ki je bila pri nas pred vojno šele v svojih početkih in ki je poslej zavzfela najmodernejše forme. V državah s staro industrijo in velikimi kapitalijami je socialna zakonodaja, ki se je po etapah razvijala, zmagljivo breme; za naš narod, eegar industrija je mlada, pa tvori ta socialna zakonodaja, ustvarjena čez noč, izredno težko breme. Nimamo dovolj točnih statističnih po: datkov, da bi mogli ugotoviti odstotke naših državnih dohodkov, izvirajočih .iz. davkov, plačanih državi in občinam. Vendar lahko trdimo, opirajoč se na navedena dejstva in na delne poizvedbe o tem predmetu, da je naša država med najbolj obremenjenimi v tem pogledu in da so ta bremena tuSdi krizo poostrila. !■ - Razstava umetnega obrta: v Zagrebu. V nedeljo se je odprla v umetniškem paviljonu v Zagrebu razstava umetnega obrta, kateri moramo posvetiti tudi mi pozornost, zlasti pa bi naj naši umetniški krogi obrnili pažnjo temu velikemu kulturno-goSpo-dafskem faktu. Gospodarska zattfuga »Djelo« je združila vse deldVoljrte umetnike, obrtnike in tudi tovarniška podjetja ter polaga v domovini tako-rekoč ptVi javni raČiltl: Zastopani so Vse panoge umetnega obrta: cilimar-stvo z lioVimi umetniškimi izdelki; steklenina zjediitjedih tvornic stekla iz srbske toVarne stekla iz Paračina, vezenine raznih vrst, originaltite čipke, ki jih je po načrtih »DjelaV. izvršil Drž. osrednji zavod za žetiski domači obrt v Ljubljani, metalni pred-rtifetli rezbirtstvd, tapete, titnettto vezane knjige, igrača itd. Pet avor&ii je polnih prelepe robe in aranžma je nadvse okusen. Razstava je odprta do konca maja. Ljubljan-skini iriteresentom se nudi lepa prilika za obisk te razstavi, ker je železniška zveza zelo ugodna. Potrebno bi' bilo, dk' si prelepo ražstaVo ogledajo naše obrtnfe šolfe. Razstavo bi morali videfti zlasti tudi ohi krogi, ki nabavljajo prddihete uriitetnega obrta v inozemstvu, češ da se doma ne dobi ničesar. Prepričani smo, da pade ta predsodek že pri vstopu v pfvo dvorano, pri pddtobnem ogledovahju pa mOTajo postati ponosni na domače delo, ki je izvršeno tako firio,' da celo stroga nfednar&dna žirija v Parizu 1. 1925 ril mogla štediti z odlikovanji, ampak so dosegi tako posamezni ufnethiki kalcor tiidi zad.riijje ih podjetja' itfnogo najvišjih odlikovanj. Milivoje M. Savič: Tujci v našem gospodarstvu. t. Vpliv tujca na javno indraio. Vsakega človeka najtesnejše vežejo oziri okoliša, v katerem se je rodil ali v katerem se čuti domačega, torej v svojem rodnem kraju ali v svojem I narodu. To velja za vse ozire, tudi za moralne, ki vežejo človeka na svoj narod, dočim ga oziri napram drugim narodom ne vežejo. Tuj človek v tujem kraju, pa naj bo tudi najboljši človek v svojem kraju in v svojem narodu, vidi samo sebe in ozire na njemu tuj narod upošteva sdmo v toliko, kolikor so v skladu z njegovim osebnim interesom v različnih vprašanjih. Tujec gleda samb za svoje ih ne za javne interese. Vsled tega mnoge stvari ocenjuje po vrednosti osebne kalkulacije. Iz xega razloga se ne briga za moralo okoliša, v katerem sedaj živi, ampak samo za svoje interese. Radi iega bo tujec v tujini začel preje odirati ali kupovati po oderuških cenah nego doma. Tujec preje poizkuša podkupiti uradnike v tujini nego doma, tujec bo preje poizkušal tihotapiti v tuji nego v domači državi, tudi bo perje v tujini poizkušal doseči z napačnimi napovedmi manjši predpis davka nego v domači državi. Tudi bo bolj brezčuten v socialnem oziru, na primer napram delavcem v tujini nego doma ter veliko brezvestnejši pri plačevanju dolgov, prodaji blaga in izpolnjevanju obveznosti ter pogodb. Tujec bo tudi preje trgoval z ženskami v tujini nego v lastni državi. Tujec bo dajal nepri-jatelju nedovoljene informacije preje o tuji nego o svoji državi itd. Tujec je prišel v tujo državo, da zasluži in v tem je njegov glavni interes. Vse ostalo ga malo ali nič ne briga. Iz navedenih razlogov in ker imamo v našem gospodarstvu mnogo tujcev, katerih ne vežejo oziri ria naš narod, nego oziri osebne kalkulacije, obstoji velika nevarnost za našo javno moralo. Ta škodljiv vpliv opažamo pri agrarni reformi, v železniški, davčni, carinski, gozdarski stroki in v drugih strokah, kjer so tujci zainteresirani. Ako se še upošteva nezadostne plače uradnikov v povojni dobi in potrebe politikov (ker se politika brez denarja ne vodi) je navedena nevarnost tem večja. Tujci poizkušajo pri vsakem, da ga kupijo in imajo uspehe, da vsako gnilo in neodločno dušo res podkupijo. Koliko duš so oni kupili in koliko škode so s. tem povzročili javni morali' naše države! Kaj' naj se ukrene? Prvo je, da se ne dopušča dohoda novih tujcev, se: danje tujce pa si pioramo prizadevati, da jih kolikor toliko s. Silo asimiliramo našemu narodu. Kdor bi se ne hotel asirtiHirati, tega je treba bojkotirati ali ha gnati'. Kaznovati je treba z isto mero one, kateri denar dajejo!, kakor one, kateri ga sprejemajb. Tujce je treba kaznovati z izgoriom iz naše države, a naše z odstranitvijo od pOslbv, ako bi se dokazalo, da so po-ij^dSali podkupljevati. Pravico advokature je treba odvzeti vaakoihur, komur se dokaže, da je za kogarkoli račun kaj dal ali pri prejemu podkupnine posredoval. II. Potreba samospoznavanja. Nk Hrvatskem in v Slavoillji so trgovci, industrijci in obrtniki v glav-rierii tujci! Pravi Hrvat je saitio poljedelec ali delavec, a redko obrtnik ali mali tr-goVeč. Iz tega razloga so se pravi Hrvati navadili ria tujce in jim ne nasprotujejo, ker se jim zdi čisto nemogoče misliti, da bi mogli biti tudi sami industrijci, veletrgovci, voditelji ba°^ in tbvarn, ih da bi tudi oni niogli biti gospOdatjl. Hrvatje niso ritti navajeni teh poslov, niti nimajo kapitala, da jih prevzemo v lastne roke, kaj še, da bi jih sami osribvaii. Oni tudi nimajo za-upahja v sebfe. Pohrvateni ali deloma pohrvateni kolonisti - tujci, ki tvorijo pretežen del obrtnikov ih malih trgovcev na Hrvatskem in v Slavoniji, se ne upirajo tujčem, kajti tudi oni sO ali popolnoma ali vsaj deloma odtujeni Hrvatskemu narodu. V Vojvodini je naseljen tujec trgovec, obrtnik ali industrijec in se tudi on ne upira tujskemu vplivu, ker je tudi sam t jeka j došel iz tujine. V Vojvodini so Srbi, Bunjevci, Slovaki, Šok-ci poljedelski. Ako bi tudi hoteli, ne morejo prevzeti bančnih, veletrgov-ških in industrijskih poslov, ker mislijo, da niso za to niti v položaju, ker ttiihajo za to sposobnih ljudij, kajti nihče jih ni v to svrho odgojeval. Rav-notako je v Bosni trgovec, moderni obrtnik in industrijec priseljeni tujec. Med tem, ko je bivša Avstro-Ogrska naseljevala tujce, je od gospodarskih poslov s silo odtujevala domače ljudi. V Bosni je vsa veleindustrija v rokah tujcev. Bosanci, kolikor se upirajo (ker so po večini fatalisti in se ne upirajo) so preveč siromašni in za nova podjetja nepripravljeni, da bi se jih mogli oprijeti. V Sloveniji Nemci naseljeni od avstrijske vlade, Slovencev, ako niso bili ponemčeni, niso puščali do poslov. Nemci imajo tudi še sedaj gozdove in ostala veleposestva in velike tovarne; Slovenci so tedaj tudi presiroittašni, da prevzemo nemška podjetja in da si ustvarijo nove, čeprav bi imeli za prevzem podjetij sposobne ljudi. (Konce prihodnjič.) OBCN* ZBOR LJUBLJANSKE BORZE. Ker so bile radi formalnih napak volitve v upravo borze, ki so se vršile dne 22. marca t. 1., razveljavljene, se je v torek popoldrte ponovno vršil občni zbor. Od 165 članov se ga je udeležilo, deloma osebno, deloma po pooblastilih 132 članov. Občni zbor je otvoril borzni predsednik g. Ivan Jelačin ml., ki je po formalni otvoritvi in pozdravu navzočih podal izčrpno poročilo o borbi, ki se je vodila skoro 4 leta za devizno koncesijo. Osebno je neštetokrat interveniral. Za vprašanje so se zavzeli vsi slovenski ministri. Borba ni bila lahka. Za časa Da-vidovičeve vlade je bila koncesija že podpisana, dasiravno poskusno samo za ppl leta. Toda neposredno po podpisu je vlada padla in zadeva je zopet obtičala zlasti ob neupogljivosti ministra dr. Sto-jadinoviča. Končno smo dovojevali in danes smemo zanesljivo upati, da bo valutna in devizna borza meseca junija t. I. že poslovala. Ob koncu svojega govora je predsednik pozval vse gospodarske kroge, da se bodo posluževali naše devizne borze, ki se bo po izjavah merodajnih krogov, brez dvoma uspešno razvijala. Za volitve v borzni svet je predložila borzna uprava svojo listo iri sicer z istimi imeni, kakor pri občnem zboru, ki se je viteil 22. marca, izvzemši g. E. Hienga, ki kandidature ni sprejel. Podnačelnik ljubljanskega gremija trgovcev g. Jos. J. Kavčič je ugovarjal, da se pri sestavi oficijelne liste ni upoštevalo v zadostni meri trgovstvo, kajti od 165 rednih borznih članov je 105 trgovcev, ki imajo v borznem svetu od 16 mešat komaj 4. Tudi ni utemeljena trditev, da bi se borza naslanjala v glavnem na industrialce in trgovce. Če se pogleda statistične podatke o prometu v prošlem letu, še vidi, da pripada večji del transakcij trgovcem z lesom in žitom. Tudi gredo zasluge za usjievaiije borznega razsodišča pač skoro samo trgovcem. Ker se na apele J. J. Kavčiča, češ, da se naj trgovce pri sestavi borznega sveta primernejše upošteva, ni oziralo, je izjavil, da se volitev ne udeleži. Z njim.se je abstiniralo od volitev še čez 40 drugih trgovcev, Izvajanjem g. Jos. J. Kavčiča se je pridružil tudi veletrgovec g. E. Hieng. Nato so se vršile volitve. Izvoljeni so bili v borzni svet gg-: Karel čeč, Ivan Jelačin ml., Viktor Meden, inž. Vladimir Remec, Rihard Skubec, Janko Jovan, Jo-šk6 Javornik (s 93 glasovi) in Fran Pogačnik (s 65 glasovi); v finančni odbor gg.: Josip Gogala, Ivan Kostevc, Anton Kralj in Karlo Prohaska (vsi s 93 glasovi); v razsodišče pa gg.: Fran Hein-rihar, Simon Jurčič, Joško Majaron, V. H. Rohrmann, Anton Rojina in Avgnst Skabernfe (vsi s 94 glasovi). Zatem je g. predsednik zaključil občni zbor. VOLITEV POSLOVNEGA ODBORA PO DRUŽNICE OBRTNE BANKE KR. SHS V LJUBLJANI; V sredo dopoldne so se vršile v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo volitve članov poslovnega odbora podružnice Obrtne banke kralj. SHS v Ljubljani. Predsedoval je član centralnega upravnega odbora Obrtne banke Kr. SHS g. Eng. Franchetti. Navzoč je bil notar dr. Andrej Kuhar, ki je verificiral predložena delniška potrdila odnosno pooblastila. Od 7396 v Sloveniji podpisanih delnic je bilo prijavljenih celotno 4089 delnic oziroma 151 delničarjev z 1282 glasovi. Posebna določena volilna komisija je sestavila kompromisno listo z naslednjimi kandidati: Engel-bert Franchetti, Fran Ravnikar, Josip Rebek ml., Lovro Pičman, Karl Vidmar, Miroslav Urbas, vsi v Ljubljani in Jakob Zadravec iz Središča na Štajerskem. Posebno listo je predlagal gosp. Ivan Ogrin z naslednjimi kandidati: Fran Ravnikar, Anton Kavčič, Ivan Ogrin, Jakob Zadravec in Filip Tratnik. Stavbenik g. Ivan Bricelj je pa predlagal še tretjo listo in sicer: Eng. Franchetti, Fran Ravnikar, Lovro Pičman, Anton Rojina, Miroslav Urbas, Jakob Zadravec in Fran Bureš. Ker se ni doseglo konpromisno listo, ki bi se izvolila z vzklikom, se je pričelo glasovanje po listkih. Skrutinij je ugotovil, da je oficijelna lista prodrla z ogromno večino. Oddanih je bilo za oficijelno listo 60, za spremenjeno listo 5, za opozicijsko listo pa 10 glasovnic. Izvoljeni so bili Franchetti (1082 glasov), Josip Rebek ml. (1062 glasov), Lovro Pičman. (1082 glasov), Karel Vidmar (1060 glasov), Miroslav.Urbas (1082 glasov), Jakob Zadravec (1175 glasov) in Fran Ravnikar (1196 glasov). Od ostalih list pa so dobili: Ivan.Ogrin 153 glasov, Anton Rojina 173, Fran Kavčič 153, Jakob Kavčič 153 in Filip Tratnik 153 glasov. Delničarji so po poročilu predsednika g. Frančhettija še sklenili, da bodi za Slovenijo obrestna mera nižja nego jo je določil centralni odbor v iznosu 8% za zadruge in 10% za posamezne dolžnike, ker je ta za razmere v Sloveniji odločno previsoka. Dalje se je sklenilo zahtevati, da ostaneta Prekmurje in Brežice v okolišu ljubljanske podružnice in ne Zagreba. • * • IZVOZ ZAKLANE ŽIVINE V NEMČIJO. Kakor znano obstoje med našo državo in Nemčijo v gospodarskem oziru v toliko diference, da je naš uvoz zaklanih prašičev v Nemčijo zabranjen, dočim se uvozna omejitev ne nanaša na Ogrsko. Ogrski izvozniki in industrijalci mesne stroke so imeli zapreke pri izvozu v Nemčijo le v toliko, v kolikor so poizkušali, da obidejo stroge odredbe znanega nemškega zakona o preskrbi z mesom, kojega nemški uradi najstrožje izvajajo. Pošiljke, opremljene po odredbah tega zakona, so brez težkoč pasirale nemško mejo. Ogrska izvaža v Nemčijo pretežno večino zaklanih prašičev. Tako LA?26 izvozila skupno 836.650 kg zaklanih prašičev od tetra 684.550 kg v Nemčijo, 143.(440 v Avstrijo a samo 8.660 kg v ostale države. Z Nemčijo se priČno v doglednem Času trgbv-ska pogajanja. Upamo, da bodo ob tej priliki naši zastopniki dosegli, da ge prepreči nadaljno zapostavljanje naših interesov glede tako važnega izvoznega predmeta. Trgovina. ŽUo v Evropi. Konsum v Evropi že dalj časa žito mrzlično nakupuje in so se zaloge zelo zredčile. Iz inozemstva poročajo o opreznosti. V Kanadi je opreznost posledica zakasnitve v obdelovanju polja, v U. S. A. rezervirajo velike množi-žine za prebivalstvo v Misissipijevem Poplavnem okraju; vse to bo zmanjšalo eksportni previšek. Samo Argentina je Poslala v zadnjem tednu večje množine iz argentinskih prista-terifev sropo so mašale 600-000 kvar-v nrf>is£f!nice m moke napram 400.000 v zadn,ilm tednu- Avstralija je poslala jev več ko/ teovcga na inesežtia odplačila. LJUPLJHIi > spomenika oh vodi. GRITZNER Za jugoslovanski patent šl. 753 od 1. maja 1922 na: • ■ ■}' ■ • . : 1 »' ' Postupak za odlučivanje ulja OGLAS. Komanda 8. žandarmerijskega polka namerava nabaviti sledeče pisarniške potrebščine: 120.060 pol konceptnega papirja (11 kg teže); 4.000 pol pakpapirja za kuverte; 67 tucatov Hardmuth-svinčnikov (štev. 2 in 3); 34 tucatov svinčnikov, barvanih; 34 tucatov tintnih svinčnikov; 240 steklenic črnila po % litra; 24 steklenic črnila po A litra; 12 steklenic črnila po 1 liter; 24 steklenic rdeče tinte po 'A litra; 8 steklenic rdeče tinte po 'A litra; 3 steklenice rdeče tinte po 1 liter; 62 škatljic aluminium-peres; 300 komadov radirk za svinčnike; 300 komadov radirk za črnilo; 184 kartonov pečatnega voska boljše vrste; 30 kg gumi-arabieum; 350 klobčičev sukanca za šivanje aktov; 40 steklenic šapirographtinte; 8 komadov šapirographrol; 1 kompleten šapirographski aparat, veliki format; 500 pol lepenke; 4 blazinice za štampiljke; trakove za pisalni stroj: štev. 16 14 komadov, , Štev. 11 6 komadov, štev. 35 4 komade; Poživljajo se vsi tisti, kateri žele te predmete dobaviti, da pošljejo pravilno kolekovane, s Specificiranimi cenami označene ponudbe najdalje do 23. maja t. 1. do desete ure dopoldne komisiji, katera se sestane pri blagajniku tega polka. Nabava omenjenih predmetov se poveri onemu, kateri predloži najugodnejšo ponudbo, takoj po odobrenju Zandar-nierijske komande v Beogradu. Po zaključku rezultata se imajo, predmeti v roku 8 dneh dobaviti. Komanda 8. žandarmerijskega polka, E štev. 5216, dne 7. maja 1927. (Verfahren zur Ausscheidungvon Ol) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: ^Ing. MILAN ŠUKLJE Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 7. ^llhRNA k, <0 ternel ielei»#v Stara ipoieg L«onlf*aj « J prir „MAJARONČKOV“ špiritov in vinski kis Ustanovljena leta 1886 Telefon 2578 .O. NajboljSa Ifo Se vedno Puch-kolesa! Solidne cenel Plačljivo na obroke I IGN. VOK, Ljubljana • Novo mesto UUBL/ANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 . TEL. 2552 A m PRIPOROČA INDUSTRIJCE KNJIGOVEZNICA