[N«j*«£ji akmnakl dtwnik ▼ Zdniiwwh državah
v«.
J
TEUTOH; CHelica 3—3878
No. 43. — Stev. 43.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki
Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, »t the Post Office at Hew York, N. Y, under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 21, 1936—PETEK, 21. FEBRUARJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
V EVROPI SE ZDRUZUJE STARA PREDVOJNA GARDA
Nemčija, Avstrija in Italija v prijateljskem objemi
VLADA KOT POSREDOVALKA VŠTRAJKU
Piketi so zablokirani vho-de v tri velike Goodyear tovarne. — T. W. Cbapell nastopa kot posredovalec.
AKRON, O., 20. februarja. —T. W. Chappelu, članu delavskega departmenta, je bila povnyena težka naloga, <la lira vna s}K>r, ki je nastal ined stavka rji iu vodstvom Goodyear Tire and Rubber Co. — Vsled štrujka je prizadetih .štirinajst tisoč delaveev.
Piketi so zablokirali vhode v tri glavne tovarne ter v generalni urad. V tovarnah je še vodno kakih j>etsto delaveev, navzlic temu se pa lahko reče, <ia je obratovanje skoro popolnoma ustavljeno.
V Barbertonu je zaprla vrata Columbia Chemical Co., ker je 250 delavcev zažtrajkalo Iz simpatije do «">0 linijskih pipe-fltterjev, ki so skušali dobili na uro štiri cente več plače. V tovarni je bilo zaposlenih 900 delavcev.
Chapella je določila za posredovalca delavska tajni c a Miss Perkins.
Uradniki dveh železniških družb skušajo izposlovati proti štrajkarjem ustavno povelje, ker zadržujejo kare premoga, namenjenega Goodyear tovarni.
ARMADA NABIRA VOJAKE
WASHINGTON, D. C., 19. febr. — Na odredbo predsedni-j ka Roosevelta je vojni department naznanil, da je obnovil nabor za mladeniče, ki žele služiti v armadi. S tem lioče vojni department zvišati število stalne armade na 174,000 vojakov.
STARCI SE LOČUJEJO
SAN FRANCISCO, Cal., 20. februarja. — Pred šestimi meseci sta Benjamin F. Skellv in njegova žena praznovala zlato poroko. Včeraj je pa njegova žena vložila tožbo za ločitev zalkona, češ, da je ž njo surov, da jo zaničuje ter da jo šciplje.
CHATTANOOGA, Ten n., 20. februarja. — Ločiti se nameravata SOletna Martha Harden in njen 95 let star mož Enoch. Poročila eta se pred petimi leti.
PLIN V OPERACIJSKI SOBI
WOBURN, Mass., 20. feb. — Tokom neke operacije je napolnili plin operacijsko sobo. Dve strežnim sta omedleli, ]ravn& je pa komaj završil
HAUPTMANN ZOPET OBSOJEN
Umrl bo 31. marca. — Leibowitz zopet obiskal Hauptmanna.— Haupt-manna ne bo zagovar-Jat.
TRENTON, N. J., 20. febr. — Namestnik generalnega pravd-uika Wileutza, Joseph Laimi-gan je prišel ob lO.oO v stanovanje sodnika Tli omasa W. Trencliarda. kateremu je predložil besedilo nove smrtne obsodbe nad iiaiiptmannom. Navzlic bolezni se je Trenchard za to priložnost oblekel in je čakal na Lannigana v svoji knjižnici. Po kratkem razgovoru je Trenchard ob 11 podpisal smrtno obsodbo.. V predloženo besedilo je še vpisal čas izvršitve smrtne obsodbe in sicer v tednu, ki so prične s 30. marcem. Hauptmann bo tedaj umrl v torek 31. marca ali pa v petek 3. aprila.
Ob istem času pa sta Hauptmanna obiskala odvetnika S. Leibowitz in C. Llovd Fisher. Pri njem sta ostala štiri ure in pol, ne da bi dobila od Hauptmanna kako priznanje.
Največ j'* govoril Leibowitz in rekel Hauptmannu naravnost, da bo *noral umreti, ako ne premeni svojih dosedanjih trditev. Rekel mu je, da je Fisher zanj napravil že vse postavne korake in da zanj ni druge rešitve kot popolno priznanje, da izda svoje sokrivce, pa naj bo sam v ta zločin zapleten, kakor hoče. Edino s popolnim priznanjem je še mogoče doseči novo obravnavo. Leibowitz mu je odločno povedal, da nikomur ne mara pobiti pravice, da pa ga je pripravljen zagovarjati, ako mu pove vso resnice.
Hauptmann pa je ostal pri svoji prvo "i.i trditvi, da je povedal resnice in da je nedolžen. Resnih obrazov sta prišla Leibowitz in Fisher iz llauptman-nove celice. S seboj sta prinesla dvoje Hauptmannovih pisem, ki ju je napisal vpričo o-beh odvetnikov. V enem pismu sporoču kaznilniškemu ravnatelju Kimberlingu. da želi še enkrat govoriti z dr. Condo-nom, da gi prepriča, da ni bil on oni mož, ki je oil njega prejel Lindbergh ovo odkupnino na St. Raymond pokopališču. V drugem pismu pa sporoča Kimberlingu ,da bi še enkrat rad imel tazgovor z Leibowi-tzem.
Leibowitz je takoj spočetka, ko je bil naprošen, da prevzame Hauptn.unnovo zagovorni-štvo, reJkel, .la prevzame samo pod pogojni, ako mu Hauptmann pove popolno resnico. Ker je I^eibowitz prepričan, da je Hauptmaiiu kriv saj toliko, da je bil s kako drugo osebo v zvezi s tem zločinom in ker je ostal ITauptvnann pri svoji trditvi, da je nedolžen, je Leibowitz pozne ie naznanil, da ne prevzame zagovornistva.
NEOBIČAJNA OPERACIJA
Mašinistova roka je bila stisnjena med dvema železoma. — Zdravnik mu je odžagal roka z navadno žago.
LOWELL, Mass., 20. febr. — Mašinist J«-nn McCoy, ki je star 47 let iu ki je bil zaposlen pri dvigalnom žrjavu Lowell Gas & Light Co., leži v St. Joseph bolnišnici z odrezano roko. Po mni-nju zdravnikov bo najbrže ostal pri življenju.
McCoy j«- z žrjavom dvigal železje, ko se žrjav nenadoma prevrne in pide na železno tra-verzo. McCo", ki je bil v kabini žrjave, je obvisel z roko med žrjavom in železno traverzo, viseč v nahjhujšem mrazu 70 čevljev nad zemljo. Poklicali so gisilce, ki so naglo postavili visoko l^stvo. toda McCoveve roke niso mogli izvleči iz pasti. Medtem je prišel mladi zdravnik dr. Norman Long, ko je McCoy že viesl v zraku dve uri.
Ko je prišel dr. Long, mu pravi McCoy:
*4 Opravite dobro delo iii bom šel sam po lestvi navzdol."
Zdravnik mu da nekoliko žganja, nato pa se pripravi na operacijo. Malo pod ramo mu je pre rezal kožo in meso do kosti. Nato pa je vzel žago za žaganje železa in mu je prežagal kost. Rane. je nato ovil s kosom platro. in zavezal z vrvjo, ki jo je dal nek gasilec. Nato mu je okoli pasu privezal vrv in ga spustil na tla, nakar je bil z ambuVmčnim vozom prepeljan v bolnišnico. Na potu v bolnišnico je rekel McCoy: "Mislim, d?, so mi zmrznile no-gc."
V bolnišn ei je dr. Long še skončal operacijo, kolikor je še bilo treba. Nato pa je rekel: "Mislim, da bo še odnesel življenje.* '	,
WASHINGTON JE BIL OKRADEN
FREDERICKSBURG, Va., 20. februarja. — Zgodovinar Chester B. Goolricflc naznanja, da je med starimi arhivi našel poročilo, da je bila Georgeu "Washingtonu nekega dne ukradena obleka, ko se je kopal v reki Rappahannock. Iz tega poročila je razvidno, da sta bili tatici dve ženski. Ena je nastopila kot državna priča in ji je bila kazen odpuščena, druga pa je dobila des°+ udarcev s palico.
80 radikalcev aretiranih
NOVA VLADA NA ŠPANSKEM
Azana je naglo sestavil kabinet. — Napeto s t ponehuje. — Demonstranti zahtevajo osvoboditev 25,000 političnih ujetnikov.
MADRID, Španska, 20. febr. Po nedeljskih volitvah, pri katerih so socjalisti dobili večino v parlamentu, so bile po mestu velike demonstracije, v katerih je množica zahtevala, da izpusti vlada okoli 25,00 političnih kaznjencev, vsled česar je ministrski predsednik Manuel Portela Valladares bil prisiljen odstopiti s celini svojim kabinetom.
Dolgoletni voditelj Španskih socjalistov Manuel Azana je komaj stili ure po odstopu prejšnjega kabineta in po naročilu predsednika Niceto Al-cala Zaraora že sestavil novi kabinet.
Azana je bil prvi ministrski predsednik sedanje španske republike. Novica, da je Azana prevzel vlado, se je naglo razširila po celi deželi. Povsod je zavladale veselje, ko je vlada pomilostila vse politične ujetnike, raizun onih, ki so bili obsojeni na dolgoletni zapor. Amnestijsko povelje so prejela vsa sodišča in izpuščenih je bilo nad 25,000 kaznjencev, med katerimi jih je bilo mnogo, ki so bili v j'.vi'h od revolucije v oktobru i9?4.
V nemirih je bilo od nedelje ubitih 13 oseb, ko pa je bila razširjena vst. da je Azana prevzel vlado, je povsod nastal mir in red.
Oblasti so pred cerkve postavile vojaške in policijske straže, ker se boje, da bi jih leftisti zažgali kot 11. maja 1931, mesec >:atem, ko je bil izgnan kralj Alfonz in je bila razglašena republika.
iiiiiiiin^Mliflni^iiHiiiitiitiiii;^;!
Zaradi državnega praznika, ne izide jutri "Glas Naroda**. Prihodnja številka izide dne 24. feb.
Uprava.
NEMČIJA IZGUBLJA PROFESORJE
LONDON, Anglija, 20. feb. — Kot je razvidno iz poročila Lige narodov, je bilo v Nemčiji odpuščenih okoli 700 ■židovskih vseueiliških profesorjev, ki so večinoma dobili -svoje službe v Združenih državah, v Angliji, Franciji, Turčiji, Rusiji in po drugih državah.
Najodličnejši med tem 30 profesor Einstein, ki je sedaj profesor na Princeton vseučilišču v Princeton, N. J. V Zdr. državah je našlo službo 145 profesorjev.
Tekom letošnjega leta bo zapustilo Nemčijo še oko-li 200 profesorjev.
JAPONSKE
DIVIZIJE V __MANČUKU0
Japonci se izgovarjajo, da je to vsakoletna premestitev vojaštva. — Predlog za mešano komisijo zavrnjen.
TOKIO, Japonska, 20. feb.
—	Japonski vojni minister je naznanil, da boste v nekaj dneh v Mančukuo podani dve diviziji vojaštva. Vojno ministrstvo pa previdno zatrjuje, da je ta pošiljatev običajna vsakoletna premestitev vojaštva in da ni v ni kaki zvezi s poostrenimi odnošaji med Japonsko in Rusijo.
MOSKVA, Rusija, 20. feb.
—	- Glasilo ruske vlade "Izve-stja" poroča. da je sovjetska vlada zavrgla japonski predlog za mešano komisijo, ki naj bi določila mejo med Sibirijo ki Mančukuo.
Sovjetska vlada trdi, da je bila meja med Sibirijo in Mančukuo že določena po pogodbi Nasprotno pa predlaga sovjetska vlada, da Mančukuo in .Japonska odpoklice beloruske a-gente, ki so bili kot vohuni poslani v sovjetsko ozemlje.
Zadnje čase je bilo prijetih že več takih vohunov, pri kate-i ih je bilo najdeno japonsko orožje.
Dva taka vohuna sta bila pred vojnim sodiščem 14. nov. obsojena na smrt, eden pa 2G. januarja. Vsi so priznali, da so jih plačali Japonci in Manču-kuanci.
NOVA ZVEZA BO PREDSTAVLJALA MOČNO ENOTNO FRONTO PROTI SOVJETSKI UNIJI IN FRANCIJI
Vrše se pogajanja za staro trozvezo. — Avstrijski zunanji minister razpravlja z italijanskim zunanjim podtajnikom. — Nemčija bo Avstriji jamčila neodvisnost. — Italija bo dovolila vsenem-ško propagando.
RIM, Italija, 20. februarja. — Kot zagotavljajo dobro poučeni viri, se zopet kuje predvojna trozve-za in v doglednem času bo mogoče videti Mussoli-nija in Hitlerja, ko bosta korakala ramo ob rami. V teku so pogajanja za zvezo med Nemčijo, Avstrijo in Italijo s tihim priključenjem Madžarske.
Ta pogajanja so se vršila v Berlinu, Rim in Flo-
rence
DUNAJ, Avstrija, 20. feb. — Dunajska policija je vdrla v razna skrivališča ter aretirala nad osemdeset socijalistov in komunistov. Zaplenila je tudi dosti literature, ki je prepovedana v Avstriji.
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
Ill LET STARA ZDRAVNICA UMRLA
ST. LOUIS, Mo., 20. feb. — Tukaj je umrla dr. Marie Charlotte de Goliere Davenport, 111 let stara in po vsej deželi znana zdravnica. Zapustila ni nobenega denarja. Njen 65 let stari mož prosi prijatelje, naj bi mu toliko pomagali, da jo bi mogel pokopati.
Pokojnica je bila rojena v Rusiji ter je bila plemiškega rodu. Pred leti je bila vredna nad milijon dolarjev, pa je vse svoje premoženje izdala revežem. Zadnjih dvajset let je predavala po raznih mestih o zmernem življenju. Kadila je cigarete ter je večkrat pojavila v javnosti oblečena v moško obleko.
V	Florenci sta o tem razpravljala avstrijski zunanji minister baron Egon Berger-Waldenegg in italijanski podtajnik zunanjega urada Fulvio Su-vich. Nemški poslanik Ulrich von Hassell je imel razgovor s Suvichem in je takoj nato z aeroplancm odpotoval v Nemčijo.
Poglavitne točke nameravane zveze med Berlinom, Dunajem in Rimom bi bile sledeče:
1.	Nemčija in Avstrija postavita carino na točko, ki bi bila slična carinski zvezi.
2.	Nemčija jamči neodvisnost Avstrije.
3.	Italija dovoljuje neovirano vsenemško propagando v Avstriji, dokler ni ogrožena njena neodvisnost.
Uradno poročilo o razgovoru med Suvichem in Berger-Waldeneggom z nobeno besedo ne omenja kake zveze z Nemčijo, pač pa izjavlja da sta se raž-govarjala o splošnem položaju.
Suvich je po razgovoru z avstrijskim zunanjim ministrom takoj odpotoval v Rim da Mussoliniju poroča o uspehu konference.
Prva trozveza med Nemčijo, Avstrijo in Italijo je bila sklenjena leta I 882, ko je prišla Italija v spor s Francijo o kolonijalnem vprašanju, zlasti glede Tunisa. Sedanji spor Italije z Anglijo in Francijo je sličen sporu leta 1882.
Italijansko poročilo o konferenci v Florenci polaga največjo važnost na podonavsko vprašanja ter posebno spo-minja na v marcu 1934 v Rimu med Italijo, Avstrijo in Madžarsko sklenjeno pogodbo, ki določa gospodarske in politične odnoša-je med tremi državami.
Italijansko uradno poročilo se glasi:
"Signor Suvich je odpotoval v Florenco, da obišče avstrijskega zunanjega ministra, ki je prišel za nekaj dni na oddih.
"V prisrčnem razgovoru sta oba državnika ob tej priliki razpravljala o splošnem položaju, posebno z ozirom na odnošaje med Italijo, Avstrijo in drugimi državami podonavske pokrajine.
V	političnih krogih je povzročil pozornost tudi obisk poljskega poslanika Alfreda Wisockega pri Mussoliniju. Temu obisku pripisujejo tem večjo važnost, ker obstoje prijateljski odnošaji med Poljsko in Nemčijo, kakor tudi med Poljsko in Italijo.
LONDON, Anglija, 1 9. februarja. — Ker je Italija zopet zapretila Angliji, je angleška admiraliteta poslala več bojnih ladij z Malte proti Sueškemu ka-. nalu. Angleško brodovje na Malti je izpostavljeno italijanskemu napadu, ker se nahaja Malta sama, 60 milj od Sicilije.________, -__j
ȣ99 VZnUDZ"
New York, Friday, February 21, 1936
THE LA Ttn F ST SLOVENE DAILY IN U. S.
4€
Glas Naroda
M
□
novnoic PUBLISHING COMPANY
L BawJX Treat.
-SLAB NARODA" <V«A«e «1 «H M)
of above officers: New lark Oty. N. I.
Except Bandar« Holiday!
it fletrt lata
Za New Tort aa ealo lato UHM	f?.oo
2a pol leta ...................98.60
Za taoaeaaatro aa ealtf lato------«7.00
Za pol lata............. _	nja
ptloB Yearly fAOO
XMae Naroda" lahaja mM dan laraem«	to pramlkw
bra* podpisa la oaabooad ae oe prlobCuJeJo Denar naj ee Mmnfl •Mljatt po Money order Pri aprenembl kraja oaruCntkoT. proctao, da as aaa cadi preWnJ* M»all*Be naaoaal. da hitreje najdena »»Tigwtfc«
ULA* NARODA", tit W 18th Street, New Tartu N. f.
CBHum
lepi steklenici, skladu z blesteco s e eašo — poleg sija finega prta in krasne sre-brnine.
N e recite Pivo — recite Ruppert's
PUST IN PEPELNICA
Se vedno smo v predpustu. Toda prav dolgo ne bomo. Prihodnji teden bo zaključek. Prihodnjo sredo bo pepelnica.
Zdaj <se še da kakšno norčijo upravičiti, kamlu pa ne bo več mogoče.
Oglašajo se govorniki, ki mlatijo prazno slamo ali pa trosijo neumnosti v svet. Pri tem hočejo in zahtevajo, da jim ljudstvo verjame.
V ndkem članku je rečeno, da je čas razkrinkati krvi-željne politike ter jim naprtiti odgovornost za sedanjo mi-zerijo.
Tega članka seveda ni objavil "Popolo d'Italia", čigar duševni oče je najbolj krvoločen politikaš, zdražbar Mussolini, možak s krinko na obrazu.
Skozi krinko pa sikajo njegove besede:
— Če bodo sankcije razširjene, če se bo svet uklonil satanskemu pritisku imperijalistov, če rožljanje z orožjem ne bo potihnilo, bo Evropa brezpogojno zgrmela v najstrašnejšo vojno.
Ali ne presega to vseli meja? Mussolini govori o satanskem pritisku imperijalistov, o rožljanju z orožjem in o preteči vojni. . .
Kje pa divja sedaj strašna vojna? Čigav satanski pritisk jo je izvalf
Blaznež se izdaja za svetnika, ko tarna: — Liga narodov meče Italiji polena pod noge, ker hoče osvoboditi dva milijona afriških sužnjev.
O, seveda. V Afriki so sužnji, v ozemlju med Postojno, Bovcem, Meranom in Messino na Siciliji 30 pa sami svobodni ljudje. Dvainštirideset milijonov ljudi, prostih in svobodnih, ki lahko izražajo svojo voljo in lahko svobodno izražajo svoje misli.
Noben norec pa ni tako blazen, da bi vcasi ne zinil pametne besede.
Iu Mussolini je rekel: — Embargo na olje se bo zaključil z blokado, blokadi bo pa sledila vojra, ki bo uničila vso Evropo.
Embargo na petrolej ne bo zaključil vojne v Afriki, em bargo se bo končal z evropsko vojno. To je Mussolinijeva pre? nja.
Da prikrije svojo lastno bojazen skuša druge navdati s strahom.
Komu se mora svet zahvaliti za vojno v Afriki?
Ali jo je Italija res začela v namenu, da "osvobodi dva milijona afriških sužnjev"!
Italija išče prostora za svoje odvisno prebivalstvo. Pod praporjem pravičnosti, svobode in civilizacije se hoče polastiti ozemlja, ki ji ni pritiče po nobeni božji in ]>o nobeni človeški postavi.
Prepustni čas . . . Nori plesi . . . Tenia pepelnična "sreda je pred vrati.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
v
« 2.7S $ 5.15 $ 1.25 $11.75
warn
Din. 1M Din. 2M Din. StO Din. 5tt Din. ltM Din. 2ttt
▼ niuio
Za t 9.25______________lir ltt
4 18.2*____________Ur 200
$ 44.00 ____________ Lir 500
0 87.50 _______________Ur 1000
5174.00 -------------- Ur 20t0
$200.00 ----------------- Ur 3000
WEE BE CENE BEDAJ HITEO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
veejlh metkov kot acoraj nil ttzmb dmUoJtmo «t bolje posoja.
t dtnirjlli
doU ▼ starem kraju iaplačU« v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA BVB§CJEHO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L—
aaaaa^ »aMa JB/*-aaaaMaraa
«1»
mXQDBMC PUBLISHING CQMESHX "Glaa Hare'*«"
M. t
Naši v Ameriki
SOJAKri PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Dopisu
Worcester, X. 1\
Ne vem, kalko bi začel z dopisom, ali s hvak) ali z grajo letošnje zime. Snega imamo več kot preveč, da so ceste le za silo odprte. Mraza smo se že vsi naveličali, ker je cel mesec kazal toplomer vedno pod ničlo. Za led je bila dobra letina to zimo, zredil se je do 25 palcev.
Da nam ni dolgčas, nam po en dan južni, en dan pa severni vetrovi z viharjem pošiljajo snežinke. Tako piskanje o-koli oglov jo kakor armada škotski li 4 M udelzoka rje v'
Vremenski preroki so zopet na delu in nam' oznanjajo zgodnjo spomlad. Kakor pred letom dni, se je pojavilo več teli prerqkov, 111 oznanjalo zgodnjo pomlad, pa smo se vsi obrisali pod nosom.
Namesto 4 tedne poprej je bilo 4 tedne pozneje. Ko bi i-meli farme rji malo manj teh obetačev in vladnih odredb, bi še šlo nekako, tako gre pa vse počasi k vragu. Ni dosti, da na-s mlekarske zadruge in prekupčevalci izkoriščajo, ampak še vlada pomaga, da na-s poprej spravi na beraško palico, ki ni daleč od nas. — Giii za druge ljudi, — kakor je pri nas v Domžalah dejal mož, ki je podajal apno.
V zadnjem času se večkrat čita, ko Zgaga okrcne sedaj tega sedaj drugega dopisnika radi napak v izrazili slovenski besedi. J a, dragi Zgaga, vsi nismo trgali hlač po visokih šolah, kakor si jih ti in še mnogo drugih kritikov. Malo je tudi treba potrpljenja, da se izobrazimo, pa bomo tebi enaki. Tudi tvoje kolona potrebuje večkrat kaj pikrega, tudi ti nisi eden izvoljenih med poklicanimi.
Zgagovo kolono že zasledujem par let, posebno pa v zim-?kem času, ko je več časa za branje, 111 večkrat sem opazil tu in tam v njegovi koloni reklamo za izvrstne krvavice, ki jih izdeluje ta ali oni rojak. To zimo je pa reklama utihnile, edino ko orehi debeli ocvirki mu rojijo po glavi. Radi tega mi je uniljivo iz kakšnega vzroka sta prišli dve pošiljatvi praznih klobas v to farmarsko naselbino, ali za posušit, ali za napolnit, ne vem. Radi tega bi prosil pojasnila Zgago, če pa sam ne veš, blagovoli se obrniti na informacijski urad. Naj bo odgovor povoljen, ne pa tak kot lansko zimo, ko je rojak
zahteval dve danki od enega prašiča. Te vrste pasme tu ne uspevajo.
Tu redimo le prvovrstno blago za domačo in tujo uporabo. Za cirkuške pred stave iz-rejene živali je tu premalo, 111 posebno take z dvema bankama.
Novic ni, ki bi širšo javnost zanimale.
Rojak Frank Pirnat, ki je dobro znan v New Yorku in o-kolici, bo v kratkem postavil moderno žago na svojem posestvu.
Zanimajo nas dopisi iz starega kraja od nekdanjih ame-rikancev, ali so zelo redki. Želeti je, da .se Jože večkrat o-glasi, in več napiše iz Domžal in okolice.
Pisma so skoro izostala. — Vzrok je iskati v slabih razmerah tu v Ameriki. Spominjam se še '2o let nazaj, ko je sosed pisal družini in zraven poslal pozdrav od drugih. Ah, kaj pozdrav, dolar naj pošlje.
Tudi tu nam manjka dolarjev. Dobri časi so minuli, in kdor ima danes še dolar, ga drži za slabše čase, ki se nam o-betajo. Ako zopet Hooverjevo prosperiteto spravijo v Belo hišo in californijskega senatorja. Diesla, ali kakor se že piše, potem pa dragi rojaki, kar lepo culo na ramo, pa na prvi pa mik, od koder nas je veter prinesel.
Mogoče se mi boste smejali l Smejali smo se vsi, ko so govorili, da se bliža prohibicija, ]>a je res prišla. Seveda, nekaj smo se pa vendar naučili, namreč, variti pivo, kuhati takrat-ga (to je domžalski izraz), mešati raznovrstne esence, da smo Izostali pravi kemiki, zraven se je pa še kakšeu kvoder vjel. t V so se nam park rat češplje pri smodile, je bilo pa v tretje o I raj t. Vse je šlo po grlu, ma-gari če je bilo gosto kakor kaša.
Mussolini ju bi poslal turškega boba, da bi ga vraga razneslo na miljon koscev.
Obzorje 11a azijskem kontinentu napoveduje viharje.
Ako se ruski med veti ne zdrami o pravem času, lahko doživi poraz drugega Port Ar-.turja. zakaj žolta rasa stega vratove malo predaleč. Ne ro-žija kakor Hitler ali Mussolini. ampak skrito kot mačka jemlje kos za kosom. Časopisi poročajo, da že poželjivo gleda ameriško celino. Precej trd oreh bo, odtrgati eno ped a-meriške posesti. Ni še nevar -nosti, ali treba je biti pripravljen.
Nisem noben vojni kričač, še manj pa lastnik municijskih akcij, aH star pregovor pravi: — Če hočeš mir, pripravi se za prepir.
Hauptmann je že s tem zaslužil stol, ker mora javnost že čez leto dni čitati laži, ki jih prinašajo časopisi o njem.
V	Charity bolnišnico v Cle-velandu je bila pripeljana 19 let stara Angela Samec, ki je zavžila -strup vsled brezposelnosti, in ker ni mogla kupiti potrebščin za svoja dva mlajša brata. Dekle je ena izmed devetih otrok v družini.
• * *
V	Clevelandu je Frank Ko-midar prejel žalostno vest, da je v Ljubljani umrl njegov brat Jože Kom id ar, star 54 let in rojen v Nadlesku pri Ložu. Pokojnik je bil dolgo let v Clevelandu in svoječasno je imel gostilno v 2. ul. Bil je do zadnjega samec, toda, ko je bil že bolan 111 napol v nezavesti, so ga prisilili, da se je poročil v positelji tri dni pred smrtjo. O veljavnosti te poroke bo vsekakor imela sodnija v starem kraju zadnjo besedo. V Ameriki zapušča brata in sestro.
* * *
Ivan Zupa;i, urednik Glasila KSKJ., se je vrnil te dni iz bolnice na svo.i dom v Clevelandu. Poroča se tudi, da je
Peter Zgaga
Sedaj pa še, kako živimo v tej zasneženi newyorški državi. Smo 220 milj od mesta New-York proti mrzli Canadi. To je tam, kjer je, kakor je moj prijatelj rdkel, Bog culo zgubil po zimi. Mi Slovenci, kot dobri kristjani, jo pa iščemo.
Živina ima prav dobro ceno, če hočeš kupiti, če imaš za prodati pa takoj doli zleze za 35 odstotkov. Tele, srednje, en dan staro, 5 dolarjev. Škoda, nevarno obolel njegov sin John,
da krava povrže samo enkrat v letu, namestu vsak mesec, kakor zajka. Mleko do 2 dolarja 3 5 j 10 maščobe za sto funtov. Kakor sem že rekel, vse bi še šlo, ko bi ne bilo toliko svetovalcev. Treba bo poklicati kralja Matjaža, da nam pomore iz zagate.
S pozdravom!
P. Rode.
Shirkicuille, I ud.
Vsak dan slišim po radio, kako primanjkuje po mestih premoga. Tukaj okrog so sami premogovniki, pa jili več nego polovica počiva. V glavni maj-ni je delalo pred leti od štiristo do petsto mož, lani je pa prišlo povelj'?, da morajo delavci odnesti svoje orodje domov. Kompanija je dala pripeljati maš merijo za rezati in nalkla-dati premog ter zaposlila samo mlade delavce.
22. januarja so pa majno za prli. Kot se sliši, jo je dala zapreti tista družba, ki je prodala stroje na dolg. Tako so sedaj ljudje brez dela in brez premogli.
Tukajšnji Slovenci nameravajo začeti svojo majno. To je lepa in priporočljiva ideja. Marsikdo hi dobil delo in zaslužek. — Pozdrav!
Frank Fik.
ki je študiral dosedaj 11a Kent kolegiju v Kent, Ohio, in bo moral najbrž začasno opustiti študije.
Zaradi bega cez mejo
so karabinjerii Iz Dolenjega v Brdih prijavili sodišču 54 letnega Karla Kanzula. V zadnjem času je sodeč po prijavah zbežalo prelro meje večje število ljudi. V poslednjih mesecih je ilegalno prekoračilo mejo o-krog 1.300 f.-yitov 111 mož.
17. februarja popoldne je sedela Mrs. Ana Tkalčič v svoji kuhinji v Clevelandu in se pogovarjala « svojim možem in z nekaterimi prijateljicami, ki so jo obiskale. Naenkrat se je ženska sklonila naprej in — umrla. Bolna ni bila prav nič, saj je zjutraj še prala. Ranjka je bila 53 let 51 ara, rojena v vasi Gudal.j, fara Sv, Nedelja. Zapušča tr i otroke. Sin Xick je dobro poznan v mladinskih športnih krožili, ker je načelje-val mnogim teamom in jim pomagal do zmage. Vodil jo t url i
Pioneer čanipijone lansko leto. * * *
V Chicagu se je Anton Medved težko ponesrečil pri delu v tovarni. Stroj mu je odrezal tri prste na desni roki in pol
kazalca na lovi.
» » *
O obilili nesrečah med rojaki v Milwaukee se poroča le dni: Pri delu v tovarni se je ponesrečil mladi rojak Frank Remsko, brat poznane Mrs. Fannie Levstik (Kos). Padel je 11a ledenih tleh in si izvinil nogo. — Istotako se je pri delu ponesrečil znani slovenski plumber Joe Bashel. V zadnjih mrzlih dnevih je bil klican k ■nekemu rojaku, da bi odtajal vodno cev. Pri tem se je posluževal takozvanega "blow tor-clia", ki je pa iz neznanega vzroka ugasnil. Ko ga je hotel zopet prižgati, je nabrani plin eksplodiral in Bashel je dobil pri tem precejšnje opekline po rokali. glavi in obrazu.
Kdo je optimist? Na to vprašanje je nešteto odgovorov.
Znan mu je pa tudi naslednji slučaj:
Rojak, ki je bil že deset let plešast, se je odločil in šel v lekarno vprašat, če imajo kako sredstvo, s katerim bi si giavo namazal, da bi mu zrasli lasje.
Lekarnar mu je dal neko mazilo.
—	Koliko stane ? — je vprašal rojak.
—	Petindvajset centov.
—	Ali mi bodo zrasli lasje?
—	Na škatljici piše, da bodo, jaz pa ne vem.
Rojak je nekoliko pomislil 111 dejal:
—	No, če na škatljici piše, da bodo zrasli, mi pa še dva
glavnika prodajte.
*
Slišal sem zgodbo o starem gorenjskem kovaču, ki je imel vsega skupaj dvaintrideset o-trok.
Bil je seveda štirikrat poročen in ker je bil precej premožen, se ni nobena predolgo po-mišljala, ko jo je zasnubil.
Zadnja njegova žena je bila stara šele petindvajset let, do-čim je on že v šestdeseto lezel.
Slava o kovaču z dvaiutri-desetimi otroci se je razširila pveko vse domomine.
Nekoč je prišel v vas tujec in je hotel videti kovača.
Pred kovačnico opazil lepo mlado ženico in jo je vpra-
KNJIGE
Vodnikove Družbe
ZA LETO 1936
so dospele. Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po pošti.
Kdor jih hoče od nas naročiti, naj pošlje: —
$1;
50
LETOŠNJA ZBIRKA VSEBUJE
SLEDEČE KNJIGE: VODNIKOVA PRATIKA;
POT K MRTVIM IDEALOM;
(5 KNJIG)	TEMNA ZVEZDA;
PETDESET ODSTOTKOV (povest),
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
21« WEST 18th STREET	NEW YORK, N. V.
—	Ali stanuje tukaj kovač, ki ima dvaintrideset otrok?
—	Seveda. — je odvrnila, jaz sem njegova žena. Kar v kovačnico stopite, menda je notri.
Toda kovača ni bilo v ko-vačnici, pač je pa poleg nakovala stal čvrst mladenič in neusmiljeno udrihal po kosu razbeljenega železa.
—	Pa menda ja niste vi tisti kovač, ki ima dvaintrideset otrok? — ga je vprašal tujec.
Fant se je zarezal in odvrnil:
—	Seveda nisem. Ne vem, kam je šel. Jaz sem njegov pomočnik.
Premožen farmer je imel več otrok in si je mislil:
—	Najstarejšega bom poslal v poljedelsko šolo, kjer so bo naučil modernih metod, da njemu in njegovim bratom ne bo treba toliko trpeti kot sem moral jaz.
In poslal ga je v mestne šole.
Fant je bil zelo brihten in marljiv. Učil se je, da so se u-čitelji kar čudili njegovemu znanju. Visoko šok> je dovršil z odliko. Nato je šel na univerzo, ki jo je tudi z odliko dovršil in je postal nekak doktor poljedelstva in gospodarstva.
Po obedu sta se odpravila z očetom-farmerjeni po posestvu, da se prepričata, kaj bi se dalo izboljšati iu preurediti, da bi bilo več dobička od farme.
Komaj stopita iz hiše. je že začel učeni sin razkladati svojo učenost.
—	Kdaj si pa zasadil 0110 drevo? — vpraša očeta.
—	Tistega leta, ko sem te v šole poslal, — odvrne oče. — Osem let bo tega.
—	Jablan, ki si jo vsadil, je preblizu hiše. ' In tudi ni na pravi strani vsajena. Bolj proti severu bf jo moral vsaditi. Le poglej, kako hrapavo skorjo ima. To je slabo. Če bi rasla na oni strani hiše, bi rodila dosti bolja .jabolka. Seveda, ti si neuk, ti nisi študiral. V šolah smo se vse natančno učili. Na farmi bo treba marsikaj pre-drugačiti in izboljšati.
Tako govori učeni sin, ubogi oče si je pa brisal pot s čela, kajti drevo, o katerem je govoril študirani sin, ni bila jablan, pač pa — hruška.
" BL A 9 N A RV D'A "
New York, Friday, February 21, 1936
THE LARGEST SLVVENE VA1LT IN V. 9.
P. S. FINŽUAR:
SLEPEC
Na postelji leži sam izsušen, dvignil in vtikal nosek vsepo-izstradan. Osivela brada ni po- vsod, da je prekucnil svečnik z česana in ni obrita. Pod obrv- mize.
mi, v globokih duplinah, tiči- Pa Majda! Ta ničemnrnica ta ilve krvavi brazgotini, kjer mala. Prve rokavičice ji je so se smehljale nekdaj tiste prinesel Božiček, in sedaj jih ne skrbne, dobrodušne sive oči. sname. Po piškotih grabi v ro-Odeja in posteljnina — Bog, da kavieah, za potico prijemlje v je ne vidi! — vse preplezano, njih.
krpa na krpi. <)d postelje vo- Pa mama. mama! Za neves-nja po plesnobi.	to hi jo predal, taka je bila v
— Ob hladni peči se je zgaui- novem šalu. In pokrivaje ga lo, šepetalo je boječe, nato so je nalašč napravila tako, da je se izmuza'i skozi vrata: prvi, sprožila dva kodra na čelo, o, drugi . . . i,i sedmi. Sedmi je tista dva kodni! Ko seiu jih bil žena, k: je dahnila od vrat prvič videl, se je zgodilo za sem proti p' stelji: — Zdaj gre- večno. — In nato se je sklonila, mo, ata.	tiho do njega in ga skrivaj po-
Slopee ni odgovoril. Zazeb- ljubila, da niso videli otroci, lo ga je, da je potegi"* borno Oči so ji tonile v smehu in sol-odejo nase.	/ali.
Silno grenka črta okrog u>t- Potem pa je zadišalo po ka-nic se je topila, se razširila v dihi po vseli sobicah, hlagoslov
V Rumo ter pokazal pismo odvetnika dr. Georga Aekera iz Bukarešte, V\ hoče ta proces privesti do kraja. Odločitev bo fradla 22. aprila pred sodiščem v Bukarešti. Gjergjevič je že toliko zapravdal, da nima niti denarja za pot do Bukarešte.
m
smehljaj, oblak z njegovega Če-la je ginil, celo posineli brazgotini v duplih pod obrvmi sta vz t repe t a val i. kakor bi pome-žrkovali v velikem veseljn.
Kaj bi ne?
Prišel jo domov iz tovarne. Vesel je sle cel zamazani snk-njič s širokih pW* iti ga obelil na kljuko. Nato si je zavihal rokave. Zena mu je nalila goike vod" v torilo. In ko je splahnil umazano črnjav s sebe. mu je nalila hladne vode v u mivalnik. Pihal je in škropil okrog sebe kot razposajena račka, po kuhinji je zadišalo po milil. Poleg njega je pa stala ona in ga gledala — močnega in zdravega, kako je rasel pred njo ves čist in prazničen. In nato per"!o. ki ura je Čakalo, da se preob!'»če! Kakor sneg!
Komaj da je utegnil pojesti. — Hitro jo je udaril po mestu od štacune do štacune. Za .Tošika. za Micko. za Majdo, in za mojega Matevžka. tega kuš-travčka, in za mamo, za njo vsega po dvoje, da bo še za tistega, ki ga še ni. iu vendar je že. Doljje, od dola so bile i z vlečene njegove roke, pa so koma i objel? vse darove, ki jih je pritovoril domov.
Tn doma!
Ta Mat ovitek! N« prste se jo
j«' kropila mama, oče pa je vihtel pos >d> 7. žerjavico. Prižgali <«> vse lučke pri jaslicah in vse svečke na drevesen. Zvonovi so zatieli. družina se je ustavila, pesem se jo dvignila.
Matevže*' — kuštravček je
koracljal dva takta za njimi.
Tedaj pa je oslepelega samotarja pretreslo. Skozi možgane mu je ustrelila bolečina. Vonj kadila se je prelil v smrad smodirtka, lučke so zbledle in se raztegnilo v dolge krvave jezike, ki so sikali iz gobcev topov. Namesto blagoslova — kletev, namesto smeha — stokanje, namesto perne postelje, blato v ja-.ku In žvižgi sika-jočih krogel . . . nato pekoč in a do danes in do konca . . .
Tihoma so se odprla vrata. Drsajoči koraki sedmerih so pripolzeli v sobo-edinko.
—	Mama!
—	Ali te zebe, ata?
—	Kaj boste seda j f Jej te, lačni ste.
—	Sa j bomo, ljubi moj L
Mama je šla po skledo krompirja v oblicah, ki jili je čakala na. štedilniku. Ko je oče zavonjal soparo nezabeljene j«Mli, se je dvignil na ležišču, da bi bruhnil kletev skozi okno, pa so jo zbal otročičev in je omahnil na blazino. . . .
v v
CISTA
v can
V SMRT, KER JO JE ZAPUSTIL FANT
BEOGRAD, febr. — V so-boto popoViue se je obesila v Beogradu d« iavka Nadežda Po-povič. Kot lo letna deklica se je seznanila z nekim trgovcem, s katerim si a se imela rada se-dem let. Zdaj se je pa izkazalo, da jo je ves čas vlekel za nos. Ko ji je povedal, da se ne more i m ločiti z njo, češ da mu starši tega ne dovolijo, je obupala nad življenjem. Deloma je zakrivilo njeno smrt tudi to, da ni imela dote. Bila je zelo lepa, toda lepota v današnjih časih nič ne pomaga, če ni dena v j m.
SLOVENSKA NOC V HIPPODROME
ČUDEN SLUČAJ
BEOGRAD, febr. Beograj-čanka poro""na z Kitajcem ima otroke, ki so krivogledi Židi. Beograjska židovka Gabriela Loewy se je poročila pred leti s Kitajcem C o Čeng in se preselila na Dunaj. Njuni otroci so zanimiva mešanica židovske in 'kitajske krvi. Oči imajo poševne, drugače so pa močno podobni Židom. 1
H ARAKIRI SARAJEVSKEGA ŠPORTNIKA
SARAJEVO, 4. febr. — V nedeljo zveč?r si je hotel v Sarajevu končati življenje znani športnik Mladcu Kurtaga, član SK Hajduka. Odločil se je za h a rak i r i, pa so še pravočasno opazili kako si para trebuh. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu trebuh zašili.
SMRT POD VLAKOM
SARAJEVO — 4. febr.—Pri postaji na progi Sarajevo-Brod je v nedeljo ponoči vlak povozil progo^nega čuvaja Smajo Ajdinoviča Zadela ga je lokomotiva in »nu >*trla glavo.
STRAŠNA NESREČA
VRŠAC, -i. febr. — Včeraj se je pripetila v Vršcu strašna nesreča. Ru-ki emigrant Aleks.
Vsaka <~AŠA .mleka Ima
Le] m itn o zdravljenji*. T si k o preprosto se slisi, predobro, tla l»i Itilo res V Toda deluje! Kajti mleko je najUnpttejši vir kalcija izmed vseh živil. In kalcij j** ona prvih stvari, ki jih dragi kožni ši>e<-ijal!-sti predpisujejo za izčiSrenje _ neprijetnih jmltniii madežev. Vi dobite kalrijsko lepotno •zdravljenje z vsako Ca so mleka, ki ski izpijete.
Naj Vam poinajra. Izpijte ga najmanj t-ašo na »lan. Mleko! Eno najbolj cenenih današnjih živil.
Izčistite svojo polt z mlekom
m
SHUJŠAJTE Z MLEKOM —
če hočete shujšati stroltovnja-ško, tudu. ohraniti svojo živahnost. nam pišite po knjižico. Vi j# ves Hollywood proslavlja; •■The ALilkv Way.'* I>ijete zvezdnic. Pošljite dopisnico z vašim imenom in naslovom: Bureau of Milk Publicity, Albany.
THE STATE OF NEW YORK
*tE %R Y WILL LH. WASH DC.
George Washington
skega mesa. .35 k g kuretine in 0.8 zajčjega mesa oduosno skupno povprečno po 25 kg mesa ua ose Ik , 4'to je kar trikrat toliko, kakor ga porabijo prebivalci nekaterih Italijan skill pokrajin v povsem nor malnih rozmerah.'' Potemta
GEORGE WASHINGTON, PRVI AMERIŠKI PREDSEDNIK
Nikak ameriški prvak ni btLC'elo predrto je Francoska pri _! deležen tolikega čaščenja kot | poslala svo je brodovje in redne ' George Washington, liil je ! proslavljen v pesmih in pove>-
kem se je izkaz; lo, <la imajo v.^ v	"> sponiemkih. Je
Italiji dovolj mesa	j111 države, k« ne bi imela mes-
j ta
V Solkanu —	j ni ameriškega mesta ali vasi
so karabiiijerji aretirali '22 let ! brez ulice al; trga, imenovane-liega Ludvika Kemca iz Št. < ga po Wa-Jiingtoiiu.
Mavra, ki z vat i poziv
baje ni hotel i k naboru.

PRIMORSKE NOVICE
V newyoivkem Hippodrome vzlbuja že dalj časa veliko pozornost pre*.:stava "Jumbo", v kateri nasteria skoro tisoč oseb, pevcev, plesalcev, IejH>tic, žong-lerjev, jahaeev, itd.
Veliko pozornost vzbuja Jimmy Durante in Paul White-man. Predstava traja skoro tri ure, ter je pa zatrdilu vseh, ki
so si jo oglodali, nekaj, česar še ni bilo v New Yorku.
V ponedeljek zvečer bo v Ifi-ppodrotr.e "Slovenska noč". Podn>bnosti razvidite iz ogla >a. Začetek bo ob poldevetih zvečer.
Prepovedani sejmi za živino
Goriški prefekt je pred dnevi prepov".lal vse sejme za živino v Go- -C:. Kakor pravi dekret. so veterinarji dognali, tla so ljudje im goriških sejmih v zadnjem ea-u prodajali bolno živino.
Dovolj mesa!
(ieneralni tajnik fašistične stranke S>nmee je pred krat-
voja^ke čete. bila se je zbrala na amerišl-iit tleh hrabra četa inozemskih vojskovodij, kot Von Steuben, Lafayette, Kosci-z imenjri Washington, in usko. Pulaski in -mnogo drugih.
Bilo je zmagovitih bitk in bilo je porastov. Razcapano ameriške čete prnstale strašno zimo v \';il!ey Forge. Skozi vsa leta trp!j«*n.ia in obupa pa je Washington stal trd kot skala, neon. «.j<-n, čvrsto ndan -\oji nalo'c" in gospodar polo-ža ia..
Pa ven-
»tl-ldarle, dokler je še živel, j«' bil ' Washington deležen precejšnje j |M»rcije kritike in obsojanja, j Dočim je dandanes poveličan,
>o-
kim doloril nove smernice za • prebivalstvi, potem se nsrt^tovi-borbo proti sankcijam. Med tve v tr/.fi>k"rn listu le nov do-
drugimi je ugotovil, da premore nacionalna produkcija mesa toliko blag«, da odpade letno na vsakega posameznega pre-
ZA MILIJONE
BUM A, G. febr. — Ekaterina Kardini Momolo iz ttume je pred mnogimi leti umrla m zapustila ogromne premoženje, za katero se bije hud boj že 40 let. Gornja slika nam predla v-1 Eden glavnih dedičev, kmet lja Uobinsa, kateri izziva salve jVasa Gjergjevič iz sosedne vasi
siQelia.
Veliki Jjtadenci je prišel te dni
Sam on o v je prinesel v trgovino i bival ca 1.° kg govedine. 5.5 kg Karla Maverja granato. V tr-, svin jine, pol kilograma konj-govini je dosedanja lastnica A-dela Maver izročala inventar .novemu lastniku Josipu Valu. Rus je postavil granato na pult in jo začel strgati. Nihče se ni zmenil zani. Naenkrat je zadonela strašna eksplozija, vrata in okna je razbilo. Sa-monova je strahovito razmesa-rilo, Josip Val je tudi obležal mrtev. Adela Maver pa težko ranjena tako, da bo najbrž tudi umrla. Kjr je Rus dobil granato, ni znnuo.
Polom populacijske
politike	|je njegova lavna karjera
V "Pop- bi ,li Trieste" je l>il | mešana z mnogo bridkosti, razpreti neka" dnevi objavljen čl a-1 "čaranja in nesloge, nek o tržaških porokah v zad-! .	^ «7-let, in njegovo
njih pet letih. Kilo jih je 1*2.400.! življenje je napolnjeno z do-Po člankarje*vili računih l>i nif>- j ^roilki. ki so usmerili usodo a-rale imeti . ' daj te drnžine že j moriškega naroda. 25 do 26 f.soč otrok, dejansko} Kil je sin virgin i jskega vele-
ivi	v Tratil v tem č;i<n v-e- i posestnika iit rodil se je dne ,	, .
pa se j< \ Jim \ i A a a oo e t	, i->o	:	po n-ga razpoki in de/organiza
ga skupaj rodilo le 20.000 ot-1-2. tebrnarja 1/..J. \ zgojen j«1 «..
rok, tako d-, na omenjene novel bil jki tradicijah ameriškega družine vt i jetno n<- od]>ade niti1 kolonijalnega gnijščaka. Dobil
j<» svojo prvo vzgojo izobraženega t lačana — nekaj prav
navadnega t->d;ij. ki je bi! ti -1 i njen prav v to svrho. starosti 16 let je začel svojo kariero kot zemlj. nie-ee (surveyor). Mnogo let kasneje ndal se je kočujočemo življenju britanskega kolmijalnega častnika. Pridobil j^ mnogo izkušenj v vojni proti Vraneozoin in Indijancem in zato je bil logično vojskovodj.* za Amerikance. k<» je izlvrnhnila vojna za neodvisnost proti Angležem.
polovica vsega naraščaja. ( pomislimo neštete nagrade novojK»r(»čeic. ni in za novorojence in na vse olajšave, ki jim jih daje reži »ti, le da bi se čimbolj povečal naravni prirastek
kaz, da je bila vsa velikopotezna popidaciKka akcija zaman in je bilo sriioh škoda ogromnih zneskov gotovine in Maira. ki mest on -ploh ni prišlo v prave roke.
Važno za potovanje.
Kdor j« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh etvareh. Veled nate dolgoletne tkuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato te eaupno obrnite na nat ta vta pojasnu
Mi pretkrbhno vte, bodih proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje tn sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše ttroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutke, ker predno se dobi it WasAingtona povratno dovoljenjRE-KN-TRY PERMIT, trpi najmanj en metec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in 9*?o*avlja mo Vem. da haute poceni in udobno potoval*
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
ii,6 We«t 18th Street New York. N. Y
Xi rad sprejel poveljništva, ali čini je to p.istal, razvil je energijo, pogum, previdnost in poštenost, ki jim ni kmalu para v zgodovini. Moral se je boriti proti strašnim težkočam. Xe le da so bili njegovi slabo opremljeni prostovoljci postavljeni proti dobro izvežbanim četam največje svetovne velesile, marveč je bilo tudi mnogo nesloge med samimi Amerikanci, izmed katerih so mnogi bili na strani Angleške. Ti so bili ta-kozvani ''Injali-sti", ki so bili sovražniki gibanja za neodvisnost. Xjiliov odpad pa je večkrat odvagala pomoč, ki so jo Amerikanci dobivali od inozemstva, zlasti vsled prizadevanja Benjamina Lincolna. A-meriška borna za neodvisnost je namreč kmalu postala borba ; vseh liberalnih ljudi na svctfu.
I\o je bi' l neodvisnost pri-borjena, je Washington postal civilni vod'telj. Zopet si je moral naložiti breme, ki bi bilo pretežk»« 7-\ navadnega člove-kn. Dežela je bila v stanju po-
eije. Konvies je postajal vedno slabši in manj usmerjen. Ni imel nikako avtoritete nad po-edlnimi d »-/a van i in ni jih mogel i »r"-? i jeva t' »ia i/vrševanje miroMie p od be. Ves svet je majal glave in pričakoval razpadanje n< ve demokratične dr-ž:;\-e. Tre».alo "e velikega vo-
ditelju. da tn voditelj Washington
m situacijo. Tn bil /.opet George
Kot ]>rvi pietlsetlnik Z<lru-ženih držav, je pokazal isto previdnost in usmerjenost, ki je bila značilna za Washiugtona kot vojskt.-voiljo Poskusil je jiomiriti nesloge s tem, da je pozval v svoj kabinet toliko Ha-miltona kot .Teffersona, vodilna zagovonitka in zastopnika dveli raznih političnih naziranj iz katerih so je kasneje razvilo dvoje tekmujočih političnih strank. Javni dolg je bil urejen. Kongres je prevzel dolgove držav. Ekonomično in politično nova republika je postajala vedno močnejša in pridobivala ugled napram zunanjemu svetu.
Washington je imel svojimi najboljšimi prijatelji skoraj v«e tedanje tujerodce, ki so se borili z njim za neodvisnost. Njegovo splošno stališče napram priseljencem odseva njegova proklamacijn za zahvalni dan 1. 1795, v kateri prosi Boga, "da napravi to deželo sigdrno in hitro zavetišče nesrečnežem vseh drugih dežel.''
__,_^____-
_■■
_:____L_
"•IJg 971007

New York, Friday, February 21, 1936
TWW LARGEST SUOVHITA ffULJ IW V. 9.
PRODANE DUŠE
39
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
9
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Nekaj časa pa mi morate Rozo pustiti," pravi gospa nato. "Alalo bi jo hotela imeti samo za sebe. Toda naju smele obiskati, kadar hočete. Toda o tem ne govoriva več; to bo še vse samo prišlo. Precej stvari je danes prišlo nad mene. In jutri in prihodnje dni ne bo manjkalo ir-'-burjeuj. Boj s temi trgovci z dekleti bo veljal živce."
In razgovarjata se zadevi.
tem, kaj bi se mogle *
'torit i v tej
(RcOA
PONEDELJEK ZVEČER
24. FEBRUARJA ob 8:3Q
GALA SLOVENSKA NOG
ICCEST CIRL SHOW IN THE WORLD
Roza je med tem hitela v Martino sobo. Marta je udobno sedela na mehkem stolu. Pred njo je še stal ostanek večerje ter je listala nek ilustriran list. Ko Roza vstopi, ji pravi veselo:
"Gospodična Roza, sedaj pa zopet živim kot v deželi pravljic. T'iko dobro sem jed la, kot na pamiku. Samo poglejte — pri najboljši volji nisem mogla pojesti. Vaša teta je fina dama. Vi boste sedaj najbrže imeli vsak dan t#ko, ker bost** gotovo ostali pri teti."
Roza je dobro opazila, da v Marti vlada velik nemir, ki pa ga je hotela prikriti.
"Da, gospodična Marta. S svojo teli grom v Rosario, kakor hitro je tukaj vse urejeno glede najinih potnih listov in gled<* vsega drugega, kar je v zvezi s tem."
"In enega h'|K*ga dne boste s doktorjem Vendelom imeli ženitovanjc. Pa saj ste tudi zaslužili in \ f. vsega svojega srca vam želim pri tem mnogo sreče. To je fant, ta doktor. Vaj-harta pa mi mora kdo Vkrasfti. Šofer vaše tete, to je fant, vanj bi se mogla fakoj zaljubiti. Kake oči ima! In pogledal me je, da je vse zagorelo v m on i. Samo da bi kmalu dobila kako službo."
"Sem jo že našla — sem jo že našla gospodična Marta," pravi Roza ter vde Marti nasproti.
"No, kako jui!"
"Greste z menoj v Rosario in boste moja služkinja; dobili boste službo v hiši moje tete, samo r- hočete."
Marta skoe: na noge in z velikimi »:čmi gleda Rozo.
"Ali se šalite z menoj T"
"Ne, nr. kako naj bi s«* šalila, ko vem, v kakih skrbeh ste. Mislim resno; prišla sem, da vam to povem.**
Marta n (»kolikokrat naglo gre po sob , toda ni se mogla pomirili. Slednjič ji solze zalijejo oči.
"Vse to je prelepo. Pri vas naj ostanem in ne tako zapuščena v tej strašni deželi * Moj Bog. gospodična Boža, kako som se bala, da bi mi mogoče šlo še slabše. In sedaj je naenkrat vse dobro. Kaj naj naredim v tem veselju? O-p ros t rte samo. gospodična Roza. Sedaj vam ne smem več reči gm|K>dična Roza."
Roza, sama vznemirjena in giujeua, prime njeno roko.
"Ne vprašujte tako neumno, gospodična Martn."
44No, dobro; ]x»t<>m pa morate vi prod mojim imenom izpustiti "gospodična", razlika mora biti. O, Bog — in lepi šofer; tudi v njegovi bližini bom. In vedeževalka mi je rekla, da bom d* temnolasega. O Morbidi mi seveda ni ničesar prerokovala, kar bi bilo tako zelo potrebno. Samo ko bi se mogla zahvaliti vaši milostljivi gospej teti."
Tako govori Marta vsa razvnela in Roza se ji mora smejati.
"Teti bom že sporočila, Marta."
"Dh, storite to. Sedaj pa mi povejte še nekoliko o tem, kako je prišlo, da imate naenkrat bogato teto, iu kako je prišla skupaj z doktorjem, da je naju rešila iz nadloge. To je ravno tako, kot v božični pravljici, ki sem jo nekdaj videla v gledališču, kjer je tudi prišla vila, ko je bila tudi velika stiska/
Roza ji v kratkih besedah.pove, kako čudovito se je vse obrnilo. Nato pa Marti ponudi oiko.
"Se< ta j moram zopet k teti. Marta; vi pa greste tudi naj-brže v posteljo, da ste jutri krepki."
*'Sla bom, šla! In nocoj ne bom čula po cele ure in premišljevala, kaj bo iz mene. K sreči še nisem zapravila mno-go svojega t enarja. Ali bo hotel plačala vaša teta!"
"Gotovo, Marta."
"Hvala Bogu! bi — kakšno plačo bom pa dobila!"
Roza se mora smejati nad Martino praktično pametjo.
"O tem se moramo jutri pogovoriti s teto. Kot jo poznam, vam 1k> dobro plačala."
Marta v svojem vesolju govori še mnogo smešnega. Lepega šoferja je še večkrat omenila, nato pa postane Marta bolj redkobesedna.
"Mogoče že ima ženo. Potem pa bi bilo grdo, ko je tako obračal svoje oči proti meni. Toda moški so že taki. Gospodični« Rir/.a. prosim, vprašajte vendar tako po ovinkih vašo teto, ako je Šofer poročen. " J
Roza pa se poslovi in gre. Teto iu dr Vendela najde še v razgovoru. Smeje poroča o Martinem veselju.
Go*pa Worth ostane še kake jriol ure z Rozo in dr. Vende-lom. Vendel sedaj ni več tako tih in resen; oči mu žare in .srečen gleda Rozo.
IXTRAVACAMZA MUSICAL COMIDY VAUDIVI LLC MNTOMIMt M MINAOIRII •»■CTACLE OPIMTTA •ALLIT CIACUt ORAMA FAACI	L
Na parnikih. ki so debelo tiskani, »e vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
Jt>. feoruarja:
Manhattan v Have Aquitauia v Cherbourg
20. februarja:
Conte tli Savoia v Gen a
4. marca : Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen
i. nui rra : Champlain
v Havre
II. marca :
Ai|uiiatiia v Cherbourg Washington v Havre
JIMMY DURANTE
PAUL WHITE M AN bah
i
M. man-a :
IK- ile France
v Havre
iS. marca :
Knrnjia v II rem en lk>mipnia v Cherlwurg
*f .a?

umetnikov, lepotic. pe* rev, igralcev, plesalcev, ionglerjev. Siidhriiikov. mehanikov, divjih in domačih živali in ptičev
986
dejanj, prizorov, epizod, prikazni, senzacij in pre- « r/\ .M I N I T *	seneretij—združenih v eno veliko orjaško predstavo I JU VESELJA
1085 sedežev po J J l^UNcT
Tudi SEDEŽI po >1.50. 92. $2.50. $3 in davek
SKOKXI S« ► NA I'KO HA J 1»|:| l:|.A«J.\JXI V Hl!"l'< )I>Ri >,\IK
SIXTH1
r avenue]
ai
.STRECTi
NEW YORK	H
HippodromE
TEL.
^MURRAY HILlJ
•9400,
IZ RUSUE V AMERIKO ČEZ SEVERNI TEČAJ
SigisiiiuinH Aleksandroviča Levanvskeiju so nazvali Čeljus-kiiici, ki jili je z drugimi sovjetskimi let i!c* rešil z ledene gore, i" moleeči mislec*. " Kij so pluli prof" rti<*u Provideiicia na leiloniilcu 44Kliolensk", jo stal Levanevski po cele ure na krovu in zrl iii1 ledena polja Severnega leden'/a morja. O čem je razmišljal* Morda že takrat o poletu č»z -evi rni tečaj. I'o rešitvi (Vljuskiiieev je odpotoval Levanevski v A mrli jo in po po-vratku je /.'vel do jeseni pri svoji rodbii:! v Poltavi. Jeseni je pa prisp»! v Moskvo z načrtom svojega \elikeira poleta, iz-delanim do najmanjših podrobnosti.
Spremljevalen si je zbral sam. Z I.evčenkom sta delala skupaj že prej. Povabil ura je iz Sevastopol:! iu Lcvčenko se je takoj < dzval. Začeli so ura diti letalo *n od takrat sta živela letalca kar na letališču. Lovanevski je preselil tja tudi svojo rod'.ii:»o. ž« 110 Natalijo, letno 11 čeri: o Xoio in 1 (»-let netrn sina Vladiinir-ja. Trikrat ali štirikrat na dan je letal s svojim letaloTi, v zraku je ostajal
j naše dobe in ,|a bo ogromnega ! mednarodni*! pomena.
Kakšno je letalo, s katerim uspehi ne bodo posebno veliki, j naiiioruva p »leti Levanevski Po njegovem mnenju polete le-i,"'ez *evem. tečaj v Ameriko.' talci visoko nad severnim teča- Zani,lliv:i i'* zlasti brezžična br-jem in neznanimi prostranstvi pojavna -mica, kajti vremen-iedeneira morja, kjer leži ob	pon.-ila :o zelo važna za
tem času irosta liiejrla, da ne uspeh po!e«*t. Stanico je izde-bodo imeli razgleda. Zemljo ali j1«1 olektrot-hnični zavod "Ord-led bodo	samo v presled- zonikidze'' ;n sicer kot nov tip,
kili med nizko plavajočimi ob-j ki se Še lie izdeluje v serijah. To laki. Pač pa pripisuje Sver- velja za oddajni in sprejemni
ae pi» pripisuje Nver-drup velik pomen možnosti rednih
Rusije v Arnrriko. da je letr'stvo tako valo, da to ni več utopija.
Louis HI »not označuje jiolet Levanevsk« ;r*i za največji polet teira stoletji. O letalu je izjavil, da j" po rjelkovem mnenju najprikladii"jše letalo z enim motorjem.
aparat. Vsi slanica je bila pre-
poietov po tej poti iz izkušena n s poletu Moskva— On pravi.M'ita—"Moskv; . (Vpnrv razme-napredo- r'' ?>i.so 1»: I s» uirodne. letalo nitk oli ni i/.iHi'»i!o neposredne zveze z Moskvo. Iz Cite na razdalji 5000 km so letalci jr(»v»»-rili razločno in tudi razločno slišali Moskvo. Staniča telita 40 k.iT. Zavoil s,, zelo zanima tulili za to. kako bo staniea de-sevemiin tečajem, no Ši» n ill če ni pre-
. «- BI,'r.io* r ^ iz';lvI1 lovala med . liroti težkim orjaškim letalom.; kj(M. praklif.
Letalo n?ij ne telita nad 20 ton.l • -i i.^i.
ac zdaj na -knsnih o •!. til« so slanico iz le-tala sli>.iTi n*i ledomilcu **Sad-
tri do št• ri ure. Skoraj vsak hl	polarni raziskova
, , , , , ,	.	; izkusil, kr.Vo voliva te«
za tak i»o'i t. kakor «ra priprav-!, r , i .. t	, .	L, rai 11 o- valove.
!ja Levaii 'vski. ]>a ne nad Kt
ton. X"A\*vr.rški župan La
Guard i a )•• novabil sovjetske le-■ i 0	i i
. .	. . T	. . t ko v S"V":»fin ledenem morju
talce na eelu z J^evanevskini V|
Xew Yorku. (V prilete tja. jim pripravi >'e\v Work svečan sprejem, kakršnega mesto ni videlo. odkar jr bil sprejet Lind-berirli JK) orekooceanskcm pole-
in radij k.; postaja na ledomil-cu je govorila z letalom.
Letalo Leva uevskejra je eno-krilnik, s krilom spodaj, zelo doliro in <*zk»». tip AXT 25. Krila so rdeče pobarvana in na njilili je ime letala "URSS Xr. < 2.")." Trup je siv s črnimi pasovi. K«»l"«a se poteariiejo v trup. To ii* sovjetsko letalo s sovjetskim motorjem, vsi sestavni deli . o iuli izdelani v Rusiji. Motor je tip M-34 iz lanskega leta z 950 HP. Letalo je konstruiral znani konsti*uktor Tupoljev.
Pot iz li'isi je v Ameriko je razdeljena v štiri etape. Prva ure iz Moskv- do Archansfelska veeinoma nad gozdovi. Drn^a etapa vinli nnd Barentsovim morjem iz Arhangelska do Spitzber^iv. Tretja etapa frrej nad Severnim ledenim morjem nad ledom s Spitzberirov do Kanade, četrta pa od obale Kanade do San Francisca nad arorskimi grebeni. Polet bo trajal približno tri dni. Xad arktičnimi kraj' so bo moral Levanevski boriti z močnimi zračnimi tok«, oblaki in niello.
Xa prvi etapi |x»leti nizko in zato bo startni, kadar bodo oblaki visoko in kadar ne bo vetra ali pa bo pihal miren seve-rozapadnik. Xad pofarnimi kraji 1m> letalo letalo visoko že za to, da bo moirel letalec določiti smer po solneu, za kar ima v letalu posebno instrumente.
Kompas ramreč tam odpove službo. Smer bo kontroliral s pomočjo radia. Tam ne smejo biti oblaki visoko, sicer pokri-

'15. marca:
MANHATTAN v Havre 27. marca:
Aquitauia v Cherbourg 28 marca :
Conte di Savola v Genoa Champlain v Havre
1.	aprila:
Norma ml ie v Havre
2.	aprila: BREMEN v Bremen
aprila: Berenptria v Cherbourg 8. pri ta :
Wanliin^on v Havre tO. aprila:
Ile de France v Havre II. aprila: Hex v (Jenoa
14.	aprila:
Kur<>im v Bremen
15.	aprila:
Aquitania t Cherbourg IS. aprila:
I^ifayette v Havre 'S2. aprila:
Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre
aprila: Bremen v Bremen '13. aprila:
Conte ili Savoia r Genoa Cliami»luiii v Havre 29. aprila:
Xormandie v Havre
'2. maja: Kurupa v Bremen Vuk*ania v Trst
G. maja : Washington
8. maja : Berengaria
v Havre
v Cherbourg
aj na je letalo led. Med poletom nad visokimi gorami mora pa letalec dobro paziti, da niso grebeni v oblakih, ker bi sicer letalo utciriiilo t r« <čiti v sk.ile.
JOHN L. LEWIS
Ko gmld k počitku, |Hima^a R«>za teti firi preoblačevanju. K jena noMa je bila tik t««tine sobe. Kot prava liči ji streže in gtwpej Josipini je vse veselo okoli srca. Ugaja ji, da je imela pri sebi tako ljubko, mlado dekle, ki je našla vedno pri-«rone ljubeznive ltcsedc. ki so kot gorak vir prihajale iz njene notranjosti. Roza je dobro vedela., kaj imajo radi stari ijudje. Sicer je imela prospa .Josipina okoli sebe plačane služkinje, ki so ji bile tndi zvesto udane — toda Roza je bila kaj drngejra.
Ko teta .Tos»f>ina počiva, kleči Roza pred lijouo posteljo in prime njeno roko.
(Dilj* prihodnji&l
dan ji' poletel v Moskvo, ila je poročal o svoiib pripravah za polet čez severni tečaj.
levanevski živi samo za leta nje. Gov.ni o Xobilu iu dni ffili tujcih. i\ i de'ajo v Rusiji n-polju letalstva. Kaj mislite pravi, če ti resnično ljubijo to delo, ima V pri nas odprto najširše pol je. Xe govorim o nas. o sovjetskih letalcih. Ontim se bogatejše«;^ od vsakega ameriškega milijonarja. Pa. boir; taš sem, k -r uresničujem svoj načrt, priljubljeno delo a to je več ne<ro milijoni. Znani norveški polarni raziskovalec Ha-rald Sverdnip se je izrazil zelo pohvala", o nameravanem poletu Levanevskc^a. Izjavil je, da bo sovjetski letalci v prvi vrsti poklicani, da preiščejo ledena polja okrojr severnega tečaja. Kar se tiče cilja poleta, oiisli Sverdmp, da znanstveni!
!«*e TIildeV-nv.lt je liazval prof.j Schmidt n Xansenov naslednik, o ]ioletn Tjevmevskesra je pa iz-' •avil, ila I o to največji polet

.1
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za *v&je sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V (talijo lista ne pošiljamo.
K,
preilseduik United Mine Workers of America, fotografiran na konvenciji v Washington!!, ko je branil Rooseveltovo politiko in "New Deal", ki je delavske organizaeije postavil na nov temelj.
r
__
9. maja: Bremen v Bremen Lafayette v Havre Bes v Genoa
13. maja:
Normandie v Havre IB. aprila:
Europa v Bremen 'JU. aprila:
Manhattan v Havre 21. aprila:
Aquitauia v Cherbourg
23.	aprila: Cbamplain v Havre Conte ili Savoia v lienoa
27. maja:
Normandie v Havre *JS. maja:
BERENGARIA v Cherbourg
maja : Bex v Genoa Bremen v Bremen
3. junija: Washington v Havre
5.	junija:
gueen Mary v Cherbourg Europa v Bremen
6.	junija: Lafayette v Havre Saturnia r Trat
11. junija:
He de France v Hatre Aquitania v Cherbourg 13. junija:
Bremen v Bremen Conte di havoia v Genoa
17.	junija: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre
20. junija:
Europa v Bremen Vuleania v Trst Champlain v Havre
24.	junija:
Queen Mary ▼ Cherbourg 27. junija:
I^fayette v Havre Bex v Genoa Aquitania v Cherbourg
1.	julija: Normandie ▼ Havre Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v Cherbourg
3.	julija:
lie de France r Havre Conte di Savoia t Genoa 8. Julija:
Queen Mary ▼ Cherbourg 11. julija:
Saturnia v Trst Champlain v Havre
15.	julija: Manhattan r Havre Normandie v Havre
16.	julija:
Aquitania ▼ Cherbourg Bremen v Bremen
18.	julija:
Rex v Genoa 23. julija: 23. Julija:
Europa v Bremen' Ile de France v Havre Berengaria v Cherbourg
25.	julija: Vuleania v Trst
£9. - julija t" Queen Mary v Cherbourg Washington r Bam
.i
J