Zbirka zakonov, izdaja društvo „Pravnik“, založba J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani, Breg št. 10—12 Zv. I.: Zakonik o sodnem kazenskem postopanju. Priredila dr. iur. et h. c. Metod Dolenc in A. Maklecov. 1958. Str. 400, vez. din 72' — . Zv. II.: Civilni pravdni postopnik. Priredil dr. Ru¬ dolf Sajovic. 1939. Str. 757, vez. din 140'—. Zv. III.: Gradbeni predpisi. Priredil R. Mulaček. 1940. Str. 657, vez. din 150'—. Zv. IV.: Delovno pravni zbornik. Priredil dr. Stojan Bajič. 1940. Str. 494 + XIII, vez. din 190*—. * V pripravi je: Zv. V.: Zakon o pokojninskem zavarovanju na¬ meščencev. Priredil Janko Kosti. * V založbi Univ. tiskarne J. Blasnika nasl. je tudi izšel 1. zvezek zbirke: Oris našega upravnega prava: dr. Henrik Steska, Upravni postopek. 1936. Str. 112, broš. din 50' Vse one cenjene naročnike, ki niso naročili knjige po prospektu, ki smo ga razposlali, opozarjamo, da bomo izdali tudi „Dodatke“. Ti „Dodatki“ bodo izhajali po potrebi in bodo vse¬ bovali nove pravne vire in spremembe že objavljenega gradiva. Na enostaven način jih bo mogoče uvrstiti v knjigo. Dodatke, katere želi naročnik knjige redno pre¬ jemati, jih lahko že sedaj naroči, ima pa pravico, da jih odpove tri mesece naprej. Radi različnega obsega in se¬ danjih nestalnih cen, ne moremo objaviti cene dodatkov; bo pa vsekakor primerna. Založba J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA IN IITOGRAFIJA D.D. V LJUBI.JANI Vi' p AA 4JUK&1S te,#. Izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani Zvezek IV Delovnopravni zbornik Priredil dr. Stojan Bajič priv. docent V Ljubljani 1940 Založili in tiskali J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani (Odgovoren L. Mikuš) 46830 v Vsebina Stran Predgovor . 5 Okrajšave . 7 I. Obči državljanski zakonik. 9 11. Zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931 . . 61 III. Naredba celokupne deželne vlade za Slo¬ venijo, s katero se ureja službeno raz¬ merje hišnih in gospodinjskih poslov z dne 18. julija 1921.197 IV. Uredba z zakonsko močjo o ureditvi raz¬ merja med novinarji in lastniki listov z dne 25. septembra 1926 . 208 V. Uredba o službenem razmerju med vino¬ gradnikom in viničarjem z dne 13. ju¬ lija 1939 215 VI. Uredba o pomožnem osebju v gostinskih obratih z dne 11. maja 1937 . 241 Vil. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito z dne 25. novembra 1934.255 Vlil. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij z dne 23. novembra 1934.263 IX. Uredba z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in name¬ ščencev z dne 24. marca 1938 . 269 X. Pravilnik o izvrševanju uredbe z zakon¬ sko močjo o legitimacijah (poslovnih knji¬ žicah) delavcev in nameščencev z dne 14. julija 1938 281 XI. Navodila za poslovanje in ravnanje s po¬ slovnimi knjižicami z dne 14. oktobra 1958 291 XII. Uredba o določanju minimalnih mezd. sklepanju kolektivnih pogodb, poravnava¬ nju in razsodništvu z dne 12. februarja 1937 300 Stran XIII. Navodila za izvrševanje -te uredbe z dne 15. aprila 1937 . 520 XIV. Odredba bana dr"avske banovine z dne 31. julija 1937 32S XTVa. Odredba bana dravske banovine z dne 30. januarja 1940 . 334 XTVb. Odredba bana dravske banovine z dne 4. maja 1940 . 536 XV. Zakon o zaščiti delavcev z dne 28. febru¬ arja 1922 340 XVI. Zakon o inšpekciji dela z dne 30. de¬ cembra 1921 . 406 XVII. Uredba o odpiranju in zapiranju trgov¬ skih in obrtnih obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila 1929 (v izvlečku).420 XVIII. Pravilnik o podaljševanju delovnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih na podstavi sporazuma med lastniki podjetij in 'njih pomož.nim osebjem z dne 25. sep¬ tembra 1924 429 XIX. Navodila za volitve delavskih in name- ščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spa¬ dajo pod zakon o zaščiti delavcev z dne 23. decembra 1927 . 434 XX. Poslovnik o poslovanju delavskih in na- meščenskih zaupnikov z dne 23. decem¬ bra 1927 .447 XXI. Pravilnik io higienskih in tehničnih var¬ nostnih odredbah v podjetjih z dne 25. ok¬ tobra 1921 z dodatkom z dne 12. decembra 1924 (v izvlečku).454 XXIT. Obči rudarsko-policijski predpisi z dne 15. avgusta 1938 (v izvlečku) ...... 465 XXIII. Uredba o zaposlovanju tujih državljanov z dne 29. marca 1955 .. 475 XXIV. Uredba o prenosu poslov soc. polit, in nar. zdravja od države na banovino Hrvatsko z dne 28. novembra 1959 . 491 Stvarno kazalo . I — XIII Predgovor Prvi dve desetletji našega državnega življenja nista samo številčen jubilej: oni pomenita prvo, sedaj že zaključeno razdobje našega državnega razvoja. V tej dobi je Jugoslavija ustvarila delovno .pravo, ki ji zagotavlja častno mesto med kulturnimi državami sveta. Niso zato samo praktična razmotrivanja — recimo dejstvo, da so številni pravni viri raztreseni in težko do¬ stopni, da njih besedilo spričo cest ib izprememb ni več zanesljivo in da je judikatura, kolikor je objavljena, nepregledna — dala pobudo za pri¬ čujoče delo. Zbornik naj ne ustreže samo vsak¬ danjim potrebam poklica ali priprave nanj: po¬ kaže naj veliko delo, ki ga je izvršila naša dr¬ žava na tem važnem področju prava v dobi, ko se je sama gradila, obenem pa v metežu misel¬ nosti povojne Evrope oblikovala svoj socialni ideal. Plodovi tega bodo ostali trdna osnova bo¬ dočega razvoja. Zbirka obsega 24 pravnih virov, ki so razvr¬ ščeni v glavnem tako, da sledijo virom, ki ob¬ ravnavajo službeno razmerje (I do IX), ureditve kolektivnih odnosov (X do XIV), nato pa viri, ki se bavijo z zaščito dela v širšem smislu. Dodana je uredba XXIV, ki obsega važne določbe o delni preureditvi države na področju socialne uprave. Pravni viri so opremljeni z opombami, ki vsebujejo dodatne določbe, napotila na zvezna mesta ter včasih kratko razlago. Na ustreznih mestih so objavljene tudi odločbe najvišjih so¬ dišč. Glede njih je treba posebej opozoriti, da je objavljen v strokovnih listih samo majhen del vsega gradiva. Ta okolnost ne zmanjšuje samo njih praktične vrednosti, marveč odteguje sodstvu potrebno kritično sodelovanje znanosti in stroke. Spričo tega ne sme presenetiti, če so nekatere — sicer objavljene — odločbe izostale, druge pa so omenjene z izrečnim pridržkom (namreč: ?). S to knjigo je založnica vnovič potrdila svojo naklonjenost naši znanstveni knjigi; hvale vred¬ no se je odločila za izdajo v listih in s tem zagotovila, da bo zbornik z dostavki, ki bodo redno izhajali, trajno uporaben. Društvo ..Prav¬ nik" pa nadalju je s tem zvezkom izbirke zakonov svoje plodno delo, sedaj že drugo polovico sto¬ letja. Javnosti izročam knjigo z mislijo iz ustave Mednarodne organizacije dela: da pomenijo de¬ lovni pogoji za marsikoga krivico in pomanj¬ kanje ter ogrožajo s tem mir. ki more biti zgrajen samo na temelju socialne pravičnosti. Ta misel naj vodi vse, ki bodo segali po tej knjigi. V Ženevi, o Veliki noči 1940. S. B. 6 Okrajšave I do XXIV označujejo pravne vire v tej zbirki. c. p. p. = civilni pravdni postopnih. c. p. r. = civilnopravdni red z dne 1. avgusta 1895. drž. zak. = (avstrijski) drž. zakonik. fin. zakon = finančni zakon. i. p. = izvršilni postopek (zakon o izvršbi in zavaro¬ vanju z dne 9. julija 1930). neobj. = neobjavljena odločba. n. t. z. = novi trgovinski zakonik. ob. z. = zakon o obrtih (II), tudi o. z. odi. = odločba. o. d. z. = oboi državljanski zakonik (I). op. = opomba. sd. = službodavec. sj. = službojeminik. Sl. N. = Službene Novine. Sl. L. = Službeni List. s. g. z. = srbski gradjanski zakonik z dne 11. marca 1844. sod. = sodišče. Ur. L. = Uradni List. z. o pok. zav. nameščencev = zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev, z. o zašč. del. = zakon o zaščiti delavcev (XV). z. o zav. del. = zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. Odločbe so citirane po sodišču, ki jih je izreklo, ter po mestih objave, če so bile objavljene. DS = Državni svet. KS = kasacijsko sodišče, o. s. = okrožno sodišče. SS = stol sedmo rice v Zagrebu. SS B = stol sedmerice odd. B v Zagrebu. VS = vrhovno sodišče. Arhiv = Arhiv za pravne i društvene nauke, Beo¬ grad. Branič = Bramič, Beograd. DNP = Bajič, Delavsko in nameščensko pravo, 1933. Kokotovič = Kokotovič, Zbirka načelnih rešidaba i uputstava zakona o radnjama, Zagreb 1939. Mjesečnik = Mjesečnik, Zagreb. Organizator = Organizator, Ljubljana (tudi Org.). O. Sl. Pr. = Odločbe kasacijskega sodišča v civilnih stvareh (priloga ..Slovenskega Pravnika") I, II, III knjiga. Policija = Policija, Beograd. Pravnički glasnik = Pravnički glasnik. Novi Sad. Pravni život = Pravni život, Beograd, od 1. 1937. pri¬ loga Pravosuda. Pravosude = Pravosude, Beograd. RZ = Radnička zaštita, Zagreb. Rucner-Strohal = Rucner-Strohal, Zbirka rješidaba Stola sedmorice, I, 1939. Themis = Rješenja Kasacionog suda u gradjamskim pravnim stvarima, izdaja založbe I hemis, Zagreb, i-vm. Vragovic = Vragovie, Zbirka rješidaba, Zagreb, I, II. Žilič-Šantek = Žilič-Šamtek, Uredba o izbrainim odbo- rima, Zagreb, 1936. 8 I. Obči državljanski zakonik Obči državljanski zakonik — § 155 I. I. Obči državljanski zakonik z dne 1. j upi ja 1811, obdržali v veljavi z naredbo z dne 51. oktobra 1918 (Ur. L. 6). 8 153 tretje delne novele k o. d. z. (naredba z dne 19. marca 1916, drž. zak. 69): C 1 ) Določbe 8 150 1 se ne uporabljajo na služ¬ bena razmerja oseb, kii so nameščene kot urad¬ niki aili uslužbenci dvora, 2 države, 3 državnega zavoda, dežele, okraja, občine 4 ali javnega skla¬ da, kolikor ne temelji službeno razmerje na za¬ sebnopravni pogodbi. Nedotaknjeni ostanejo za določena službena razmerja veljavni posebni predpisi, posebno splošnega rudarskega zakona, 5 obrtnega reda 0 in zakona z dne 28. julija 1902, drž. zak. št. 156, 7 zakona o trgovinskih pomoč- § 155. I. Nameščenec OUZD mora tožiti glede svo¬ jih' prejemkov SUZOR (SS Zagreb, 28. marca 1955, Rucner-Strohal 465) in sicer pred rednim sodiščem (SS Zagreb, 22. septembra 1952, ibid. 470). 2. Razmerje med mestno občino in njenimi usluž¬ benci, ki se postavljajo za določen čas in plačujejo mesečno, je po § 112 zakona o mestnih občinah jav¬ nopravnega značaja. Za spore o njih prejemkih so pristojna upravna oblastva (KS Beograd, 19. maja 1957, Policija 1957, 876). 5. Za spore o plačilu prejemkov občinskemu taj¬ niku so pristojna upravna oblaistva, ne pa redna so¬ dišča (KS Beograd, 25. oktobra 1959. Pravni život, 1959, 215). 4. Gospodarjevo dolžnost glede .plačila bolniških stroškov za posla na kmetiji je tudi po uveljavlje- 9 1 Obči državljanski zakonik nii'kih, s zakona o im o vinski h uradnikih , 9 posel- skih redov , 10 dalje veljavni predpisi železniškega obratnega reda in organizacijskega statuta za državno železniško upravo o nadzorstveni in di¬ sciplinski pravici železniških oblastev nasproti uslužbencem državnih in zasebnih železnic . 11 ( 2 ) Kolikor posebni, za določena službena raz¬ merja veljavni predpisi ne vsebujejo določb o službenem razmerju, se uporabljajo določbe g 12 13 14 15 16 17 1 § 150 tretje novele obsega §§ 1151 do 1174 o. d. z. 2 Zakon o ustroju civilne hiše Nj. Vel. Kralja / dne 28. novembra 1931 (Sl. N. 281/XC, Sl. L. 1 ex 1952). 3 Gl. tudi § 208 ob. z. O pogodbenih uradnikih in dnevničarjih gl. §§ 158 do 182 zakona o uradnikih / dne 31. marca 1951 (Sl. N. 75/XXII, Sl. L. 153) in §§ 164 do 188 zakona o državnem prometnem osebju, cit. v op. 10: navodilo za sprejem v službo honorar¬ nih uslužbencev oz. dnevničarjev za začasne posle pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje z dne 25. marca 1952, izpr. z dne 7. oktobra 1939 (Sl. N. 232/LXXXI); navodilo za sprejem dnev- ničarskega osebja v ministrstvu za zgradbe in v nje¬ govi zunanji službi z dne 25. septembra 1939 (Sl. N. 232/LXXXI); pravilnik o pogodbenih poštah z dne 29. oktobra 1931 (Sl. N. 270/LXXXV, Sl. L. 23 ex 1932, izpr. Sl. N. 53/XL ex 1933 in Sl. N. 30/VI ex 1935); za honorarno osebje pri izkoriščanju državnih gozdov nju ob. z. presojati po določbah deželnih poselskih redov (?). Gospodar je dolžan nositi stroške štiri¬ tedenskega zdravljenja posla v bolnici samo, če je zbolel posel pri njem, t. j. če je pri njem tako obolel ali pa se je njegovo bolehanje tako* poslabšalo, da je postal za delo nesposoben in potreben nege in zdrav¬ ljenja (§ 21 poselskega reda za Kranjsko iz leta 1858. Upravno sodišče v Celju, 16. maja 1959. A 70/59. O. Sl. P. upr. I, 62.) Gl. tudi odi. k § 208 ob. z. 10 8 153 1 . čl. 24 pravilnika z dne 17. avgusta 1938 (Sl. N. 251/ LXIX); glede usmiljenk gl. navodilo, cit. v op. 26 k § 1 ob. z. Gl. tudi t. 4 § 51 fin. .za.k. za 1. 1938/39, cit. pri § 208 ob. z.; pragmatika poljedelskega pomožnega osebja na državnem posestvu Belju z dne 30. marca 1938 (Sl. N. 101/XXX11I), pragmatika o službenem raz¬ merju nameščencev (Sl. N. 244/LXXIIi ex 1938); za dr¬ žavno tovarno sladkorja na Čukarici uredba z dne 25. februarja 1937 (Sl. N. 45/XTV); pravilnik za ure¬ ditev službenih razmerij osebja, vzetega za vršenje tiskarskega dela pri Centralnem higienskem zavodu v Beogradu z dne 18. novembra 1937 (Sl. N. 4/111 ex 1938). Glede uprave razlaščenih gozdov gl. pravilnik, cit. v op. 6 k § 1 ob. z. Glede osebja državne tovarne avionov v Kraljevu uredba z zakonsko močjo z dne 6. marca 1939 (Sl. N. 64/XVJ). izpr. z dne 6. oktobra 1939 (Sl. N. 236/LXXXII). Glede dela spričo mobilizacije t. 7. čl. 7, 17 in 25 zakona o državni obrambi z dne 14. julija 1930 (Sl. N. 161/LX, Sl. L. 186, izpr. z dne 28. aprila 1931, Sl. N. 101/XXX, Sl. L. 212) ter op. spodaj 13. 4 Zakon o občinah z dne 14. marca 1933 Sl. N. 85/XXVI, Sl. L. 229) ne omenja pogodbenih uslužben¬ cev (gl. §§ 85 do 91), pač pa uredba banovinskega sveta dravske banovine z dne 12. marca 1936 (Sl. L. 477, dop. Sl. I,. 156 ex 1937), ki določa, da je služba občinskih uslužbencev javnopravnega značaja razen onih, ki so ,, postavi jeni s posebno službeno pogodbo" (čl. 1). Vendar veljajo tudi zanje v 5. odst. čl. 6 na¬ vedene določbe te uredbe. Odnosi med mestnimi občinami in njih uslužbenci, ki se postavijo za nedoločen čas in se plačujejo me¬ sečno, izvzemši pogodbene uslužbence, so javno¬ pravne narave, § 112 zakona o mestnih občinah z dne 22. julija 1934 (Sl. N. 169/XLIII, Sl. L. 530). O poklic¬ nih gasilcih občin §§ 28, 29, 88 zakona o gasilstvu z dne 15. julija 1933 (Sl. N. 167/ XLVII, Sl. h. 477). Glede ustavitve dela čl. 19 uredbe XII. 5 Sedaj velja glede delovnopravnih določb obrtni zakon (§ 433). 6 Sedaj obrtnega zakona (odst. ( 4 ) § 426). 11 I. Obči državljanski zakonik 7 Zakon o ureditvi službenega razmerja pri re¬ žijskih gradnjah železnic in v njih pomožnih usta¬ novah zaposlenih delavcev. Gl. tudi uredbo o ureditvi uslužbencev in delovnega časa pri gradbi novih že¬ leznic z dne 23. februarja 1959 (Sl. N. 78/XXlII). s Zako-n z dne 16. januarja 1910 o službeni po¬ godbi trgovinskih pomočnikov in drugih službojem- nikov v podobnem položaju, ukinjen v t. 15 § 422 ob. z. 9 Zakon z dne 13. januarja 1914 o službenem raz¬ merju oseb, nameščenih v poljedelskih in gozdarskih obratih za višje službe, ukinjen s § 426 ob. z. 111 Poselski redi (za b. Kranjsko z dne 18. marca 1858, dež. zak. 6, za Ljubljano z dne 25. novembra 1859, dež. zak. 21; za b. Koroško z dne 19. marca 1874, dež. zak. 14, izpr. dne 10. junija (894, dež. zak. 16, 28. aprila 1898, dež. zak. 13, in 14. maja 1904, dež. zak. 19; za b. Štajersko z dne 27. junija 1895, dež. zak. 84) spričo odst. ( 2 ) S 42,6 ob. z. za osebe, zaposlene v po¬ ljedelstvu ne veljajo več. Za gospodinjske posle velja naredba III. 11 Sedaj zakon o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1951 (Sl. N. 146/XLVII, SI. L. 246), pra¬ vilnik o delavcih prometnih ustanov z dne 24. ju¬ nija 1939 (Sl. N. 154/LIiII, Sl. L. 562). 12 To izrečno določata § 27 naredbe ITI in § 4 uredbe V. — O. d. z. velja za pogodbene službojem- nike države in ustanov, omenjenih zgoraj v § 153, razen glede osebja, zaposlenega v njih obrtnih obra¬ tih (§ 2C8 ob. z.), dalje za delavce, zaposlene pri jav¬ nih delih (uredba z dne 22. novembra 1934, Sl. N. 271/LXX, Sl. L. 759, izpr. Sl. N. 54/XI ex 1936, pravil¬ nik z dne 23. novembra 1934, Sl. N. 280/LXXlIT, Sl. L. 758), za službojemnike pri gasilski organizaciji (za¬ kon z dne 19. avgusta 1933, zgoraj op. 3), pri Rdečem križu (zakon z dne 19. avgusta 1935, Sl. N. 201/LIX, Sl. L. 563). O uslužbencih začasne državne uprave razlaščenih gozdov pravilnik o upravi teh gozdov z dne 29. marca I934 (Sl. N. 19/XX1V, Sl. L. 557). Glede delavcev, zaposlenih pri izvrševanju del za obrambo države v njeni režiji gl. op. 6 k § 1 z. o zašč. del. (XV.) (2 S 153 I Za zdravnike združenih zdravstvenih občin v drav¬ ski banovini velja pravilnik o njih službenem raz¬ merju z dne 3..decembra 1936 (Sl, L. 512). Za pogodbene uradnike bratovskih skladnic ve¬ ljajo predvsem §§ 324 do 53S ob. z. (gl. op. 2 k § 324 ob. z.), za ostale poleg’ § 37 pravil za bratovske sklad- nice z dne 30. decembra 1937 (Sl. N. 500/LXXXIX, Sl. L. 72 ex 1938) pravilnik z dne 20. decembra 1937 (Sl. N. 296/LXXXVI, Sl. L. 72 ex 1958, izpr. z dne 22. ju¬ lija 1959, Sl. N. 167/LVII, Sl. L. 402), za njih strokovne izpite naredba z dne 12. novembra 1938 (Sl. N. 271/ LXXXI, Sl. L. 608). za zdravnike pravilnik z dne 13. julija 1938 (Sl. N. 163/LIV, Sl. L. 461). Za nameščence organov delavskega zavarovanja velja poleg § 130 z. o zav. del. še Službeni' pravilnik osrednjega urada za zavarovanje delavcev (odobren 18. avgusta 1923, objavljen v Radnički zaščiti kot pril. 1925). Za zdravnike velja Službeni pravilnik zdravnikov-uradnikov (odobren 15. junija 1924, ob¬ javljen v Radnički zaštiti 1923, 53). Pravilniki so bili večkrat izpremenjeni, prva dva posebno z zakonom o sprejemanju zdravnikov v službo ter o pridobi¬ vanju pravice na osebno pokojnino, o upokojevanju, premeščanju in odpuščanju nameščencev in zdrav¬ nikov osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov z dne 20. januarja 195I (Sl. N. 22/VI, Sl. L. 108). Za pogodbene uradnike ve¬ ljajo določbe dotične pogodbe, poleg tega o. d. z. Gl. tudi pravilnik SUZORa o opravljanju honorarne zdravniške službe in o kumiulaciji honorarjev za zdravnike osrednjega urada in njegovih krajevnih organov (Sl. N. 266/LXXVIII, Sl. L. 639 ex 1938). Glede nameščencev delavskih zbornic §§ 58, 59 z. o zašč. del. (XV). Za osebje Narodne banke velja pravilnik z dne 17. decembra 1933. Za osebje Državne hipotekarne banke pragmatika z dne 11. februarja 1939 (Sl. N. 35/XI), pokojninski pravilnik z dne 20. marca 1939 (Sl. N. 68/XVIJI). 13 Čl. 15. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929 (Sl. N. 222/LXXXIX, Ur. L. 191): P) V pripravnem, mobilnem in vojnem stanju 13 i. Obči državljanski zakonik ni treba, da bi se pozvali rekruti in vojaški obvez¬ niki, ki so železničarji, brodarji, strokovni delavci v izvestnih tvornicah, podjetjih in rudnikih, kakor tudi ne potrebno število državnih in samoupravnih urad¬ nikov in uslužbencev in članov glavnega odbora Rde¬ čega križa k svojim edinicam, ampak smejo ostati pri svojem rednem poslu in tako zavarovati obratovanje svoje ustanove. ( 2 ) Tako zaposleni delavci, uradniki in uslužbenci spadajo pod vojaško disciplino, nimajo pravice, zapustiti svoj posel, ter se smatrajo povsem, kakor da bi bili v vojaški službi. Če so v tem času po letih starosti zavezani kadrovski službi, se jim šteje čas, ki so ga prebili na teh dolžnostih, v rok službe. ( 3 ) Natančnejše določbe o tem se predpišejo s kra¬ ljevo uredbo. — Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe z dne 50. decembra 1957 (Sl. N. 122/XXXVII, Sl. L. 325 ex 1938) čl. 20 i. sl.; pojasnilo o oproščanju osebja industrijskih podjetij od vojaške dolžnosti z dne 17. julija 1959 (Sl. N. 167/LVII, Sl. L. 388); navo¬ dilo o oprostitvi osebja državnih prometnih ustanov, zasebnih železnic, zasebnih brodarskih in brodog-rad- skih morskih in rečnih podjetij od vojaške dolžnosti (Sl. N. 179/LX ex 1939). Izpremembe in dopolnitve uredbe: z dne 6. septembra 1939 (Sl. N. 205/LXXI, Sl. L. 466) in z dne 18. septembra 1939 (Sl. N. 215/LXXTV, Sl. L. 471). Glede rudniških in topilni- ških obratov odst. ( 3 ) čl. 6 uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilniškimi proizvodi z dne 24. oktobra 1939 (Sl. N. 259/XC). 14 Uredba z zakonsko močjo o izvrševanju utr* jevalnih del z dne 7. septembra 1939 (Sl. N. 215/ LXXIV) določa v čl. 7: (*) Za izvrševanje utrjevalnih del se uporablja poleg vojaške (prideljenih enot) tudi civilna delo-vina sila. ( 2 ) Civilna delovna sila se sma¬ tra, da je od trenutka, ko je stopila na delo v utrjenem ozemlju, militarizirana. Vse civilne osebe, zaposlene pri teh delih, spadajo pod določbe uredbe o vojaški disciplini in vojaškega kazenskega zako¬ nika. Za vse prestopke, storjene v službi in v zvezi s službeno dolžnostjo, spadajo te osebe pod pristoj¬ nost vojaških sodišč. ( 3 ) V ta namen polaga vsak umstveni in fizični delavec, ki je stalno zaposlen pri 14 § 153 I. utrjevanju, prisego, predpisano v čl. 1 uredbe o po¬ laganju prisege civilnih uslužbencev na službi '.v vojski in mornarici. ( 4 ) Podrobnosti glede sprejema¬ nja, nagrajevanja in odpuščanja civilne delovne sile, zaposlene pri utrjevanju, ureja minister za vojsko in mornarico. 15 Po uredbi o banovini Hrvatski z dne 26. avgu¬ sta 1939 (Sl. N. 194/A—LXVIII, Sl. L. 430) ostane dr¬ žavi (t. 12, čl. 2) zakonodaja o občih načelih delav¬ skega prava in zavarovanja. Gl. uredbo o prenosu poslov socialne politike in narodnega zdravja od države na banovino Hrvatsko z dne 28. novembra 1939 (Sl. N. 282/XCIX, spodaj XXIV) im uredbo o izvršitvi 61. 5 te uredbe z dne 21. decembra 1939 (Sl. N. 296/CIV). Po čl. 8 nared.be o notranji ureditvi banskega oblastva oddelek za socialno politiko, ki ima m. dr. tudi delavski odsek. Podrobnejša ureditev tega od¬ delka: naredba z dne 11. decembra 1959 (Nar. Novine 280), 61. 2, t. V. 16 O. d. z. velja tudi za sj. društev, za katere ne velja zakon o društvih, shodih in posvetih (cit. v op. 6. k § 433 ob. z.); tako za gasilsko organizacijo po zakoinu z dne 15. julija 1933 (Sl. N. 167/XLV.1T, Sl. L. 477), po t. 5 § 54 in t. 6 § 64 postavljata osrednji od¬ bor oz. zvezna uprava potrebno upravno osebje in mu določata plačo; glede osebja, zaposlenega pri Rdečem križu (zakon z dne 19. avgusta 1935, Sl. N. 201/LIX, Sl. L. 563) določata čl. 37 in 38, da ga na¬ mešča oz. odpušča ter mu določa z odlokom plačo glavni oz. izvršilni odbor (glede službovanja držav¬ nih zdravnikov pri tem društvu uredba z dne 10. ju¬ lija 1939, Sl. N. 158/LV, Sl. L. 407). 17 Konvencije Mednarodne konference dela so sprejete s sledečimi zakoni: z. z dne 6. decembra 1926 (Sl. N. 95/XXII ex 192:7) o brezposelnosti, o za¬ poslovanju žensk pred in po porodu, o nočnem delu žensk, o najnižji starosti za zaposlitev otrok v indu¬ striji, o nočnem delu otrok v industriji, o najmižji starosti otrok za sprejema k mornarskemu delu, o te¬ denskem odmoru v industrijskih podjetjih, o najmižji starosti za sprejem mladeničev za delo nakladačev 15 Obči državljanski zakonik I. ali kurjačev na ladjah, o obveznem zdravniškem pre¬ gledu otrok in mladeničev, zaposlenih na ladjah, o odškodnini za nezgode pri delu in o odškodnini zaradi poklicnih bolezni -ter o enalkem postopanju z inozem¬ skimi in domačimi delavci glede odškodnine za ne¬ sreče pri delu: z. z dne 27. dec. 1929 (Sl. N. 44/XVI ex 1930) o uporabi belega fosforja pri izdelovanju vži¬ galic, o naknadi za brezposelnost v slučaju brodo¬ loma, o nameščanju mornarjev, o uporabi svinčenega belila pri barvanju, o pravici združevanja in koali- ranja poljedelskih delavcev, o pogodbi o najmu mor¬ narjev, o repartrinanju mornarjev, o zavarovanju in¬ dustrijskih in trgovskih uslužbencev in domačih po¬ slov za primer bolezni; z. z dne 30. novembra 1932 (Sl. N. 297/CXI) o prisilnem delu; z. z dne 26. fe¬ bruarja 1933 (Sl. N. 58/XVIl) o označbi teže na za¬ vojih, ki se prevažajo' na ladjah. Službena p o g o d b a in pogodba o delu 8 1151. — H Ako se zaveže 1 kdo 2 3 4 5 za službo¬ vanje drugemu za neki čas, nastane službena po- § 1151. 1 . Nova službena pogodba ni glede tistih učinkov prejšnje pogodbe, ki so bili z novo pogodbo izključeni, nadaljevanje prejšnje pogodbe (SS B Za¬ greb, 12. decembra 1934, O. Sl. Pr. II, 455). 2. Pravni interes na takojšnji ugotovitvi obstoja službenega razmerja mora obstojati sam po sebi, brez ozira in ločeno od ev. pravice na kakšno dajatev (SS B Zagreb, 11. aprila 1927, Themis VIII, 418). 3. Samostojen agent ali nameščenec (odi. Organi¬ zator, 1935, 111). 4. Nameščenci pridobitnih podjetij (plinarne) mestne občine (Zagreba) niso javni uslužbenci; zato so za spore med njimi in občino pristojna redna so¬ dišča, ne upravna oblastva (SS Zagreb, 18. marca 1937, Mjesečnik, 1937, 548). 5. Uslužbenci mestnih hranilnic so pogodbeni na-, meščenci (apelac. sod. Sarajevo, 6. decembra 1934, Pravosude, 1936, 95). 16 S 1151 I. godba; 3 4 wko prevzame kdo izvršitev dela za plačilo, pogodba za delo. 5 ( 2 ) Kolikor je združeno s teni oskrbovanje opravil (§ 1002), je treba upoštevali tudi pred¬ pise o pooblastilni pogodbi. 6 7 Posebne določbe: § 207 ob. z. 1 Redoma brezoblično. Pismenost se zahteva: za leteče osebje (§ 84 zakona o zrakoplovstvu, cit. v op. 10 k § 1 ob. z.), za inozemce (čl. 14 uredbe o za¬ poslovanju inozemcev, spodaj XXIII) in za viničarje (§ 4 uredbe V). Zapis sklenjene pogodbe se zahteva: za vajence (§ 258 ob. z.), novinarje (§ 2 uredbe IV), lovske čuvaje (čl. 20 pravilnika o uporabi II. po¬ glavja in § 95 zakona o lovu, cit. v op. 4 k § 1 ob. z.) in za osebje, zaposleno v prodaji tobaka na drobno (čl. 15 pravilnika o prodaji monopolnih predmetov na drobno, cit. v op. 55 k § 1 ob. z.). O poslovnih knjižicah gl. uredbo IX, pravilnik X in navodila XI. Za pogodbe mornarjev gl. čl. 18 uredbe o ureditvi dela na morskih ladjah ter pravilnik o izdajanju mornarskih knjižic, cit. v op. 9 k § 1 ob. z. Za taksiranje listin o službeni po¬ godbi veljajo določbe tarifne postavke 20 taksnega zakona (izipr. z uredbo z dne 22. decembra 1959, Sl. N. 294/CIH, Sl. L. 25 ex 1940 in z uredbo z dne 15. marca 6. Obrtni zakon istoveti lastnika obrti s službo- daveem, ker ima pred očmi normalne primere. Na¬ vzlic temu je službodavec dejanski podjetnik, s ka¬ terim je sklenil službojemnik službeno pogodbo, ne pa lastnik obrti (SS I? Zagreb, 51. maja 1958, Rv 597/58, neobj.). 7. Za dogovor, da izgubi nedoletnik zaslužek, če ne ostane leto dni v službi, je potrebna odobritev varstvenega sodišča (SS B Zagreb, 15. marca 1928, Themis VIII, 670). 8. Službena pogodba obstoji, če se zaveže kdo de¬ lati 18 dni v letu in dobi kot plačilo stanovanje (SS B Zagreb, 20. decembra 1927, Themis VIII, 576). 17 I. Obči državljanski zakonik 1940, Sl. N. 64/XXI, Sl. L. 129): Za službene pogodbe, s katerimi se kdo zavezuje za določen čas vršili kakšno službo proti določeni nasprotni dajatvi, se plačuje taksa ipo znesku vseh nasprotnih dajatev (prejem¬ kov), združenih s službo in izračunanih po členu 20 zakona o taksah... 1%. — Pripomba 1. Za služ¬ bena -razmerja, ki niso zasnovama na kakem zasebno¬ pravnem naslovu (za javnopravne službe), ka-kor tudi za službena razmerja pogodbenih uradnikov pri dr¬ žavi in banovini se plačuje taksa iz te tarifne postavke po vrednosti enoletnih nasprotnih dajatev in ne glede na to, za kateri čas je bilo službeno razmerje ustanov¬ ljeno. — Pripomba 2. Izvze.mši službe pogodbenih uradnikov pri državi in banovinah niso tej taksi za¬ vezama službena razmerja, zasnovana na zakonu o uradnikih, in ostalih civilnih državnih uslužbencev, na zakonu o državnem prometnem osebju in na za¬ konu o ustroju vojske in mornarice, dalje službena razmerja banovinskih uslužbencev, službena razmerja duhovnikov vseh priznanih veroizpovedi im službena razmerja iz točke 3 odstavka 2 § 436 zakona o obrtih (vajeniške pogodbe). — Pripomba 3. Taksa iz te tarifne postavke se plačuje za osnovo službenega razmerja za opravljanje trajnih ali ponavljajočih se poslov, ne glede na to, ali je pravno listino (na¬ mestitveni dekret, postavitveno pismo, zapisnik o iz¬ volitvi ali kakor koli se drugače imenuje) napravil samo službodavec ali pa se je o tem napravila po¬ godba, ki sta jo podpisali obe stranki, ali se spis o imenovanju (izvolitvi) dene v arhiv, ali je službo¬ davec fizična ali pravna oseba in ali ji pripada oprostitev od takse ali ne. — Prednje določbe iz te pripombe ne veljajo za osnavljanje službenih razme¬ rij gdede poslov, ki jih navadno opravljajo- dninarji, hišni posli, pomočniki, ki delajo v ob rti h (§ 512 za¬ kona o obrtih), dalje poljski, gozdni, rudarski, roko¬ delski in tvorniški delavci kakor tudi delavci pri morski, rečni in jezerski -plovbi in druge osebe, ki opravljajo pri službodavcih (obrtih, podjetjih itd.) posle podobnega značaja. Pri teh osebah se osnuje taksna obveznost samo s pismeno pogodbo, ki jo- pod¬ pišeta obe stranki in ki je zavezana Vi % od vred- IS 8 1151 I. no.sti po pripombi 5 te tarifne postavke. — P ri.pom- ba 4f. Če dobi uslužbenec pri istem službodavcu ali pri njegovem pravnem nasledniku kako službo z ena¬ kimi prejemki, se plača samostalna taksa po 20 di¬ narjev na vsako polo pravne listine; če dobi službo z višjiani prejemki, se pa plača taksa isamo na povi¬ šek prejemkov, toda se mora za to dokazati, da je že bila plačana taksa za prej dosežene prejemke ali da se je uživala oprostitev od te takse po zakonskih predpisih, ki so tedaj veljali. — Pripomba 5. Za vrednost je treba vzeti dogovorjeno plačo, ki se izra¬ čuna po členu 20 zakona o taksah (gl. spodaj!), če sestoji sauno iz določenih dajatev, ki se ponavljajo, ali pa po skupnem dogovorjenem opravilu, če je bila ustanovljena po določenih količinah nasprotnih sto¬ ritev (kosih, kubični meri itd.). Pripomba 6. Če presega taksa iz te tarifne postavke GOO dinarjev - pri službenih razmerjih, zavezanih i A%u ni taksi pa 100 dinarjev — se lahko poravna najdalj v štirih enakih mesečnih obrokih od dne nastale taksne obveznosti. — Pripomba 7. Za službena razmerja, ki doslej niso bila zavezana tej taksi, a so po pred¬ pisih te tarifne postavke zavezana taksi, se mora plačati taksa v 90 dneh po uveljavitvi tega predpisa, a se more poravnati tudi v štirih enakih mesečnih obrokih po pogojih iz prednje pripombe 6, računši od I. marca 1940. Za službena razmerja, za katera do dne uveljavitve tega predpisa taksa sploh ni bila pla¬ čama ali n,i bila zadostno plačana, a so bila zavezana plačilu takse po prejšnjem zakonu, se pobere taksa po določbah te tarifne postavke, upoštevaje morda že plačano takso. K tej tarifni postavki čl. 216 taksnega in pristoj- b inskega pravilnika (čl. 5 izprememb in dopolnitev v tem pravilniku z dne 2. januarja 1940, Sl. N. 3/11, Sl. L. 44 in čl. f izprememb in dopolnitev v tem pra¬ vilniku z dne 5. aprila 1940, Sl. N. 82/XXlX): I. Taksa za službene pogodbe se plačuje po skupnem znesku vseh nasprotnih dajatev (prejemkov), združenih s službo in izračunanih po členu 20 zakona o taksah glede na pogodbeno dobo. Za javnopravne službe u. pr. občinskih uslužbencev kakor tudi za služ- 19 I Obči državljanski zakonik bena razmerja pogodbenih uradnikov pri državi in banovinah) se plačuje taksa izjemoma po skupnem enoletnem znesku vseh prejemkov. 2. Če dobi usluž¬ benec pri istem sluzbodavcu ali pri njegovem pravnem nasledniku službo s povišanimi prejemki, se plača taksa .samo na povišane prejemke; če pa ni poviška, marveč dobi uslužbenec pri istem službodavcu ali pri njegovem pravnem nasledniku samo kako drugo službo, toda z enakimi prejemki ka¬ kor prej, se plača samo stalna taksa po 20 dinarjev na vsako polo zadevne pravne listine. 3. Izvzemši službe pogodbenih uradnikov pri državi in banovinah niso tej taksi zavezane službe, zasnovane na zakonu o uradnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih na zakonu o državnem prometnem osebju in na za¬ konu o ustroju vojske in mornarice, dalje službena razmerja banovinskih uslužbencev, službena razmerja duhovnikov vseh priznanih veroizpovedi in službena razmerja iz točke 3 odstavka 2 § 4-36 zakona o obrtili (vajeniške pogodbe). Dalje so oproščene te takse tudi kolektivne pogodbe, ki se omenjajo n. pr. v § 209 za¬ kona o obrtili in v § 5 zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922 („Službene novine" z dne 14. ju¬ nija 1922); posamezne osebne službene pogodbe, skle¬ njene na podstavi kolektivne pogodbe, pa so zavezane taksi. 4. Taksa iz te tarifne postavke se plačuje ne glede na to, ali je bila med strankami narejena for¬ malna pismena pogodba, ki sta jo podpisali obe stranki, ali pa take pogodbe ni. Nasprotno, zadostuje vsaka listina (pravna listina), kateri je namen, da služi za dokaz proti izdajatelju, najsi ima ali nima vseh obličnosti, 'ki so potrebne za dokazno moč. Tudi ni potrebno, da bi sc strankam izročil tak odpravek. Obveznost obstoji tudi tedaj, če se obdrži poistavit- vani akt pri službodavcu. — Za listine o službi se štejejo tudi namestitveni dekret, postavitveno pismo, zapisnik o izvolitvi, sejni zapisnik pristojnega organa, n. pr. upravnega odbora, ki vsebuje postavitev, najsi se je poprej službena pogodba sklenila ustno; dalje sejni zapisniki, ki vsebujejo sklep o postavitvi urad- n.ištva, n. pr. pri občinah, raznih zbornicah, zadrugah in njih zvezah, raznih družbah in društvih (delniških 20 S 1151 I. družbah, družbah z omejeno zavezo itd.). — Tudi rever/.i nameščencev, s katerimi jemljejo ti svojo postavitev v vednost, se štejejo za listine. — Skle¬ panje službene pogodbe v obliki trgovske korespon¬ dence je zavezano taksiranju, najsi je korespondenca podpisana samo z ene strani. 4a. Odredbe iz točke 4 tega člena ne veljajo za osnovo službenih razmerij oseb navedenih v drugem odstavku pripombe 3 k ta¬ rifni postavki 20 zakona o taksah (n. pr. za dnevni- čarje, dninarje, hišne posle, pomočnike, ki delajo v obrtih, za razne vrste delavcev itd.). Pri teli službo- jemnikih se osnuje taksna obveznost samo s pismeno pogodbo, ki jo podpišeta obe stranki in ki je zave¬ zana taksi Yi% od vrednosti po pripombi 5 tarifne postavke 20 zakona o taksah. 5. Pravica države do te takse nastane tistega dne, ko se v mejah naše države napravi listina o službi, oziroma tistega dne, ko se v mejah naše države spiše pismo, ki se šteje za listino o službenem razmerju. — Glede listin o službi, na¬ pravljenih v inozemstvu, nastane pravica države z dnem, ko se listina, njen prepis ali prevod prenese v območje kraljevine, h. Na taksno obveznost nima vpliva ofcolnost, da je bila službena pogodba skle¬ njena z odložnim ali razveznim pogojem ali da je vezana na /kakršen koli rok (glej tudi člen 20 po¬ slednji odstavek, zakona o taksah). 7. Za osnovo od¬ meri takse služi celotna vrednost vseh dajatev in storitev, do katerih ima pravico slažbojemnik (za¬ poslenec) kot do dogovorjene nagrade na službo. Pri izračunu vrednosti ponavljajočih se koristi in sto¬ ritev je treba uporabljati člen 20 zakona o taksah (gl. spodaj!) izvzemši službena razmerja, omenjena v pripombi t te tarifne postavke, pri katerih se jemlje za osnovo vrednost enoletnih prejemkov ne glede na čas, za katerega se službeno razmerje usta¬ navlja. 8. Kot dogovorjeni prejemki v naravi se naj¬ pogosteje pojavljajo razni deputati, kakor: v hrani, kurivu in potrebščinah za razsvetljavo, v življenjskih potrebščinah in podobno; kot dogovorjena korist z denarno vrednostjo se pa najpogosteje pojavlja uži¬ vanje stanovanja, zemljišča ipd. — Pogodbeni pre¬ jemki v naravi in koristi z denarno vrednostjo se 21 I. Obči državljanski zakonik ocen j a jo po denarnem nadomestku, kakor je določeno v razpredelnici o denarnih nadomestkih prejemkov v naravi, določeni na podstavi S 22 zakona o zava¬ rovanju delavcev in odobreni z odločbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 18. junija 1931, S. št. 28.729, razglašeni v pravilniku o nepo¬ srednih davkih 'k členu 94 zakona o neposrednih davkih. 9. Taksa iz te tarifne postavke se plačuje v gotovini pri pristojni davčni upravi. Izjemoma se plačuje stalna taksa 20 dinarjev, omenjena v pri¬ pombi 4 te tarifne postavke, v kolkih, ki se nalepijo in uničijo v trenutku, ko se napravi pogodba, na na¬ čin, določen v točki 6 člena 55 taksnega in pristoj- binsikega pravilnika. — Če presega taksa iz tarifne postavke 600 dinarjev .— pri službenih razmerjih, zavezanih ¥< %ni taksi pa 1(X) dinarjev — se lahko poravna najdalj v štirih enakih mesečnih obrokih od dne nastale takšne obveznosti. 10. Zato morajo služ- bodavci v 15 dneh od dne naprave listine o postavitvi (napredovanju) oziroma taksni zavezanci v 15 dneh od dne sklenitve pogodbe izročiti davčnim upravam v dveh primerkih pismeno prijavo tele vsebine: 1. Za¬ poredna številka; 2. služ.bojemnikov priimek in ime; 3. zvanje in položaj: 4. čas, za katerega jc zaposlo¬ vanj 5. prejemki: a) v gotovini; b) prejemki v naravi, našteti posamez; c) denarna vrednost prejemkov v naravi; č) skupaj [a) do c)j dinarjev; 6. osnova za odmero takse; 7. znesek takse; 8. pripomba. — Da bi se davčnim upravam, zlasti kadar je pri službodavcu mnogo 'Sluabojeminikov (n. pr. pri velikih mestnih ob¬ činah. velikih industrijskih podjetjih, bankah, zadru¬ gah itd.), delo zaradi te takse kar le moči olajšalo, morajo službodavci sami tako taksne zneske za po¬ samezne službo jcrniinike kakor tudi celotni znesek po tej prijavi tako pregledno izračunati, da se delo davčne uprave pri tem omeji samo na kontrolo pri¬ jave in na prevzem denarja. 11. Na isti način se pri¬ javljajo 'tudi pogodbeno povišana prejemki, le da je treba v pripombi navesti, od katere osnove in kje je bila taksa prej pobrana, ker se plačuje taksa samo od povišanih prejemkov, že taksirani prejemki se morejo vračunati samo tedaj, če je moči šteti novo 22 § 1151 I. pogodbo za nadaljevanje prvotne pogodbe. Vračunati se torej ne morejo, če se sklene s službojemnikom nova pogodba zato', ker je prejšnja pogodba zaradi preteka časa prenehala. Če se spremeni služba na 'nedoločen čas — tudi brez povišanja prejemkov •— v islužbo na določen čas, se mora plačati taksa samo od razlike. 12. Davčne uprave vpišejo prejete prijave za izterjavo te takse po točki 8 člena 5 navodil davč¬ nega oddelka o poslovanju in obračunu taks po taksnem registru A z dne 8. decembra 1934, št. 95.204 (Sl. N. št. 287/LXXXVI/692 z dne 12. decembra 1934 in „Finansij.s,ki zbornik" str. 761/1934) v register A in postopajo dalje po' predpisih teli navodil. Prejem pri¬ jave potrdi davčna oprava na način, predpisan v odst. I čl. 8 teli navodil, na dvojniku prijave s po¬ datki o vplačani taksi in vrne nato ta dvojnik stranki. 13. Pri prijavah o povišanih prejemkih mora uprava po uradni dolžnosti upoštevati že taksirane prejemke in ugotoviti, ali je bila zanje taksa prej pravilno pla¬ čana ali ne. Če tega 28 ob. z.), odpravnina (§ 333 ob. z., § ?0 naredbe III, § 5 uredbe IV), posmrtnina (§ 10 uredbe IV); o napitninah v gostinskih obratih čl. 5 i. sl. uredbe VI; po čl. 46 pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dine 16. maja 1935 (Sl. N. 119/XXIX, Sl. L. 559) je osebju prepovedano, zahtevati napit¬ nino v kateri koli obliki; sprejem napitnine se ka¬ znuje kot prekršek tarifne določbe. Prejemki v naravi: hrana (8 1157 o. d. z., § 6 ured¬ be III, čl. 8 uredbe VI, § 52 z. o zašč. del., glede mor¬ narjev pravilnik o hrani in stanovanju mornarjev, cit. b op. 9 k § 1 ob. z.); stanovanje (8 1157 o. d. z., S§ 214, 247, 269 ob. z., § 7 naredbe 111, §§ 13 in 14 uredbe V, §§ 30 in 31 z. o zašč. del., čl. 8 uredbe VI, čl. 13 predpisov za ureditev javnih lekarn z dne 18. decembra 1951, Sl. N. 11/111, Sl. k. 229, čl. 55 uredbe o pogojih dela in pravilnik o hrani mornar¬ jev. cit. v o]). 9 k § 1 ob. z.); zemlja za obdelovanje (8 214 ob. z., § 6 uredbe V); glede pijače 8 15 uredbe V; po čl. 14 pravilnika z dne 15. oktobra 1935 (cit. v op. 4 k 8 I ob. z,.) je prepovedano dati lovskemu ču¬ vaju za nagrado lovljenje zaščitene divjačine; truck- prepoved § 214 i. sl. ob. z. 3 Izjema glede vajencev za prvo leto zaposlitve po 8 267 ob. z. Izprememba višine prejemkov nameščencev de¬ narnih zavodov in kmetijskih kreditnih zadrug pod zaščito in njihovih zvez (čl. 4 i. si. uredibe Vil), na¬ meščencev pridobitnih podjetij zaradi gospodarske kri¬ ze (uredba Vlil); nameščencem človekoljubnih usta¬ nov in pokojninskih skladov more ministrstvo za tr¬ govino in industrijo po potrebi izpreminjati višino nagrade (čl. 14 pravilnika o ustanovah človekoljub¬ nega značaja, ki se bavijo z zagotavljanjem pogreb¬ nih stroškov in stroškov v primeru bolezni, in o skla¬ dih za pokojninsko zavarovanje z dne 22. novembra 1958, Sl. N. 280/LXXXlII, Sl. L. 57 e\' 1959). O zni¬ žanju odpravnine poleg uredb VII in Vlil tudi 8 >35 ob. z. 4 Odtegljaji: a) po zakonu o zavarovanju delavcev sme odtegniti službodavec od prejemkov polovico 50 I. § 1152 prispevka za bolezensko, starostno in onemoglostmi zavarovanje, vendar samo v enem mesecu, če ni od¬ tegnil prispevka že pri prvem izplačilu, v dveh me¬ secih pa, če gre za mesečno plačo (§ 35). V celoti sme odtegniti naknadni prispevek simulantov (§ 24) dalje prispevek za delavsko zbornico ter polovico prispevka za posredovan je dela (Sl. N. LX/212 ex 1937). Ne sme pa odtegniti prispevka za nezgodno zavarovanje, niti ga kakor koli prevaliti na službojeinnika, dalje no odškodnine po § ti tega zakona, ne posebnega pri¬ spevka po § 23 zakona, niti naknadnega prispevka po § 116 tega zakona. Tudi za osebe, ki ne prejemajo nobene plače ali pa plača ne doseza najnižjega mezd¬ nega razreda, plača, vse prispevke služln»daveč (S 55). Drugačni dogovori v škodo službojeinnika so neve¬ ljavni (§ 39). Nepravilno odtegovanje se kaznuje po t. 1 § 197 z. o zav. del., zadrževanje odtegljajev po t. 5 istega §. b) Po pravilih bratovske s k I a d n i c e (ciit. v op. 12 k § 155 o. d. z.) (§ 59): P) Pri obveznem zavarovanju trpi član polovico vseh prispevkov za bolniški in pokojninski oddelek in oddelek za pre¬ skrbo brezposelnih, polovico pa podjetje, izvzemši primere, naštete v § 78. ( 2 ) Za nezgodni oddelek mora plačati prispevke v celoti podjetje in ne sme za te prispevke na zaslužku nič odtegovati, niti zavaro¬ vane člane z njimi deloma ali celoma obremeniti. ( 3 ) Prispevki za prostovoljno zavarovanje zadevajo v celoti zavarovane člane. ( 4 ) Pogodbe med službo- davci in njih osebjem, ki nasprotujejo gornjim do¬ ločbam, so prepovedane in nimajo pravne veljavno¬ sti, kolikor bi spreminjale te določbe v škodo članov. Nepravilno odtegovanje se kaznuje po odst ( 4 ) § 154 pravil. — Gl. tudi § 78. Glede donosov za brezposelni sklad gl. § 19 naredbe za preskrbo brezposelnih rud¬ niških in topilni.ških delavcev in nameščencev z dne 20. februarja 1939 (Sl. N. 44/XII, Sl. L. 175). c) Po zakonu o pokojninskem zavarova¬ nju nameščencev se deli prispevek med službodav- cem in nameščencem tako, da na službodavca odpada ves prispevek, ako ne presega ene petine prispevka naj višjega plačnega razreda, ta petina prispevka 51 I. Obči državljanski zakonik najvišjega plačnega razreda in še polovica tega, za kolikor ves prispevek presega eno petino, ne presega pa dveh petin prispevka na j višjega plačnega razreda, in končno tri petine prispevka naj višjega plačnega razreda in še tretjino tega, za kolikor ves prispevek presega dve petini prispevka najvišjega plačnega razreda. Na nameščenca odpada del prispevka, ki ne odpada na službodavca ( 2 ) in ( 3 ) odst. § 39; ( 4 ) odst. obsega tabelo o odtegljajih). Pravica odtegljajev se mora izvršiti v 3 mesecih od prvega izplačila, sicer ugasne (3. -odst. § 42). Pogodbe v neprilog nameščenca so neveljavne (S 71). Kazen za nepravilno odtegova¬ nje v S 75. č) Službodavec lahko odtegne ves davek na zaslu¬ žek (čl. 89 zakona o neposrednih davkih); glede oprostitve in izračunanja davka gl. posebno čl. 90, 93 in 95 zakona o neposrednih davkih, 28 in 29 ured¬ be o spremembah in dopolnitvah zakona o neposred¬ nih davkih z dne 22. decembra 1939 (Sl. N. 294/CIII. Sl. L. 14 e\ 1940) im §§ 17 in 18 uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 50. marca 1940 (Sl. N. 76/XXVII, Sl. L. 140); glede posebnega prispevka za narodni obrambni sklad § 19, posebno t. 10 lin. zak. za 1. 1939/40 in uredba o spre¬ membah in dopolnitvah določb § 19 fin. zak. za 1. 1939/40 o posebnem prispevku za narodni obrambni sklad od 22. decembra 1939 (Sl. N. 294/CI11, Sl. L. 8 ex 1940); glede izrednega prispevka za proračunsko leto (939/40 t. 4 § 20 istega fin. zakona. Glede pri¬ spevkov za bednostni sklad pravilnik o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov Bednostnega sklada dravske banovine z dne 15. marca (939, Sl. L. (50. d) Za predujem (§ 1154a o. d. z.). e) /a konvencionalne kazni (§ 540 ob. z.). f) Na temelju razpolaganja v korist tretjih oseb samo glede tistega dela prejemkov, ki niso izvzeti od izvršbe (spodaj h); v tem obsegu je možno tudi pobotanje s terjatvami službodavca (§ 253 i. p.); glede izdatkov v bolezni § 1156u o. d. z. g) Glede truck prepovedi gl. § 214 i. sl. ob. z. h) Zaradi izvršbe na službo jemnikove prejemke veljajo sledeče določbe zakona o iz- 32 § 1152 vršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930 (Sl. N. 165/LXTF, Sl. L. (48 ex (931): § 243. P) Zoper aktivne ali upokojene civilne in vojaške državne uslužbence kakor tudi njih rodbine, ki uživajo rodbinske pokoj¬ nine, je dopustno seči z izvršbo na tretjino plače in ostalih prejemkov v denarju ali v naravi oziroma pokojnine ali odpravnine razen osebne in rodbinske doklade (izpr. t. 6 § 33 fin. zakona za 1. (958/39), toda z omejitvijo, da ostane zavezancu vendarle 6900 di¬ narjev na leto. (Sledeči stavek tega odst. je bil uki¬ njen s čl. 1 uredbe o izpremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 4. junija I937, Sl. N. I5I/XXXIX, Sl. L. 360)... § 247. (') Zoper osebe, ki so trajno nameščene v zasebni službi, je dopustno poseči na enaki del celokupnih službenih prejemkov, kakor zoper osebe, omenjene v § 245. ( 2 ) Službeno razmerje se smatra za trajno, če mora trajati po za¬ konu, pogodbi ali običaju vsaj leto dni; če službeno razmerje ni tako določeno, se smatra za trajno, ako je potreben za prestanek odpovedni rok najmanj treh mesecev. ( 4 ) Prav to velja tudi glede osebne pokoj¬ nine, rodbinske pokojnine (oskrbnine) in pa odprav¬ nine, ki jo dajejo zasebni službodavci svojim name¬ ščencem. njih vdovam ali njih otrokom, potem glede osebne pokojnine, rodbinske pokojnine, ki jo dajejo zavodi ali družbe svojim članom ali njih rodbinam. § 248. Od zaslužka (mezde), ki ga prejema zavezanec na podstavi službe, iki po svojem značaju ne spada med službe, omenjene v §§ 245 in 247, je dopustno seči z iz¬ vršbo na tretjino, toda z omejitvijo, da ostane dolžniku vendar dvajset dinarjev na dan. § 249. Ko se ugotavlja oni del, ki je po § 247 in 248 izvzet od izvršbe, je vra- čuniti v prejemke oziroma v zaslužek tudi vse ono, kar dobiva zavezanec kot kakšno drugo imovinsko korist, toda ne v denarju. Pri tem ni razlikovati, ali se določajo prejemki oziroma zaslužek po času ali po številu izdelanih kosov. Ko se ugotavlja znesek, ki ga je treba smatrati za prejemke oziroma za za¬ služek, je odbiti vrednost uporabljenega materiala in znesek drugih izdanih stroškov. Prejemki v na¬ ravi. vštevši semkaj tudi službeno stanovanje, se ra¬ čunajo po cenah, običajnih v kraju prejemanja. § 250. 33 s I. Obči državljanski zakonik Če gre zavezancu več stalnih prejemkov, omenjenih v § 245 in 247, ali če mu gredo poleg njih tudi pre¬ jemki, omenjeni v § 242 (namreč 1. pokojnine, častne plače, štipendije in druge vzdrževalnine, ki jih pre¬ jema zavezanec iz javnih fondov ali od društev, toda ne eno ne drugo iz službenega razmerja, potem iz zadužbine ali iz zavoda za podpiranje vdov in sirot ali iz podobne ustanove, 2. zahtevki in preživnine (rente) na podstavi zavarovalne pogodbe, če zave¬ zanec ni sposoben za pridobivanje, 3. denarne rente, ki jih prejema zavezanec kot odškodnino za njemu prizadeto telesno poškodbo se računa znesek, iz¬ vzet od izvršbe, od celokupne vsote vseli teh pre¬ jemkov. § 251. P) Če se poseže z izvršbo na eno iz¬ med terjatev, omenjenih v § 245 do 24H, zaradi pla¬ čila preživnine, ki gre upniku po zakonu, ostane iz¬ vzeta od izvršbe polovica onega dela dohodkov, ki je sicer izvzet od izvršbe... S 252. P) Ta zakon ne poseza v posebne zakonske predpise, s katerimi se določa administrativno izterjevanje izvestnih terjatev. ( 2 ) Če je treba poravnati iz plače oziroma pokojnine ali odpravnine oseb, omenjenih v §§ 245 in 247, istočasno davek ali druge javne davščine ali druge terjatve, ki se izterjujejo administrativno in ki jim gre zakon¬ ska pravica prvenstvenega plačila, in terjatve, ki se izterjujejo z izvršbo po določbah tega zakona, je po¬ ravnati iz dela celotne zavezančeve plače (pokojnine, odpravnine), dosegljivega izvršbi, najprej prve ter¬ jatve in šele za njimi zadnje terjatve. § 253. p) Upo¬ rabljanja predpisov §§ 241 do 252 ni moči izključiti ali omejiti z dogovorom med dolžnikom in upnikom. ( 2 ) Vsako pravno razpolaganje, ki nasprotuje določ¬ bam odstavka P), nima pravnega učinka. Po § 209 istega zakona ne smejo biti predmet iz¬ vršbe tudi: ...9. pri osebah, katerih denarni prejemki so po zakonu celoma ali deloma izvzeti iz izvršbe, oni delni znesek gotovine, najdene pri njih. ki ustreza dohodku za čas od rubeži do prvega plačil¬ nega roka teh prejemkov. O izvršbi na zaslužek delavcev državnih promet¬ nih ustanov čl. 45 pravilnika z dme 24. junija 1939, cit. v o29 ob. z. in op. O odmoru § 12 z. o zase. del. (XV), glede viničarjev § 9 uredbe V. O ne¬ deljskem in prazniškem počitku § 12 z. o zašč. del. (XV), glede domačih poslov § 8 naredbe III. glede viničarjev § 10 uredbe V, glede mornarjev čl, 38 do 40 uredbe ter pravilnik o praznikih, cit. v op. 9 k § I ob. z. Glede nočnega dela § 17 i. sl. z. o zašč. del. (XV) in op. Omejitve: konkurenčna prepoved § 325 ob. z., po končanju službenega razmerja konkurenčna klavzula tj§ 536 in 337, glede vajencev odst. ( 2 ) S 275 ob. z.; gl. tudi § 15 zakona o pobijanju nelojalne konku¬ rence z dne 4. aprila 1930, cit. pri § 225 ob. z. Gl. tudi pravilnik zveze zdravniških zbornic o vršenju zdravniške honorarne službe pri bolniških skladih in o kumulaciji honorarjev z dne 9. julija 1936 (Sl. N. 186/XLV). Glede dolžnosti z oz. na zaščito pred zračnimi napadi čl. 18 uredbe z dne 15. aprila 1939 (Sl. N. 84/XXIV, Sl. L. 195). 3 Glede i z u m o v službojemnikov določa zakon o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922 (Sl. N. 69/lX, Ur. L. 163), izpr. z zakonom z dne 27. aprila 1928 (Sl. N. U6/XXX1X, Ur. L. 199), v § 12:.. . ( 2 ) Delavci, nameščenci in državni usluž¬ benci se smatrajo za lastnika izuma, ki ga izdelajo v službi, ako ni drugače v pogodbi ali v službenih predpisih. ( :i ) Ako pa so bili oni posebej nameščeni za to, da delajo na takih izumih, nimajo pravice na patent brez službodavčevega dovoljenja. ( 4 ) Določbe službene pogodbe, ki delavcem ali nameščencem v kakem obratu ali industrijskem podjetju ne pri¬ znava nobenih ali samo nezadostne koristi od izumov, ki jih v službi izdela, nimajo nobene pravne veljave. Ustrezna korist izuma se prizna pravemu izumitelju v vsakem primeru, prav tako tudi pravica, označiti njegovo ime kot tvorca iznajdbe (odst. ( s ) § 11). - Nasprotno so v službi izgotovljeni vzorci in modeli vedno last službodavca (§ 59 istega zakona). Glede avtorskih pravic zakon o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1929 (Sl. N. 504/CXXIX, Ur. L. 109); glede novinarjev § 12 uredbe IV. 39 I. Obči državljanski zakonik u Glede odgovornosti službodavca za služ- bojemnike: §§ 15l3a, 1314, 1315, 1316 o. d. z.; poobla¬ ščeni prodajalci srečk drž. razr. loterije po čl. -1 pra¬ vilnika za te prodajalce z dne 5. maja 1932 (Sl. N. 109/XL1X, Sl. L. 593), lovski upravičenci za lovske čuvaje po § 50 z,akona o lovu, cit. v op. 4- k § 1 ob. z.; odvetniki za svoje nameščence po § 26 zakona, cit. v op. 15 k § I ob. z.; javna skladišča za svoje osebje po § 22 zakona o javnih skladiščili z dne 23. avgusta 1930 (Sl. N. 200/LXXI, Sl. L. 245); gl. tudi § 8 zakona o jamstvu za škodo iz obratovanja z avtomobili z dne 9. avgusta 1908, drž. zak. 162. Službodavec jamči izjemoma tudi za kazni, ki za¬ denejo njegovega službojemnika: po zakonu o pobi¬ janju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921 (Sl. N. 3 ex 1922, Lir. L. 6 ex 1922); prav tako tudi § 26 uredbe o kar¬ telih z dne 3. avgusta 1934 (Sl. N. 190/L, Sl. L. 547). Glede novinarjev § 6 uredbe IV. Službodavec jamči tudi za kazni po t. 3 in 4 § 22 zakona o obvezni te¬ lesni vzgoji z dne 17. januarja 1934 (Sl. N. 26/VI, Sl. L. 125), gl. tudi pojasnila k teinu zakonu z dne II. februarja 1938 (Sl. N. 42/Xll, Sl. L. 119). Glede odgovornosti za službodavce prevoznih pod¬ jetij pravilnik o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij z dne 30. julija 1934 (Sl. N. I75/X1.V, Sl. L. 515). Glede jamstva službodavca za prekrške in pre¬ stopke po uredbi z zakonsko močjo o pobijanju dra¬ ginje in brezvestne spekulacije z dne 20. septembra 1939 (Sl. N. 218/LXXV, Sl. L. 480) čl. 15 te uredbe. P r a v i e a n a plačil o S 1154. — (’) Ako ni dogovorjeno nič drugega ali ako ni pri službah dotične vrste drugačnega običaja, je treba plačati po izvršeni službi. ('-) Ako je plačilo odmerjeno po mesecih ali po krajših dobah. 1 se mora poravnati ob koncu posamezne dobe; ako je odmerjeno po daljših 40 ijjj 1154—1154a I. dobah, konec vsakega koledarskega meseca. Pla¬ čilo, odmerjeno po urah, po komadu ali po po¬ sameznih opravilih, se mora poravnati za že iz¬ vršena opravila konec vsakega koledarskega te¬ dna, 2 ako pa gre za službe višje vrste, konec vsa¬ kega koledarskega meseca. ( :l ) V vsakem primeru dospe že zasluženo plačilo, ko preneha službeno razmerje. 3 Tretji odst. je prisilen (§ 1164 o. d. z.). — Posebne odločbe o dospevanju prejemkov: § 212 ob. z.; pro¬ vizija § 227 ob. z., remuneracija § 228 obz. z.., tan- tjema § 528 ob. z.; o napitnini gl. čl. 5 i. sl. uredbe "VI: glede gospodinjskih poslov § 5 naredbe lil: glede viničarjev § 6 uredbe V. 0 zaščiti prejemkov gl. op. 4. 5 k § 1153 o. d. z. 1 Po tednih ali dnevih. 2 Glede predujma § Il54n o. d. z. 3 § 1158 i. sl. o. d. z. S 1154a. — Službojemnik, plačan po kosih ali po posameznih opravilih, 1 sme zahtevati pred dospelostjo 2 plačila predujem, ustrezen izvršeni službi in njegovim izdatkom. Prim. § 215 ob. z. in odst. ( s ) S 6 uredbe V. 1 Glede akordne mezde čl. 8 uredbe o določanju minimalnih mezd... (XII) in pravilnik za varnostne odredbe za lesno industrijo (XXI): Delo. plačano od kosa (akordno delo), pri strojih za obdelovanje lesa je prepovedano. Popolnoma avtomatični stroji so te odredbe oproščeni, kjer je zaradi načina dela, pri strojih pa, ki delajo popolnoma samostojno, delo od kosa potrebno ali željeno, sme pristojni nadzorstveni organ na skupno zahtevo službodavcev in delavcev dovoliti delo od kosa, če sicer ureditev in varnostne naprave vkljub zvišanemu proizvajanju popolnoma izključujejo nevarnost in nezgode. — Akordne po¬ stavke morajo biti objavljene v poslovnem redu (t. 2 41 J. Obči državljanski zakonik § 34-0 ob. ■/..). — Odpoved službenega razmerja § 1150 o. d. z. 2 § 1154-0. d. z. 8 1154 - 1 ). — C) Službojemmik obdrži svojo pra¬ vico na plačilo, ako je po najmanj štirinajst¬ dnevnem službovanju zadržan, opravljati službo zaradi bolezni ali nezgode za razmeroma kratek, tedna dni ne presegajoč čas, a tega ni zakrivil nalašč ali z veliko malomarnostjo. Isto velja, ako je brez svoje krivde zadržan, opravljati službo, iz drugih važnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe. 1 ( 2 ) Zneske, ki jih prejema službojemnik v času, ko je zadržan, in sicer na podlagi javno¬ pravnega zavarovanja, sme službodavec v celoti odtegniti od plače. 2 Določbe § ll54b niso prisilne; drugače § 219 ob. z. Ob sprejemu v hišno skupnost velja § 1156 o. d. z. oz. § 229 ob. z., za gospodinjske posle § 12 naredbe III. Glede vršenja vojaške službe: § 220 ob. z. in na¬ vodilo o izplačilu nagrade honorarnih uslužbencev in dnevničarjev (Poštne hranilnice in njenih lilijal) z dne 7. januarja 1940 (Sl. N. 9/111). 1 Posebne določbe veljajo za: zaupnike (§ 117 z. o zašč. del., XV), člane izbranih odborov (§ 249 ob. z.), člane delavskih zbornic (§ 43 z. o zašč. del.), prised- nike sodišč delavskega zavarovanja (§§ 162, 164, 1%/2 z. o zav. del., naredba ministra za socialno politiko z dne 15. marca 1927, Radnička Zaštita 1928, 59), za člane razsodišč bratovskih skladnic (8 37 pravil § 11541). I. Kot priča pred sodišče povabljeni služ- bojemnik, ki ima pravico na plačo po § I154b o. d. z., ne more zahtevati naknado za zamujeni čas po do¬ ločbah civilnega ali kazenskega postopnika (mnenje plen. zbora SS B Zagreb, 25. oktobra 1922, O. Sl. Pr. I, 55). 2. Gl. tudi odločbe k § 219 ob. z. 42 §§ 11541)—1155 I. bratovskih skladnic). O novinarjih za čas prestajanja kazni § 6 uredbe IV. 2 Drugi odst. je izpremenjen s čl. ICO fin. zakona za 1. 1922/23 (Sl. N. 167a, Ur. L. 524). Ilranarino določa t. 3 § 45, porodno pomoč t. 1 odst. ( 2 ) § 49 z. o zav. del. Glede službojemnikov, zaposlenih v rudniških in topilniških obratih op. I k S 219 ob. z. S 1155. — (’) Tudi za službovanje, ki ni bilo izvršeno, gre službo jemniku plačilo, ako je bil pripravljen, opraviti ga in so mu to branile okolnosti, ki so na strani službodavca; 1 vraču¬ nati pa si mora, kar je prihranil, ker je izostalo službovanje, ali kar je pridobil z zaposlitvijo drugod, ali kar je namenoma zamudil pridobili. ( 2 ) Ako je bil vslecl takih okolnosti zaradi zamude časa pri službovanju prikrajšan. 2 mu gre primerna odškodnina. 8 Določbe § 1155 niso prisilne. Cii. tudi op. k § 220 ob. z. Posebne določbe: §§ 220 in 224 ob. z. Glede odstopa od pogodbe § 242 ob. z. Cl. 25 pravilnika o delavcih prometnih ustanov / dne 24. junija 1939 (cit. v op. 11 k § 105 zgoraj), ki velja tudi za pogodbene delavce (el. 8): (') Ako mora prometna ustanova ustaviti delo začasno do meseca dni, dobijo delavci dopust brez mezde in ise smatra, da jim .služba za ta čas ni prenehala, marveč da traja naprej z vsemi pravicami glede zavarovanja. (-) Alko se domneva ustavitev daljša od meseca dni, poskrbi uprava, da zaposli stalne delavce v drugih edinicah, če pa ni zanje redne zaposlitve, se jih more uporabiti tudi za kakršno koli delo in na kaie- rem koli mestu. V nasprotnem primeru se pošljejo § 1155. Odstranitev od službe ne pomeni razveze službenega razmerja ter ima službojemnik pravico do prejemkov, če je bil službodavcu na razpolago (SS B Zagreb, 18. decembra 1929, Themis Vlil, 1009). 45 I. Obči državljanski zakonik na dopust za 'ves čas, dokler traja ustavitev ipod po¬ goji iz prvega odstavka. 1 Bodisi v osebi ali v njegovem obratu ter brez ozira na njegovo krivdo, neglede na to, ali je bilo zaradi tega vršenje službe sploh nemogoče. - Posebno v primeru akordne plače. 3 Kolikor bi bil zaslužil, če bi delnih ovir pri služ¬ bovanju ,ne bilo. Dolžnosti službodavca v primeru obolenja S 1156. — (’) Alko je službojemnik v takem službenem razmerju, ki v glavnem zavzema nje¬ govo pridobitno delavnost, sprejet v službodav- čevo hišno skupnost, mu mora službodavec da¬ jali v bolezni, ki ni povzročena niti namenoma, niti z veliko malomarnostjo, poleg denarnih pre¬ jemkov 1 potrebno oskrbo in zdravniško zdrav¬ ljenje in potrebna zdravila do štirinajstih dni, ako je službeno razmerje trajalo že štirinajst dni, in do štirih tednov, ako je trajalo že pol leta. (-) Oskrbo in zdravljenje se more nuditi tudi s sprejemom v bolnico ali s službojemnikovim pristankom pri tretjih osebah. Ako je glede na naravo bolezni potrebno, sme službojemnik zah¬ tevati negovanje v bolnici. ( :l ) Obveznosti, naložene s temi določbami službodavcu, ne nastanejo, ako je službeno raz¬ merje sklenjeno le za čas mimoidoče potrebe 2 in še ni trajalo mesec dni. Določbe § 1156 so prisilne (§ 116-t). Posebne do¬ ločbe: § 229 ob. z., za gospodinjske posle § 12 na¬ vedbe III. 1 Vračunanje po § 1156a o. d. z. 2 CII. ( 2 ) odst. § 1158 o. d. z. 44, §§ \ 156 — 11561 ) I. § 1156a. — (*) Izdatki v gotovini za zdravni¬ ško zdravljenje in nabavo potrebnih zdravil kakor tudi stroški za negovanje v bolnici ali pri tretjih osebah se smejo vračunati v službo- jemnikovc denarne prejemke, ki mu pritičejo za čas obolenja. ( 2 ) V denarne prejemke se smejo vračunati zneski, ki jih prejema službojemnik za čas obo¬ lenja na podlagi javnopravnega zavarovanja, 1 s tistim delom, ki ustreza razmerju dejanskega prispevka službodavca k skupnemu zavaroval¬ nemu prispevku. 2 Ostale v § 1156 označene služ- bodavčeve obveznosti odpadejo v toliko, v ko¬ likor domaša službojemniku kakšno zavarovanje enake dajatve. 3 Določbe § I156a so prisilne (§ 1164). Posebne do¬ ločbe: § 250 ob. z. 1 Hranarina po t. 3 § 45, porodna pomoč po t. 1 odst. ( 2 ) § 49 z. o zav. del. 2 Gl. op. k § 1152 o. d. z. 3 Dajatve po § 45 i. sl. z. o zav. del. Presta n ek zahtevkov § 1156b. — Obveznosti, naložene službodavcu v §§ 1154b in 1156, ugasnejo, ako preneha služ¬ beno razmerje zaradi poteka časa, za kateri je bilo dogovorjeno, ali zaradi prejšnje odpovedi 1 ali odpusta, ki ni povzročen z obolenjem 2 ali z drugimi važnimi razlogi v smislu § I154b. ki se tičejo službojemnikove osebe. Ako se službo- jemoiik odpusti zaradi zadržanosti ali se mu v času zadržanosti odpove, s tem povzročeni pre- stanek službenega razmerja ne vpliva na ozna¬ čene zahtevke. 3 45 I. Obči državljanski zakonik Določbe § Il56b so prisilne (§ 116-t). Posebne do¬ ločbe: §§ 251, 527 ob. z., § 15 naredbe lil. 1 Namreč prodno je nastal razlog zadržanosti. 2 Obolenje v času, ko priznavajo §§ Il54b in 1156 slnžbojemniku pravico do prejemkov in oskrbe, je sicer lahko razlog za odpust, vendar ostanejo ti za¬ htevki navzlic razvezi službenega razmerja nedo¬ taknjeni. 3 Tudi če poteče odpovedni rok prej, nego roki za službodavčeve obveznosti po §§ I I54b in 1156 o. d. z. O s k r h n a dolžnost službodavca 8 1157. — (') Službodavec mora službovanje tako urediti in glede prostorov in orodja, 1 2 * 4 5 ki jih mora preskrbeti ali ki jih je preskrbel, ob svo- § 1157. 1. Določbe XI. poglavja zakona o zavaro¬ vanju delavcev, da je službodavec odgovoren zava¬ rovancu ob nezgodah le, če je bil službodavec obsojen kazensko, ne velja, če je delavec zbolel po krivdi službodavca, ki je v tem primeru odgovoren po na¬ čelih o. d. z. (SS B Zagreb, 6. novembra 1954, O. Sl. Pr. II, 450). 2. Zavarovanec more zavarovalne dajatve zahte¬ vati le od zavarovalnega urada z izključitvijo pravd¬ ne poti; boleist>nino (§ 1525 o. d. z.) lahko zahteva pred rednim sodiščem od službodavca, če je namerno ali malomarno zakrivil poškodbo (SS B Zagreb, 7. febru¬ arja 1927, Themis Vlil, 357). 5. Določbi §§ 96 in 98 zakona o zavarovanju de¬ lavcev nista izpremenili splošnih predpisov o zasta¬ ranju (SS B Zagreb, 25. januarja 1955, O. Sl. Pr. II, 465). 4. Redna sodišča so pristojna in upravičena, da preizkusijo primernost rent, priznanih s strani SU- ZORa; tožbeni zahtevek na plačilo bodočih rentnih zneskov ni opravičen (SS B Zagreb, 15. novembra 1950, O. Sl. Pr. II, 266). 5. Službojemnik more višjo odškodnino (preko za¬ varovalnih dajatev) zahtevati od službodavca v redni S 115? I. jih stroških skrbeti za to, da se varuje življenje in zdravje službojemnikovo, * 2 kolikor je to mo¬ goče po naravi službovanja. ( 2 ) Ako je službojemnik sprejet v službodav- čevo hišno skupnost, mora službodavec glede prostora za stanovanje 3 in spanje, 4 * glede pre¬ hrane/' kakor glede delovnega časa 6 in odmora ukreniti, kar je potrebno glede na zdravje, nravnost 7 8 in vero službojemnika. Določbe § 1157 o. d. z. so prisilne (§ 1164). Posebne določbe: § 232 ob. z. 1 Nobena obrt se no sme izvrševati v lokala ali na mestu, kjer ni potrebnih higienskih pogojev in ki ne ustrezajo veljavnim gradbenim predpisom. Vsak pravdi, vendar samo, če je izšla kazenska sodba, ki je ugotovila za krivca službodavca ali njegovega pooblaščenca; če je jur. oseba, potem njenega or¬ gana ali pooblaščenca (SS 13 Zagreb, 10. decembra 1928, Themis Vlil, 830, tudi KS Beograd, 2. decembra 1936. Arhiv 1937, 257, KS Novi Sad, št. 140/1926, The¬ mis VII, 177). 6. K poskusom z novimi tovarniškimi napravami je treba pritegniti strokovnjaka, sicer je službodavec odgovoren po 2. stavku 1. odst. § 97 z. o zavar. del.: kazenske obsodbe ni treba, če je odgovorna oseba prej umrla (SS B Zagreb, 8. maja 1955, O. Sl. Pr. III, 483). 7. Službodavec mora povrniti SUZORu vse stro¬ ške, izdane zaradi nezgode zavarovanca, le, če je on ali njegov pooblaščenec nezgodo namenoma povzročil ali če se je ta nezgoda zgodila zaradi tega, ker nista ukrenila po zakonu ali oblastvu predpisanih varnost¬ nih odredb (SS B Zagreb, 2. julija 195». O. Sl. Pr. II. 246). 8. Tožba proti državni železnici zaradi naknade škode, ki je nastala zaradi poškodbe ali smrti držav¬ nega prometnega uslužbenca v službi, in sicer v ko¬ likor presega odškodnino, priznano po naredbi mi- 47 I. Obči državljanski zakonik imetnik obrti mora na svoje stroške nabaviti in vzdrževati tiste naprave, ki so potrebne, da se za¬ varuje življenje iin zdravje zaposlenega pomožnega osebja, v odst. P) S 126 ob. z. Obratno zaščito urejajo: §§ 30 do 3+ z. o zašč. d. (XV), pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih z dne 25. oktobra 1921 (Sl. N. 19/111 ex 1922, Ur. I.. 305 e\ 1921) z do¬ datkom /, dne 22. decembra 1921 (Sl. N. 38/VII1 ex 1925, Ur. L. 388/115), gl. XXI; pravilnik o uporabi svin¬ čenega belila z dne 7. maja 1951 (Sl. N. 108/XXX1I1, Sl. L. 590), ki je nadomestil §§ 119 do 155 pravilnika; pravilnik o proizvajanju in uporabi kalcijevega kar¬ bida in acetilena z dne 18. maja 1931 (Sl. N. 213/LX1II. Sl. L. 735), ki je nadomestil (§ 57) tji? 238 do 278 go¬ renjega pravilnika; pravilnik o uporabi peči za emaj¬ liranje z dne 12. septembra 1955 (Sl. N. 302/LXXU, Sl. L. 125 ex 1957); pravilnik o zaščiti delavcev pri ličenju in barvanju s pistoletom (brizganjem) z dne 12. septembra 1935 (Sl. N. 302/LXXII, Sl. L. 162 ex 1937); pravilnik o tehničnem nadzorstvu nad parnimi nistra za promet z dne 50. maja 1922, je utemeljena samo, če je bil poverjenik državnih železnic kot službodavca, za katerega postopanje so one odgo¬ vorne, s kazensko sodbo obsojen za nastalo nezgodo (SS Zagreb, 23. marca 1933, Rucner-Strohal I, 460). 9. Žena in otroci opekarskega delavca, ki se je smrtno poškodoval pri delu, morejo poleg rente, ki jo dobivajo iz socialnega zavarovanja, tožiti odškod¬ nino za izgubljeno vzdrževanje samo. če je s kazen¬ sko sodbo ugotovljena krivda obratnega ravnatelja ali zaupnika delniške družbe, lastnice opekarne (SS Zagreb, 1. oktobra t933, Rucner-Strohal I, 161). 10. Določbe §§ 97 in 98 z. o zav. del. veljajo tudi za osebje državnega železniškega prometa, ker to vprašanje v uredbi o zavarovanju tega osebja z dne 50. maja 1922 ni urejeno (SS B Zagreb, 50. novembra 1952, O. Sl. Pr. II, 381). 11. O pogojih za regres SUZORa (SSB Zagreb. 16. marca 1957, Organizator 1910, 9). 48 8 1157 I. lokomotivami in parnimi motornimi vozili, ki niso v eksploataciji državnih železnic, z dne 10, julija 1956 (Sl. N. I68/XLI, Sl. L. 194 ex 1957); pravilnik o nadzorstvu nad parnimi kotli ladij rečne plovbe z dne 18. februarja 1959 (Sl. N. 54/XIV); obči rudarsko- policijski predpisi z dne 15. avgusta 1958 (Sl. N. 215/LX1V), spodaj XXII. Gradbeni predpisi: § 27 i. sl. gradbenega zakona z dne 7. junija 1951 (Sl. N. 155/XL1I, Sl. L. 197), čl. 48 i. sl. občih navodil za izdelavo uredbe o izvršitvi regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika z dne 15. junija 1952 (Sl. N. 166/LXXIII, Sl. L. 115). Postopek za odobritev »delavnic in naprav podjetij, v katerih se uporabljajo posebna ognjišča, parni stroji, mo¬ torji, vodna ali druga naravna sila ali ki utegnejo biti nevarne... za delavce v njih...“ v § 105 i. sl. obrtnega zakona. Glede varnostnih ukrepov pri delu z električnimi napravami veljajo po naredbi ministrstva za zgradbe (št. 955 z dne 26. januarja 1921 in št. 11.605 z dne 14. januarja 1926) predpisi VDE (Verband Deutscher Elektrotechiniker), gl. RZ 1956, 491. Gl. tudi uredbo o izdelovanju in uporabi golih in izoliranih elek¬ tričnih vodov in izoliranih cevi z dne K), januarja 1956 (Sl. N. 59/Vil, Sl. L. 262) in § 160 do 176 pravil¬ nika XXI. Nadziranje s strani inšpekcije dela čl. 9 z. o insp. dela (XVI), osrednjega urada za zavarovanje delav¬ cev (§§ 114, 159 z. o zav. del.), rudarskih glavarstev (XXII): sodelovanje delavskih zbornic (§ 56 z. o zašč. del., XV in delavskih zaupnikov (§ 109 istega zakona). Oskrba vajencev § 269 ob. z.; zaščitne ukrepe in higieno luških delavcev urejajo čl. 29 do 52 uredbe o luških delavcih, cit. v op v 9 k § 1 ob. z. Objava varnostnih ukrepov §§ 147 in 172 pravil¬ nika XXI, gl. op. 9 k § 540 ob. z. Gl. § 185 kaz. zakona: Kdor priganja koga, ki je v njegovi službi, pod njegovim skrbstvom ali nad¬ zorom ali ki je drugače zavisen od njega, zlasti če je maloleten ali onemogel, na pretirano telesno ali 49 4 I. Obči državljanski zakonik duševno delo. pa nastopijo zaradi tega škodljive po¬ sledice za telo ali zdravje te osebe, se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.(100 dinarjev; če pa stori to iz koristoljubja ali iz zlobnosti, se kaznuje ,s strogim zaporom. •— Ce bi bilo zdravje te osebe zbog takega ravnanja z njo težko okvarjeno, se kaznuje storilec z robijo do petih let. 2 Z. o zav. del. z dne I ±. maja 1922 (SI. N. 11~/X1X, Ur. L. 169) določa v § 96: ( ] ) Ako je službodavec ali njegov pooblaščenec namerno povzročil nezgodo, mora vse stroške nezgode povrniti osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev. ( 2 ) Ako se pripeti nezgoda zato, ker ni službodavec ali njegov pooblaščenec — za čigar postopek je službodavec odgovoren, kolikor se opira na njegov nalog — ukrenil varnostnih ukre¬ pov, predpisanih po zakonu ali oblastvu, mora vse stroške nezgode povrniti osrednjemu uradu za zava¬ rovanje delavcev. Ako je pooblaščenec to opustil v svojem rednem področju zoper navodilo službodavca, zadene obveznost, povrniti škodo, izključno poobla¬ ščenca. ( 3 ) Osrednji urad sme v takih primerih zahte¬ vati glavnično vrednost priznane odškodnine (po na- redbi z dne 27. septembra 1922, Sl. N. 288, izpr. z dne 16. avgusta 1927, SI. N. 248). ( 4 ) Terjatve osrednjega urada za zavarovanje delavcev po tem paragrafu se realizirajo po redni sodni poti. Zastarajo v treh letih od dne, ko postane izvršna kazenska sodba, ki je ugotovila kazlnjivo dejanje odn. opustitev službo- davčevo ali pooblaščen če vo. § 97; ( 4 ) Službodavec ali lastnik podjetja ni dolžan, dati odškodnino onim. ki so zavarovani po tem zakonu, ali njih rodbini. Ako pa je službodavec ali njegov pooblaščenec, za čigar postopek je službodavec odgovoren, s kazensko sodbo spoznan za krivca nastale nezgode, je tak službodavec dolžan, dati odškodnino zavarovancu ali njegovim sorodnikom. {-) V takih primerih se sme zahtevati odškodnina samo za oni znesek, za katerega od¬ škodnina, prisojena po redni sodni poti, preseza od¬ škodnino, ki pripada zavarovancu ali njegovim so¬ rodnikom po tem zakonu. ( 3 ) Ako pripada zavaro¬ vancu ali njegovim sorodnikom zaradi nezgode pravica do odškodnine proti tretji osebi, prehaja ta 5() § 115 ? I. pravica do zneska dejansko izdanih podpor in od¬ škodnin na osrednji urad za zavarovanje delavcev. § 98: 0) Pravica do odškodnine, omenjena v §§ 96 in 97 tega zakona, se sme realizirati civilnopravdno tudi brez izvršne kazenske obsodbe, ako ni bila taka ob¬ sodba mogoča iz vzroka, ki tiči v osebnosti onega, ki je s kaznjivim dejanjem ali opustitvijo povzročil škodo. ( 2 ) Terjatve osrednjega urada za zavarovanje delavcev po § 96 zastarajo v tem primeru v treh letih po nezgodi. — Glede bolezni § 65, glede varnostnih ukrepov § 114 i. sl. istega zakona; gl. tudi § 211 statuta. Analogne določbe za rudarsko zavarovanje § 94 do 97 ter 76 pravil bratovskih skladnic z dne 30. de¬ cembra 1937 (Sl. N. 300/LXXXIX, Sl. L. 72 ex 1938); ■glede pokojninskega zavarovanja nameščencev § 62 zakona (o prečiščenem besedilu z dne 30. oktobra 1935, Sl. N. 285/LXXXIV, Sl. L. 65 ex 1934): Ako so si osebe, ki imajo zaradi 'nastale pridobitne nespo¬ sobnosti ali smrti po prednjih določbah pravico do dajatev Pokojninskega zavoda, pridobile pravico do odškodnine proti drugim, preidejo te pravice na Po¬ kojninski zavod do višine njegove obveznosti. Te ob¬ veznosti se po potrebi kapitalizirajo po računskih osnovah zavoda. Glede naznanila poškodb op. 4 k § 32 z. o zašč. del. (XV). 3 Posebne določbe: za gospodinjske posle § 7 naredbe III, za viničarje § 13 in 14 uredbe V; za mor¬ narje pravilnik o prehrani in stanovanju posadke in ureditvi zdravstvene službe na pomorskih ladjah z dne 11. maja 1938, gl. op. 9 k § 1 ob. z. Glede oskrbe v bolezni §§ 1156 in 1156a o. d. z. 4 Posebne določbe: za gospodinjske posle § 7 na¬ redbe 111; za mornarje gl. zgoraj op. 3. 5 Posebne določbe: za gospodinjske posle § 6 na¬ redbe III, za pomožno osebje v gostinskih obratih ( 2 ) 8 uredbe VI; za mornarje gl. zgoraj op. 3. Glede pi¬ jače viničarjev § 15 uredbe V. 6 Glede gospodinjskih poslov §§ 8, 9 naredbe III. 51 4 ’ I. Obči državljanski zakonik Prenehanje službenega razmerja § 115S. — (’) Službeno razmerje preneha s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno. ( 2 ) Službeno razmerje, dogovorjeno na po- skušnjo 1 ali samo za dobo mimoidoče potrebe, 2 lahko oba pogodbenika v prvem mesecu vsak čas razvežeta. (") Za čas življenja kakšne osebe ali za dlje kot pet let dogovorjeno službeno razmerje sme službojenmik razvezati po preteku petih let, držeč se odpovednega roka šestih mesecev. 3 ( 4 5 ) Ako je bilo službeno razmerje sklenjeno ali nadaljevano brez določbe časa, se sme raz¬ vezati z odpovedjo po sledečih določbah. 4 ’ 0 Določbe § 1158 so prisilne (§ 1164). Posebne do¬ ločbe: §§ 234, 271 i. sl., 332 ob. z. (odstop §§ 243, 335 § 1158. 1. Odpoved je pravočasna, če je pravočasno dospelo priporočeno pismo z odpovedjo, dasi ga služ- bojemnik vkljub pravočasnemu pozivu ni prevzel (SS B Zagreb, 2. maja 1939, Organizator 1939, 43). 2. Službodavec ima pravico upokojiti nameščenca, ki mu je s pogodbo zajamčena neodpovedljivost, če predčasna upokojitev ni po pogodbi izključena (SS B Zagreb, z dne 2. decembra 1936, O. Sl. Pr. 111. 540). 3. Sodišče je pristojno za ugotavljanje pogojev, ki so po pragmatiki odločilni za znižanje pokojnine. Padec za 11 do 14% cen ni taka izprememba gospo¬ darskih razmer, da bi višina pokojnin ne bila več v skladu s spremenjenimi dejanskimi razmerami (SS B Zagreb z dne 27. februarja 1937, Organizator, 1938, 61). 4. Obljuba dosmrtne podpore je daritev, ki je iz¬ polnjena, ko je bil dostavljen dotični dekret in pod¬ pora dejansko dalj časa izplačevana (P) (SS B Zagreb z dne 7. februarja 1939, Organizator, 1939, 26). 5. Tisti, ki so navedli na štrajk, so odgovorni za škodo (SS Zagreb, 4. maja 1928, Vragovič II, 675). 52 8 U58 I. ob. z.), §§ 14, 15 navedbe III, § 17 vinič. uredbe V, § 4 novin. uredbe IV; glede zaupnikov § 119 z. o zašč. del. (XV). Gl. tudi op. 15 k § 153 zgoraj. Glede razveze službenega razmerja službojemni- ških funkcionarjev bratovskih skladnic s strani služ- bodavca (§ 18 pravil bratovskih skladnic: ( :i ) Podjetja skupščinskih delegatov in zastopnikov in članov upravnih in nadzornih odborov ne smejo odpuščati ali preganjati zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti po določbah teh pravil. (•*) Od.borski člani izmed delavcev uživajo isto zaščito kakor delavski zaupniki po zakonu o zaščiti delavcev in ne morejo biti odpuščeni ne reducirani brez odobritve rudar¬ skega oblastva, razen v primerih, predvidenih z za¬ konom. — Kršitev teh določb kaznuje rudarsko obla- stvo po odst. ( J ) § 154 pravil. — Prim. tudi čl. 52 pravilnika o volitvah v bratovskih skladnicah z dne 14. januarja 1937 (Sl. N. 15/TTT, Sl. L. 65). 6. Pravni interes na takojšnji ugotovitvi (neve¬ ljavnosti odpovedi službenega razmerja) mora obsto¬ jati sam na sebi, brez ozira in ločeno od ev. pravice na kako dajatev (SS B Zagreb, 11. aprila 1927, The- mis VIII, 418). 7. Nameščencu s tem dovoljeni dopust, da ga po končanem dopustu ni treba več v službo, ni odpust* marveč odpoved, ki učinkuje šele za prihodnji zako¬ niti ali dogovorjeni napovedni termin (SS B Zagreb, 5. novembra 1931, O. Sl. Pr. II, 332). 8. O ustni obljubi pokojnine odi. SS Zagreb, 5. no¬ vembra 1926 (Vragovič II, 656). 9. Dogovor, da zapade v primeru predčasne raz¬ veze službenega razmerja s strani delavca zaslužena plača službodavcu, nasprotuje dobrini šegam (§ 879 o. d. z.) in je ničen, ker gospodarsko šibkejšega služ- bojemnika preko potrebe nedopustno veže (SS B Za¬ greb, 6. aprila 1937, Rv 149/36, neobj.). 10. Daši podpisujeta tvrdko oba družbenika skup¬ no, je odpoved, ki jo je dal eden izmed dveh druž¬ benikov, učinkovita (KS Beograd, 51. avgusta 1938, Mjesečnik, 1939, 479). 53 I. Obči državljanski zakonik Izpremem.be odpovednih rokov: uredbi VII in Vlil spodaj. Glede razveze službenega razmerja oseb, ki so oproščene vojaške službe v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju op. 13 k § 153 zgoraj. 1 Gl. tudi §§ 229, 233, 352 ob. z.; glede vajencev § 262 ob. z.; glede novinarjev § 2 uredbe IV, glede viničarjev § 17 uredbe V. 2 Gl. tudi § 233, 351 ob. z. 3 Gl. tudi § 253 ob. z. in op. 4, 5. 4 Glede inozemcev gl. t. 3 čl. 17 uredbe XXIII. Službeno razmerje prestane v primeru službojemni- kove, ne tudi službodavčeve smrti, razen glede va¬ jencev, t. 5 § 271 ob. z. Glede viničarjev § 17 i. sl. uredbe V, glede novinarjev ( 2 ) odst. § 7 uredbe IV. Glede stanovanja § 247 ob. z. 5 Stavka: uredba o postopanju ob neredu, stavkah in pobunah v rudnikih z dne 24. decembru 1920 (Sl. N. 291, Ur. L. 9 ex 1922), §§ 115, 242 kaz. za¬ konika, čl. 17 in 18 zakona o zaščiti države z dne 6. januarja 1929 (Sl. N. 9/IV, izpr. Sl. N. 54/XXTII, Ur. L. 11, 104), čl. 23 zakona o državni obrambi z. dne 14. julija 1930 (Sl. N. 161/LX, Sl. T,. 186), uredba o postopanju o priliki stavk ali neredov na železnicah, v brodarstvu ali na pošti, telegrafu in telefonu z dne 12. februarja 1955 (Sl. N. 45/IX, Sl. L. 146), uredba bana o ohranitvi javnega miru in redu o priliki štraj- kov in mezdnih gibanj z dne 5. septembra 1936 (Sl. I,. 567), čl. 7 uredbe o zaposlovanju inozemcev (XXIII), §§ 72, 73, 75, 103 in 141 uredbe o preskrbovanju brez¬ poselnih delavcev (cit. v op. 6 k § 1151 o. d. z.), odst. ( 7 ) čl. 15, 19, 27 na redke XIT, čl. 18 uredbe o luškem delu, cit. v op. 9 k § 1 ob. z., čl. 8 pravilnika o delovnem času mornarjev, cit. v op. 9 k § 1 ob. z., § 12 splošnih rudarsko-policijskih predpisov (XXII). Službodavec mora stavko in izpor naznaniti inšpek¬ ciji dela (t. 5 čl. 13 zakona o inšpekciji dela, XVI). “ Pokojnina: obdavčenje § 89 t. 2 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 (Sl. N. 29/VI 1, Ur. L. 75), odbitna postavka glede družbenega davka § 85, t. 8 istega zakona; znižanje gl. uredbi VII, VIII in uredbo o Feniksu (cit. pri § 332 ob. z.); izvršba 54 §8 1158—1159« I. na pokojnino § 2+5 i. sl. i. p. (op. 4 k § 1152 o. d. z.); gl. tudi čl. 57, 42 pravilnika o upravi razlaščenih go¬ zdov, cit. v oj). 6 k § 1 ob. z. Glede pokojninskih fon¬ dov: uredba o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji z dne 25. februarja 1958 (Sl. N. 40/XV, Sl. L. 150) ( 2 ) odst. § 1; prim. pravilnik o ustanovah človekoljub¬ nega značaja, ki se bavijo z zagotovitvijo pogrebnih stroškov in stroškov v primeru bolezni ter o skladih za pokojninsko zavarovanje z dne 22. novembra 1958 (Sl. N. 280/LXXXIlI, Sl. L. 57 ex 1959). Odpovedni roki 8 1159. — Odpoved je dopustna: ako je pri službenem razmerju, ki se ne tiče službe višje vrste, 1 plačilo odmerjeno po urah ali dnevih, po kosili ali posameznih poslih, vsak čas za prihodnji dan; ako tako službeno raz¬ merje v glavnem zavzema službojemnikovo pri¬ dobitno delavnost in je trajalo že tri mesece ali ako je plačilo odmerjeno po tednih, najkasneje prvi delavnik za konec koledarskega tedna. Ako se plačuje po kosu ali posameznih storitvah, 2 ne nastopi učinek odpovedi nikakor pred dovrši t- vijo del, ki so ob času odpovedi začeta. Določbe § 1159 so prisilne (8 1164). Glede odpovedi zaupnikom 8 119 z. o zašč. del. Posebne določbe glede odpovedi: 8 254 ob. z. (za nameščence 8 552 ob. z., za vajence 8§ 274, 275, ob. z.), 8 15 naredbe III, 8 4 ured¬ be IV. 8 17 in 18 uredbe V. Glede izpremembe od¬ povednih rokov gl. uredbi VII in Vlil. 1 Prim. 8 524 ob. z. 2 Gl. 8 H54a o. d. z. 8 1159a. — (’) Ako službeno razmerje, ki se tiče službe višje vrste, v glavnem zavzema služ- bojemtnikovo pridobitno delavnost in je trajalo 55 [. Obči državljanski zakonik že tri mesece, se je treba držati brez ozira na način, kako se odmerja plačilo, odpovednega roka najmanj štirih tednov. {-) Isto velja sploh, ako je plačilo odmerjeno po letih. Določbe § 1 159a so prisilne (§ 1164). 8 1159b. V vseh drugih primerih se sme službeno razmerje razvezati, držeč se odpoved¬ nega roka najmanj štirinajst dni. Določbe § 1159 b so prisilne (§ 1164). Odpoved z razlogi § 557 ob. z., § 119 z. o zašč. del. (XV), glede viničarjev § 18 in 19 uredbe V. 8 1159c. — Odpovedni rok mora biti vselej za oba pogodbenika enak. Ako so dogovorjeni neenaki roki, velja za oba pogodbenika daljši rok. Določbe § 1159c so po smislu prisilne. Iskanj e nove službe 8 1160. — Ako je službojemnik sprejet v hi¬ šno skupnost službodavčevo ali ako je zaradi službenega razmerja oviran, poiskati si drugo službo, se mu mora dati po odpovedi 1 v ta na¬ men na zahtevo primeren čas brez prikrajšanja plačila. Določbe § 1160 so prisilne (§ 1164). § 151 tretje delne novele (gl. § 155 zgoraj): Z ured¬ bo se more za posamezne kraje ali pokrajine in za posamezne skupine službojemnikov natančneje do¬ ločiti čas, ki ga je treba dati službojemniku po od¬ povedi za poiskanje druge službe. (Taka uredba ni izšla). Prim. S 257 ob. z. 1 Ne glede na to, kdo je odpovedal. 56 §8 1159b—1162 I. Stečaj § 1161. — Stečajni red določa, kako učinkuje na službeno razmerje otvoritev stečaja o službo- davčevi imovini. § 25 stečajnega zakona z dne 22. novembra 1929 (Sl. N. 282/CXV, Ur. I,. 255): P) če je prezadolženec službodavec in je uslužbenec že vstopil v službo, sme uslužbenec brez odpovedi razvezati službeno raz¬ merje v enem mesecu od dne, ko je bil stečaj uve¬ den: upravitelj stečajne mase pa sme odpovedati to službeno razmerje v zakonitem ali v dogovorjenem krajšem odpovednem roku. ( 2 ) Če prestane službeno razmerje spričo odpovedi upravitelja stečajne mase, preden preteče čas, za katerega je bila služba dogo¬ vorjena, ali če je bil dogovorjen v pogodbi daljši odpovedni rok, sme zahtevati uslužbenec povračilo škode kot stečajni upnik. ( 3 ) Predpisi posebnih za¬ konov o tem, kako vpliva stečaj na službeno raz¬ merje, veljajo še nadalje. Glede vajencev 8 276 o. z.; gdede prejemkov gl. op. 4 k § 1152 o. d. z. Posebna ureditev za novinarje ( 2 ) odst. čl. 7 ured¬ be IV. O službojemnikovem stečaju odst. P) 8 5 stečaj¬ nega zakona: Kar pridobi prezadolženec s svojim de¬ lom, dokler traja stečaj.. „ mu je prepustiti toliko, kolikor je potrebno za njegovo vzdrževanje in za vzdrževanje onih oseb, ki jih je po zakonu dolžan v zdrževati. Predčasna razveza 8 1162. — Službi 'no razmerje sme razvezati, ako je dogovorjeno za določeno dobo, pred po- 8 1161. Terjatve iz pogodb o delu (8 1165 o. d. z.) ne .spadajo v prvi razred stečajnih terjatev (SS B Za¬ greb, 15. januarja 1952, O. Sl. Pr. II. 556). 8 1162. I. Z odpustom je službeno razmerje razve¬ zano, ne obstoji več in ga službodavec ne more eno- 57 I. Obči državljanski zakonik tekom te dobe, sicer pa brez odpovednega roka, vsak pogodbenik iz važnih razlogov. Posebne določbe: §§ 238, 239 ob. z., za vajence §§ 272 do 275 ob. z., za nameščence 334 ob. z.; dalje S 17 L sl. naredbe III, § 11 uredbe IV, § 25, 26 ured¬ be V. Glede zaupnikov § 119 z. o zašč. del. (XV). Glede udeležbe pri posredovanju in razsodništvu čl. 20 uredbe XII. § 1162a. — Ako izstopi službojemnik pred¬ časno brez važnega razloga, sme službodavec zahtevati, ali da zopet nastopi službovanje in povrne škodo, ali da plača odškodnino zaradi neizpolnitve pogodbe. Ako je službojemnik po svoji krivdi predčasno odpuščen, mora povrniti škodo zaradi neizpolnitve pogodbe. Za že izvr¬ šene storitve, za katere plačilo še ni dospelo, ima službojemnik pravico na primeren del pla¬ čila le v toliko, v kolikor zaradi predčasne raz¬ veze službenega razmerja niso izgubile vse ali večjega dela svoje vrednosti za službodavca. Določbe § 1162 so prisilne (§ 1164). Posebne do¬ ločbe: § 240 ob. z., § 21 naredbe III. § 1162b. — Ako odpusti službodavec službo- jemniika predčasno brez važnega razloga ali ako je kriv, da je službojemnik predčasno izstopil, obdrži službojemnik, brez škode za višjo odškod¬ nino, svojo pogodbeno pravico na plačilo za dobo, ki bi morala poteči dotlej, da bi končalo stransko vzpostaviti s tem, da odpust p reki iče (SS B Zagreb, 7. junija 1939, Rv 451/39, neobj.). 2. Ce je začel prepir službodavec in je službojem¬ nik samo reagiral, ni razloga za odpust (SS Zagreb, 27. maja 1925, Themis VII, 55). 3. Gl. tudi odločbe k §§ 238, 259 ob. z. 58 SS U62a—1163 1 . službeno razmerje zaradi poteka pogodbenega časa ali zaradi pravilne odpovedi, vračunati pa je to, kar je prihranil, ker je izostalo službova¬ nje, ali 'kar je pridobil z zaposlitvijo drugod ali kar je pridobiti namenoma zamudil. Kolikor pa zgoraj označena doba ne presega treh mesecev, more službojemnik takoj zahtevati brez odbitka vse plačilo, ki miu gre za to dobo. Določbe § 1162b so prisilne (§ 1164). Posebne do¬ ločbe: § 241 ob. z.. § 22 naredbe III. § 1162e. — Ako sta oba pogodbenika kriva na predčasni razvezi službenega razmerja, naj sodnik odloči po prostem preudarku, ali gre povračilo ,in v kateri višini. Določbe § 1162c so prisilne (8 1164). Posebne določbe: § 245 ob. z., § 23 naredbe lil. 8 1162d. — Zahtevki zaradi predčasnega iz¬ stopa ali predčasnega odpusta 1 v smislu 88 ll62a in 1162b se morajo sodno uveljaviti v šestih me¬ secih po preteku dneva, ko jih je bilo moči postaviti, sicer so izključeni. 2 Določbe § 1162d so prisilne. Posebne določbe' § 246 ob. z., 8 23 naredbe 111. 1 Torej ne zaradi nepravilne odpovedi. - Prekluzivni, ne zastaralni rok. Izpričevalo 8 1163. — (') Ko se konča službeno razmerje, se mora dati službojemniku na njegovo zahtevo pismeno izpričevalo o .trajanju in vrsti službo¬ vanja. Ako zahteva službojemnik izpričevalo, dokler službeno razmerje še traja, se mu mora dati na njegove stroške. V izpričevali! niso do- 59 Obči državljanski zakonik — §1164 pustni vpisi in pripombe, zaradi katerih je služ- bojemniku oteženo, dobiti novo službo. ( 2 ) Službojemnikova izpričevala, ki jih hrani službodavec, je treba izročiti službojemniku na zahtevo vsak čas. Odločbe § 1163 so prisilne (§ 1164). Posebne do¬ ločbe §§ 249, 250 ob. z., § 120 z. o zašč. del. Glede vpisov v poslovne knjižice spodaj ured¬ ba IX, pravilnik X in navodila XI. I'. št. 4 in 5 taksnega zakona: Vsa izpričevala in potrdila, ki jih izdajajo privatne osebe ali oblastva privatnim osebam o njih osebnih lastnostih, razme¬ rah, sposobnosti, delu in o vsem, kar se jih more ti¬ kati, razen onih, ki so s tem zakonom obremenjena s posebno takso, se plačuje taksa 20 din. Gl. odločbe k § 249 ob. z. (II). Prisilni predpisi § 1164. — Službojemnikove pravice, ki izha¬ jajo iz določb §§ 1154. odst. ( :l ), 1156 do I159b, 1160 in l!62a do 1165. se s službeno pogodbo ne morejo razveljaviti ali omejiti. Posebne določbe: §§ 217, 218, 251, 558 ob. z.; § 29 naredbe 111, odst. ( 4 ) § 2, § 28 uredbe IV, odst. p) § 5, § 41 uredbe V, § 4, 5 z. o zašč. del. (XV). Gl. odi. k § 251 ob. z. 60 II. Zakon o obrtih Zakon o obrtih — § 1 II. II. Zakon o obrtih 1 z dne 5. novembra 1931 Uvodne določbe § 1. — 0) Pod določbe tega zakona spada vsako redno, samostojno in ne prepovedano pridobitno poslovanje. 1 ( 2 ) Kolikor ni določeno drugače, 2 ne spadajo pod ta zakon: 1. poljedelsko proizvajanje (poljedelstvo, ži¬ vinoreja, 'perutninarstvo, sadjarstvo, vinograd¬ ništvo, 3 zelenjadarstvo, cvetličarstvo, čebelarstvo, gojenje sviloprejk, lov, 4 ribarjenje 5 po sladkih vodah) in gozdno proizvajanje 6 (gojenje in pro¬ dajanje lesa iz lastnih gozdov) kakor tudi njih postransko poslovanje in njih postranska pod¬ jetja, če se v njih predelujejo v manjšem obsegu 1 as i ni p r o i z v odi; 2. rudarstvo 7 in rudniške naprave, kolikor spadajo pod določbe rudarskega zakona; 3. državni monopoli 8 (tobak, sol, vžigalice, ci¬ garetni papir, petrolej) in regalije (pošta, tele¬ graf, telefon, kovnice denarja), nadalje izdelo¬ vanje, uvažanje, izvažanje in prodajanje smod¬ nika, strelnih vrvic, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, vojaškega orožja in njegovih delov, ka- 1 Sl. N. 262/LXXXI, Sl. L. 572. 61 Zakon o obrtih II. kor 'tudi uvažanje nevojaškega orožja in nje¬ govih delov; 4. podjetja za pomorsko plovbo 9 in pomorsko ladjarstvo, kolikor je urejeno s posebnimi za¬ koni, in ribarjenje v.morju; 5. zračni promet; 10 6. železniška podjetja, 11 razen malih 12 in in¬ dustrijskih železnic, brodarska podjetja 13 in njih pomožna podjetja in delavnice, ki delajo za potrebe njih prometa; 7. prevažanje z brodi in drugimi plovnimi objekti od brega do brega na plovnih rekah, jezerih in prekopih; 8. .pridobitna dela v vojaških zavodih in de¬ lavnicah, v javnih človekoljubnih, vzgojevalnih in poboljševalnih zavodih, v zavodih za izvrše¬ vanje kazni na prostosti in v zavodih za izvrše¬ vanje očuvalnih odredb, če ne delajo po naročilu in za javno prodajo; 9. zasebni pouk, zasebne šole in podobni za¬ vodi z učnim značajem; 10. delovanje književnikov in umetnikov in avtorska založna pravica; 11. znanstvena predavanja, umetniške pred¬ stave in umetniški koncerti, izvzemši kinema¬ tografe; 14 12. delo cirkusov, menežarij, nihalk, vrti¬ ljakov, srečolovov (iger na srečo) in podobno; 13. delovanje odvetnikov, 15 kazenskih branil¬ cev 16 in javnih beležnikov (notarjev), 17 delova¬ nje pooblaščenih inženirjev in arhitektov, 13 iz¬ vzemši dela, ki spadajo pod ta zakon (S 35), 10 kakor tudi delovanje geometrov; 20 62 II. § 1 14. delovanje zdravnikov 21 in živinozdrav- nikov, 22 zobnih tehnikov, 28 babic, 24 zavodov za klinične preiskave, 25 za zdravljenje in negova¬ nje bolnikov, 20 porodnišnice in delo lekarn, 2 ' ko¬ likor se omejuje izključno na prodajo zdravil in zdravilnih specialitet; 28 15. izdajanje 20 in razširjanje periodičnega tiska; 80 16. oddajanje prenočišč, jedil in pijač v pla¬ ninskih kočah na visokih gorah, če se opravlja ta posel za račun turističnih ali človekoljubnih ustanov ali brez težnje za zaslužek; 17. hišna delavnost, 31 ki jo opravlja posa¬ meznik samostojno po krajevnih običajih poleg lastnega hišneiga gospodarstva brez pravice, spre¬ jemati naročila, sam ali s pomočjo rodbinskih članov v prostorih svojega stanovanja; v katerih teh primerov se smejo tudi naročila sprejemati, odloči ban po zaslišanju zbornic. (•’) Kolikor ta zakon izrečno drugače ne do¬ loča, se njegove določbe ne uporabljajo za go¬ spodarske zadruge, če omeje svoje poslovanje na svoje zadružnike, ne razdeljujejo dobička, ne dajejo članom upravnega in nadzorstvenega od¬ bora tantijem, če se njih rezervni skladi nikakor ne smejo porazdeliti med zadružnike in če na deleže vobče ne plačujejo obresti ali plačujejo samo omejene obresti, ki ne presegajo 6%. 32 ( 4 ) Podjetja, ki se s pooblastitvijo monopolnih oblastev bavijo s proizvajanjem ali s trgovino monopolnih predmetov, 83 spadajo pod ta zakon in morajo izpolnjevati vse pogoje, ki jih ta zakon za izvrševanje obrta določa. Izjeme od te 65 II. Zakon o obrtih obveznosti uredi minister za finance sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. Glede proizvajanja delov za vojaško orožje in muni- cijo, proizvajanja in prodajanja strelnih vrvic,, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, kakor tudi glede prodajanja smodnika in uvoženega nevo¬ jaškega orožja in nevojaškega streliva in njih delov, kolikor se to odstopa zasebnikom, veljajo obstoječi posebni predpisi, kjer se in kolikor se pa ti posebni predpisi sklicujejo na obče pred¬ pise, veljajo določbe tega zakona. Po § 94 t. 8 fin. zakona za 1. 1939/40 je minister za trgovino in industrijo pooblaščen, da izda po odobritvi ministrskega sveta uredbo o spremembah in dopol¬ nitvah o. z., poleg tega pa da objavi sporazumno s prizadetimi ministrstvi spremenjeno besedilo tega za¬ kona, ne da bi spreminjal vrstni red in številke pa¬ ragrafov. 1 Glede trgovskega pomožnega osebja odloča n. t. z. v § 75: Za službena razmerja pomožnega osebja pri trgovcu v srn. tega zakona veljajo predpisi za¬ kona o obrtih, kolikor s posebnimi predpisi, s teni zakonom ali uvodnim zakonom nii določeno drugače. 2 Po § 435 o. z. veljajo določbe tega zakona tudi za službojemnike, zaposlene pri službodavcih po t. t. 2, 4 (razen onih, ki vršijo službo na ladjah), 5, 6, 9, 12, 15 in 14. Te točke so zgoraj označene z mastnimi številkami. 3 Za bivšo mariborsko oblast je veljala uredba o viničarskem redu z dne 20. junija 1928; sedaj velja uredba o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarski red) z dne 15. julija 1939 (Sl. L. 558), spodaj V. 4 Zakon o lovu z d.ne 5. decembra 1931 (Sl. N. 285 A/XCIV, popr. 11 /III, Sl. L. 84, popr. 202), ki vse¬ buje v III. poglavju določbe o lovskih čuvajih: pra¬ vilnik o uporabi III. poglavja in § 95 zakona o lovu z dne 15. oktobra 1935 (SI. N. 291/LXX, Sl. L. 739), pra- 64 II. 8 i vilnik o opravljanju izpitov lovskih čuvajev z dne 50. junija 1956 (Sl. L. 1-58). 5 Zakon o -sladkovodnem ribarstvu z dne 20. sep¬ tembra 1957 (Sl. N. 245/LXXlV, SI. L. 52 ex 1.958); uredba o javnih, zapriseženih, oboroženih organih za nadzorstvo nad ribolovom z dne 27. februarja 1958 (Sl. N. 71/XXIV, SI. L. 510), ki velja po čl. 1 tudi za čuvaje v zasebni službi. r ’ Zakon o gozdih z dne 21. decembra 1929 (Sl. N. 507/CXXXI, Sl. L. 162 ex 1950), §§ IM do 155 o stro¬ kovnem osebju; pravilnik o postavljanju kvalifici¬ ranih gozdarskih oseb za upravo nedržavnih gozdov z dne 27. septembra 1950 (SI. N. 240/LXXXIV, Sl. L. 215), banska naredba o potrebi postavljanja zapri¬ seženih go-zdnih čuvajev (v dravski banovini) z dne 7. aprila 1955 (Sl. L. 215); uredba o čuvajih nedržavnih gozdov, s katero se dopolnjuje zakon o gozdih z dne 10. julija 1958 (Sl. N. 187/LX, Sl. L. 467); pravilnik o opravljanju gozdarskega izpita za čuvaje nedržavnih gozdov z dne 26. oktobra 1958 (Sl. N. 256/LXXYI); gl. tudi pravilnik o upravi razlaščenih goed-ov z dne 24. -marca 1954 (Sl. N. 19/XXIV, Sl. L. 557). 7 Obči rudarski zakon z dne 25. maja 1854; uredba o tekočem gorivu z dne 24. junija 1958 (Sl. N. 145/ XLVII, Sl. L. 478); gl. tudi obče rudarsko-policijske predpise z dne 15. avgusta 1958 (Sl. N. 215/LXIV) spo¬ daj XXII. Za področje b. Srbije in Črne gore obči poslovni red z dne 29. novembra 1929 (Sl. N. 297/ CXXIV). Gl. tudi op. 1 k § 541 ob. z. 8 Pravilnik o delu v monopolnih ustanovah z dne 19. julija 1955 (Sl. N. 216/LXV, Sl. L. 4 ex 1956), pra¬ vilnik o zaslužku stalnih monopolskih delavcev z dne 27. junija 1958 (Sl. N. 145/X.LV, Sl. L. 481); pravilnik o njih pokojninskem skladu z dne 50. decembra 1955 (Sl. N. 25/IV ex 1956, Sl. L. 109; izpr. Sl. N. 198/XLVII ex 1956, tudi § 115 finančnega zakona za 1. 1958/59); naredba o zavarovanju monopolskih delavcev za sta¬ rost, onemoglost in smrt z dne 15. oktobra 1957 (Sl. N. 254/LXIX, Sl. L. 571); pravilnik podpornega sklada delavcev monopolnih ustanov z dne 12. decembra 195» (Sl. N. 296/LXXXVI, Sl. L. 1 ex 1959). Gl. (*) odst. § 1 zgoraj in op. 55 spodaj. 65 5 II. Zakon o obrtih 0 Za osebje, zaposleno na ladjah, ne velja o. z. (§ 453 o. z.), marveč posebne določbe: uredba o ure¬ ditvi delovnih pogojev na pomorskih ladjah kralje¬ vine Jugoslavije z dne 20. marca 1935 (Sl. N. 86/XXjl), pravilnik o praznovanju praznikov z dne 23. aprila 1937 (Sl. N. 96/XXX), pravilnik o izdajanju mornar¬ skih knjižic z dne 7. avgusta 1937 (Sl. N. 216/LX1), pravilnik o organizaciji in poslovanju strokovne bor¬ ze dela za mornarje z dne 15. aprila 1938 (Sl. N. 89/XXX), pravilnik o prehrani in stanovanju posadke in ureditvi zdravstvene službe z dne 11. maja 1938 (Sl. N. 131 /XL), pravilnik o zdravniškem pregledu mornarjev (Sl. N. 131/ XL ex 1938), pravilnik o ure¬ ditvi in razporedu delovnega časa z dne 22. junija 1938 (Sl. N. 142/XL1V), pravilnik o najmanjšem šte¬ vilu posadke z dne 1. julija 1958 (Sl. N. 151/XLIX), pravilnik o usposobljenosti osebja pomorske trgov¬ ske mornarice z dne 8. septembra 1938 (Sl. N. 217/ LXV), predpisi o izpitih z dne 3. februarja 1939 (Sl. N. 43/XI); gl. tudi o usposobljen ju strojnikov z dne 23. junija 1933 (Sl. N. 291/LXXXV), pravilnik o do¬ datnem zavarovanju mornarjev z dne 21. decembra 1937 (Sl. N. 292 /LXXXV, izpr. z dne 13. julija 1939, Sl. N. 167/LV1I), pravilnik o uniformiranju osebja na morskih trgovskih ladjah z dne 20. aprila 1937 (Sl. N. 91/XXVIII). Za delavce, zaposlene pri natovarjanju, iztovar- janju in pretovarjanju, velja uredba o luškem delu z dne 2. februarja 1938 (Sl. N. 57/XVIII). 10 Zakon o zrakoplovstvu z dne 22. februarja 1928 (Sl. N. 50/XIII, Ur. L. 82/29, izpr. Sl. N. 18/VII ex 1930, Ur. L. 127/29), ki ima določbe o pomožnem osebju v §§ 84 do 87; gl. tudi predpise o varnosti in redu na javnih letališčih z dne 5. novembra 1935 (Sl. N. 29/V). 11 Glede javnih železnic: pravilnik o delavcih dr¬ žavnih prometnih ustanov z dne 24. junija 1939 (Sl. N. 154/LIII); gl. tudi pravilnik o opravljanju izpita za voznika električnih tramvajev in o izdajanju voz¬ niških legitimacij z dne 8. maja 1936 (Sl. N. 112/ XXIV, Sl. L. 323), ter pravilnik o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1935 (Sl. N. 119/XXJX, Sl. L. 359) in sicer čl. 43 do 46. 66 II. 8 i 12 Ki Mak spadajo med dovolilne obrti (t. 26 § 60 o. z.), namreč male železnice za javni promet in tramvaji (mestne, cestne, žične in podobne železnice). 13 Za uslužbence rečne plovbe kraljevine Jugo¬ slavije velja pravilnik z dne 21. aprila 1927 (Sl. N. 49/Xl) z izpremembami. J' in. zakon za 1. 1939/40 vse¬ buje pooblastilo za uredbo z zakonsko močjo (t. 2 § 73). 11 So dovoliliia obrt (t. 23 § 60 o. z.); gl. tudi pra¬ vilnik o opravljanju izpita za kinooperaterje z dne 17. novembra 1935 (Sl. N. 273/LXXX, Sl. L. 654). 15 Zakon o odvetnikih z dne 17. marca 1929 (Sl. N. 65/XXVIIT, Ur. L. 131). 13 Gl. § 58 zakonika o sodnem kazenskem posto¬ panju z dne 16. februarja 1929 (SI. N. 45/XX, Ur. L. 452). 17 Zakon o notarjih z dne 11. .septembra 1930 (Sl. N. 220/LXXVII, Sl. L. 196). 18 Zakon o pooblaščenih inženirjih z dne 30. av¬ gusta 1937 (Sl. N. 232/LXYII, Sl. L. 634). 10 Gradbene obrti, ki obsezajo vse vrste izvajanja gradbenih del. 20 Uredba o pooblastitvi za izvrševanje javnih geiodetsko-geometerskih poslov in o pogojih za pri¬ dobitev te pooblastitve z dne 15. januarja 1952 (Sl. N. 16/VII, Sl. L. 167). 21 Zakon o zdravnikih z dne 14. januarja 1951 (Sl. N. 17/V, Sl. L. 107). 22 Zakon o nazivanju živinozdravnikov v Sloveniji z dne 50. decembra 1921 (Sl. N. 150/XXV, Ur. L. 229/77). 23 Zakon o zdravnikih-specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930 (Sl. N. 271/X:GIU, Sl. L. 34 ex 1931), izpr. z dne 4. ju¬ lij 1953 (Sl. N. 166/XLVI, S. L. 440). pravilnik k temu zakonu z dne 23. septembra 1933 (Sl. N. 2I8.I,XVI. Sl. L. 545), uredba z zak. močjo- o izpremembi § IS z. o. zdravnikih-specialistih za bolezni ust in zob... z dne 24. marca 1939 (Sl. N. '72/XX, Sl. L. 176). 24 Zakon o pravici za izvrševanje babiške prakse z.dne 25. novembra 1921. (Sl. N. 284, Ur. L. 354). 67 II. Zakon o obrtih 2 .'> Pravilnik o delu zasebnih laboratorijev za me¬ dicinska raziskovanja i/, junija 1955 (Sl. N. 147/XXXV, Sl. L. 441), izpr. z dne 31. julija 1955 (Sl. N. 182/XLI). 2 b Pravilnik o delu pomožnega osebja v javni in zasebni službi z dne 27. maja 1958 (Sl. N. 128/XXXIX, Sl. L. 515); gl. tudi navodilo za sprejemanje usmi¬ ljenk na delo v službo države z dne 10. januarja 1958 (Sl. N. 2I/VIII, Sl. L. 96), glede njih velja 8 208 o. z. Gl. tudi pravilnik zveze zdravniških zbornic z dne 9. julija 1956 o opravljanju zdravniške službe pri bol¬ niških skladih in kumulaciji honorarjev (Sl. N. 186/ XLV), izpr. SI. N. 266/LXXVIII, Sl. 657 ter pravil¬ nik SUZOR-a (Sl. N. 266/1.XXVIII. Sl. L. 639). 27 Zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930 (Sl. N. 85/XXXIIJ, Ur. L. 270, izpr. Sl. N. 285A/XCI, Sl. L. 653 ex 1951); pra¬ vilnik k temu zakonu z dne 1. januarja 1952 (Sl. N. ll/III, Sl. L. 226); pravilnik o pomožnem osebju v le¬ karnah z dne 18. decembra 1931 (Sl. N. 11/111, Sl. L. 150 ex 1932, izpr. z dne 5. januarja 1935, Sl. N. 31/111, Sl. L. 660 ex 1937). O tem, da velja o. z. za pomožno osebje v lekarnah, razpis ministrstva za socialno po¬ litiko in narodno zdravje z dne 26. februarja 1955 (Sl. N. 30/ViI, Sl. L. 105). Gl. tudi statut socialnega fonda lekarnarskih zbornic z dne 26. februarja 1937 (Sl. N. 75/XXIII). Gl. tudi pravilnik o notranjem po¬ slovanju v javnih lekarnah z dne 18. decembra 1931 (Sl. N. 11 /ITI, Sl. L. 227), pravilnik o strokovnih pre¬ gledih lekarn z dne 18. decembra 1931 (Sl. N. ll/III, Sl. L. 228) in predpise za ureditev javnih lekarn z dne 18. decembra 1931 (Sl. N. ll/III, Sl. L. 229) ter naredbo o odpiranju in zapiranju javnih lekarn in o njih dežurni službi na področju dravske banovine z dne 1. julija 1956 (Sl. L. 434). 28 Trgovina z zdravili, zdravilnimi specialitetami, tvarinami in preparati za zdravila, drogami in strupi, v kolikor ni to izključna pravica lekarn, je dovolilna obrt (t. 5 § 60 o. z.). 29 Za novinarje velja novinarska uredba IV. 30 Razpečavanje tujih novin in časopisov je po za¬ konu z dne 5. decembra 1951 (Sl. N. 285/XCIII, Sl. L. 68 II. § 1 61+) do volilna obrt. Tudi časopisna agencija je do- volilna obrt (t. 1+ § 60 o. z.). 31 Za domače delo veljajo §§ 21+ i. sl. o. z. 32 Ta odst. je izpremenjen v § 5+ zakona o gospo¬ darskih zadrugah z dne II. septembra 1937 (Sl. N. 217/LXJI, Sl. L. 519). ki določa: Zadruge, ustanovljene ])o predpisih tega zakona, ne spadajo pod določbe obrtnega zakona, razen določbe § 9, dalje § 35 z ome¬ jitvijo po § 90, 2. odst. ter § 60 in +33 tega za¬ kona. — Zato veljajo delovnopravne določbe o. z. za pomožno osebje vseh gospodarskih zadrug. Izven tega obsega ostane pomožno osebje zdrav¬ stvenih zadrug po zakonu z dne 19. decembra 1930 (Sl. N. 300/CV, Sl. L. 119 ex 1931); gl. pravilnik o navo¬ dilih in pojasnilih za izvrševanje zakona o zdrav¬ stvenih zadrugah z dne 12. januarja 1938 (Sl. N. 67/XXII, Sl. T. 251), pravilnik o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v dravski banovini z dne 5. decembra 1957 (Sl. I.. 512); pravil¬ nik uslužbenskega podpornega sklada zveze zdrav¬ stvenih zadrug, o zavarovanju uslužbencev zdrav¬ stvenih zadrug in zveze zdravstvenih zadrug za pri¬ mer bolezni z dne 16. junija 1938 (Sl. N. 160/LIII, Sl. L. +19). Glede zadružnih revizorjev čl. 15 pravilnika o vršenju revizije zadrug in zadružnih zvez z dne 21. aprila 1939 (Sl. N. 1+2/L). Za pomožno osebje vodnih zadrug velja poseben pravilnik z dne 50. marca 1955 (Sl. N. 218/LII), za uslužbence zveze zadrug pravila z dne 25. marca 1957 (Sl. N. 72/XXII): gl. tudi disciplinski pravilnik (Sl. N. 179/1,V11, Sl. L. 628 ex 1957). Po čl. 5 uredbe o Oficirski zadrugi z dne 16. mar¬ ca 1939 (Sl. N. 6+/XYl, Sl. T. 165) se nanjo ne nana¬ šajo določbe zakona o pridobitnih zadrugah. Glede Oficirskih domov gl. rešitev ministra za trgovino in industrijo z dne 21. septembra 1956, cit. Kokotovič. 19. 33 Za pomožno osebje v trafikah velja o. z. (tudi uredba ministra financ z dne 15. aprila 1932, Sl. N. 9+/XLT, Sl. L. 5+7); določbe o pomožnem osebju, za¬ poslenem v trafikah, vsebuje pravilnik o prodaji mo¬ nopolnih predmetov na drobno z dne 30. decembra 69 II. Zakon o obrtih 1935 (Sl. N. 19/111, SL L. 119 ex 1936) v čl. 15: (*) .Imet¬ niki uzor.nih in samostojnih prodajalnic na drobno morajo sklepati s pomožnim osebjem službene po¬ godbe in ga morajo prijaviti pristojnemu uradu za zavarovanje delavcev in tudi pristojnemu upravnemu oblastvu. Dokaze o tem morajo predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole najkasneje v 8 dneh s pismeno vlogo, kateri naj prilože ta potrdila in pre¬ pis 'Službene pogodbe, overjen po oblastvu. Potrdila o prijavi uradu in upravnemu oblastvu .se po vzgledu vrnejo... ( 4 ) Za pomožno osebje postranskih proda¬ jalnic na drobno veljajo povsem določbe zakona o obrtih in ostali predpisi, ki se nanašajo na glavno poslovno panogo, ki jo postranski prodajalec na drobno opravlja. ( 3 ) Za delo v proda jalnici na drobno in za delo pomožnega osebja je odgovoren imetnik dovolitve. — Glede delovnega časa čl. 16. Drugi del Pomožno osebje I. poglavje Obče določbe o pomožnem, osebju § 206. — P) Določbe tega poglavja se upo¬ rabljajo za vse pomožno osebje brez razlike starosti in spola, ki je zaposleno v obrtih (pod¬ jetjih) tega zakona 1 in se bavi z rednim oprav¬ ljanjem za te obrte (podjetja) poverjene mu službe kot glavnim poklicem. Kolikor določa za posamezne vrste pomožnega osebja ta zakon kaj drugega, 2 se uporabljajo za to osebje dotične določbe. ( 2 ) Za pomožno osebje po tem zakonu se sma¬ trajo: vajenci 8 (šegrti) osebe, ki opravljajo pri 70 8 § 206 — 20 ? II. obrtih (podjetjih) podrejene posle, pomočniki’ (kalfe) obrtni in tovarniški delavci in vse druge osebe, ki 'se jim v obrtih (podjetjih) poverja opravljanje trgovskih, rokodelskih ali drugih tehniških služb, 1 la pri službodavcih, naštetih v § 433 ob. z. 2 Za vajence še 8§ 252 do 306, za nameščence 8§ 334 do 338 ob. z. 3 § 252 ob. z. 4 § 312 ob. z. § 207. — O Službena razmerja med imetni¬ kom obrti 1 (službodavcem) in osebjem, omenje¬ nim v § 206 (službojemnikom) se urejajo s služ¬ benimi pogodbami. 2 S tako pogodbo se službo- jemnik zaveže, da bo vršil službodavcu službo iz § 206 za izvesten čas. ( 2 ) Kolikor je s službo zvezano opravljanje poslov, je treba upoštevati tudi predpise občega državljanskega zakonika o 'pooblastitvi. 8 Gl. § 1151 o. d. z. in op. 1 Tudi službodavcem iz § 433 ob. z. Omejitve glede vajeniških pogodb §§ 254 do 256 ob. z. 2 S službeno pogodbo se ustanovi službeno raz¬ merje, ki .ga pa urejajo prisilne zakonske norme (§§ 251, 338 ob. z.), obratni sporazum (§ 6 z. o zašč. del.), določbe o minimalnih mezdah (uredba XII. na¬ vodila XIII. naredba XIV), tarifna lestvica (čl. 14 uredbe XH), določbe razširjene kolektivne pogodbe (čl. 14 uredbe XII), kolektivna pogodba (§ 209 ob. z., uredba XII, navodila XIII). Izza določb službene po¬ godbe veljajo še določbe poslovnega reda (8 359 ob. z., čl. 4 uredbe VI), dispozitivne določbe zakona ter krajevni običaj, kjer se zakon nanj sklicuje. 3 Gl. op. 5 § 1151 o. d. z.; tudi odst. (’) 8 326 ter odst. ( 3 ) 8 533 ob. z. 71 II. Zakon o obrti h § 208. — Ako izvršuje javnopravno telo, ra¬ zen države, 1 ali kaka javna ustanova obrt, ki spada pod določbe tega zakona, 2 se uporabljajo na pomožno osebje, ki je zaposleno v takih obrtih, določbe tega poglavja samo, če temelji njih službeno razmerje na službeni pogodbi. 3 1 To poudarja t. + § 51 fin. zakona za 1. 1958/39: Dela, ki jih izvaja ministrstvo za vojsko in morna¬ rico v lastni režiji za državno obrambo, se ne mo¬ rejo šteti za obrt (podjetje) po obrtnem zakonu, ker ne izpolnjujejo pogojev iz 1. odstavka § 1 tega za¬ kona. Potemtakem se niti določbe tega zakona o po¬ možnem osebju, ki veljajo po § 206 in 1. odst. § +33 tega zakona samo za pomožno osebje, zaposleno v obrtih (podjetjih) in izrečno navedenih poklicih, za¬ vodih in ustanovah, ne morejo nanašati na pomožno osebje, zaipotsleno pri teh delih. Glede zaposlitve pri utrjevalnih delih gl. čl. 7 uredbe z zakonsko močjo o izvrševanju utrjevalnih del z dne 7. septembra J939 (Sl. N. 215/LXXIV), cit. v op. 1+ k § 153 na začetku o .d. z. (I). Za pomožno osebje, zaposleno v obratih države, najsi tudi na temelju pogodbe in najsi ima obrat zna¬ čaj obrti v sm. § i ob. z., ne veljajo nikdar določbe ob. z., marveč poleg posebnih določb (gl. op. 3 k § 153 k o. d. z.) le določbe o. d. z. Pač pa morajo v ostalem „država in druga javna samoupravna te¬ lesa izpolnjevati vse pogoje tega zakona, če izvršu¬ jejo kako obrt, razen če ta zakon ne določa kaj dru¬ gega", torej ravno v § 208 ob. z. Glede kolektivne ustavitve dela čl. 19 uredbe XII. § 208. 1 . Nameščenci pridobitnega podjetja mestne občine (plinarne) iniso javni uslužbenci; za njih služ¬ bene spore so pristojna redna sodišča (SS Zagreb, 18. marca 1937, Mjasečnik 1937, 3+8). 2. Nameščenci mestne hranilnice so pogodbeni služ- bojemniki (apelac. sod. Sarajevo, 6. decembra 193+, Pravosude 1936, 95). 72 §8 208—209 II. 2 Tudi zgolj v delovnopravnem smislu (§433 ob. z.). 3 In zato ni javnopravnega značaja; gl. op 3, 4 k § 153 k o. d. z. § 209. — (*) Za kolektivno pogodbo se smatra pismena 1 pogodba, ki jo sklene službodavec 2 ali službodavska organizacija ene ali več sorodnih širok kot predstavnik službodavcev z ene strani in strokovna službojemniška organizacija 3 kot predstavnica službojeninikov z druge strani, in se s pogodbo urejajo medsebojna službena raz¬ merja, 4 pravice in dolžnosti. ( 2 ) Prisilne organizacije službodavcev in služ¬ bojeninikov ne morejo sklepati kolektivnih po¬ godb. 5 ( 3 ) Kolektivne pogodbe veljajo za vse po¬ možno osebje stroke, za katero je sklenjena 6 in ki je zaposleno v podjetju oziroma v podjetjih. 7 Ce je sklenjena za posamezne službojemnike istega podjetja še posebna pogodba, velja za to osebje posebna pogodba, kolikor je za službo- jemnika ugodnejša. 8 Gl. uredbo o določanju minimalnih mezd, sklepa¬ nju kolektivnih pogodb, posredovanju in razsodni- štvu z dne 12. februarja 1937 (spodaj XII) in navodila k tej uredbi z dne 15. aprila 1937 (spodaj XIII). Glede kolektivnih pogodb luških delavcev čl. 13 do 17 uredbe o ureditvi ukrcavanja, izkrcavanja in prekrcavanja (uredba o luškem delu) z dne 4. fe¬ bruarja 1938 (cit. v op. 9 k § 1 ob. z.). Kolektivne pogodbe niso zavezane taksi (čl. 21(> taksnega in pristojibinskega pravilnika, cit. v op. 1 k § 1151 o. d. z.) 1 . § 886 o. d. z. določa: Pogodba, za katero zahteva zakon... pismenost, nastane... s podpisom strank. - Gl. čl. 10 uredbe XII. Posredovanje: odst. (") čl. 9 uredbe XII 73 II. Zakon o obrtih 2 Za dotični obrat, odst. ( 2 ) čl. 9. uredbe XII. 3 Gl. § 55 z. o zašč. del. (XV) in op. ter odst. ( 4 ) čl. 9 uredbe XII. Predstavniki organizacij: odst. ( J ) čl. 9 uredbe XII. 4 Ne medsebojna službena razmerja med stran¬ kama kolektivne pogodbe, marveč službena razmerja med udeleženci kolektivne pogodbe. 5 Izjemo ustanavlja odst. ( 5 ) uredbe XII. 6 Besedilo je netočno; smisel je pač ta, da velja kolektivna pogodba za stroko, za katero je sklenjena, in za pomožno osebje, ki je zaposleno v obratih do- tične stroke. Gl. tudi čl. 12 uredbe XII. 7 Službodavcev, ki so sklenili kolektivno pogodbo za svoj obrat ali pa so člani službodavske organiza¬ cije, ki je sklenila kolektivno pogodbo za dotično stroko (čl. 12 uredbe XII). Splošno veljavo za vso stroiko ne glede na članstvo službodavca v službodav- ski organizaciji ima z banovim odlokom razširjena kolektivna pogodba (odst. (*) čl. 14 uredbe XII) in mezdna tarifa po ( 2 ) odst. čl. 14 iste uredbe. 8 Gl. čl. II uredbe XII. Norme kolektivne pogodbe imajo neposreden in relativno prisilen učinek na ureditev posameznih službenih razmerij udeležencev (čl. 13 uredbe XII). Glede minimalnih mezd odst. ( 2 ) in ( 3 ) čl. 4 ,uredbe XII. Glede razsodniškili odločb o sporih iz kolektivnih pogodb čl. 18 uredbe XII. Glede ižpremembe kolek¬ tivnih pogodb gl. čl. 3 uredbe VII in čl. 4 in 6 uredbe Vlil. Glede razsodišč, ustanovljenih s kolektivno pogodbo odst. ( 2 ) § 454 ob. z.: Prav tako smejo poslo¬ vati do nadaljnje uredbe obstoječa razsodišča, do¬ ločena na temelju kolektivnih pogodb, ki veljajo, ko stopi ta zakon v veljavo, pod pogojem, da prilago¬ dijo svoje poslovanje določbam tega zakona. § 210. — Ako ne izhaja iz službene pogodbe ali iz cikolnosti kaj drugega, je službo jem nik dolžan vršiti službo osebno, službodavec pa ne more svoje pravice, zahtevati službo, prenesti na drugega. 1 Ako ni o načinu 2 in obsegu 3 sluz.be nič §8 210—211 II. dogovorjenega, vrši službojemnik službo pri¬ merno okolnostim. Pomožno osebje je dolžno vršiti svoje posle vestno in redno. Kolikor ni drugače dogovorjeno, pomožno osebje ni dolžno opravljati hišnih opravil. 4 5 Gl. § 1153 o. d. z. in op. 1 Gl. op. 2 k § 1153 o. d. z. 2 Pač vrsti, ker govori o načinu službovanja sle¬ deči stavek. 8 Glede delovnega časa gl. op. t k § 1153 o. d. z. § 157 ob. z. določa: Delovni čas pomožnega osebja v obrtili urejajo predpisi zakona o zaščiti delavcev. — Gl. XV. 4 Glede vajencev odst. ( 3 ) § 269 ob. z. 5 Glede sliižbojeinnikovih izumov oj). 5, glede služ- bodavčeve odgovornosti op. 6 ik 8 1153 o. d. z. 8 211. — Ako plača 1 (zaslužek) ni določena v pogodbi 2 in tudi ni dogovorjena brezplačnost, se smatra, da je pogojena primerna plača. V tem primeru se uporabi običaj, ki obstoji v kraju podjetja za podjetja in pomožno osebje dotične vrste. GL § 1J52 o. d. z. 1 Vrste prejemkov op. 2 ,k § 1152 o. d. z., dospeva- nje § 212 ob. z., truck-p repo ved 8 211 L sl. ob. z., za¬ staranje prejemkov delavcev t. 5 § 1486 o. <1. /. (op. 5 k § 1152 o. d. z.), nameščencev 8 350 ob. z. 3 Veljajo ev. minimalne mezde, mezde po (ev. raz¬ širjeni) kolektivni pogodbi, mezdna tarifa, mezde po poslovnem redu; gl. op. 1 k § 1152 o. d. z. Tzpre- memba prejemkov op. 3 k § 1152 o. d. z. 8 211. 1 . Plača trgovskega nameščenca ne more biti nižja od minimalne mezde (SS B Zagreb, 30. maja 1959, Organizator, 1939, 65). 2. Nameščencu pritiče za prekopogodbeno delo okolnostim primerno plačilo (SS B Zagreb, 2. maja 1933, Organizator, 1954, 50). 75 M. Zakon o obrtih Odtegljaji za socialno zavarovanje, za davščine, za izvršbo itd. op. 4, zaščita prejemkov v izvršbi zoper službodavca in v stečaju op. 5 k § 1152 o. d. z. § 212. — (') Ce ni nič drugega dogovorjeno ali pri službah dotične vrste običajno, se daje plača (zaslužek) po izvršeni službi. ( 2 ) Ce je odmerjena tekoča plača v denarju po mesecih til i po krajših rokih, se izplačuje najkasneje poslednjega dne vsakega meseca, od¬ nosno konec posameznega posla; 1 plača, odmer¬ jena po daljših rokih, se izplačuje najkasneje konec vsakega koledarskega meseca. Plača, od¬ merjena po urah, po kosu ali po posameznih storitvah, se daje za že opravljene storitve konec vsakega koledarskega tedna, 2 če pa gre za službe višje vrste, konec vsakega koledarskega meseca. ( 3 ) V vsakem primeru dospe že zaslužena plača, ko preneha službeno razmerje. 3 ( 4 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme predpisati v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo s pravilnikom, 4 da se za določene stroke :in skupine pomožnega osebja plača (zaslužek) ne izplačuje konec tedna (ob sobotah), temveč kak drug dan v tednu. Določbe od,st (-) in ( 3 ) § 212 so .prisilne (§ 251). Gl. tudi j? 1154 o. d. z. in op. Posebne določbe o dospevanju prejemkov: provi¬ zije S 227, renmneracije § 228, tantijeme § >28 ob. /. § 212. Pravni predpis je, da mora nameščenec v tožbi na plačilo zaostalih prejemkov izkazati, da si je o priliki odpusta iz službe pridržal pravico, izto¬ žiti te .prejemke, ker se sicer smatra, da se jim je odrekel (?) (KS Novi Sad. 20. junija 1058, Pravnički Glasnik 1958, 246). 76 §§ 2(2—21-5 II. Glede napitnine gostinskega osebja čl. 5 i. sl. ured¬ be VI. 1 Pač posameznega roka. 2 Glede predujma § 213. 3 Gl. §§ 233, 234-, 258, 239, 271, 272, 275, 274, 275, 276, 552, 334 ob. z. 4 Ni izšel. 5 2I). - Službojemnik, plačan po kosil ali po posameznih storitvah, more pred dospelostjo 1 plače zahtevati predujem, sorazmeren izvršeni službi in svojim izdatkom. 2 3 4 Gl. § 1154a o. d. z. in oj). 1 Dospevanje akordnih prejemkov § 212 ob. z., objava akordnih postavk v poslovnem redu t. 2 § 340 ob. z. 2 Omejitev akordnega dela čl. 8 uredbe XII., glede dela pri strojih za obdelovanje lesa op. k § 1154a o. d. z. 3 Odpoved po § 234 ob. z.; glede zastaranja § 1486, t. 5 o. d. z. (cit. v op. 5 k § 1152 o. d. z.) in glede na¬ meščencev § 330 ob. z. 4 Glede mezd rudarjev § 2C6c spl. rudarskega za¬ kona (cit. v op. 7 k § 214 ob. z.): ( 4 ) Ako se uspeh dela za preračun mezde poda iz števila in prostor¬ nine spravljenih jrosod, je treba prostornino, ako se ne uporabljajo spravljalne posode z enako prostor¬ nino, trajno označiti na spravljalni posodi. Ako se uporabljajo spravljalne posode z enako prostornino, zadošča, da se prostornina najavi delavstvu z nabi¬ tim lepakom. ( 2 ) Ako se poda uspeh dela iz nakla¬ dalne teže spravljalnih posod, se mora ugotoviti prazna teža vsake spravljalne posode, predno se začne rabiti in tudi pozneje v vsakem obratovalnem letu najmanj enkrat vnovič; če se ne rabijo sprav- ljalne posode s približno enako težo, se mora ozna¬ čiti teža na trajen način na spravljalni posodi. Ako se rabijo spravljalne posode približno enake teže, zadošča da se njihova povprečna prazna teža na¬ znani delavcem z nabitim lepakom vselej, kadar se 77 II. Zakon o obrtih ugotovi. —• § 2G6d: Ako se nakladajo spravljalne posode nezadostno ali proti predpisom, se mora nji¬ hova vsebina, kolikor je predpisom .primerna, upo¬ števati ob izračunu mezde. — Službodavec, ki krši te predpise, se kaznuje po § 248 spl. rudarskega za¬ kona; kazni so valorizirane v t. 1 § 64 fin. zakona za 1. 1955/54 (I K = 10 din). § 214. — (') Plačo v denarju so dolžili izpla¬ čevati službodavei svojemu pomožnemu osebju v dinarski veljavi (valuti). 1 ( 2 ) Službodavei ne smejo dajati svojemu po¬ možnemu osebju blaga na up. 2 Prav tako ne smejo obvezovati osebja, da si kupuje potrebne življenjske potrebščine, ki mu jib oni priporoče, niti se obvezno pogoditi o uporabi plače v druge namene; 3 sinejo pa dajati pomožnemu osebju po predhodnem pristanku 4 na račun plače živila in redno hrano 5 po lastni ceni, stanovanje, 0 kurjavo, razsvetljavo, orodje, 7 blago za delo. zemljo za uporabo, 8 vse po povprečni vrednosti, kolikor jih to samo stane. Službodavei ne smejo dajati svo¬ jemu pomožnemu osebju na račun plače alko¬ holnih pijač niti drugega blaga, razen navedenih predmetov. ( 3 ) Dajanje stanovanja, kurjave, razsvetljave in hrane za plačo (zaslužek) sme minister za so¬ cialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo in po za¬ slišanju zbornic in delavskih zbornic prepove¬ dati 9 za določene vrste podjetij ali za določene kraje in pokrajine. ( 4 ) Plača se ne sme izplačevati v gostilnah, kavarnah, kantinah itd., kjer se točijo alkoholne pijače. 78 §§ 214—215 II. Določbe § 214 so prisilne (§ 251); vsebujejo trnek- prepoved in veljajo tudi za domačo industrijo (§ 215) ter obsegajo tudi osebe izven službodavca, naštete v § 216. 1 Zakon o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931 (Sl. N. 107/XLV, SL L. 162). Dogovor za plačo v tuji valuti je veljaven. 2 In pobotati kupnino s plačo. Izjema samo pri op. 4. Katere koli namene v zvezi s službodavcem na pr. štednja v obratu, za udeležbo v obratu, posojilo službodavca. Izven tega velja omejitev po § 253 izvr¬ šilnega rpostopnika, cit. v op. 4/h k § 1152 o. d. k. 4 Če je pogojena plača v denarju, službodavec ne more te svoje denarne obveznosti nadomestiti z na¬ domestno dajatvijo stvari v sm. §§ 1413, 1414 o. d. z. Ta je dopustna samo po predhodnem pristanku, to je na temelju dogovora vsaj pred začetkom dobe, katere prejemki naj se poračunajo na stvarne da¬ jatve službodavca. 5 Gl. tudi §§ 30 do 32 z. o. zašč. del. 6 Gl. tudi §§ 30 do 32 z. o. zašč. del. 7 § 306a spl. rudarskega zakona z dne 23. maja 1854 drž. zak. št. 146, določa: ( 3 ) Svetila in orodje mora rudniški podjetnik pripraviti svojim delavcem brez¬ plačno; za škode na takih delovnih pripomočkih je delavec odgovoren samo v primeru krivde. ( 4 ) Raz¬ strelivo in drugi delovni pomočki, ki jih izroča rud¬ niški podjetnik delavcem proti zaračunu ob izpla¬ čilu mezde, se delavcem ne smejo dajati po višji ceni nego po ceni lastnih stroškov. Množino in ceno zaračunjenih razstrelil in drugih delovnih pomočkov je treba delavcem naznaniti za vsako mezdno dobo v izkazu zaslužka. 8 Dogovor o drugih stvarnih dajatvah je brez učinka, dajatev stvari sama pa pravno ne obstoji (§ 218 ob. z.). 0 Taka prepoved še ni bila izdana. § 215. — Vse določbe iz § 214 veljajo tudi za pomožno osebje, ki za imetnika ob rta izven lo- 79 II. Zakon o obrtih kala ali delavnice izdeluje ali razkosava 1 izde¬ lano blago ali polizdelke, če se ne bavijo take osebe z razpečavanjem blaga kol samostojni imetniki obrti. 2 Določbe § 215 so prisilne (§ 251). 1 V originalu „rasparčava", namesto „raspačava“, torej razpečava. 2 Določbe o trucknpreporvedi so razširjene preko dela na temelju službene pogodbe še na domače delo (industrijo). Izraz ..pomožno osebje" zato ni točen. Domače delo izvzema obrtni zakon (t. 17 § 1) iz ob¬ sega svoje veljavnosti; označuje ga kot ..hišno delav¬ nost, ki jo opravlja posameznik samostojno po kra¬ jevnih običajih poleg lastnega hišnega gospodarstva, brez pravice sprejemati naročila, sam ali s pomočjo rodbinskih članov v prostorih svojega stanovanja: v katerih teh primerov smejo sprejemati tudi naročila, odloči ban po zaslišanju zbornic." Delajo torej za obrtnike ali posredovalce (faktorje, § 216), ne pa ne¬ posredno za trg. § 216. — Kolikor se nanašajo na služboclavca veljajo določbe iz § 214 tudi za njegove rodbin¬ ske člane, 1 pomočnike, 2 pooblaščence, 3 poslovod¬ je, 4 nadzorstvene osebe, 5 faktorje" itd. kakor tudi za imetnike drugih obrti, pri čijih poslih so omenjene osebe udeležene posredno ali ne¬ posredno. 7 Določbe § 2)6 so prisilne (§ 251). 1 Za zakonskega druga, descendente in ascendente (§ 40 o. d. z.). 2 § 312 i. sl. ob. z. 3 Na temelju pooblastilne pogodbe (§ 1002 o. d. z.). 4 Poslovodje v sm. obrtnega zakona (§ 17) in vodje obrata. 5 Ne glede ali so v službenem razmerju s službo- davcem. 6 Faktorji so posredovalci med domačimi delavci (§ 215) in obrtniki. 80 ŠŠ 216—219 li. 7 Torej zgolj poslovno (na pr. z glavnico, z ude¬ ležbo na dobičku) ali pa tudi osebno s sodelovanjem v obrti. § 217. — Vise določbe pogodb, ki nasprotu¬ jejo določbam §§ 214, 215 in 216 so nične. 1 1 To izhaja tudi iz § 251 ob. z., ki našteva m. dr. §§ 214 do 2.16. § 218. — Terjatev za blago, ki se je dalo na up zoper določbe § 214, ne more službodavec ali oseba, ikii je temu enaka (§ 216), od pomožnega osebja 1 niti iztožiti, 2 niti na kakršen koli način izterjati, 3 in sicer ne glede na to, ali so nastale take terjatve med udeleženci posredno ali ne¬ posredno. 4 Določbe § 218 so prisilne (§ 251). 1 V sm. §§ 206 in 215 ob. z. 2 Spričo ničnosti, ustanovljene v § 217 ob. z. s Na ipr. pobotati (§ 1458 i. sl. o*, d. z.). 4 Zato je nasproti službojemniku oz. domačemu delavcu brez učinka prenos take terjatve na osebo, ki zanjo ne velja truck-prepoved, na pr. v svrho po¬ botanja nasproti službojemniku oz. domačemu de¬ lavcu. § 219. — (') Službojemnik obdrži svojo pra¬ vico do plače, ako je po najmanj štirinajst¬ dnevnem službovanju zbog bolezni ali nezgode § 219. 1. Tudi po bolezni, ki je daljša od tedna dni, ima delavec pravico na prejemke za prvi teden bo¬ lezni (SS B v Zagrebu, 4. septembra 1934, Organi¬ zator 1936, 23, SS Zagreb, 12. oktobra 1939, Mjesečnik, 1959, 568). 2. Službodavec ne sme od prejemkov za ča;s bolezni odtegniti hranarine, ki jo prejema službojemnik na temelju socialnega zavarovanja (SS B v Zagrebu, 30. januarja 1935, Organizator 1935, 33). 81 G II. Zakon o obrtih za razmeroma kratek čas, ne več kot en teden, zadržan, opravljati službo 1 in tega ni zakrivil niti namerno, niti z veliko malomarnostjo. Isto velja tudi, če je brez svoje krivde zadržan, opravljati službo, iz drugih važnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe. 3 4 ( 2 ) Službojemnik je dolžan brez odlašanja javiti službodavcu svoj zadržek službovanja in mu predložiti na njegovo zahtevo izpričevalo pristojnega okrožnega urada za zavarovanje de¬ lavcev ali uradnega zdravnika 2 o vzrokih in tra¬ janju njegove delovne nesposobnosti. To zahtevo more službodavec po primernem času ponoviti. Določbe § 219 so prisilne (§ 251). Gl. tudi § ll54lb 0. d. z. Za službojemnike, sprejete v hišno skupnost § 229 i. sl. 1 Za službojemnike pri rudarsko-topilniških po¬ djetjih veljajo posebne določbe. T. 9 § 87 fin. zak. za 1. 1936/37: ..Službojemnik pri rudniško - topilniškib podjetjih, ki je zavarovan pri bratovski skladnici. nima, če je zadržan v službovanju po bolezni ali ne¬ zgodi, pravice do plače proti podjetju v sni. § 219 0. z.“; kasneje izpremenjena s t. 3 § 83 fin. zak za 1. 1937/38: „Za službojemnike pri rudniško-topilniških podjetjih, zavarovane pri bratovski skladnici, velja § 219 o. z. z izpremembo, da obdržijo svojo pravico do plače 3 (treh) dni, če nimajo pravice do hrana- rine“; nadaljnja izprememba v t. 8 § 85 fin. zak. za 1. 1939/40: „Za službojemnike pri rudniško-topilniških podjetjih, zavarovane pri bratovskih skladnicah, ve- 3. Službojemnik ne izgubi pravice na mezdo, tudi če svojega obolenja službodavcu ni naznanil (SS B v Zagrebu, 5. februarja 1935, O. Sl. Pr. 11. 466). 4. V pnimeru ponovnega obolenja ni treba, da po¬ teče ponovno 14 dni; tudi v takem, primeru pritiče delavcu nezmanjšana plača po § 219 ob. z. (SS B Za¬ greb, 23. maja 1939, Organizator, 1939, 93). 82 §§ 219—220 II. 1 ja § 219 o. z. z izpremeanbo, da obdržijo svojo pra¬ vico do plače za tri dni, če nimajo pravice do hra- narine." Pravila bratovske sJdadnice z dne 'Ml. decembra 193-7 določajo v § 65, da ima član, če zboli, za čas, dokler traja bolezen, vendar ne dalj kot šest mese¬ cev, pravico do „hranarine, če je združena bolezen z nesposobnostjo za pridobivanje in traja dalj kot tri dni, za čas pridobitne nesposobnosti od dne, ko član zboli in postane nesposoben za delo..Uradniki, pazniki in -drugi člani z mesečno -plačo, ki dobivajo v bolezni svojo plačo, nimajo pravice do hranarine (§ 65 pravil). Za obolenje nameščencev velja § 326 ob. z. 2 To velja tudi za nameščence (§ 324 ob. z.). 3 Krajevni organi delavskega zavarovanja so dolžni samo na zahtevo slu/jbojemnika izdati tako zdrav¬ niško izpričevalo, ki je prosto taks po § 189 zakona o zavarovanju delavcev v zvezi z odlokom ministra 1'ina.nc z dne 4. avgusta 1924 (št. 35.262) o«, ministr¬ stva financ, odd. za davke z dne 13. maja 1932 (št. 36.173). Zdravniško spričevalo izda ura^J na temelju uradne evidence ,po predpisanem obrazcu (okro/mica SUZOR-a z dne 28. maja 1932, Radnioka zaštita 1932, 390). Če je službojemnik zavarovan drugje, na pr. pri bratovski skladnici, izda ona izpričevalo po ( 2 ) odst. § 219. Gl. tudi t. 5 § 340 ob. z. S 220. —- j 1 ) Ce je bil službojemnik zadržan, 1 opravljati -službo, i-n je bil v tem zadržan po službodavčevih okolnostih, 2 -pritiče službojem- niku plača; službojemnik je -dolžan dopustiti, da se mu vračuna to, kar je prihranil, ker ni oprav- § 220. Dogovor o ..brezplačnem dopustu" zaradi krize je veljaven, ker je v korist delavcem, ki jim zagotovi zopetno zaposlitev (SS B Zagreb, 24. maja 1938, Organizator 1938, 118, 24. aprila 1937, Organi¬ zator 1939, 44). 83 II. Zakon o obrtili Ijal službe, ali kar je drugod pridobil ali kar je namerno opustil pridobiti. ( 2 ) Ce je zbog takih okolnosti z zamudo časa prikrajšan 3 v službi, mu gre odškodnina. Določbe odst. ( 4 ) so prisilne (§ 251). GL op. ,k § 1155 o. d. z. Posebna določba glede provizije § 224 ob. z. 1 Prav „pripravljen“ (ne „sprečen“, marveč „spre- inanj. 2 Ne glede na službodavčevo krivdo ali na mož¬ nost, odvrniti tako okolnost. 3 Ker je bil zaradi okolnosti na službodavčevi strani le delno zadržan. § 221. — Ce je službojemnifk zaradi oprav¬ ljanja vojaške vaje 1 zadržan, vršiti svojo službo, ne preneha njegovo službeno razmerje 2 in mu ostane pravica do njegovih denarnih prejemkov za dobo štirih tednov, 4 ako je trajalo njegovo službeno razmerje neprekinjeno najmanj leto dni in ako za ta čas ne prejema ustrezne na- knade od države. 3 Te pravice nima, če je pozvan, vršiti svojo vojaško službo v stalnem kadru. 4 Določbe § 221 sc, prisilne (§ 251). 1 Cl. 251) zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929 (Sl. N. 222/LXXXIX, Ur. L. 191): Rezervni častniki, rezervni vojaški uradniki in obvezniki vojske in mornarice se smejo pozivati na vaje vsako leto, in sicer a) dokler so razporejeni na službe v operativni vojski in operativni mornarici (t. j. po čl. 9 istega zakona od 21. do dovršenega 40. leta); b) dokler so razporejeni na službe pri re¬ zervni vojski in rezervni mornarici, do dveh tednov na leto. — Po čl. 152 zakona o izpremembah in do¬ polnitvah v zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931 (Sl. N. 252/LXXYllI, Sl. L. 16 § 221. Služba v stalnem kadru ne prekine službe¬ nega razmerja; službojemnik le nima pravice do pre¬ jemkov (KS Beograd, Politika, 1. maja 1936). 84 §§ 221—222 II. ex 1952) te omejitve ne veljajo za tiste, ki se pokli¬ čejo na vajo na prošnjo zaradi izpita ali zaradi pre¬ stopa v aktivno službo. 2 Gl. § 251 ob. z. 3 Službodavec lahko odtegne od prejemkov za to dobo to, kar je dobil službojemnik za čas vaje od države. — Glede soc. zavarovanja: §§ 56, 68 z. o zav. del., S 47 pravil, brat. skladnice, § 52 z. o pok. zav. nameščencev. 4 Glede službe v kadru t. 7 § 258 in t. 2 § 271 ob. z. § 222. — H Ako je dogovorjena za posle, ki jih službojemnik sklepa ali posreduje, provizija brez označbe višine, pritiče shižbojemniku pro¬ vizija, ki ustreza dotični stroki v kraju sedeža podjetja, za katero vrši posle. Samo s tem, da službodavcu tretjo osebo imenuje, ne pridobi pravice 'do provizije, če v tem pogledu za to po¬ slovno stroko v kraju sedeža podjetja, za katero službojemnik dela. ne obstoji drugačen običaj. 1 ( 2 ) Ako je službojemniku poverjeno, da se bavi samo s posredovanjem poslov, pa s Ireijo osebo v imenu službodavea sklene 'kak posel, se smatra, da je posel sklenjen za siužboda vče v račun, ako službodavec, ko je za posel izvedel, tretji osebi brez odlašanja izrečno ne izjavi, da ga odklanja. ( 3 ) Ako ni dogovora, 2 pridobi službojemnik pri prodajnih poslih pravico do provizije šele takrat, ko prispe službodavcu kako plačilo, in sicer samo v sorazmerju 's plačanim zneskom. Pri ostalih 3 poslih se pridobi pravica do provi¬ zije, ko je posel sklenjen. ( 4 ) Službojemnik ima pri obračunu provizije pravico, da se mu predlože izpiski iz knjig o poslih, ki so bili sklenjeni z njegovim delom. 85 II. Zakon o obrtih ( 5 ) Pristojno sodišče sme odrediti pregled' službodavčevih trgovskih knjig po sodno zapri¬ seženem kojigovodstvenem strokovnjaku. Določbe odst. ( 4 ) in ( 5 ) so prisilne (§ 25t). 1 Pridobitev p revizijskega zahtevka brez službo- jemni.kovega sodelovanja: odst. ( 2 ) § 223, § 224 ob. z. 2 Namreč drugačnega. s Razen prodajnih, na pr. nakupnih. 1 § 400, t. 2 c. p. p. § 223. — (') V dvomu pritiče službojemniku provizija tudi za take posle, ki so jih sklenili za trajanja službenega razmerja brez njegovega neposrednega sodelovanja /službodavec in odje¬ malci, na katere je bil službodavec 1 napoten ali ki jih je on privedel. ( 2 ) Ako je službojemnik izrečno 2 postavljen za izključnega zastopnika za določen okraj ali za določen krog odjemalcev in če ni nič drugega dogovorjeno, mu pritiče provizija tudi za take posle, ki jih je za časa službenega razmerja v tern okraju sklenil službodavec ali za njega v tem okraju ali s temi odjemalci brez njegovega sodelovanja. ( 3 ) Službojemnik sme zahtevati polno provi¬ zijo. če povratna storitev tretje osebe, s katero je posel slklenjen, celoma ali deloma izostane zbog službodavčevega ravnanja ali če izVršitev posla, ki ga je službojemnik sklenil oziroma ki je bil sklenjen z njegovim posredovanjem, iz¬ ostane zbog ravnanja tretje osebe, a za tako ravnanje službodavca oziroma tretje osebe ni bilo važnega razloga. ( 4 ) Ako je odobril službodavec tretji osebi rabat (popust) in ako ni drugače dogovorjeno ali 86 §§ 22'5—225 II. ako ne obstoji za dotično stroko drug običaj na sedežu, 8 za katero službojemnik dela, se sme rabat odbiti pri obračunu provizije samo, če je bil dogovorjen pri sklenitvi posla. Določbe § 223 niso prisilne. 1 Prav: službojemnik. 2 Drugačen način postavitve, na pr. s konkludent- nimi dejanji, ni mogoč. 3 Dopolniti je pač: podjetja. § 224. — Ako službodavec službojemnika proti dogovoru zadržuje, zaslužiti provizijo ali dnevnice v obliki, 1 ki je dogovorjena ali ki bi se predvidoma po sklenjeni pogodbi lahko pri¬ čakovala, ima 'službojemnik pravico do primerne odškodnine. 2 Določbe § 224 so prisilne (§ 251). 1 Pač: v obsegu. 2 Poleg tega veljajo še določbe § 220 ob. z. § 225. — (’) Službojemnik, ki mu je pover¬ jeno sklepanje ali posredovanje poslov, ne sme sprejemati brez službodavčevega pristanka od dne, ko je nastopil službo, nikake provizije ali obljubljene 1 provizije ali drugačne nagrade od tretjih oseb, s katerimi za službodavca posle sklepa ali posreduje. 2 ( 2 ) Službodavec more zahtevati od službojem¬ nika, da mu izroči protipravno sprejeto provi¬ zijo ali nagrado ali vrednost tega, kar je kot provizijo ali nagrado protipravno sprejel ali odsvojil; 8 s tem se pa ne poseza v druge pravice do povračila večje škode. ( 8 ) Ta službodavčev zahtevek prestane po preteku treh mesecev od dne, ko je on za na- 87 II. Zakon o obrtih sprotniikovo vedenje izvedel. 4 Na vsak način prestane ta pravica po treh letih od dne, ko je zahtevek nastal. 3 1 Pač: obljube provizije. 2 Službojemnik izpolnitve obljube ne more zahte¬ vati (§ 879 o. d. z.). 3 Najsi je to medtem odsvojil; ne more pa od tretje osebe zahtevati to, kar je obljubila službo- jemniku. 4 Pravica po ( 2 ) odst. tega §, ne pa do odškodnine. Ravnanje je odpustni razlog po t. 2 § 239 ob. z. 6 § 15 zakona o pobijanju nelojalne konkurence z dne 4 aprila 1930 (cit. v op. 4 k § 239 ob. z.): ( 4 ) Kdor deluje kot agent, potnik ali pooblaščenec, ne da bi mu dovolil lastnik podjetja, zaradi kon¬ kurence v korist drugega konkurenta, sme biti tožen, da se mu prepove tako dejanje in da povrne stor¬ jeno škodo. ( 2 ) Prav tako sme 'biti tožen tudi kon¬ kurent, ki izkorišča delovanje navedenih oseb, dasi mu je bilo razmerje teh oseb do prvega podjetja znano. — Glede podkupovanja § 13 istega zakona, cit. v op. 4 k § 239 ob. z. § 226. — ( 4 ) Za posle, ki se sklenejo po pre- stanku službenega razmerja, gre službojeinniiku provizija samo. če je on posel začel in ga 1 toliko pripravil, 2 da se je posel sklenil v glavnem z njegovim delom. ( 2 ) Ako ima po tem delu pravico do provizije več službojemnikov, 3 se razdeli med nje pravično po razmerju njihovega dela. Določbe § 226 so prisilne (§ 251). 1 In ga za časa službenega razmerja... 2 Ne pa tudi sklenil, ker v to po razvezi službe¬ nega razmerja ni več opravičen; gre torej le za ne¬ posredne posle, ki jih je za časa službovanja začel. Provizija od posrednih poslov mu pritiče po odst. ( 4 ) § 223 ob. z. samo, dokler traja službeno razmerje. 3 Ker so na pr. dokončali začeti posel. 88 §& 226—228 II. § 227. — i 1 ) Provizija dospe, ko se izvrši o njej obračun. 1 ( 2 ) Ako ni kaj 'drugega dogovorjeno, se obra¬ čunava provizija konec vsakega koledarskega četrtletja. Ako preneha službeno razmerje pred tem četrtletjem, se obračunava provizija ob prestamku službe. O pogojno pridobljeni provi¬ ziji 2 se vrši obračun najkasneje v enem mesecu po tem, ko je pravica do nje za vsak posamezni posel postala brezpogojna. Določbe odst. f 1 ) in drugega stavka odst. ( 2 ) so pri¬ silne (§ 251). 1 Izjema od § 212 ob. z. 2 Gl. odst. ( s ) § 222 ob. z. § 228. — Ako ima služb oj emnik pravico na občasno ali drugo nagrado (remuneracijo), mu pritiče ta tudi, če službeno razmerje prestane, preden dospe ta pravica, in sicer v znesku, ki ustreza razmerju med službeno dobo, za katero se nagrada daje, in časom, prebitim v službi. Določbe § 228 so prisilne (§ 251); to pomeni le, da veljajo prisilno, če ima službojemnik pravico do re- muneracije. § 228. 1. Trinajsta plača pritiče službojemniku, dasi ni bila izrečno dogovorjena, če jo je službojem¬ nik običajno sprejemal in je tako domnevati tih do¬ govor. Teami nasprotni sklep službodavca nima ličin¬ ka, če službojemniku ni 'bil sporočen (SS B Zagreb, 10. marca 1931, O. Sl. P>r. II, 297). 2. Dejstvo, da je službodavec brez svoje izrečne obveze, da bo to stalno delal, dajal nameščencu tri¬ najsto plačo in bilančno nagrado, ne ustanovi name- ščenčeve pravice na stalno sprejemanje teh dajatev (SS Zagreb, 20. aprila 1934, Rucner-Strohal I, 436). 89 II. Zakon o obrtih Vse neizplačane nagrade in koristi akviziterjev, nameščencev in upravljajočih uradnikov, nastale, prodno je stopila uredba v veljavo, razen začasno pridržanega odstotka od redne mesečne plače, se smatrajo za propadle in se na noben način ne mo¬ rejo izterjati od Jugoslovanskega Feniksa, čl. 18 uredbe o jugoslovanskem portfelju Feniksa, zavaro¬ valnega društva na Dunaju, z dne 16. decembra 1956 (Sl. N. 291/LXXII, Sl. L. 856). Neizplačane nagrade in koristi (po čl. 18 gorenje uredbe) so po uredbi o iz- premembi in dopolnitvi te uredbe z dne 28. januarja 1959 (Sl. N. 24/VI, Sl. L. 69) trinajste, štirinaiste in petnajste plače tistih uslužbencev bivšega Feniksa.... ki so imeli do tega pravico bodisi po zakonu ali po običajnem (uobičajenom) postopku. Tudi ti zneski se ne morejo izterjati od Jugoslovanskega Feniksa. § 229. — (') Ako je službojemnik v službenem razmerju, ki v glavnem zavzema njegovo pri¬ dobil no delavnost, sprejet v službodavčevo hišno skupnost, mn mora dajati slnžbodavec ob bo¬ lezni. ki ni povzročena niti namerno, niti z veliko službojemnikovo malomarnostjo, poleg denarne plače 1 potrebno prehrano, zdravniško zdravlje¬ nje in potrebna zdravila nniveč štirinajst dni. ako je trajalo službeno razmerje že štirinajst dni, a največ štiri iedne. ako je trajalo že pol leta. ( 2 ) Prehrana in zdravljenje se sme dajati tudi v bolnici ali s službo jemnikovim pristankom pri tretjih osebah. Ako je to zbog narave bolezni potrebno, sme službojemnik zahtevati oskrbo v bolnici. ( 3 ) Obveznosti, ki obremenjajo po teh določ¬ bah službodavca, ne nastanejo, če je sklenjeno službeno razmerje samo za čas mimoidoče po¬ trebe 2 in še ni trajalo mesec dni. 90 §§ 229—232 II. Določbe § 229 so prisilne (§ 251). Gl. § 1156 o. d. z. 1 Vračunan je po § 230 ob. z. 2 Gl. odst. ( 2 ) § 233 ob. z. § 230. — (’) Izdatki v gotovini za zdravniško zdravljenje in za nabavo potrebnih zdravil ka¬ kor tudi stroški za oskrbo v bolnici ali pri tretjih osebah se morejo vračunati v službojem- nikovo denarno plačo, ki mu gre za čas bolo- vanja. ( 2 ) Za čas bolovanja gre službojemniku hra- narina po določbah ( 2 ) odstavka § 219. 1 Določbe § 230 so prisilne (§ 251). Gl. § 1156a o. d. z. in op. 1 Napotilo je nerazumljivo. § 231. — Obveznosti, ki zadevajo službodavca po § 219 in 229, 1 prestanejo, če prestane službeno razmerje s potekom časa, za katerega je skle¬ njeno. ali zaradi poprejšnje odpovedi ali zbog odpusta, ki ni povzročen z boleznijo ali z dru¬ gimi važnimi razlogi po §8 219 in 221, ki se tičejo službojemnikove osebe. Ako se službojem- nik odpusti zaradi zadržanosti ali ako se mu odpove služba za časa zadržanosti, s tem povzro¬ čeni preslan ek službenega razmerja ne vpliva na označene' zahtevke. Določbe § 231 so prisilne ($ 251). Glede nameščen¬ cev ^ 327 ob. z. Gl. tudi § 1156b o. d. z. in op. 1 Tudi § 221 ob. z., ki je omenjen kasneje, dočrm je tam § 229 prezrt. 8 232. — P) Službodavec je dolžan urediti vršenje službe glede prostorov in orodja, ki ga mora dajati ali ki ga je dal, na svoje stroške tako, da je zaščiteno slnžbojemniikovo življenje 91 II. Zakon o obrtih in zdravje, kolikor je to po naravi službe mo¬ goče. Zlasti je dolžan držati, kolikor to narava dela dopušča, delovne prostore čiste in higienski v redu. Prav tako je dolžan ukreniti glede na službojemnikovo starost in spol vse, česar je treba ,za zaščito nravnosti. ( 2 ) Ako je službojemnik sprejet v službodav- čevo hišno skupnost, mora ukreniti službodavec glede prostora za stanovanje in spanje in glede prehrane kakor tudi glede delovnega časa in odmora, kar je potrebno glede na zdravje, nrav¬ nost in vero službojemniika. Določbe § 232 so prisilne (§ 251). Gl. § 1157 o. d. z. ter op. in odi. § 233. — P) Službeno razmerje prestane s po¬ tekom časa, za katerega je dogovorjeno. ( 2 ) Kolikor ni s tem zakonom kaj drugega določeno 1 , moreta obe stranki službeno razmerje, dogovorjeno samo na poskušnjo 2 ali samo za čas mimoidoče potrebe, 3 v prvem mesecu vsaik čas razvezati. ( 3 ) Ako je službeno razmerje sklenjeno do¬ smrtno ali za več kot pet let, sme službojemnik' to razmerje razvezati po preteku petih let, 5 z odpovednim rokom šestih mesecev. P) Ako je službojemnik stopil v službeno razmerje ali ga je takoj nadaljeval, ne da bi bil dogovoril čas trajanja, more to razmerje odpo¬ vedati po določbah tega poglavja. 6 Določbe § 253 so prisilne (§ 251). Gl. § 1158 o. d. z. in op. 1 Samo v p) od,st. § 332 ob. z. glede nameščencev. 2 Glede vajencev § 262, glede nameščencev § 331 ob. z. 92 §§ 233-235 II. 3 Gl. odst. ( 3 ) § 229 ob. z.; glede nameščencev odst. ( 4 ) § 332 ob. z. 4 Službodavec sploh ne z odpovedjo, pač pa z od¬ pustom iz važnega razloga (§ 239 ob. z.). 5 Ne prej, razen z izstopom iz važnega razloga (§ 258 ob. z.). Določbe odst. ( 2 ) veljajo tudi za na¬ meščence (§ 324 ob. z.). 6 § 234; glede vajencev §§ 274 in 275 ob. z., glede nameščencev § 332 ob. z. § 234. — ( 4 ) Kolikor za službojemnika g predčasnega iz¬ stopa ali predčasnega odpusta po §§ 240 in 241, odnosno zbog odstopa po §§ 242 1 in 243 2 se mo¬ li 245. Ker je službojemnik vrnil službodavčevo žalitev, je primerno, da dobi službojemnik polovico tega, ,kar mu gre po zakonu (SS B Zagreb, 19. junija 1925, O. Sl. Pr. 1, 56; nanaša se na § 32 z. o trg. pom.). § 246. I. Rok za vložitev tožbe začne teči z dnem, ko je službeno razmerje dejansko prenehalo, ne ko je bil izrečen odpust iz službe (SS B Zagreb, 13. ok¬ tobra 1936, O. Sl. Pr. 111, 537). 2. Prekluzivni rok iz § 246 ne velja za zahtevke zaupnikov zaradi kršitve § 119 o zašč. del. zoper služ- bodavca (SS B Zagreb, 8. septembra 1936, Organiza¬ tor, 1937, 50). 3. Določbe § 246 ob. z. veljajo samo za pomožno osebje po 2. odst. § 206 ob. z., dočim veljajo za tr¬ govsko in ostalo višje osebje (§ 324 ob. z.) določbe § 330 ob. z. (?) (SS Zagreb, 21. junija 1955, nasprotno isti 19. novembra 1936, Ruoneir-Strohal I, 440). 105 II. Zakon o obrtih rajo ustvarjati po razsodil iškem odboru, odno¬ sno sodišču" v šestih mesecih 4 po izteku tistega dne, ko jih je bilo moči uveljaviti, 5 drugače 'so izključeni. ( * I, 2 ) Rok iz (1) odstavka začne teči z iztekom dneva, ko -se je izvršil izstop ali odpust iz službe, odnosno z iztekom dneva, ko je bilo treba službo nastopiti. 6 Določbe § 24-6 so prisilne (§ 251); veljajo tudi za nameščence (§ 324 ob. z.). 1 Odveč, ker iz § 242 ne nastanejo nobeni zahtevki. 2 Ne pa nepravilne odpovedi. 3 Po določbah o pristojnosti za dotični spor (gl. § 343 ob. z. in op.). 4 Prekluzivni rok, ki teče neprekinjeno in ga je treba uradoma upoštevati. 5 Na pr. zahtevki po § 241 ob. z. za prejemke pre¬ ko treh mesecev šele od njih dospevanja. 6 V primerih odstopa od službene pogodbe. S 247. — Ako umre službojemnik, ki mu je dal službodavec na temelju službene pogodbe 4. Rok iz § 246 ob. z. ne začne teči z dnem od¬ povedi, marveč z dnem dejanskega izstopa iz službe i-n velja samo za zahtevke iz §§ 240, 241. 242 in 243 ob. z. (SS Zagreb, 7. novembra 1935, Rucner-Strohal I, 441). 5. Prek lužijo prekine samo pravilno vložena tožba, ne pa tožba pri mestnem načelstvu kot obrtnem ob- la-stv-u (SS Zagreb, 19. novembra 1936, Žilič-Šantek 172). § 247. f. Ako ima kdo stanovanje v rabi na pod¬ lagi .službene pogodbe, se ne uporabljajo določbe §§ 560 i. sl. c. p. r. (= § 655 c. p. p.) (SS B Zagreb, 1. ok¬ tobra 1929, Themis, Vlil, 965). 2. Hiše industrijskega podjetja, v katerih brez¬ plačno stanujejo njegovi delavci, so proste zgrada- rine (upravno sodišče Sarajevo, 17. oktobra 1932, Mjesečnik 1933, 332). 106 88 247-249 II. stanovanje, se mora stanovanje izprazniti v me¬ secu dni, ako je imel službojemnik svoje gospo¬ dinjstvo, drugače pa v 14 dneh po njegovi smrti. Siužbodavec sme vendarle zahtevati, da se del stanovanja takoj izprazni, kolikor je to po¬ trebno, da se nastani njegov naslednik in nje¬ govo pohištvo. Določbe § 247 so prisilne (§ 251): veljajo tudi za nameščence (§ 324 ob. z.). Po t. 16 čl. 32 zakona o neposrednih davkih (cit. v op. 6 k § 239) so proste zgradarine zgradbe ... obrtnih, industrijskih in rudniških podjetij, ki služi jo za brez¬ plačno prebivanje njih delavcev. Pravilnik k temu členu določa, da so take zgradbe zavezane zgradarini, če se pobira od delavca najemnina ali se mu daje zaradi stanovanja manjša plača ali pa se pobira do¬ ločena vsota za vzdrževanje zgradbe. 8 248. — Ako je službojemnik položil kav¬ cijo, more zahtevati, naj se položi kavcija pri pristojnem sodišču, 1 ko službeno razmerje pre¬ stane 2 ali ko zahteva siužbodavec povračilo po¬ vzročene škode. 3 Določbe § 248 so prisilne (8 251); veljajo tudi za nameščence (8 324 ob. z.). Posebne določbe za gostin¬ sko osebje v čl. 9 uredbe VI. 1 Sprejema po določbah državljanskega prava iz¬ vršenega pologa ne sme nobeno redno sodišče zaradi nepristojnosti zavrniti (čl. XVII uv. zakona k jurisd. normi, čl. 2 uv. zakona k c. p. p.); glede gostinskega pomožnega osebja čl. 10 uredbe VI. 2 Na katerikoli način. 3 Tudi med trajanjem službenega razmerja. § 249. — l 1 ) Kolikor ni s tem zakonom za po¬ samezne vrste pomožnega osebja določeno dru- 8 249. 1. Siužbodavec mora v izpričevalu potrditi le čas in vrsto zaposlitve, ne pa tudi izrednih sto- 107 II. Zakon o obrtih gače , 1 je vsajc službodavec dolžan izdati, ko pre¬ stane službeno razmerje, službojemniku na zah¬ tevo na svoje stroške izpričevalo o trajanju in vrsti opravljene službe. Ako zahteva službojem- nik izpričevalo, dokler službeno razmerje še traja, se mu izda na njegove stroške. V izpri¬ čevali! se ne sme niti s črkami napisati niti z znaki označiti, kar bi oteževalo osebju sprejem v drugo službeno razmerje. ( 2 ) Ta izpričevala se morajo overiti. Overitev izvrši glede pomožnega osebja, zaposlenega v tr¬ govinskih in rokodelskih obrtih. v treh dneh pri¬ silna združba, ki ji službodavec pripada, če pa take združbe ni, občina, ki je pristojna po se¬ dežu obrta (lokala, delavnice), kjer je službo- jemnilk službo vršil. Občina overi taka izpriče¬ vala zlasti, če ima dotična prisilna združba svoj sedež izven območja občnega upravnega obla- stva prve stopnje, v kateri leži obrat . 2 ( 3 ) Izpričevala, iki jih hrani službodavec, se morajo izročiti službojemniku na zahtevo vsak čas. ( 4 ) Službodavec, ki izpričevala noče izdati ali ki izda vedoma neresnično izpričevalo, se ka¬ znuje po tem zakonu . 3 Kolikor je s tem povzro- ritev, namreč izuma (SS B Zagreb, 30. marca 1926, O. Sl. Pr. 1, 141). 2, Službodavec mora oskrbeti overitev izpričevala (SS B Zagreb, 7. junija 1938, Rv 441/38, n-eobj.). 3. Če v izpričevalu ni navedena celotna doba ne¬ prekinjenega službenega razmerja, temveč le del te dobe, se ne more reči, da je službodavec deloma za¬ dostil svoji obveznosti, marveč sploh ni zadostil (SS B Zagreb, 30. maja 1939, Organizator, 1939, 94). 108 §§ 249—251 II. cena škoda, ima službojemnik pravico zahtevati povračilo škode. Določbe § 249 so prisilne (§ 251); veljajo tudi za nameščence (§ 524 ob. z.). Gl. tudi § 1163 o. d. z., § 120 z. o zašč. del. (XV), glede vajencev §§ 280, 281 o. z., glede iekarniških so- trudnikov čl. 9 pravilnika o pomožnem osebju v le¬ karnah, cit. v op. k § 1 ob. z. z izprennembami z dne 5. januarja 1935, cit. ravno tam. Glede takse t. št. 3 in 4 taksnega zakona, cit. pri § 1163 o. d. z. 1 Glede vajencev po §§ 280, 281 ob. z. 2 Overitev je prosta takse po t. 3 § 436 ob. z. 3 In sicer po t. 16 § 399 ob. z. v denarju od 200 do 10.0(K) din. 8 250. — Alko želi službojeminik, da se mu ra¬ zen omenjenega izpričevala iz § 249 izda še po¬ sebno Spričevalo o nravstvenem vedenju in o sposobnosti ter izobrazbi, 1 ki ju je pokazal pri delu, je službodavec dolžan ustreči tej zahtevi. Določbe § 250 so prisilne (§ 251); veljajo tudi za nameščence (§ 324 ob. z.). 1 Podatki morajo biti resnični; zato so lahko tudi neugodni. § 251. — Pravice službojemniika. ki izhajajo iz določb §§ 212, odstavek (2) in (3), 214 do 220, § 251. 1. Smisel prisilnih določb je ta, da pravice, ki izvirajo iz zadevnih zakonskili določb, z dogovo¬ rom med strankama ni mogoče okrniti za službojem- nika. Brez pomena je, ali se to zgodi s pogodbo; skle¬ njeno ob nastopu službe, ali s kasnejšim dogovorom, ker je tudi to pogodba, ki se tiče službenega raz¬ merja. Učinek take pogodbe je po zakonu ta, da se sme službojemnik navizlic dogovoru, ki nasprotuje prisilnim določbam zakona, sklicevati na dotične pri¬ silne zakonske določbe in iz njih izvajati pravico, ki 109 Zakon o obrti h II. odstavek (1), 221, 222, odstavek (4) in (5), 224, 226, 227, odstavek (1) in drugi stavek odstavka (2), 228, 229 do 234, odstavek (2), 236, 237, 240 do 242, odstavek (2) in (3), 243, odstavek (1), 244. 245 do 250 se s 'službeno pogodbo ne morejo ne ukiniti ne omejiti. Gl. op. k § 1164 o. d. z. 11. poglavje Vajenci (učenci) Prvi oddelek Pravna razmerja vajencev (učencev) § 252. — (*) Za vajenca (učenca) se smatra brez razlike spola vsakdo, ki je zaposlen v obrti 1 zato, da bi si s praktičnim delom (učenjem) pri¬ dobil znanje, ki ga more usposobiti za pomoč¬ niško zaposlitev. 2 Pod temi pogoji se smatrajo za vajence tudi tiste osebe, za katere so pri po¬ sameznih obrtih v navadi drugi nazivi. 3 ( 2 ) Osebe pod 16 leti, ki so zaposlene v obrtu in zbog delitve dela redno opravljajo posel, za katerega ni treba ne znanja ne učenja, ali če se delo, ki ga opravljajo, ne da smatrati za priprav¬ ljanje za samostojno obrt ali če so nameščene kot sluge, se nc smatrajo za učence. inu po tej normi gre (SS B Zagreb, 3. marca 1931, O. Sl. Pr. II, 286). 2. Gl. odi. 8 k § 10 z. o zašč. del. (XV)! 110 §§ 252—253 II. ( 3 ) V dvomu, ali je smatrati koga za vajenca, odloči pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju prizadete prisilne združbe. Zaikoaske določbe o vajencih veljajo tudi za va¬ jence, ki niso zaposleni v rokodelskih obratih v sin. § 23 ob. z.; pomočniški izpiti so fakultativni (navo¬ dilo ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. januarja 1935, cit. Kokotovič 248). Glede vajencev v gostinskih obratih ( 3 ) odst. čl. 2 uredbe VI. Glede poslovnih knjižic vajencev: čl. 1 uredbe IX, čl. I in 4 navadil XI. 1 Razširitev veljavnosti vajeniških določb je mo¬ žna po odst. ( 2 ) § 433 ob. z. 2 §§ 282 i. sl. ob. z. 3 Ne glede na vrsto zaposlitve vajenci niso nikdar nameščenci v sm. § 324 i. sl. ob. z. § 253. — (') Za vajence se morejo sprejemati samo osebe, ki niso stare pod 14 let, 1 ki so do¬ vršile najmanj osnovno šolo ali drugače prido¬ bile pismenost in so telesno sposobne za dotično obrt. Telesno sposobnost je treba dokazati ob sklepanju pogodbe z zdravniškim potrdilom. Zdravniški pregled opravlja 2 pristojni šolski zdravnik 3 brezplačno. Izdajanje zdravniškega potrdila ni zavezano plačilu nobene takse. ( 2 ) Za izbero stroke in pošiljanje učencev na delo bodo državni zavodi za pospeševanje indu¬ strije in obrti posameznih banovin dolžni, od¬ dajati svoje mnenje in nasvete. ( 3 ) Minister za trgovino in industrijo se po¬ oblašča, da predpiše z uredbo podrobnejše od¬ redbe za to poslovanje zavodov. 1 Nasprotno določa ( 2 ) odst. § 453: Dokler se ne ustanovijo višje narodne šole po zakonu o narodnih tli II. Zakon o obrtih šolali z dne 5. decembra 1929, se smejo vkljub do¬ ločbam j 1 ) odstavka § 25? sprejemati potem, ko dobi ta zakon moč, za vajence tudi osebe, ki so dovršile dvanajsto leto starosti. Te osebe se smejo sprejemati za vajence samo, če je ugotovljena po predhodnem zdravniškem pregledu telesna sposobnost za učenje (delo). Z ozirom na konvencijo o določitvi najnižje starosti za sprejem otrok za industrijsko delo (Sl. N. 95/XXV ex 192?) je ministrstvo za trgovino in indu¬ strijo z navodilom z dne 8. februarja 1934 (II, br. 4354-U, cit. Kokotovič 243) določilo, da otroci pod 14 leti ne smejo biti zaposleni pri industrijskih delih po čl. 1 te konvencije. Gl. tudi čl. 33 uredbe, cit. pri § 302 o. z. 2 Tudi glede vajencev pod 14 leti (pojasnilo mini¬ strstva za trgovino in industrijo z dne 25. januarju 1935, VI br. 2000). 3 Kjer ni šolskih zdravnikov, vršijo pregled brez¬ plačno občinski ali sreski sanitetni referenti (od¬ ločba ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. maja 1932, II br. 13801, Kokotovič 241); zadošča pa tudi izpričevalo drugih zdravnikov po izberi star¬ šev (pojasnilo istega ministrstva 11 br. 10545-U iz 1933, cit. Kokotovič 243). § 254. — (*) Vajence sinejo sprejemati samo imetniki obrtov, 1 ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje za izvrševanje obrti, katerega se naj učenci uče, in ki zagotovijo učenje vajencev. ( 2 ) Vajence 9mejo sprejemati osebe, ki izvr¬ šujejo po § 25 zakona rokodelsko obrt na tovar¬ niški način 2 in zagotavljajo strokovno učenje vajencev. Prav tako smejo sprejemati učence tudi osebe, iki izrečno smejo po tern zakonu iz¬ vrševati rokodelski obrt, dasi same nimajo stro¬ kovne izobrazbe. V tem primeru se mora posta¬ viti strokovnjak, ki zagotovi strokovno učenje. 1 Vajence smejo sprejemati v učenje osebe, ki izvršujejo rokodelsko obrt, dasi same nimajo stro- 112 § 254 II. kovne izobrazbe za rokodelsko obrt, če so bile, prodno je dobil ta zakon oziroma uredbe na temelju tega zakona moč, upravičene, imeti vajence in oprav¬ ljati obrt, za katero se šele s tem zakonom zahteva strokovna izobrazba (§ 452 o. z.). Kazen po § 597 (§ 261 ob. z.). V prodajalnicah obrtnih obratov ne morejo biti zaposleni vajenci za trgovinsko obrt (odlok ministr¬ stva za trgovino in industrijo z dne 51. januarja 1958, KokotO'vič 42). Vidova (ipo obrtniku) sine sprejemati vajence na učenje V rokodelskih obrtih samo, če ima sama strokovno izobrazbo za dotično rokodelstvo ali če vodi obrt poslovodja. Za vajence, ki se zate.ko na uče¬ nju ob smrti imetnika obrti, ta omejitev ne velja, odst. ( 4 ) § 14 ob. z. Glede vajencev v obrtnih obratih po odst. ( 4 ) § 19 o. z. (imetnikom rokodelskih obrti in obrti, za katere ni treba dokaza o posebni izobrazbi, je dovoljeno iz¬ vrševanje trgovinskih obrti, za katere se zahteva iz¬ obrazba, samo, če dokažejo', da so v svoji stroki po¬ slovali samostojno najmanj tri leta; ne zahteva se pa dokaz o posebni izobrazbi za imetnike industrijskih obrti, kakor tudi ne za prodajanje blaga, ki ga vršijo proizvajalci sami) odločba ministrstva trgovine in industrije z dne 6. oktobra 1956 (II št. 56465/ U—1956, Ko.kotovič 254), da ni ovire, da bi imetniki trgovinskih obrti v sm. odst. ( 4 ) § 19 ob. z. imeli vajence. 2 Glede vajencev v delavnicah industrijskih po¬ djetij in v obrtnih delavnicah, kjer se delo vrši na tovarniški način, določajo navodila ministrstva trgovine in industrije z dne 5. maja 1936 (cit. Koko- tovič 252), da je zaposlitev enakovredna zaposlitvi v rokodelskih obratih, če se vrši učenje pod nadzor¬ stvom poslovodje, ki ima mojstrski izpit. Navodilo o sklepanju pogodb z vajenci v indu¬ strijskih podjetjih, o izdajanju poslovnih knjižic in o polaganju pomočniških in mojstrskih izpitov to¬ varniških delavcev z dne 9. marca 1935 (Sl. N. 8I/XXI, Sl. L. 265). Gl. op. 3 k § 258. 113 $ II. Zakon o obrtili § 255. — Vajencev ne smejo imeti 1 imetniki obrti (skižbodavci): 1. ki so obsojeni zaradi zločinstva ali pre¬ stopka, storjenega iz koristoljubja ali (zoper) 2 jav.no moralo; 3 2. ki so obsojeni zaradi zločinstva ali pre¬ stopka za kazniva dejanja, storjena naklepoma zoper življenje in telo svojega pomožnega ose¬ bja, in sicer, če so kaznovani prvikrat, za dobo dveh let po prestani 'kazni na prostosti, za vselej pa, če so storili omenjeno zločinstvo ali presto¬ pek v povratku (§ 76 k. z.); 4 3. ki jim je obče upravno oblastvo 5 vzelo pravico imeti učence za dobo. označeno v od¬ ločbi. 1 Sicer kazen po § 397 (§ 261 ob. z.). Glede pre- stanka vajeniškega razmerja t. 3 § 271 ob. z. Prepo¬ ved zaposlovanja vajenca tudi po odst. ( 2 ) § 29t oib. z. 2 Manjka v izvirniku. 3 Taki obrtniki izgubijo pravico, imeti vajence, za vedno. 4 S 76 (kazenskega zakonika določa: (') Kdor je obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja na ka¬ zen na prostosti, pa stori v petih letih od d,ne, ko je to kazen celoma ali deloma prestal ali, če je bil pridržan v zavodu za očuvalna sredstva, ko je bil odpuščen iz njega, zopet naklepno kaznivo dejanje, ta je v povratku ter se kaznuje strože. 5 § 256 ob. z.; glede prestanka vajeniškega raz¬ merja t. 5 § 271 ob. z. § 256. — p) Pravica, imeti vajence, se sme odvzeti 1 imetnikom obrti: i. ki store hudo preikršitev dolžnosti zoper •svoje vajence glede nravnosti ali zbog grdega ravnanja z njimi ali ki zanemarjajo svoje ob¬ lit §§ 255—256 II. veznosti glede dajanja hrane, obleke in stano¬ vanja vajenca; 2 2. ki ne dovolijo ali ne gledajo na to, da ob¬ iskujejo vajenci redno strokovne nadaljevalne šole, 3 in so zaradi tega kaznovani; 3. ki se jim dokaže ob priliki, ko učenci opravljajo pomočniški izpit, da jih niso izuče- vali v zadostni meri; 4 4 . ki so obsojeni zaradi kaznivih dejanj po § 255, točka 1. in 2., in imajo po izteku dveh let vajence; 5. iki nimajo predpisno urejene poslovalnice 3 ali delavnice za pravilno izučevanje vajencev; 6. ki so imeli vajence, pa z njimi niso skle¬ nili predpisane pogodbe 6 ali so pogodbo le fin- girali. ( 2 ) V primerih pod točkami 5, 5 in 6 odstavka P) se mora zaslišati pristojna prisilna združba, preden se vzame pravica, imeti vajence. ( 3 ) Ta pravica se sme vzeti za določen ali ne¬ določen čas. Komur je pravica vzeta za nedo¬ ločen čas, temu se ne sme vrniti pred letom dni. ( 4 ) V primerih točk 2, 3 in 5 odstavka P) se sme imetnik obrti kaznovati tudi s kaznijo po § 397. 7 1 Kot kazen po t. 4- S 595 ob. z. (z odvzemom pra¬ vice, imeti vajence, za določen čas ali za vselej). 2 § 269 ob. z. 3 §§ 270, 295 i. sl. ob. z. 4 § 289 Ob. z. 0 § 252 ob. z. 6 § 258 ob. z. 7 V denarju od 25 do 1500 din. — Gl. tudi § 402 ■ob. z.: Pravica, imeti vajence, se vzame za eno leto ali za vedno: 1. imetnikom obrti, ki so v .poslednjih 115 II. Zakon o obrtih petih letih kaznovani trikrat ali večkrat zaradi pre¬ krška predpisov gdede sprejemanja in zaposlovanja vajencev, ali ki se pregrešijo zoper določbo § 289; 2. imetnikom obrti, ki se pregrešijo najmanj trikrat zoper predpise glede zaposlovanja pomožnega osebja, mlajšega od 18 let: 3. imetnikom obrti, ki so z va¬ jenci surovo ravnali ali so se v petih letih trikrat težko pregrešili zoper zakonske dolžnosti proti svo¬ jim vajencem. S 257. — (') Minister za trgovino in indu¬ strijo more določiti v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje po zasli¬ šanju trgovinskih, industrijskih, obrtnih in de¬ lavskih zbornic z uredbo, 1 v katerem razmerju nasproti številu pomočnikov smejo imetniki obrti posameznih strok imeti vajence. laika uredba se sme izdati z veljavnostjo za vso dr¬ žavo, za posamezne banovine ali samo za posa¬ mezne pokrajine ali stroke. ( 2 ) Ob določanju tega razmerja je treba upo¬ števati dejanska potrebo po vajencih in možnost, jih strokovno izučevati. 1 Minister je dne 30. aprila 1936 predpisal uredbo o ureditvi razmerja vajencev proti številu pomočni¬ kov v trgovskih in rokodelskih obratih in delavnicah, v katerih se opravljajo rokodelske obrti (Sl. N. 1Q8/XXIII, Sl. L. 231): § i. — P) V trgovskih in roko¬ delskih obratih smejo biti istočasno na učenju: 1. po en vajenec, če dela limetinik obrta sam ali z enim pomočnikom; 2. po dva vajenca, če je zaposlenih v obratu dva do pet pomočnikov; 3. po trije vajenci, če je zaposlenih v obratu šest do deset pomočnikov; 4. pa štirje vajenci, če je zaposlenih v obratu več ko deset pomočnikov. ( 2 ) Več ko štirje vajenci ne smejo biti istočasno na učenju v enem trgovskem ali rokodelskem obratu. ( 3 ) Ce so določene s kolektiv¬ nimi pogodbami večje utesnitve glede razmerja med 116 § 257 II. številom vajencev in številom pomočnikov, kot so do¬ ločene ,s to uredbo, veljajo glede tega, koliko se sme iimeti vajencev v obratih, za katere velja ko¬ lektivna pogodba, utesnitve, določene s to pogodbo. ( 4 ) V izjemnih primerih, kadar je to po izrednih dkolnostih ali po tehniki dela v kaki stroki potrebno, sme odobriti ban po zaslišanju pristojnih zbornic, da se zvišaj število vajencev za dotično stroko nad do¬ ločeno najmanjše število, tj 2. — ( J ) Za določitev šte¬ vila vajencev, ki .se smejo po določbah § t te uredbe istočasno imeti na učenju, je odločilno povprečno število pomočnikov, zaposlenih .stalno v poslednjem letu. Za .stalno zaposlene pomočnike .se smatrajo po¬ močniki, ki so delali v dotičnem obratu nepretrgoma najmanj štiri tedne. Da se določi letni povpreček za¬ poslenih pomočnikov, morajo dati organi zavarovanja potrebne podatke. ( 2 ) Če se med učenjem število pomočnikov v kakem obratu začasno zniža, ostane število vajencev, doiločeno ob sprejemu na učenje, nespremenjeno, tj 3. — (*) Šest mesecev od dne, ko je bila izdana pooblastitev ali dovolitev, ne .smejo spre¬ jeti imetniki obratov več ko enega vajenca. ( 2 ) Če dela imetnik obrata sam ali z enim pomočnikom, sme sprejeti še enega vajenca na učenje, če naj do¬ vrši prvi po pogodbi učenje v šestih mesecih. ( 3 ) Če je prestalo vajensko razmerje .pred dovršitvijo po¬ godbene učne dobe in je sprejel imetnik obrata nato drugega vajenca, sme sprejeti prejšnjega vajenca čez določeno število ponovno samo tedaj, če je pre¬ nehalo vajensko razmerje zaradi bolezni ali podob¬ nega ražloga. § A. — t 1 ) Določbe te uredbe veljajo tudi za delavnice, v katerih se opravlja rokodelski obrt na tovarniški način, dalje za strokovne delavnice tvornic, za delavnice in podjetja, ki ne spadajo pod določbe zakona o oibrtih, in za delavnice, podjetja ali ustanove, v katerih se v smislu zakona o obrtih po¬ stransko opravljajo rokodelska dela. ( 2 ) Imetniki obrtov i.z odstavka ( 3 ) § 19 vobče ne smejo spreje¬ mati in imeti vajence (namreč branjevski in podobni mali trgovski obrati). § 5. — (*) Utesnitve te uredbe veljajo za glavne obrate in tudi za njih podružnice in druge pomožne lokale (§ 132 zakona o obrtih),. 117 II. Zakon o obrtih ( 2 ) Razmerje med številom vajencev in številom po¬ močnikov, določeno v § 1 te uredbe, se uporablja na vsalko posamezno podružnico in vsak drug pomožni obrat. § 6. — (*) Za vajence, ki so na učenju na dan. ko stopi ta uredba v veljavo, ne veljajo utesnitve, predpisane s to uredbo. Smejo dovršiti učenje ne glede na število pomočnikov, zaposlenih v dotičniih obratih. ( 2 ) Dokler se ne zniža število vajencev na razmerje, določeno v § 1 te uredbe, ne smejo skle¬ pati imetniki obratov v primerih iz odstavka f 1 ) po¬ godbe za sprejem novih vajencev. § ?. — Prekrški zoper to uredbo se kaznujejo po določbah § 398 točke 11 in § 402 obrtnega zakona. § 8. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ..Službenih no- vinah". Odredba bana dravske banovine z dne 5. aprila 1938 (Sl. L. 184) določa, da se v ključavničarski istroki zviša število vajencev, določeno v odst. P) § 1 cit. uredbe, za po enega nadaljnjega vajenca, vendar v primeru pod t. 1 samo, če zaposluje mojster vsaj enega [pomočnika. Odredba bana dravske banovine z dne t. avgusta 1939 (Sl. L. 380) določa, da .se v puškarski (§ 23, t. 8 ob. z.) in v stroki preciznih mehanikov (§ 23, t. 22, drugo našteta stroka, oh. z.) .zviša število vajencev, določenih v I. odst. § 1 gornje uredbe, za po enega nadaljnjega vajenca, vendar v primeru pod t. I ozna¬ čenega dotočila samo, če zaposluje mojster vsaj enega pomočnika. § 258. — p) Po tem zakonu predpisana pi¬ smena pogodba se mora skleniti najkasneje v 8 dneli po sprejemu vajenca. 1 ( 2 ) Pogodba se sklene 2 pri prisilni združbi, ki ji pripada službodavec, če pa take združbe ni, pri občini, 3 ki je pristojna po sedežu obrtne po¬ slovalnice ali delavnice. Občina je pristojna tudi, če gre za banovinsko združbo ali če ima združba sedež izven območja občega upravnega oblastva prve stopnje, v katerem je poslovalnica ali de- 118 S 258 II. lavnica. Izjemama sme poveriti ban na prošnjo opravljanje teh poslov tudi posameznim bano¬ vinskim združbam za območje občega uprav¬ nega oblastva prve stopnje (sreza in mesta), kjer ima združba sedež. Združbe oziroma občine mo¬ rajo skrbeti za to, da ustrezajo sklenjene po¬ godbe predpisom tega zakona. ( 3 ) Pogodbeni stranki sta službodavec in va¬ jencev zakoniti zastopnik ali varuh ali vajenec sam, če je polnoleten. Obe stranki smeta biti za¬ stopani po pooblaščencih. ( 4 ) Ako je službodavec. vajenčev roditelj ali varuh in vajenec ni polnoleten ali proglašen za polnoletnega, nadomesti pogodbo pismena ali za¬ pisniška roditeljeva izjava pred pristojno zdru¬ žbo, odnosno občino. V tej izjavi mora roditelj kot službodavec izrečno prevzeti vse obveznosti po tem zakonu, ki presegajo zakonsko roditelj¬ sko dolžnost. Isto velja tudi za vajenca, ki ga imetnik obrta posvoji. 1 § 453 ob. z.: (') Ce se na dan, ko dobi ta zakon moč, zatok« vajenci, nameščeni brez pismene po¬ godbe, mora službodavec v mesecu dni potem, ko dobi zakon moč, skleniti pismeno pogodbo za pre¬ ostalo vajeniško dobo. — Glede izpremembe vajeni¬ ške pogodbe odst. ( 2 ) § 259 ob. z. — Gl. tudi odredbo bana dravske banovine z dne 8. marca 1932 (Sl. L. 232). Vsebina pogodbe § 260 ob. z. 2 Po t. 3 § 436 ob. z. je prosita plačila taks skle¬ nitev, overovitev in izdaja vajeniških pogodb. 3 Glede vajencev v industrijskih podjetjih določa t. I navodil z dne 9. marca 1955 (cit. v op. 2 k § 254 ob. z.): Pogodbe vajencev v industrijskih podjetjih se .sklepajo pri občini, na katere območju se nahaja tovarniško podjetje oz. delavnica ali poslovnica tega podjetja, v katerem je vajenec zaposlen. Te pogodbe 119 II. Zakon o obrtih morajo v vsem ustrezati predpisom prvega od¬ delka II. poglavja drugega dela obrtnega zakona. Občina mora voditi za svoje območje seznam vajen¬ cev (§ 281 ob. z.). Ona mora skrbeti za to, da ipri njej sklenjene pogodbe ustrezajo obrtnemu zakonu. 0 sklenitvi vajeniške pogodbe obvešča občina tudi pri¬ silno združbo, na katere območju se nahaja občina. — Gl. § 281 ob. z. § 259. — ( 1 ) Pismena učna pogodba se sestavi v treh izvirnih izvodih, ki jih overi 1 pristojna prisilna združba oziroma občina. Vsaka pogod¬ bena stranlka dobi po en izvod, tretjega pa ob¬ drži pristojna prisilna združba oziroma občina. Ako ima vajenec varuha, je treba obvestiti o sklenitvi pogodbe zaradi pristanka tudi varstve¬ no oblastvo. ( 2 ) Pogodba se sme sporazumno izpremeniti po postopanju, predpisanim za sklepanje po¬ godb. 2 Pristojna prisilna združba oziroma obči¬ na vpiše izpremembe kot poseben dodatek na iz¬ virne izvode pogodbe. Ako ena stranka ne more predložiti svojega izvoda pogodbe, se ji izda overjeni prepis in se vanj zapišejo pozneje skle¬ njene izpremembe. 1 Brez plačila taks (t. 3 § 456 ob. z.). 2 § 258 ob. z. § 260. — Pogodba 1 mora obsezati: 1. službodavčevo rodbinsko in rojstno ime (firmo), kraj službodaveeve poslovalnice ali de¬ lavnice, v kateri bo učenec zaposlen; 2. vajenčevo rodbinsko in rojstno ime, leto in kraj rojstva, kraj stanovanja in domovinstva ter šolsko izobrazbo; 120 §§ 259—261 II. 3. rodbinsko in rojstno ime in bivališče nje¬ govih roditeljev, varuha ali drugih zakonitih za¬ stopnikov, če je vajenec mladoleten; 4. podatke o vajenčevem zdravstvenem stanju in njegovi telesni sposobnosti; 2 5. označba obrti (stroke), ki se je želi učiti; 6. čas, za katerega je pogodba sklenjena (za¬ četek, trajanje in konec); 3 7. medsebojne dogovore, da se prevzamejo dolžnosti, označene s tem zakonom, da se službo- davec ali njegov poslovodja (namestnik) pred¬ vsem obvezujeta, vajenca v stroki obrti, ki naj se je uči, izučevati, in da bo učenec v obrtu pridno delal; 8. morebitne določbe o odškodnini za učenje, o višini in načinu plačevanja nagrade vajencu za delo, 4 o dajanju hrane, oskrbe, obleke ter sta¬ novanja vajencu 5 in o višini odškodnine, če bi se pogodba protipravno razdrla. 6 1 Obrazec vajeniške pogodbe: priloga 5 k pravil¬ niku o obrazcih po obrtnem zakonu z dne 7. marca 1932, cit. v op. 2 k § 280 ob. z. Upoštevanje vajeniške dobe brez pred.pisne po¬ godbe odst. (*) § 261. 2 § 253 ob. z. 3 § 263 ob. z. 4 Gl. § 267 ob. z. 6 § 269 ob. z. 6 § 277 ob. z. § 261. — 0) Imetnik obrti, ki se ob spreje¬ manju vajencev ne ravna po teh predpisih, se ka¬ znuje po 8 397 tega zakona. § 261. Vajencu spričo tega, da ni bila sklenjena pismena vajeniška pogodba, ne pritiče zoper mojstra 121 II. Zakon o obrtih ( 2 ) Obče upravno oblastvo prve stopnje sme v izjemnih primerih po zaslišanju prisilne združbe všteti v učno dobo čas, ki se prebije na učenju na osnovi pogodbe, sklenjene zoper od¬ redbe tega zakona. 1 §§ 255, 254, 255, 257, 258, 260 ob. z. § 262. — j 1 ) V učni pogodbi se sme določiti poskusna doba 1 največ na en mesec dni. V tem času imata obe pogodbeni stranki pravico, da enostransko odstopita od pogodbe. Ta čas se va¬ jencu šteje v predpisano vajeniško dobo. ( 2 ) Imetnik obrti, ki je dogovoril daljšo po¬ skusno dobo, se kaznuje po § 397. 2 1 Gl. odst. ( 2 ) § 253 ob. z. 2 V denarju od 25 do 1500 din. Poleg tega je do¬ govor glede daljše poskusne doibe neveljaven. § 263. — (') Učna doba 1 ne sme biti krajša od dveh in ne daljša od štirih let. ( 2 ) Minister za trgovino in industrijo določi po zaslišanju zbornic z uredbo učno dobo v po¬ sameznih obrtih. ( 3 ) Pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje more podaljšati zakonsko učno dobo naj¬ več za tri mesece, če izključi pristojno šolsko oblastvo vajenca začasno ali za vedno iz stro¬ kovne nadaljevalne šole zaradi disciplinskih pre- greškov. Ako se izključi vajenec za izvestni čas, je 'dolžan, iznova hoditi v šolo. ko preteče rok niti odškodninski, niti obogatitveni zahtevek, predno ni izčrpana možnost vštetja vajeniške dobe po odst. ( 2 ) § 261 ob. z. (SS B Zagreb, 27. junija 1939, Rv 577/39, neolbj.). 122 §§ 262—264 II. izključitve, obisk šole pa se mora za toliko po¬ daljšati, za kolikor je bil učenec izključen. 1 Učna doba traja: za trgovsko obrt dve leti (navodilo ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. junija 1955. cit. Kokotovič 249, nadomestila po §§ 19. 20. 21 i.n 2,2 ob. z., tudi pravilnik o učnih zavo¬ dih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali de¬ loma nadomeščajo dobo učenja in zaposlitve v trgov¬ skih obratih z dne 21. aprila 1934, Sl. N. 111 /XXVI11, Sl. L. 358, za zidarsko, tesarsko, k lesar¬ sko in vodn jakarsko obrt tri leta (t. 3 § 38 o. z.), za e I e k t r o i n š t a 1 a t e r s k o obrt štiri leta (t. 3 § 53 o. z.), za že inske obrti (šivilje itd.) 2 leti (t. I čl. 2 pravilnika z dne 9. marca 1955, cit. v op. 3 k § 282 ob. z.) § 264. — Vajeniška pogodba se sklene redoma za dobo, ki je predpisana za učenje dotične obrti po določbah tega zakona. Samo če se je učenec nekaj časa učil iste obrti ali sorodne stroke pri drugem imetniku obrti, se sme glasiti pogodba na ostalo dobo, predpisano za učenje. 1 1 O vračunanju učne doibe ob pristopu iz e.ne ro¬ kodelske obrti v drugo določa § 31 o. z.: f 1 ) Ob pre¬ stopu iz ene rokodelske obrti v druge rokodelske obrti, ki so označeni pod isto točko odst. (*) § 23, ali ob prestopu iz ene rokodelske obrti v rokodelske obrti, ki so po odst. ( 2 ) tega paragrafa označeni za sorodne, se všteje vajencu in pomočniku v učno dobo oziroma v zaposlitev ves doslej prebiti čas; gl. uredbo o sorodnih obrtih z dne 30. aprila 1936 (Sl. N. 112/ XXIV, Sl. L. 308). Pri obrtih, ki jih je ta uredba uvrstila v odst. f 1 ) § 23 obrtnega zakona, .se šteje ose¬ bam, ki so bile v dotičnih obrtih zaposlene, čas do tiveh let v učenje, čas preko dveh let pa v čas zapo¬ slitve kot pomočnik, odst. (*) čl. 3 uredbe o izpre- membah in dopolnitvah seznama rokodelskih obrti z dne 50. aprila 1936 (Sl. N. 112/XXJV, SI. L. 307). 123 II. Zakon o ob rt ih § 265. — Ako vajenec brez svoje krivde pre¬ kine delo pri enem imetniku obrti pred potekom dogovorjene dobe ali za učenje predpisane dobe. se mu všteje čas, ki ga je prebil na delu. če na¬ daljuje delo pri drugem imetniku obrti iste ali sorodne stroke. 1 1 Uredba o sorodnih obrtih z dne 30. aprila (936 (cit. v op. k § 264 ob. z.). § 266. — Cas učenja, prekinjen po lastni krivdi vajenca, se mu ne šteje v učno dobo in mora vajenec za toliko časa podaljšati učenje. Daljšo prekinitev 1 dobe mora službodavec pri¬ javiti pristojni prisilni združbi, oziroma občini v osmih dneh potem, ko se učenec vrne na delo. Združba ali občina predloži prijavo pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, da preišče, ali je treba učno dobo podaljšati, in predpiše, za koliko časa se naj učenje podaljša. 1 Gl. tudi t. 2 in 4 § 272 ob. z. § 26?. — Vajencu pripada po enem dovrše¬ nem letu učenja nagrada za delo. 1 Minister za tr¬ govino in industrijo predpiše v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju zbornic in delavskih zbornic z uredbo 2 posebne določbe o najmanjših zneskih te odškodnine. 1 Pred tem samo, če je bila dogovorjena; po enem letu tudi brez dogovora. Glede deleža vajencev na napitnini v gostinskih obratih čl. 6 uredbe VI. Minimalne mezde za vajence ne veljajo (čl. 5 od¬ redbe XIV). 2 Ta uredba še ni izšla. Vendar priznavajo sodišča vajencem po enem letu zaposlitve primerno nagrado. 124 §§ 265—269 II. 8 268. — H Vajenec je dolžan, biti svojemu službodavcu oziroma njegovemu namestniku po¬ slušen, zvest, zanesljiv, priden pri delu 1 in uče¬ nju in mora redno obiskovati strokovno nada¬ ljevalno šolo, 2 če ni po zakonu oproščen obiska šole. 3 ( 2 ) Aiko vajenec ni dovršil šestnajstega leta starosti in živi pri službodavcu na domu, je pod¬ ložen hišnemu strahovanju službodavca ali nje¬ govega namestnika; vendar se zoper njega ne smejo uporabljati kazni, ki bi ga mogle telesno ali moralno poškodovati, niti se mu ne sme kot kaZen vzeti dolžna preskrba . 4 1 Gl. t. 1 8 274 ob. z. 2 § 295 i. sl. ob. z. 3 § 299 ob. z. 4 § 269 ob. z. — § 294 kaz. zakonika: Roditelji, redniki, varuhi (skrbniki) in vobče oni, ki jim je po¬ verjeno skrbstvo za otrokovo osebnost, se kaznujejo, če ga zanemarijo ali (prekoračijo svoje pravice kazno¬ vanja in grdo ravnajo z otrokom, ki je pod njih oblastjo ali nadzorom, s strogim zaporom (od sedmih dni do petih let), kolikor ne prehaja to dejanje v težje kaznivo dejanje. § 269. — ( 4 ) Imetnik obrti je dolžan skrbeti za to, da se vajenec stroke izuči . 1 Ne sme mu je¬ mati prilike in časa, potrebnega za učenje, in ga ne sme uporabljati za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko. ( 2 ) Skrbeti mora za zdravje, vedenje in stro¬ kovno napredovanje vajenca, mora najmanj pol¬ letno o tem obveščati roditelje ali zakonitega va¬ ruha iin ne sme vajenca uporabljati za delo. ki ne ustreza njegovi telesni moči. 125 II. Zakon o obrtih ( 3 ) Imetnik obrti mora paziti, da tovariši in drugo pomožno osebje dotične obrti ne ravnajo grdo z vajencem in da ga ne uporabljajo za svoje zasebne posle. ( 4 ) Ako mladoletni vajenec zboli, 2 če je brez¬ brižen pri delu ali če zapusti obrt, 3 mora službo- davec o tem taikoj obvestiti njegove roditelje oziroma zakonitega varuha. (“) Ako ima imetnik obrti vajenca v oskrbi, mu mora dajati zdravo stanovanje, primerno za bivanje, in zadostno hrano. Stanovanje mora biti pozimi kurjeno. (°) Dolžan je izpolnjevati 4 vse dogovorjene obveznosti proti vajencu in ukreniti vse. kar je treba, da bo vajenec po dokončani učni dobi pri¬ pravljen za opravljanje pomočniškega izpita. ( 7 ) Ako imetnik obrti zanemari dolžnosti, označene v odstavkih ( 4 ) do ( 3 ), 'se kaznuje po § 597, 5 kolikor ga ni kaznovati strožje. 1 §§ 289 in 402 (op. 5 k § 256) ob. z.; gl. tudi t. 4 § 275 ob. z. 2 Službodavčeve dolžnosti § 219 ob. z., če živi va¬ jenec z njim v hišni skupnosti § 229 i. sl. ob. z. 3 § 266 ob. z. 4 Gl. t. 1 § 275 ob. z. 5 V denarju od 25 do 1.506 din. § 270. — ( J ) Ako je vajenec dolžan obisko¬ vati strokovno nadaljevalno šolo, 1 ga mora slu- žbodavec vpisati v to šolo. nadzorovati obisk šole, skrbeti, da hodi točno v šolo, in paziti, da prihaja v šolo čist in reden. ( 2 ) Ako stanuje vajenec pri službodavcu, je ta v vsakem primeru odgovoren, da obiskuje 126 §§ 270—271 II. vajenec šolo redno. Atko vajenec ne stanuje pri službodavcu, so zanj odgovorni roditelji oziroma zakoniti varuh. Službodavec je v tem primeru odgovoren, če ne vrši nadzorstva, da obiskuje vajenec šolo, in svoje opustitve ne opraviči. 2 ( 3 ) Ako bi bil vajenec zbog telesne hibe za¬ držan obiskovati šolo, ga more obče upravno oblastvo prve stopnje oprostiti obveznosti, ob¬ iskovati šolo. Oblastvo izda odločbo na temelju zdravniškega izpričevala uradnega zdravnika. To potrdilo se izdaja brezplačno. 3 1 Cl. § 295 i. sl. Dolžnosti službodavca glede knjig in učil § 3(X) ob. z. 2 Cl. 42 uredbe o organizaciji... v strokovnih na¬ daljevalnih šolah (gl. § 302): SlužbodaVce, ki svojih vajencev ne vpišejo v šolo, prijavi uprava šole pri¬ stojnemu političnemu oblastvu zaradi prekrška pred¬ pisov obrtnega zakona (§§ 398 odst. 11, 399 in odst. ( 3 ) Š 402 v zvezi s t. 1 § 4C6). Take prijave se smatrajo za nujne. — Odpoved vajeniškega razmerja po t. 2 § 274 ob. z. 3 Prosto takse po' t. 4 § 436 ob. z. 8 271 . — ( 1 ) Vajeniško razmerje preneha: 1. ko poteče učna doba, 1 določena s pogodbo oziroma z zakonom ali uredbo; 2. ko se vajenec pozove, da odsluži svoj rok službe v ikadru; 2 3. ko nastopi razlog, zaradi katerega službo¬ davec ne more imeti vajencev (§ 255); 4. ko vzame pristojno oblastvo po tem za¬ konu službodavcu pravico imeti vajence; 3 5. ko vajenec ali službodavec umre, 4 razen primera po § 14 zakona, 6 ali ko službodavčeva obrt preneha 0 ali ako se službodavec umakne iz dela. 7 127 II. Zakon o ob rti h ( 2 ) Ako se po službodavčevi smrti obrt nada¬ ljuje in ima naslednik obrti vajence, je dolžan predvsem obdržati na učenju vajence, ki jih je zatekel v učenju in skleniti novo pogodbo za nadaljevanje učenja, če to želijo vajenčevi za¬ stopniki ali vajenec sam. 8 1 § 263 o>b. z. 2 Gl. op. 6 k § 238 ob. z. 3 § 256 ob. z. 4 T. 5 § 271 ob. z. 5 Gl. op. 1 k § 254 ob. z. 8 S prijavo prestanka obrti (t. 2 § 170 ob. z.), z iz¬ vršeno razprodajo (t. 3 § 170 ob. z.), v primerih § 172 ob. z., s kazensko sodbo (§ 400 ob. z., §§ 50, 363 kaz. zakonika). 7 T. 5 § 271 ob. z. 8 Gl. op. 1 k § 254 ob. z. § 272. — (’) Za važen razlog, 1 zaradi katerega more službodavec učno pogodbo razvezati pred potekom dogovorjenega roka in brez odpovedi. 2 se smatra zlasti: 1. ako postane vajenec telesno ali duševno nesposoben za učenje ali delo ali ako se ne¬ dvomno ugotovi, da je nesposoben, da bi se iz¬ učil stroko, ali ako je nadaljnje delo v tej obrti nevarno za življenje in zdravje vajenca ali ako ziboli vajenec po svoji krivdi za nalezljivo bo¬ leznijo in se bolezen dokaže z zdravniškim po¬ trdilom; 2. ako vajenec v primeru točke 5. odstavka (1) § 239 zapusti delo za čas treh mesecev; 3 3. ako je vajenec obsojen zaradi zločinstva ali prestopka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo, ali če sodišče odredi, da ga je 128 §§ 272—273 II. treba dati v dom za vzgajanje maloletuikov ali v zavod za poboljševanje ali za delo; 4. ako se kaznuje s sodbo sodišča ali z od¬ ločbo upravnega oblastva s kaznijo na prostosti, daljšo od meseca dni; 5. ako sklene vajenec ali njegov zakoniti za¬ stopnik pogodbo s službodavcem z neresničnimi ali lažnimi listinami, dasi vajenčeva obveznost iz prejšnje pogodbe še obstoji; 6. ako se vajenec zoper odredbe točke 3 od¬ stavka (') § 239 ne vrne na delo v dveh tednih. 4 ( 2 ) V primerih točk 3 do 6 mora službodavec razvezati pogodbo brez odpovedi najdalj v enem tednu od dne, ko je izvedel za primer; drugače izgubi to pravico. ( 3 ) Kolikor ne nasprotujejo temu §-u, se upo¬ rabljajo določbe § 239 ustrezno tudi za vajence. 1 Razlogi so navedeni .samo primeroma. Glede odškodnine zaradi zakrivljenega odpusta, odst. ( 4 ) § 277 ob. z. Poleg tega § 241 ob. z. 2 Pač brez odpovednega roka. 3 Antinomija s t. 6 tega §. 4 Gl. op. 2. § 273. — ( 4 ) Za važen razlog, 1 zaradi kate¬ rega sme vajenec oziroma njegov zakoniti za¬ stopnik ali varuh učno pogodbo razvezati pred potekom dogovorjenega roka im brez odpovedi, se smatra zlasti: 1 . iz razlogov, navedenih v točki 1 odstavka H § 272; 2. ako delo v delavnici resno škoduje vajen- čevemu zdravju ali ako je za njegovo zdravje nevarno, kar se dokaže z zdravniškim potrdilom; 129 9 II. Zakon o obrtih 3. ako službodavec, njegov rodbinski član ali kdo izmed pomožnega osebja oboli za boleznijo, ki more biti nevarna za vajenčevo življenje in zdravje; 4. ako pride službodavec v stečaj 2 ali ako iz¬ ostane od dela za dalj ko dva meseca in nima namestnika v poslu; 5. ako se službodavcn s kazensko sodbo 2 pre¬ pove, izvrševati obrt za določen čas; 6. ako službodavec, pri katerem vajenec ni na stanovanju, preseli isvojo poslovalnico ali de¬ lavnico v drugo občino in vajenca ali njegovega zakonitega zastopnika ne obvesti o tem najman j štiri tedne prej; 7. ako službodavec ne dopusti, da obiskuje vajenec redno strokovno nadaljevalno šolo. 4 ( 2 ) Vajenec, oziroma njegov zastopnik more razvezati pogodbo v primeru točke 3, odstavka ( 4 ), najdalj v 30 dneh od dne, ko je izvedel za primer. ( 3 ) Odpoved po točki 6 odstavka ( 4 ) ni do¬ pustna v tistih primerih, ko gre samo za začasno izvrševanje dela v drugem kraju ali ko narava dotičnega posla to zahteva. ( 4 ) Kolikor ne nasprotujejo temu paragrafu, se uporabljajo določbe § 238 5 ustrezno tudi za vajence. 1 Razlogi so navedeni samo primeroma. Glede od¬ škodnine zaradi zakrivljenega odpusta (t. 4) odst. ( 2 ) § 277 ob. z. Poleg' tega § 240 ob. z. 2 Glede odškodnine odst ( 2 ) § 277 ob. z. 3 §§ 50, 58, 563 kaz. zakonika. 4 8 270 ob. z. 5 Glede odškodnine v zakrivljenih primerih t. 2, 4 in 5 gl. odst. ( 2 ) § 277 ob. z. 150 §8 273-275 II. § 274. — Službodavec sme razvezati pogodbo s štirinajstdnevno odpovedjo: 1 1. če vajenec uporno ne vrši svoje dolžnosti po zakonu in pogodbi :in niso pomagale dovo¬ ljene vzgojne kazni; 2 2. če službodavec kljub svojemu prizadeva¬ nju 3 ne more vajenca prisiliti, da bi obiskoval šolo, ki jo je dolžan obiskovati. 4 1 Izven teh primerov, ki jih zakon izčrpno na¬ števa, in pa § 276 ob. z. razveza vajeniške pogodbe s strani službodavca z odpovedjo ni možna. 2 Odst. ( 2 ) § 268 ob. z. 3 § 270 ob. z. 4 § 298 ob. z. 8 275. — (') Vajenec oziroma njegov zakoniti zastopnik ali varuh 1 sme razvezati pogodbeno razmerje s štirinajstdnevno odpovedjo: 2 1. če je službodavec malomaren v izpolnjeva¬ nju svojih dolžnosti po zakonu in pogodbi; 3 2. če službodavec trajno surovo ravna z va¬ jencem; 4 3. če izjavi vajenec ali njegov zakoniti za¬ stopnik ali varuh, da prestopi v drugo obrtno stroko 5 ali poklic ali da je potreben v roditelj¬ ski hiši; 4. če službodavec ne dela in ne nudi možnosti za učenje. ( 2 ) Vajenec, ki je izstopil iz obrta zaradi pri¬ mera po točki 3 odstavka ( 4 ) tega §-a, se brez privoljenja bivšega službodavca za čas leta dni. računaje od razveze vajeniškega razmerja, ne sme zaposliti v istovrstni ali sorodni obrti ali v istovrstni delavnici tovarniškega podjetja. Ako službodavec ne privoli, sme vajenec oziroma nje- 131 9 ’ II. Zakon o obrtih gov zakoniti zastopnik ali varuh predložiti stvar pristojnemu razsodniškemu odboru” v odločitev. 1 Če je vajenec mladoleten. 2 Izven teh primerov, ki jih zakon izčrpno na¬ števa, in pa § 276 ob. z. razveza vajeniške pogodbe z vajenčeve strani z odpovedjo ;ni možna. 3 Glede odškodnine v primeru krivde služ.bodavca odst. ( 2 ) § 277 ob. z. 4 Glede odškodnine v primeru krivde službodavca odst. ( 2 ) § 277 ob. z. 5 Glede vračunanja vajeniške dobe §§ 265, 266 ob. z. 6 Oz. pristojnemu sodišču. § 276. — ( 1 ) V primeru stečaja (konkurza) ali izpremembe v osebi imetnika obrti more vaje¬ nec, 1 stečajni upravitelj ali novi imetnik obrti 2 razvezati pogodbo na štirinajstdnevno odpoved. ( 2 ) Ta pravica odpovedi se sme uporabiti samo v štirih tednih po razglasitvi stečaja ozi¬ roma od dne, ko je novi imetnik prevzel obrt. 3 1 Oz. njegov zakoniti zastopnik. 2 Ki ga je pridobil iz stečajne mase. 3 Prim. tudi § 1161 o. d. z. § 277. — (*) Službodavec nima pravice zahte¬ vati odškodnine za prenehanje in razvezo vaje¬ niškega razmerja. 1 Odškodnina se more zahte¬ vati samo od polnoletnega vajenca, 2 če se raz¬ veže razmerje po njegovi krivdi. Izjemoma se more zahtevati odškodnina od zakonitega za¬ stopnika mladoletnega vajenca, če so oni odgo¬ vorni za razvezo pogodbe. ( 2 ) Vajenec more zahtevati odškodnino od službodavca, če nastopi primer § 238, odstavka ( 4 ), točk 2, 4 in 5 in § 273, odstavka f 1 ), točke 4; toda v primeru stečaja samo, če gre za lažno 152 §§ 276—280 II. bankrotstvo; dalje če nastopijo primeri iz § 275, odstavka P), točk i in 2. 3 ( 3 ) Odškodnina se odmeri po imovinskem sta¬ nju imetnika obrti, oziroma vajenca in po škodi, ki je nastala z razvezo. (*) Pravica na odškodnino zastara v šestih mesecih od prenehanja vajeniškega razmerja. 1 Ima pa — izven odškodnine v primeru krivde polnoletnega vajenca — pravice iz § 240 ob. z. 2 Od mladoletnega tudi ne po- § 13-10 o. d. z. 3 V ostailem velja § 24-1 ob. z. 8 278. — Ako se razveže 1 vajeniško razmerje predčasno brez vajenčeve krivde, mora prisilna združba, pri kateri je bila pogodba sklenjena in registrirana, na zahtevo vajenca oziroma njego¬ vega zakonitega zastopnika poskrbeti, da se na¬ daljuje ličenje oziroma zaposlitev pri drugem službodavcu. 2 1 Iz katerega koli temelja §§ 271 do 276 ob. z. 2 Vračunanje dosedanje vajeniške dobe po § 265 ob. z. § 279. — Prenehanje ali razveza pogodbe se mora takoj prijaviti pristojni prisilni združbi, oziroma občini, pri kateri je bila sklenjena. 1 Ako ima vajenec varuha, je treba prijaviti prene¬ hanje ali razvezo pogodbe tudi varstvenemu oblastvu. 2 1 § 258 ob. z., sicer kazen po t. 17 § 599 ob. z. v de¬ narju od 200 do 10.000 din. 2 Varstvenemu sodišču. § 280. — j 1 ) Službodavec je dolžan 1 izdati va¬ jencu potrdilo 2 o trajanju učenja, bodisi (la se je učenje dovršilo, bodisi da se je pred časom raz¬ vezalo. 133 II. Zakon o obrtih ( 2 ) Ako službodavec umre ali ako vajenec zbog kake druge zapreke ne more dobiti potrdila, izda to potrdilo združba oziroma občina, pri ka¬ teri je bila pogodba sklenjena in registrirana. 1 Sicer kazen po t. I" § 399 ob. z. v denarju od 200 do 10.000 din. 2 Obrazec potrdila: priloga 6 k pravilniku o obrazcih po obrtnem zakonu z dne 7. marca 1932 (Sl. N. 69/XXVU-I, Sl. L. 4-32.). Na potrdilo o trajanju vajeniške službe je treba po § 26 zakona o izpremembah in dopolnitvah za¬ kona o taksah z dne 25. marca 1932 (Sl. N. 70/XXlX, Sl L. 327) k tar. št. 96 lepiti takso 20 din. S 281.— j 1 ) Združba oziroma občina vodi za svoje območje seznam vajencev. Obrazec za ta seznam predpiše minister za trgovino in indu¬ strijo. 1 ( 2 ) Združba vroči štiri tedne pred začetkom šolskega leta občini 2 izpisek iz seznama. Občini izroči tudi seznam vajencev, ki med šolskim le¬ tom vstopijo ali izstopijo. 1 Obrazec seznama: priloga št. 12 k pravilniku o obrazcih po obrtnem zakonu z dne 7. marca 1932, cit. v op. 2 k § 280 ob. z. 2 Občina ga vroči strokovni nadaljevalni šoli (čl. 36 uredbe o organizaciji . .., cit. pri § 302 o. z.). Drugi oddelek Posebne določbe za vajence, ki de¬ lajo v rokodelskih obrtih (pomoč¬ niški izpiti) S 282. — p) Ko dovršijo vajenci rokodelskih obrti 1 oziroma tovarn 2 (§ 25) učno dobo. 2 jih mo¬ rajo imetniki ob rtov, pri katerih se uče, in pri- 134 §§ 281—282 II. stojne združbe takoj pozvati, naj pristopijo k' pomočniškemu izpitu. Ta izpit je javen. Izpit se opravi pred izpitno komisijo tiste stroke, katere se je vajenec izučil. Izpitna komisija se ustanovi pri tistih združbah in okrožnih odborih rokodel¬ skih združb, ki so po svojih pravilih upravi¬ čeni, ustanoviti take komisije za svoje območje. ( 2 ) Za opravljanje pomočniškega izpita je pristojna združba oziroma pristojni okrožni od¬ bor, v katerih območju je dovršil vajenec učno dobo. 4 Ni dovoljeno opravljati izpit pri krajevno nepristojnih združbah. Izjemoma se sme oprav¬ ljati izpit pri nepristojni združbi oziroma nepri¬ stojnem okrožnem odboru, če je določila pri¬ stojna zbornica iz važnih razlogov poseben kraj za opravljanje izpita in če pri pristojni združbi ni izpitne komisije ali če se mora komisija iz zakonskih razlogov izločiti (§ 284). 1 Rokodelske obrti našteva § 23 obrtnega zakona, izpremanjen in dopolnjen z uredbo z dne 30. aprila 1936 (Sl. N. !I2/XX1V. Sl. L. 307). Pomočniški izpit sme opravljati, kdor dokaže, da je pismen in da se je učil s tem zakonom ali s pogodbo predpisano dobo (§ 263) dotičnega rokodelstva kot vajenec v rokodel¬ skem obratu pri rokodelcu ali če dokaže s potrdilom (§ 280), da je prebil z zakonom ali pogodbo predpi¬ sano učno dobo v delavnici, v kateri se izvršuje ro¬ kodelski obrt na tovarniški način ali da je prebil to dobo na učenju v istovrstni tovarniški delavnici. Razen tega mora dokazati, da je po zakonu redno obiskoval in uspešno dovršil strokovno nadaljevalno šolo, če je taka v kraju, kjer se je učil ali bil zapo¬ slen, odst. 0) § 25 ob. z. 2 Učenje v delavnicah, v katerih se izvršujejo ro¬ kodelske obrti na tovarniški način, ali učenje v stro¬ kovnih delavnicah tovarn se smatra za enako učenju 135 II. Zakon o obrtih v rokodelskem obratu pri rokodelcu, če je v takih obratih zagotovljeno strokovno učenje, odst. ( 3 ) § 25 ob. z. Ko dovrši vajenec na temelju predpisov § 263 obrtnega zakona z zakonom ali pogodbo predpisano dobo učenja rokodelstva v industrijskem podjetju in s tem pogoje iz § 25 obrtnega zakona in dobi pravico na opravljanje pomočniškega izpita, je dolžan služ- bodavee, pri katerem se je vajenec izučil rokodel¬ stva, prijaviti ga zaradi opravljanja tega izpita takoj prisilni rokodelski združbi, na katere področju se nahaja službodavčev obrat oziroma delavnica; če tega sam ne stori, se prijavi lahko tudi vajenec sam, ro¬ kodelska združba pa mora prijavljenega vajenca ta¬ koj potem, ko je snrejela prijavo, pozvati k izpitu (§ 282 o. z.). Službodavec mora v potrdilu o trajanju učenja (§ 280 o. z.) točno označiti: delavnico, vrsto dela in trajanje zaposlitve. — Za polaganje pomočniških izpitov vajencev industrijskih podjetij veljajo ustrez¬ no predpisi drugega dela II. poglavja drugega dela obrtnega zakona. — Za polaganje pomočniškega iz¬ pita vajenci industrijskih podjetij ne plačujejo ni- kake izpitne takse komisiji. — Pomočniška izpriče¬ vala se izdajajo vajencem industrijskih podjetij na stroške dotičnega industrijskega podjetja-službodav- ca, ki mora prispevati k stroškom izpitne komisije po odobrenih pravilih o .polaganju pomočniških izpi¬ tov (§§ 290 in 292 o. z.) III. del navodila o sklepanju pogodb z vajenci v industrijskih podjetjih ... cit. pri § 258 ob. z. 3 Gl. § 265 ob. z. in pravilnik o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih izpričevala dajejo ugodnosti o dokazu strokovne sposobnosti za rokodelske obrti z dne 21. aprila 1934 (Sl. N. I11/XXVIII, Sl. L. 358), 1. ugodnosti za dosego pomočniške pravice (čl. I do 4), izdan na temelju § 24 in 26 o. z., katerih zadnji določa: P) Za dokaz predpisno dovršene učne dobe sme služiti tudi izpričevalo uspešno dovršenega stro¬ kovnega učnega zavoda, kjer se daje s praktičnim in strokovnim ' poukom strokovna izobrazba iz do- tične rokodelske stroke. Prav tako velja kot dokaz predpisno dovršene učne dobe izpričevalo o uspešno 136 §§ 282—281 II. dovršenih štirih razredih srednje ali njej enake šole poleg obiskovanja posebnega strokovnega tečaja, ki je z njim spojeno praktično delo. Podrobneje od¬ redbe o teh tečajih izda minister za trgovino in in¬ dustrijo s pravilnikom. ( 2 ) Če traja v učnih izavodih. omenjenih v odst. p), praktični strokovni pouk iz dotične rokodelske stroke najmanj tri šolska leta, se zniža doba pomočniške zaposlitve (2. odst. § 25) ti¬ stim, ki so take zavode uspešno dovršili, na eno leto. ( 4 ) Minister za trgovino in industrijo označi po zaslišanju zbornic s pravilnikom tiste strokovne šole in zavode, katerih izpričevala lahko služijo za dokaz učenja ali zaposlitve. S pravilnikom se predpišejo tudi ugodnosti, ki jih dajejo izpričevala teh šol (te¬ čajev) kandidatom pomočniških ali mojstrskih iz¬ pitov. Nedalie m-edibe o .potrojili, no katerih morejo d<>. lati pomočniške in mojstrske izpite osebe, ki so bile zaposlene kot vajenci ali strokovni delavci v delav¬ nicah ali podjetjih, ki ne spadajo pod obrtni zakon, v delavnicah, podjetjih in ustanovah, v katerih se v sm. obrtnega .zakona postransko v.ršiio rokodelska dela, ali so se izučili obrti v javnih človekoljubnih, vzgojnih in popravnih zavodih, v zavodih za izvrši¬ tev kazni 'na prostosti ter v zavodih za izvršitev oču- valnih odredb, in pa osebe, ki so bile zaposlene v tu fini ("izdana na temelju § 29 o. z.) z dne 9. marca 1955 (Sl. N. 81/XXI, Sl. L. 280) ter pravilnik o opravlja¬ nju mojstrskih izpitov iz rokodelskih .strok, s kate¬ rimi se pretežno bavijo ženske (izdan na iemeliu § 50 o. z.) z dne 9. marca 1955 (Sl. N. 81/XXI, Sl. L. 281). 4 Gl. tudi op. I k § 2(>3 ob. z. 8 283. — P) Komisija za pomočniške izpite je sestavljena iz treh članov, in sicer iz predsed¬ nika in dveh članov mojstrov. Predsednika in njegovega namestnika postavlja ban na predlog zbornice za tri leta izmed učiteljev strokovne podružne 1 ali druge šole v kraju. Člane mojstre 137 II. Zakon o obrti h določa za vsak izpit združba oziroma okrožni odbor iz seznama članov izpitnega odbora, ki se voli za vsako leto. Seznam izvoljenih članov se vroča zbornici v potrditev. ( 2 ) Član izpitne komisije, ki brez opraviče¬ nih razlogov svoje dolžnosti ne vrši v redu, se sme kaznovati z denarno kaznijo 2 do 500 dinar¬ jev. Kazen izrekel predsednik komisije. Zoper odločbo o kazni se sme vložiti pritožba na bana. V primeru ponovne ,nerodnosti ga sme ban na predsednikov predlog razrešiti članstva komi¬ sije. Prav tako sme pristojni ban razrešiti dolž¬ nosti tudi predsednika komisije, če ne vrši svoje dolžnosti v redu. 1 Redakcijska napaka („podružne“), namesto ,,pro- dužne", torej nadaljevalne. — Gl. § 295 i. sl. ob. z. Dokler ban na temelju objavljenega obrazca pra¬ vil za polaganje pomočniških izpitov ne odobri po¬ sameznim prisilnim združbam pravil za opravljanje pomočniških izpitov, veljajo za opravljanje izpitov določbe, ki jih vsebuje obrazec pravil z dne 31. marca 1932, II. br. 8427/U SI. L. 353 (Čl. 2 uredbe o oprav¬ ljanju pomočniških izpitov z dne 31. marca 1932, Šl. N. 94/XLI, Sl. I,. 345); pravila o opravljanju po¬ močniških izpitov z dne 31. marca 1932 (Sl. N. 91 /XI., Sl. L. 353). Gl. § 292 ob. z. 2 Kazenska sankcija v t. 18 § 399 ob. z. za službo- davca, ki ravna zoper določbo § 283 ob. z., se očividno ne nanaša na § 283 ob. z. 8 284. — Člani izpitne komisije ne smejo biti osebe, ki so s kandidatom v sorodstvu v ravni ali v stranski vrsti do druge stopnje ali pri ka¬ terih je bil kandidat na učenju v letu neposre¬ dno pred izpitom. Člani komisije, ki so s kandi¬ datom v sorodstvu ali v svaštvu, se izločijo. O 138 284—286 II. izločitvi komisije odloča obče upravno oblastvo prve stopnje in izda o tem potrebno odločbo. Zoper to odločbo se more 'kandidat pritožiti na bana, čigar rešitev je končna. § 285. — (') Prijavo za opravljanje pomoč¬ niškega izpita vloži službodavec neposredno tpri pnistojni združbi ali pristojnem okrožnem od¬ boru. Prijavi je treba priložiti vajeniško potr¬ dilo (8 280) in izpričevalo o dovršeni nadalje¬ valni šoli ali tečaju, če jih je dolžan pohajati. 1 Združba ali okrožni odbor mora izdati takoj pismeno potrdilo o vloženi prijavi za opravljanje izpita. ( 2 ) Združba ali okrožni odbor, pri katerem se izpit opravlja, preizkusi, ali izpolnjuje kandidat zakonske pogoje za opravljanje izpita. Če spo¬ zna. da so pogoji izpolnjeni, mora najkasneje v 10 dneh od prejema vloge sklicati komisijo za opravljanje izpita. V nasprotnem primeru zavrne kandidata takoj od opravljanja izpita z obrazloženo odločbo. Zoper to odločbo ima kan¬ didat pravico pritožbe na obče upravno oblastvo prve stopnje. 1 Ce se vajeniško potrdilo ali poslovna knjižica iz opravičenih razlogov ne more predložiti, more ban po zaslišanju pristojne prisilne združbe izje¬ moma oprostiti predložitve potrdila oziroma poslovne knjižice, ako se da z drugimi nesumnimi dokazi ugotoviti, da se je prebila predpisana doba na učenju oziroma v zaposlitvi, odst. ( 4 ) § 25 ob. z. 8 286. — P) Pri pomočniškem izpitu mora kandidat pokazati, da se je praktično izučil ro¬ kodelstva in da ga more opravljati kot pomočnik. 13 <> II Zakon o obrtih ( z ) O opravljanju izpita se vodi knjiga za¬ pisnikov, v katero se vpiše zapisnik za vsak iz¬ pit s podpisi vse komisije. Knjigo zapisnikov hrani prisilna združba ali okrožni odbor. O uspehu izpita odloči komisija z večino glasov. Člani komisije, ki oddajo drugačno mnenje, sto¬ rijo to v zapisniku. S 28?. — (') Kandidatu, ki opravi izpit, mora izdati 1 pristojna prisilna združba oziroma okrož¬ ni odbor po 2 oceni komisije pomočniško izpri¬ čevalo o opravljenem izpitu. ( 2 ) Pomočniško izpričevalo mora obsezati: 3 1. rodbinsko in rojstno ime, kraj in leto roj¬ stva; 2. rodbinsko in rojstno ime imetnikov obrti (ali tvrdk), kjer se je vajenec učil; 3. učno dobo in vrsto rokodelstva, ki se ga je učil in za katerega je opravljal izpit; 4. katero strokovno nadaljevalno šolo ozi¬ roma tečaj je v učni dobi pohajal; 5. uspeh opravljenega izpita; 6. datum izdaje izpričevala, podpis izpitne komisije, pečat in podpis uprave združbe ozi¬ roma okrožnega odbora. 1 Vajenci, ki jim je potekla pogodbeno določena vajeniška doba, morejo opraviti pomočniški izpit (§ 25 obrtnega zakona), vendar ne morejo dobiti izpričevala o opravljenem pomočniškem izpitu, do¬ kler .ne predloiže potrdila o tem, da so tri leta obisko¬ vali in nato uspešno dokončali strokovno nadalje¬ valno šolo. Potemtakem morajo vajenci, ki so oprav¬ ljali in opravili pomočniški izpit, a niso dokončali to šolo, jo še nadalje obiskovati do konca 18. leta svoje starosti, (') odst. čl. 35 uredbe, cit. pri § 302 ob. z. 140 II. §§ 287—290 2 Besedica manjka v zakonu. 3 Obrazec izpričevala: priloga 7 k pravilniku o obrazcih po obrtnem zakonu z dne 7. marca 1932, cit. v op. 2 k § 280 ob. z. Taksa po tar. št. 95 (izpr. iz za¬ konom, cit. v op. 2 k § 280) v zn. 10 din. S 288. — (’) Ce kandidat pri pomočniškem izpitu ne pokaže zadostnega uspeha, mu izda prisilna združba oziroma okrožni odbor na nje¬ govo zahtevo potrdilo 1 s pripombo, da je dovršil vajeniško dobo brez pomočniškega izpita. P) Kandidat sme izspit ponavljati po preteku vsakih treh mesecev. 1 Na potrdilo je treba po § 26 zakona o izpre- membah in dopolnitvah zakona o taksah (cit. v op. 2 k § 280 ob. z.) k tar. št. 95 lepiti takso 20 din. 8 289. — Ce spozna izpitna komisija, da kan¬ didat pri izpitu ni pokazal potrebne izobrazbe po krivdi imetnika obrti, pri katerem se je učil, mora prijaviti tak primer pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi posto¬ panja 1 in eventualnega kaznovanja imetnika obrti po tem zakonu. 2 1 Zaradi odvzema pravice imeti vajence, t. 3 § 256 ob. z. (t. 4 § 395 ob. z.). 2 §§ 595 i. :sl., § 402 cit. v op. 7 k § 256 ob. z. 8 290. — p) Za opravljanje pomočniških iz¬ pitov ni dolžan kandidat plačati komisiji nika¬ kršnih taks. ( 2 ) Pomočniška izpričevala 1 se izdajajo na stroške prisilne združbe oziroma okrožnega od¬ bora. Prisilna združba oziroma okrožni odbor trpi tudi ostale stroške izpitnih komisij po odo¬ brenih pravilih (§ 292). 141 II. Zakon o obrtih 1 Obrazec št. 7 pravilnika o obrazcih z dne 7. marca 1932 (cit. v op. 2 k § 280 ob. z.). § 291. — Nadzorstvo nad delom izpitnih ko¬ misij vrši v območju banovine ban. Ban sme poslati na vse izpite svojega komisarja zaradi nadzorstva; njegovi stroški obremenjajo državo. § 292. — Pravila 1 o opravljanju pomočniških izpitov predpiše za glavne rokodelske stroke zbornica, odobri pa jih ban. Minister za trgovino in industrijo predpiše obrazec za ta pravila. 1 Obrazec pravil o opravljanju pomočniških iz¬ pitov z dne 31. marca 1932 (Sl. N. 9I/XL, Sl. L. 353); uredba o opravljanju pomočniških izpitov z dne 31. marca 1932 (Sl. N. 94/XLT, Sl. L. 345), gl. op. I k § 283 ob. z. Glede pomočniških izpitov zidarjev, tesarjev, kamnosekov in v-odnjakarjev gl. navodilo ministrstva za trgovino in industrijo z dne 12. novembra 1936 (cit. Kokotovie 254). § 293. — Kolikor se pokaže za posamezne vrste rokodelskih obrti potreba, sme ban kljub od¬ redbam §§ 282 do 290 zakona po zaslišanju zbornic postavljati posebne pomočniške izpitne komisije, določati izpitne predmete in plačevanje izpitnih taks. Talke odredbe ne smejo nasproto¬ vati odredbam odstavka j 1 ) § 286 zakona. S 294. — (’) Imetnik obrti je zavezan zapo¬ slovati vajence po opravljenem pomočniškem izpitu kot pomočnike še tri mesece v svoji obrti, 1 če vajenec to želi, in je dolžan dajati mu naj¬ manj tisto plačo, ki jo je vajenec dotlej imel. ( 2 ) Iz važnih razlogov sme obče upravno obla- stvo prve stopnje oprostiti imetnika obrti te 142 §§ 291—295 II. obveznosti , 2 če za to zaprosi. V tem 'primeru pa on v rlobi treh mesecev ne sme sprejeti na uče¬ nje novega vajenca ali pomočnika. 1 Razveza je možna saimo z odpustom (§ 259 ob. z.). 2 Službodavec mora pomočniku odpovedati po S 254. ob. z. Tretji oddelek Strokovne nadaljevalne šole § 295. — ( l ) V občinah, kjer je vpisanih v vpisnik najmanj 50 vajencev, skrbi ban za to, da se osnujejo strokovne .nadaljevalne šole za¬ radi strokovnega in praktičnega izobraževanja. Strokovne nadaljevalne šole se smejo osnavljati tudi za več občin. Strokovno nadaljevalno šolo morajo obiskovati vsi vajenci. 1 ( 2 ) Kolikor ni drugega kritja, morajo vzdrže¬ vati občine strokovne nadaljevalne šole. Za njih vzdrževanje je porabiti sklad za podpiranje teh šol kakor tudi podpore, ki jih določijo zbornice, prisilne združbe in občine. Kolikor posamezne občine nimajo zadostnih sredstev za vzdrževanje teh šol, smeta dati minister za trgovino in in¬ dustrijo in ban potrebno podporo iz svojih kreditov. ( s ) V šolah, v katerih je iz rokodelske (ozi¬ roma tovarniške) in trgovinske stroke po 40 učencev ali če je toliko število učencev ženskega spola, ki so obvezani hoditi v šolo, se ustanove posebni oddelki (rokodelski, trgovski, moški in ženski oddelek). Ce je zadostno število učencev 145 II. Zakon o obrtih tudi iz posameznih strok omenjenih oddelkov, se lahko ustanovijo še posebni oddelki za take stroke. ( 4 ) Ce je v posameznih občinah več kot 25, a manj ikot 50 učencev, se osnujejo z odobritvijo bana in na stroške občine posebni občasni stro¬ kovni tečaji. ( 5 ) Ko iso strokovne nadaljevalne šole usta¬ novljene, nadaljujejo delovanje tudi, če se šte¬ vilo vajencev občasno zmanjša in če pade pod označeno število obveznikov. Strokovna nada¬ ljevalna šola se sme ukiniti samo, če bi se zni¬ žalo število vajencev dve leti zaporedoma pod označeno število. ( 6 ) Šolsko izobraževanje vajencev v občinah, kjer ni 25 vajencev in kjer ni strokovnih nada¬ ljevalnih šol ali tečajev, uredi minister za trgo¬ vino in industrijo v sporazumu z ministrom za prosveto tako, da hodijo vajenci v višje narodne šole, ki so v kraju. 1 Obisk strokovnih nadaljevalnih šol je obvezen za vajence in pomočnike, mlajše od 18 let, ( J ) odst. 61. 54 uredbe, cit. pri § 502 ob. z.; vajenci, ki so do¬ polnili 18 let, lahko obiskujejo nadaljevalno šolo, če to želijo, dokler je ne dovršijo. V tem primeru so dolžni redno obiskovati predavanja in se v višem po¬ koravati šolskim predpisom o delu, redu in disci¬ plini, ( 2 ) odst. čl. 55 iste uredbe. 8 296. — Občinske strokovne nadaljevalne šole vzdržujejo občine, 1 ki so dolžne, določiti v svojem proračunu potrebna sredstva z zneskom, ki ga predhodno odobri ban. 1 Občino zadenejo vsi stvarni in osebni izdatki (odst. ( 2 ) § 297 o. z.), za katerih kritje mora preskr- 144 §§ 296—298 II. beti v občinskem proračunu; če obiskujejo šolo ali tečaj vajenci iz dveh ali več občin, se delijo stroški po številu vajencev (čl. 5 uredbe o organizaciji.. cit. pri § 502 ob. z.). Po potrebi dobe podpore iz skla¬ da za podpiranje teh šol (§ 4-06 o. z., čl. 6 iste uredbe). § 297. — j 1 ) Strokovne nadaljevalne šole sme¬ jo ustanavljati zbornice, okrožni odbori obrtnih združb, prisilne združbe, društva, osnovana po zaikonu o društvih, shodih in posvetili, in pod¬ jetja. Ce osnujejo take šole, katerih učni načrt se strinja z učnim načrtom občinske strokovne nadaljevalne šole, se občine lahko oprostijo obveznosti, ustanoviti svojo šolo in jo dalje vzdrževati. V tem primeru se morajo ravnati zbornice, okrožni odbori, prisilne in neprisilne združbe dn podjetja popolnoma po določbah tega zakona. Prav tako smejo ustanavljati zbornice, okrožni odbori, prisilne in neprisilne združbe, podjetja in zasebni strokovnjaki posebne tečaje. Ustanovitev teh šol in tečajev odobruje po za¬ slišanju zbornice ban, ki odobruje v okviru odredb zakona tudi učne načrte. ( 2 ) Ustanovitev strokovnih nadaljevalnih šol in tečajev na banovinske ali državne stroške ali prevzem teh šol v banovinsko ali državno upravo odobruje ban oziroma minister za trgovino in industrijo. V tem primeru so občine dolžne, da¬ jati šolske prostore, kurjavo in razsvetljavo. § 298. — (') Strokovne nadaljevalne šole mo¬ rajo obiskovati vajenci in pomočniki, ki so mlajši od 18 let . 1 Imetniki obrti so dolžni dajati temu osebju med delovnim časom prosto , 2 koli¬ kor je potrebno za obisk teh šol (tečajev). 145 10 II. Zakon o obrtih ( z ) Minister za trgovino in industrijo sme urediti z uredbo obisk strokovnih nadaljevalnih šol (tečajev) za tiste učence, ki imajo šolsko iz¬ obrazbo, večjo od osnovne šole. 1 Gl. op. 1 k § 295 ob. z. 2 Prepoved zaposlitve v tem času čl. 59 ured¬ be XVII. § 299. — O Ce obiskujejo vajenci in pomoč¬ niki strokovno nadaljevalno šolo, ki jo je usta¬ novila zbornica, združba, društvo ali podjetje, so oproščeni obiska občinske strokovne nadalje¬ valne šole. 1 ( 2 ) Ban sme odrediti obvezen obisik strokov¬ nih nadaljevalnih šol, ki so jih ustanovile zbor¬ nice, združbe, ali druge zasebne ustanove, če ni v občini občinskih strokovnih nadaljevalnih šol . 2 1 Če določa to banova odločba o odobritvi šole po odst. ( 2 ) § 297 (čl. 7 uredbe o organizaciji..., cit. pri § 302 ob. z.). 2 Čl. 8 cit. uredbe. § 300. — Knjige in učila morajo dajati siro¬ mašnim vajencem službodavci. Ce je služboda- vec siromašen, zadene ta dolžnost občino. 8 301. — Trajanje pouka, dneve in čas šol¬ skega pouka odreja ban po razmerah svojega območja. 8 502. — Podrobnejše odredbe o organizaciji, učnem načrtu teh šol in strokovni izobrazbi uči¬ teljev in o učbenikih predpiše minister za trgo¬ vino 'in industrijo po zaslišanju zbornic z uredbo. 146 §§ 299—304 II. Uredba o organizaciji, učnem načrtu, strokovni sposobnosti učiteljev in uporabi učbenikov v stro¬ kovnih nadaljevalnih šolah z dne 14. novembra 1934 (Sl. N. 24/IV, Sl. L. 127 ex 1935); obči učni načrt za strokovne nadaljevalne šole z dne 21. januarja 1935 (Sl. N. I33/XXVII). § 303. — p) V vsaki občini, kjer je strokovna nadaljevalna šola, se postavi za izvrševanje ne¬ posrednega nadzorstva nad temi šolami krajevni odbor 1 za strokovne šole. Dolžnost odbora je, skrbeti za uspeh in napredek šole. V večjih kra¬ jih sme ban poleg tega šolskega odbora po po¬ trebi odobriti ustanovitev posebnih šolskih od¬ borov. Njih sestavo in področje določi ban po zaslišanju zbornice. ( 2 ) Predsednik krajevnega odbora je pred¬ sednik občine ali član občinskega odbora, ki ga on določi. Člani tega odbora so upravnik oziroma upravniki krajevnih strokovnih šol, štirje pred¬ stavniki prisilnih združb, ki jih določijo te združbe, če pa združb ni, štirje imetniki obrti iz dotičnega kraja, ki jih določi pristojna zbor¬ nica, nadalje en predstavnik zbornice in delav¬ ske zbornice v krajih, kjer je njih sedež, in šolski zdravnik. ( 3 ) Neprisilne združbe in podjetja, ki vzdr¬ žujejo svoje šole, sme zastopati v krajevnem od¬ boru en njihov član. 1 Čl. 59 in 60 uredbe o organizaciji..., cit. pri § 302 ob. z. § 304. — p) V vsaki banovini se sestavi ba¬ novinski odbor 1 za strokovne nadaljevalne šole, 14? 10* II. Zakon o obrti h ki mu je naloga skrbeti za celotni strokovni pouk v banovini. ( 2 ) Odboru predseduje inšpektor strokovnih banovinskih šol, člani pa so po trije: predstavniki banovinskega sveta, člani strokovnošolski uči¬ telji, predstavniki zbornice in predstavniki de¬ lavske zbornice, ki so zaposleni v rokodelstvu, trgovini in industriji. Vse člane postavlja ban. 1 Gl. čl. 58 uredbe o organizaciji..cit. pri § 302. § 305. — V področje banovinskega odbora za strokovne nadaljevalne šole spada: 1. nadzirajo strokovne šole in podobne za¬ sebne šole kakor tudi poslovanje krajevnih stro¬ kovnih šolskih odborov; 2. predlagajo banski upravi postavitev učnega osebja v šolah; 3. dajejo mnenja in predloge banski upravi v strokovnih šolskih vprašanjih in predmetih ter poročajo o stanju strokovnega pouka v banovini. § 306. — Vrhovno nadzorstvo nad strokovnim poukom vrši minister za trgovino in industrijo. 111. poglavje Pomočniki Prvi oddelek Poslovne knjižice §§ 30? do 311 so ukinjeni v t. 7 čl. 18 uredbe o poslovnih knjižicah (IX), ki jih tudi nadomešča. (48 §§ >05—312 II. Drugi oddelek Posebne določbe za pomočnike, ki delajo v ro¬ kodelskih obrlih (mojstrski izpit) § 312. — p) Pomočniki, ki so opravili pomoč¬ niški izpit in dokazali s poslovno knjižico, 1 da so bili zaposleni v dotičnem rokodelskem obrili predpisano dobo 2 (§ 25), oziroma, ki dokažejo po § 26 z izpričevali, da so uspešno dovršili stro¬ kovne šole, ki nadomeščajo čas zaposlitve, 3 smejo opraviti mojstrski izpit 4 pred izpitno komisijo, ki'j o po naravi in strokovnosti dela posameznih rokodelstev postavlja ban pri zbornicah, pri okrožnih odborih obrtnih združb ali pri strokov¬ nih šolah. Zbornica predlaga, pri katerih okrož¬ nih odborih ali strokovnih šolah se more komisija postaviti. Izpit je javen. ( 2 ) Izpitne komisije 5 so sestavljene redoma iz treh članov, vštevši predsednika. Ce zahteva narava rokodelstva, se sinejo sestaviti komisije iz štirih članov, vštevši predsednika. Ce se se¬ stavi komisija iz štirih članov, se postavi poleg predsednika tudi še en član s fakultetno iz¬ obrazbo po dotični stroki. ( :l ) Predsednika komisije in njegove namest¬ nike postavlja ban za dve leti. Za predsednika komisije se postavlja redoma oseba, ki ima fa¬ kultetno izobrazbo. Člane komisije s fakultetno izobrazbo in člane strokovnjake, ki niso mojstri, postavlja ban za leto dni. Člane komisije izmed mojstrov določa zbornica oziroma okrožni odbor iz seznama mojstrov, ki se volijo za vsako leto. Okrožni odbori izroče seznam izvoljenih članov 149 II. Zakon o obrti h zbornici v potrditev. Pri strokovnih šolah po¬ stavlja vse člane komisije ban. ( 4 ) Dolžnost članov izpitne komisije je ob¬ vezna in se ne more odkloniti brez važnega razloga. 1 Gl. uredbo IX., posebno čl. 2 in 4- navodil. 2 Gl. op. k § 282 o. z. Mojstrski izipit sme oprav¬ ljati, kdor dokaže s poslovno knjižico (§ 30? — se¬ daj gl. uredbo IX), da je bil po uspešno opravlje¬ nem pomočniškem izpitu zaposlen kot pomočnik oz. tovarniški delavec najmanj tri leta v dotični roko¬ delski obrti, v ustreznem tovarniškem podjetju ali v enakovrstni delavnici tovarniškega podjetja, odst. ( 2 ) § 25 ob. z. Pomočnikom, ki so po predpisno dovr¬ šenem učenju zaradi višje strokovne izobrazbe v svoji rokodelski obrti obiskovali kot redni (lijaki šolo strokovnega učnega zavoda najmanj tri šolska leta, ni treba dati dokaza o zaposlitvi, omenjenega v odst. ( 2 ) § 25; taki pomočniki smejo opravljati moj¬ strski izpit brez tega dokaza, odst. ( 3 ) § 26 ob. z. Gl. tudi pravilnik o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih .izpričevala dajejo ugodnosti o dokazu stro¬ kovne sposobnosti za rokodelske obrti z dne 21. aprila 1934' (Sl. N. lli/XXVHI, Sl. I, 358), II. ugodnosti za do¬ sego mojstrske pravice (čl. 5 do 9). 3 Gl. op. 3 k § 282. Glede mojstrskih izpitov to¬ varniških delavcev; Če dokaže tovarniški delavec, ki je opravil pomočniški izpit, s poslovno knjižico, da je bil zaposlen predpisano dobo v industrijskem podjetju (§ 25 obrtnega zakona), more opravljati mojstrski izpit po § 312 obrtnega zakona. Služboda- vec mora v poslovni knjižici (§ 307 obrtnega zakona, sedaj uredba IX) potrditi trajanje službe in točno označiti: delavnico, vrsto dela in trajanje zapo¬ slitve. — Za opravljanje mojstrskega izpita tovar¬ niških delavcev veljajo ustrezno predpisi drugega oddelka III. poglavja drugega dela obrtnega zakona, IV. del navodil... z dne 9. marca 1935, cit. pri § 258 in 282 ob. z. 150 8 § m II. Vajencem, ki so redno dovršili dogovorjeno dobo učenja (§ 263) v posameznih obrtih in so kot pomoč¬ niki poklicani v vojaško službo, in opravljajo' v tem času v vojski rokodelske posle tiste stroke, v kateri so delali, se šteje to delo v dobo pomočniške stro¬ kovne zaposlitve. Pristojno vojaško oblastvo izda takim osebam v tej strokovni zaposlitvi uradno po¬ trdilo. odst. P) § 28 o. z. Na podlagi ( 2 ) odst. tega § je izšla uredba o izdajanju potrdil o strokovni zapo¬ slitvi z rokodelskim deloan v vojski in mornarici z dne 21. aprila 193+ (Sl. N. lll/XXVtIT, Sl. L. 356), ki določa (čl. 1), da mora tako potrdilo označiti delav¬ nico, vrsto dela in dotične zaposlitve, poleg tega tudi dostavek: To potrdilo nadomešča po § 28 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931 zaposlitev kot po¬ močnik v... obrti za čas., mesecev in ... dni. To potrdilo izda komandant oz. upravnik komande, za¬ voda ali delavnice, kjer je bil dotičnik zaposlen. Gl. uredbo o pogojih, pod katerimi morejo pola¬ gati pomočniške in mojstrske izpite one osebe, ki so bile zaposlene kot vajenci ali strokovni delavci v delavnicah ali podjetjih, ki ne spadajo pod obrtni zakon, v delavnicah, podjetjih ali ustanovah, v ka¬ terih se v smislu obrtnega zakona postransko izvr¬ šujejo rokodelska dela, ali ki so izučili obrt v javnih dobrodelnih, vzgojnih ali popravnih zavodih, v za¬ vodih za izvršitev kazni odvzema svobode kakor tudi v zavodih za izvršitev očuvalnih odredb ter oseb. ki so bile zaposlene v inozemstvu z dne 9. marca 1935 (Sl. N. 81/XXI, Sl. I.. 280). Gl. tudi pravilnik o polaganju mojstrskih izpitov iz rokodelskih strok, s katerimi se bavijo pretežno žene z dne 9. marca 1935 (Sl. N. 81/XXI, Sl. L. 261). 4 Mojstrski izpiti se morejo opravljati v smislu teh pravil iz vseh rokodelskih strok, naštetih v § 23, odst. I. t. t do t. 82 in t. 88 obrtnega, zakona. Za opravljanje izpitov iz strok, navedenih pod t. 83 do 87 navedenega §-a obrtnega zakona, veljajo posebni predpisi. — Izpite mora opravljati, kdor dokaže s poslovno' knjižico (§ 307 o. z., sedaj uredba IX), da je bil po uspešno opravljenem pomočniškem izpitu za¬ poslen kot pomočnik oziroma tovarniški delavec naj- 151 II. Zakon o obrtih manj tri leta v dotični obrti, v analognem tovarni¬ škem podjetju ali v istovrstni delavnici kakega to¬ varniškega podjetja. Tudi morejo opravljati ta izpit osebe, ki so obiskovale in uspešno dovršile učne za¬ vode, omenjene v § 26 o. z., če dokažejo, da je bila v zaposlitvi prebita doba, ki jo določa § 26 o. z. ozi¬ roma tisti, ki izpolnjujejo pogoje §§ 28 in 29 o. z., čl. 1 in 2 pravil o opravljanju mojstrskih izpitov z dne 31. marca 1932 (Sl. N. 96/XLII, Sl. L. 368). V čl. 1 omenjene posebne predpise gl. v op. k § 322 o. z. 5 Čl. 4 pravil, cit. v op. 4. § 315. — P) Mojstrski izpit se vrši na sedežu zbornice, dotičnega okrožnega odbora ali stro¬ kovne šole, pri katerih je komisija postavljena. 1 p) Pri vsalkem izpitu morajo biti navzoči redno predsednik oziroma njegov namestnik in vsi ostali člani komisije. P) Člani izpitne komisije ne morejo biti 2 osebe, ki so s kandidatom v sorodstvu v ravni ali v stranski vrsti do druge stopnje ali pri ka¬ terih je bil kandidat zaposlen v letu neposredno pred izpitom. Člani komisije, ki so s kandidatom v sorodstvu ali v sovraštvu, so izločeni. O izlo¬ čitvi komisije odloča obče upravno oblastvo prve stopnje in izda o teni potrebno odločbo. Zoper to odločbo se sme pritožiti kandidat na bana; nje¬ gova rešitev je končna. 1 Glede polaganja mojstrskega izpita pred kra¬ jevno nepristojno komisijo odlok ministrstva za tr¬ govino in industrijo z dne 16. septembra 1936 (III-št. 33005-1936, Kokotovič 258). 2 Čl. 9 pravil, cit. v op. 4 ,k § 312 ob. z. S 314. — P) Ce nastopijo pri kakem članu komisije okolnosti. navedene v § 516, ga razreši 8§ 315, 314, 313 TI. ban dolžnosti člana komisije in postavi na nje¬ govo mesto novega člana. ( 2 ) Ce je član v sodni preiskavi ali je postav¬ ljen pod obtožbo, mu ne preneha članstvo, ven¬ dar ne sme izvrševati te svoje dolžnosti, dokler se preiskava pravnomočno ne ustavi ali kazensko postopanje z izvršno sodno sodbo ali rešitvijo ne dokonča. V tem času opravlja dolžnost njegov namestnik. S 313. — Za opravljanje mojstrskih izpitov je pristojna 1 komisija pri zbornici, okrožnem odboru obrtnih združb oziroma strokovni šoli, v katere območju je prebil pomočnik na delu zadnjih šest mesecev pred izpitom, če pa ni bil zaposlen, ako je toliko časa bival v ob¬ močju zbornice oziroma okrožnega odbora. Ni dovoljeno opravljati izpit pred nepristojno ko¬ misijo. Izjemoma se sme opraviti izpit pred kra¬ jevno nepristojno komisijo, če je določil ban na kandidatovo prošnjo drug kraj za opravljanje izpita ali če se mora komisija iz zakonskih raz¬ logov izločiti. Inozemskim državljanom določa kraj za opravljanje izpita ban. ( 2 ) Zbornica, okrožni odbor ali strokovna šola, pri kateri se opravlja izpit, preizkusi, 2 ali izpolnjuje kandidat zakonske pogoje za oprav¬ ljanje izpita. Ce spozna, da so pogoji dani, izda najkasneje v 15 dneh od prejema vloge rešitev o sklicanju komisije za opravljanje izpita. V nasprotnem primeru ga z obrazloženo odločbo takoj zavrne od opravljanja izpita. Zoper to odločbo ima kandidat pravico pritožbe na višje obče upravno oblastvo. 1‘53 II. Zakon o obrtih 1 Čl. 12 pravil, cit. v op. 4 k § 312 ob. z. Glede op/ravljanja izpita p.red krajevno nepristojno komi¬ sijo op. 1 k § 315 ob. z. 2 Kandidat vloži neposredno pismeno prijavo, v kateri mora navesti, če je kandidat že delal mojstr¬ ski izpit, poleg -tega pa priložiti: I. kratek lastno¬ ročen opis strokovne zaposlitve do izpita, 2. krstni list, 3. dokaz o prestani pomočniški dobi in pomoč¬ niškem izpita oz. dovr&itvi učnega zavoda, ki to nadomešča, 4. dokaz (poslovno knjižico) o potrebni triletni zaposlitvi po pomočniškem izpitu oz. o do¬ vršenih strokovnih šolah itd. v sm. §§ 26 in 29 o. z., 5. potrdila o posebnem obisku strokovnih učnih zavo¬ dov, 6. potrdilo o plačani taksi. V prijavi je treba navesti, da je kandidat bival zadnjih šest mesecev na območju zbornice (oz. okrožnega odbora itd.) in pri¬ bližen rok, ki ga želi kandidat za izpit, čl. 13 pravil, cit. v op. 4 k § 312 ob. z. O postopanju s prijavo gl. čl. 14 in 15 pravil. Takse znašajo po čl. 16 pravil: za komisije štirih članov (po čl. 4 pravil) 250 din, za vse ostale 200 din. O vrnitvi takse čl. 17 pravil. § 316. — Za člana izpitne komisije 1 se sme postaviti samo državljan kraljevine Jugoslavi je, ki je polnoleten in ni pod skrbstvom ali v ste¬ čaju. Ne sme se postaviti: kdor je s sodno sodbo obsojen na izgubo častnih pravic, dokler ne do¬ seže povračila pravic in rehabilitacije; kdor je v sodni preiskavi ali je postavljen pod obtožbo zaradi zločinstva ali prestopka, storjenega iz ko¬ ristoljubja ali zoper javno moralo; zoper koga je odrejena očuvalna odredba, spojena s kaznijo na prostosti, ali zaščitni nadzor ali prepoved zahajanja v krčme ali prepoved izvrševanja po¬ klica, če te odredbe še trajajo. 1 Čl. 7 pravil, cit. v op. 4 k § 312 ob. z. 15* §§ •516—719 II. § 317. — ( 1 ) Ce član izpitne (komisije brez opravičenega razloga noče vršiti redno svoje dolžnosti, ga sme kaznovati 1 predsednik komisije z denarno kaznijo do 500 dinarjev. Zoper od¬ ločbo o kazni je dopustna pritožba na bana. Ob ponovni nevednosti ga sme ban na predsednikov predlog razrešiti dolžnosti članstva komisjie. ( 2 ) Ce predsednik ne vrši svoje dolžnosti, ga razreši ban dolžnosti in postavi novega. 1 Cl. 11 pravil, cit .v op. 4 k § 312 ob. z. § 318. — Pri mojstrskem izpitu 1 mora kan¬ didat dokazati teoretično in praktično izobrazbo za samostojno izvrševanje poslov in izdelovanje predmetov iz svojega rokodelstva, za sestavljanje proračunov za navadna dela, potrebnih ob ome¬ njenem izdelovanju predmetov, in za vodstvo trgovskih knjig im računov. 1 O izpitu gl. čl. 18 do 26 in čl. 31 pravil, cit. v op. 4 k § 312 ob. z. § 319. — i 1 ) Ce kandidat ni zadovoljen z od¬ ločbo izpitne komisije, se more pritožiti v 8 dneh na pristojnega bana. ( 2 ) Ce ban ugotovi, da je pritožba opravičena, odredi ponovno opravljanje izpita pred komisijo, ki je sestavljena iz drugih članov samo za do- tični izpit. Odločba o tej pritožbi se mora izdati v 15 dneh. Odločba te druge komisije je končna. ( 3 ) Ce kandidat pri izpitu ne zadovolji, sme izpit ponavljati v roku, ki ga odredi komisija, vendar ne sme biti rok za ponovitev izpita krajši od treh mesecev. 155 II. Zakon o obrtih § 320. — Kandidat mora ob prijavi na izpit položiti izpitno takso, 1 ki jo predpiše ban po za¬ slišanju zbornice. Taksa se plačuje članom ko¬ misije za zamudo časa in stroške. 1 Čl. 16 pravil, gl. op. 4 k § 312 ob. z. 8 321. — ( r ) Kandidatu, ki izpit opravi, izda zbornica oziroma združba izpričevalo o oprav¬ ljenem mojstrskem izpitu iz dotičnega roko¬ delstva. 2 Mojstrsko izpričevalo mora biti natisnjeno v obliki diplome in enotno za vsa rokodelstva. Obrazec za mojstrsko izpričevalo predpiše mi¬ nister za trgovino in industrijo. Obrazec izpričevala: priloga št. 8 k pravilniku o obrazcih po obrtnem zakonu z dne 7. marca 1932, cit. v op. 2 k § 280 ob. z.; gl. tudi čl. 27 pravil, cit. v op. 4 k § 312 ob. z. Taksa po t. št. 95 taksnega za¬ kona (izpr. z zakonom, cit. k 280 ob. z.). 8 322. — Podrobnejše odredbe o ustroju, se¬ stavu in poslovanju komisij za mojstrske izpite kakor tudi o predmetih, iz katerih se izpiti opravljajo, predpiše s pravili minister za trgo¬ vino in industrijo po zaslišanju zbornic. Pravila o opravljanju mojstrskih izpitov z dne 31. marca 1932 (Sl. N. 96/XLII, Sl. L. 368), uredba o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre z dne 10. oktobra 1952 (Sl. N. 24-5/XCIV, Sl. L. 6+ ex 1955); uredba o opravljanju izpita za elektrotehnike z dne 10. oktobra 1932 (Sl. N. 245/XCIV, Sl. L. 59 ex 1955); uredba o opravljanju izpita za elektroinstalaterje z dne 10. oktobra 1932 (Sl. N. 245/XCJV, Sl. L. 72 ex 1955). 156 §§ '520—323 II. Tretji oddelek Posebni izpiti § 323. — (') Za posluževalce parnih strojev in kotlov 1 in za njih kurjače, za posluževalce električnih naprav 2 in aparatov za razvijanje acetilena 3 in za kinooperaterje 4 predpiše mini¬ ster za trgovino in industrijo s pravilnikom po¬ sebno strokovno izobrazbo in opravljanje poseb¬ nih izpitov. Ti izpiti se opravljajo pri banski upravi. ( 2 ) S pravilniki se predpišejo predmeti za teoretično in praktično opravljanje določenih izpitov in način postavitve in sestave komisije. 1 Pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce parnih strojev in kotlovskih naprav z dne 16. junija 1933 (Sl. N. 141/XL, Sl. L. 4-10); pravilnik o tehničnem nadzorstvu nad parnimi lokomotivami in parnimi vozovi, ki niso v uporabi državnih železnic z dne 10. julija 1936 (Sl. N. I68/XL1, Sl. L. 194- ex 1937). Za mornarske strojnike pravilnik z dne 23. junija 1933 (Sl. N. 291 /LXXXV); za notranjo plovbo gl. Sl. N. 227/LXVIII ex 1953. 2 Pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav z dne 16. junija 1933 (Sl. N. I44/XL1, Sl. L. 4-16) z izpr. z dne 25. decembra 1933 (Sl. N. 5/1, Sl. L. 27 ex 1934); pravilnik o opravljanju izpita /.a voznika električnih tramvajev in o izdajanju voz¬ niških legitimacij z dne 8. maja 1936 (Sl. N. 112/XX1V, Sl. L. 323). 3 Pravilnik o proizvajanju in uporabi kalcijevega karbida in acetilena z dne 18. maja 1934 (Sl. N. 243/ LXIII, Sl. L 735). 4 Pravilnik o opravljanju izpita za kinooperaterje z dne 17. novembra 1955 (Sl. N. 273/LXXX, Sl. I,. 654). 157 11 . Zakon o obrtih IV. poglavje Trgovsko in ostalo višje pomožno osebje § 324. — H Za pomožno osebje, ki je zapo¬ sleno v trgovskih obrtih 1 z opravljanjem pre¬ težno trgovskih ali višjih netrgovskih opravil ali s pisarniškimi posli in iki inu je taka redna za¬ poslitev glavni poklic, 2 3 4 5 kakor tudi za pomožno § 324. 1. Blagajničarka v kavarni vrši trgovske posle (SS Zagreb, 11. marca 1937, Mjesečnik 1937, 506). 2. Hotelski ravnatelj vrši višje posle (SS B Za¬ greb, 16. februarja 1926, Themis VII, 123). 3. Višje netrgovske posle vršijo: skladiščnik (SS B v Zagrebu, 3. junija 1936, Orga¬ nizator 1936, 173), godbenik v orkestru (apel. sod. v Ljubljani, 11. januarja 1929, DNP 276), radiotehnik (o. s. v Ljubljani, 21. februarja 1936, Org. 1936, 42), zobozdravniška asistentka (o. s. v Ljubljani, 29. marca 1935, Oirg. 1935, 52), vodja bagra (KS Beograd, Arhiv 1935, 292), škriban v lesnem podjetju (VS Sarajevo, Pravni život 1937, 730), samostojni mojster za sedlarska in jermenarska dela (VS Sarajevo, 22. marca 1937, Pravni život 1938, 211). 4. Pisarniške posle vrši: soLicitator v odvetniški pisairni (SS B v Zagrebu, 2. novembra 1938, Organizator, 1938, 136). 5. Višjih netrgovskih poslov ne vrši: mašinist v parnem mlinu (KS Novi Sad, 20. junija 1938, Pravniški glasnik 1938, 247), mizarski poslovodja, če nima po obrtnem zakonu predpisane usposobljenosti za poslovodjo, ker dejan¬ sko vršenje take službe ne zadošča (?) (SS Zagreb, 24. januarja 1934, Rucner-Strohal I, 437), tkalski mojster (SS Zagreb, 20. septembra 1939, Mjesečnik 1940, 92). 158 §§ 324—325 II. osebje, ki je zaposleno z opravljanjem takih služb v ostalih oibrtih, ki spadajo pod la zakon, 3 in ki mu je taka zaposlitev glavni poklic, ve¬ ljajo določbe tega poglavja, kolikor za službo- jeinnika s pogodbo niso sklenjene ugodnejše določbe. 4 Ostale določbe tega dela 3 zakona se uporabljajo samo, kolikor ne nasprotujejo pred¬ pisom tega poglavja. ( 2 ) Te določbe ne veljajo za vajence, 6 ki so zaposileni v oibrtih, označenih v odstavku j 1 ), ka¬ kor tudi ne za osebe, ki delajo v trgovskih ali ostalih obrtih, ki spadajo pod ta zakon, ki pa se jim samo izjemoma 7 poverja opravljanje trgov¬ skih oziroma višjih netrgovskih ali pisarniških služb. Ravno tako ne veljajo za osebe, ki vršijo v omenjenih obrtih pretežno podrejene posle. 8 1 Gl. § 19 ob. z. 3 Tudi v § 206 ob. z. 3 Po § 1 in po § 435 ob. z. Poleg tega veljajo po § 125 pravilnika za uslužbence bratovskih blagajn ... z dne 20. decembra 1937 (gl. op 7 k § 1 ob. z.) do¬ ločbe §§ 324 do 338 ob. z, za pogodbene uslužbence teli blagajn v toliko, da njih pogodbe ne smejo biti v na¬ sprotju s temi določbami. 4 § 338 ob. z. 5 Torej §§ 206 do 251 ob. z. Glede poslovnih knji¬ žic nameščencev čl. 1 uredbe IX. " S 252 ob. z. 7 Ponovitev v odst. ( ] ) označenega pogoja (redna zaposlitev glavni poklic). 8 Ti službojemniki spadajo med pomožno osebje po § 206 ob. z. § 325. — R) V § 324 omenjene osebe 1 ne smejo brez službodavčevega privoljenja samostojno vršiti kakega trgovskega podjetja, 2 niti v po¬ slovni široki svojega službodavca sklepati trgov- 159 II. Zakon o obrtih skih poslov za svoj ali tuj račun. Službodavec more zahtevati od oseb, ki ravnajo proti tej prepovedi, odškodnino ali zahtevati, da se sma¬ trajo ti posli sklenjeni za njegov račun. Ako so posli sklenjeni za tuj račun, more zahtevati, da mu službojemnik izroči doseženi zaslužek ozi¬ roma odstopi pravico do tega zaslužka. ( 2 ) Ravno tako je prepovedano službojem- niku, ki je v službenem razmerju pri podjetju, ki spada pod ta zakon , 3 sprejemati brez službo- davčevega privoljenja za svoj ali tuj račun na¬ ročila za posle, ki spadajo v obseg službodavče- vega poslovanja in bi se z njimi oškodovali služ- bodavčevi interesi. Razen tega jim je prepove¬ dano, da bi se udeleževali s temi posli brez služ- bodavčevega privoljenja hkratu z njim istega natečaja . 4 Službodavec sme zahtevati od službo- jemnika, ki ravna zoper to prepoved, povračilo povzročene škode. ( 3 ) Ta pravica 5 prestane v treh mesecih od dne. ko je službodavec izvedel za sklenitev po¬ sla, vsekakor pa pet let po tem, ko je bil posel sklenjen. Določbe § 325 niso prisilne; ne more se pogoditi večjih omejitev (324 ob. Glede konkurenčne pre¬ povedi novinarjev § 12 uredbe IV. 1 Konkurenčna prepoved velja za višje pomožno osebje, ki je izrečno omenjeno v odst. ( 4 ) § 324 ob. z., torej v trgovskih obratih in o obrtih, za katere velja obrtni zakon, ne tudi za službodavce po § 433 ob. z. Za pomožno osebje v sni. § 206 ob. z. konkurenčna prepoved ne velja, razen če je izrečno pogojena. 2 Neglede na stroko. 3 Tudi § 433 ob. z. 4 Prim. pravilnik o izvrševanju natečajev za iz- gotovitev idejnih skic za javne zgradbe in o pravi- 160 §§ 325—>26 II. culi udeležencev z dne 11. oktobra 1938 (Sl. N. 234/LXX). 3 Tudi iz odst. ( 1 ). § 326. — ( 4 ) Ako je bil službojemnik potem, ko je nastopil službo, 1 po bolezni ali nezgodi 2 zadržan, vršili svojo službo, obdrži pravico do plače za šest tednov, ako ni tega zakrivil na¬ merno niti z veliko malomarnostjo. Po dovrše¬ nih neprekinjenih petih letih službe pritiče službojemniku pravica do plače za osem tednov, po petnajstih letih za deset tednov, po petindvaj¬ setih letih pa za dvanajst tednov. Prokuristom 3 in pooblaščencem 4 omenjenih obrti pritiče pra¬ vica do plače za dvanajst tednov. 5 ( 2 ) Ako je službojemnik v šestih mesecih po¬ tem, ko je vnovič stopil v službo, iz razlogov, označenih v odstavku ('), zopet zadržan v izvr¬ ševanju službe, in trajanje zadržanj skupaj pre- seza označene roke, ima pravico samo do polo¬ vice omenjene plače. ( 8 ) Službojemnik obdrži pravico do plače tudi. če je za razmeroma kratek čas iz drugih razlogov, ki se tičejo njegove osebe, zadržan, vršiti svojo službo, a ni tega sam zakrivil. ( 4 ) Ženske, ki so v službenem razmerju, ob- drže pravico do plače za šest tednov po porodu in se v tem času ne smejo zaposlovati. 6 Ako v tem roku zbolijo, veljajo določbe odstavka f) od dne poroda. ( 5 ) Ako predloži zaposlena ženska zdravni¬ ško izpričevalo, po katerem bo verjetno v šestih tednih porodila, sme izostati iz službe. 7 Ako v tem času zboli, veljajo določbe odstavka P) tega 161 li II. Zakon o obrtih paragrafa od dne, ko zibali. Po porodu ima, ako doji svojega otroka sama, pravico, prekiniti v ta namen delo vsak dan dvakrat po pol nre. 8 Določbe § 326 so prisilne (§ 338). 1 Birez karenčne dobe (nas,pr. § 219 ob. z.). 2 Glede zadržanosti zaradi važnih osebnih razlo¬ gov spodaj odst. ( 3 ); glede vojaških vaj velja za na¬ meščence § 22,1 ob. z. Glede razveze službenega raz¬ merja § 327 ob. z. 3 Čl. 41 i. sl. trg. zakonika (§ 61 i. sl. novega tr¬ govinskega zakonika). 4 Pač ne vsak trgovinski pooblaščenec, marveč le oni na višjem položaju. 5 Ne glede na trajanje službe. 6 Glede razveze službenega razmerja §§ 236, 327 ob. z. 7 kolikor gre za pomožno osebje v sm. z. o zašč. del. (§ 3), velja prepoved zaposlitve po § 22 tega za¬ kona (XV). 8 § 24 z. o zašč. del. (XV). § 327. — ( J ) Zaradi zadržka, vršiti službo, po § 326, ki ne preseza časa, za katerega obstoji pravica, prejemati dalje vso ali polovično plačo, se službojemnik ne sme odpustiti. Ako se mu odpove med časom, ko zadržek traja, ostanejo njegove pravice nedotaknjene za čas, določen v § 326, dasi je službeno razmerje prej prenehalo. ( 2 ) Službojemnikove pravice iz § 526 prene¬ hajo, ko se konča službeno razmerje s potekom časa, za katerega je bilo dogovorjeno, ali zaradi prejšnje odpovedi. Isto velja tudi, ako je služ¬ bojemnik iz važnega razloga odpuščen, kakor tudi ako brez važnega razloga iz službe izstopi. Določbe § 327 so prisilne (§ 338). Prim. § I156b o. d. z., § 231 ob. z. 162 II. §8 327—329 8 328. — f * 1 ) Ako je dogovorjeno, 1 da sestoji plača popolnoma ali deloma iz deleža pri do¬ bičku jod vseh ali Isaino od določenih poslov (tantijema) ali ako je dogovorjeno, da bodi za določitev višine plače odločilen dobiček, se mora vršiti obračun za minulo poslovno leto, če ni nič drugega dogovorjeno, na podstavi bilance. ( 2 ) Ako je potrebno, da obračun preizkusi, ima službojemnik pravico, v tem oziru zahtevati vpogled v poslovne knjige. Vpogled se opravi vpričo službodavca ali njegovega namestnika, in sicer samo, kolikor je potrebno, da se preišče točnost obračuna. Službojemnik ne moire svoje pravice, pregledati knjige, prenesti na tretje osebe . 2 Pri pregledu se sme poslu žiti zapriseže¬ nega izvedenca. Določbe § 328 so prisilne (§ 338). 1 Tantijema pritiče nameščencu samo, če je dogo- vo rjena. 2 Na pr. na pooblaščenca. 8 329. — ( 1 ) Ako služi službojemnik pri istem podjetju neprekinjeno šest mesecev , 1 se mu mora dati 2 med letom neprekinjen d opusi najmanj § 328. Udeležba na dobičku ne daje nameščencu vpliva na obrat; vendar ne smejo služb odavčevi ukrepi stremeti za tem, da se čisti dobiček zniža v škodo nameščenca. Uspeli obratovanja mora biti v bilanci pravilno izkazan (SS B Zagreb, 12. novembra 1928, Themis VIII, 813). 8 329. Za dosego odškodnine za neizrabljeni do¬ pust shižbojemnika ni treba zatrjevati i,n dokazati, da je dopust zahteval, a ga ni dobil (SS B Zagreb, I. maja 1936, O. Si. Pr. III, 516); za neizrabljeni do¬ pust mu gre, tudi če ga ni zahteval, naknada v de¬ narju (SS Zagreb, 22. septembra 1939, Mjasečndk, 1939, 163 ir II. Zakon o obrtih deset tli)i vsako leto, po petih letih službe naj¬ manj dva tedna, po desetih letih najmanj tri tedne, po petnajstih letih najmanj štiri tedne, po pet in dvajsetih letih pa pet tednov dopusta vsako leto. Kdaj se more dopust nastopiti, se določi dogovorno po razmerah dela v podjetju, in sicer po potrebi tako, tla se službojemniki pri nastopu dopusta izmenoma vrstijo. Ako v podjetju niso zaposleni več kot trije službojem¬ niki, se sme dati dopust v dveh približno enakih delih. Dopust se mora izkoristiti v teku leta. Prenosa dopusta na drugo leto se ne more za¬ htevati. ( 2 ) Službojemnik ima za čas dopusta pravico do plače. Ako službojemnik med dopustom ni na hrani, ki mu po pogodbi pritiče, se mu mora ob nastopu dopusta dati vrednost hrane 3 v de¬ narju. ( a ) V dopust se ne more všteti čas, ko je službojemnik po bolezni ali nezgodi zadržan , 1 vršiti svojo službo. ( 4 ) Službodavec ni dolžan dati dopusta, ako je službojemnik službo odpovedal ali bil iz važnih razlogov odpuščen. Določbe odst. P), ( 2 ) in ( 3 ) § 529 so prisilne (§ 358). Posebni predpisi glede dopusta: novinarji (§ 3 uredbe IV), gospodinjski posli (§ H) naredbe III), mornarji (čl. 21 do 25 pravilnika o ureditvi in razpo¬ redu delovnega časa ..., gl. op. 9 k § t ob. z.). Glede nadomestnega odmora § 14 z. o zašč. del. (XV). 565). Nasprotno terjata službojemnikovo zahtevo po dopustu in dokaz zaradi odklonitve povzročene ško¬ de (?) SS B Zagreb (17. januarja 1934, Pravo,sude, 1934, 243 in 5. junija 1937, Organizator 1938, 97) ter SS Za¬ greb (27. junija 1938, Pravni život 1938, 267). 164 §§ 329—331 II. 1 Prekinitve zaradi bolezni in dr ugih v zakonu priznanih zadržkov so neirpoštevne. 2 Torej ne samo na zahtevo nameščenca. 3 Ne pa stanovanja. 4 § 326 ob. z. § 330. — ( 4 ) Terjatve iz službenega razmerja za plačo in povračilo izdatkov kakor tudi za povračilo predujmov 1 zastarajo v treh letih. ( 2 ) Ako so se privzele terjatve v obračun, 2 začne zastaranje teči s koncem leta, v katerem se je obračun napravil. Terjatve, ki niso pri vzete v obračun, začno zastarati s koncem leta, v katerem je službeno razmerje prenehalo. Za terjatve, za katere se sestavlja obračun šele po prestanku službenega razmerja, začne teči za¬ staranje s koncem leta, v katerem se mora ob¬ račun napraviti. 3 Določbe § 330 niso prisilne; pogodi se lahko krajši rok zastaranja, ne pa daljši (§ 1502 o. d. z.). 1 Prim. § 213 ob. z. 2 Na pr. provizija (§ 222 ob. z.), tantijema (§ 328 ob. z.), predujem (§ 213 ob. z.). 3 Po pogodbi ali zakonu (§ 227 ob. z.). § 331. — Službeno razmerje na posknšnjo se more skleniti za največ mesec dni in ga moreta v tem času obe stranki vsak čas razvezati. Določbe § 331 so prisilne (§ 338); ponavlja jo samo to, kar že določa odst. ( 2 ) § 233 ob. z. § 330. Zastaralni rok po § 330 ob. z. velja samo za pomožno osebje v srn. § 324 ob. z., dočim velja za c stalo pomožno osebje zastaralni rok po državljan¬ skem pravu (KS Novi Sad 12. junija 1939, Pravnički glasnik, 1939, 258 in SS Zagreb. 12. oktobra 1939, Mje- sečnik 1959, 568). g 331. Če je dogovorjena nasprotno § 331 ob. z. daljša poskusna doba od meseca dni, po poteku pr- 165 II. Zakon o obrtih § 332. — I 1 ) Ako je stopil službojemnik v službeno razmerje ali je to razmerje nadaljeval, ne da bi dogovoril čas trajanja, se more odpo¬ vedati to razmerje po določbah tega paragrafa. 1 (~) Alko ni dogovorjeno drugače 2 ali če ni za službojemnika ugodnejšega krajevnega običaja, moreta službodavec in službojemnik tako raz¬ merje razvezati s potekom vsakega koledar¬ skega četrtletja po prehodni šesttedenski odpo¬ vedi. 3 4 5 6 Po dovršenih petih letih službe znaša odpovedni rok tri mesece, po dovršenih petnaj¬ stih letih službe štiri mesece in po dovršenih pet in dvajsetih letih službe pet mesecev. ( 3 ) Odpovedni rok se s pogodbo ne more do¬ ločiti z manj kot enim mesecem ali z več kot vega meseca službeno razmerje ni več poskusno (KS Novi Sad, 19. aprila 1938, Branič 1939, 603). § 332. 1 . Dogovor o enomesečnem odpovednem ro¬ ku ni neveljaven (SS B Zagreb, 9. julija 1935, O. Sl. Pir. II, 4-95, Organizator, 1935, 75). 2. Vsak zakoniti odpovedni rok mora poteči na koledarsko četrtletje, ne samo šesttedenski (SS B Za¬ greb, 22. novembra 1934, Org. 1935, 15, banski stol v Zagrebu, 25. januarja 1933, Mjesečnik 1933, 461). 3. Šesttedenski odpovedni rok more po pogodbi poteči tudi izven četrtletja, vendar pa na konec me¬ seca (SS B Zagreb, 2. oktobra 1934, Organizator, 1935, 35). 4. Za odpoved tajnika okrožnega obrtniškega zdru¬ ženja je spričo zadnjega odst. § 392 ob. z. potrebna pritrditev zbornice (SS B Zagreb, 8. marca 1938, Or¬ ganizator, 1938, 47). 5. Določbe odst. ( 2 ) § 332 ob. z. veljajo samo za pomožno osebje po § 324 ob. z. (SS Zagreb, 24. ja¬ nuarja 1935, Rucner-Strohal I, 437). 6. Tehničnemu upravniku tovarne špirita, ki je izven kampanje zaposlen pri istem službodavcu kot 166 8 '332 II. šestimi meseci, končati pa se mora zadnjega dne koledarskega meseca. ( 4 ) Ako je službeno razmerje dogovorjeno samo zii čas mimoidoče potrebe, ga moreta v prvem mesecu razvezati obe stranki vsak čas na odpovedni rok enega tedna. ( 5 ) Službodavec je dolžan, dati službojemniku med odpovedjo na zahtevo tedensko najmanj osem ur časa, da si poišče novo zaposlitev. Določbe odst. ( 2 ), ( 3 ), ( 4 ) i.n ( 6 ) § 332 so prisilne (§ 338). Glede odpovedne zaščite gl. op. k § 1158 o. d. z. 1 Posebne določbe: za lekarniške sotrud- niike po čl. 19 .pravilnika za izvrševanje zakona o lekarnah... z dne 1. januarja 1932 (Sl. N. ll/lll, Sl. L. 226 ex t952) velja, če „s pogodbo (pismeno ali ustno) ni določen odpovedni rok,... da znaša odpo¬ vedni rok šest tednov. Za začasnega namestnika se gospodarski uradnik, se more odpovedati brez ozira na kampanjo (SS Zagreb, 21. junija 1955, Rucner- Strohal T, 442). 7. Če je bil dogovorjen enomesečen odpovedni rok, poteče odpoved, dana i5. decembra, šele 34. januarja naslednjega leta, ne že 15. januarja (SS Zagreb, 24. septembra 1935, Ilucner-Stroihal I, 443). 8. Da mora odpovedni rok, ki pritiče nameščencu po njegovih službenih letih, poteči na koledarsko če¬ trtletje, velja tudi za odpovedne roke, daljše od šest tednov (plen. odi. SS Zagreb, 24. januarja 1935, Vra- govič-Milanovič, I, 150). 9. Odpoved, sporočena 15. decembra za mesec dni, poteče 31. januarja naslednjega leta: nameščen¬ cu pripadajo prejemki za ves ta čas (SS Zagreb, 26. septembra 1935, Žilič-Šantek 174). 10. V poslovnem iredu določeni odpovedni rok enega meseca velja za nameščence tudi po uveljav¬ ljenju ob. z. (SS B Zagreb, 9. julija 1955, Organizator, 1935, 75). 167 II. Zakon o obrtih ne določa odpovedni rok, ker je njegova namestitev začasnega značaja"; za nameščence zavarovalne dru¬ žbe Feniks (Dunaj) gl. čl. 15 uredbe o jugosl. port- felju Feniksa... z dne 16. decembra 1956 (Sl. N. 291/LXXIT, SI. L. 836); za nameščence denarnih zavodov in kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez pod zaščito čl. 4 uredbe o znižanju režij¬ skih stroškov denarnih zavodov pod zaščito z dne 23. novembra 1934 (Sl. N. 272/LXXI, Sl. L. 743); za nameščence pridobitnih podjetij uredba... z dne 23. novembra 1934 (Sl. N. 272/LXXI, Sl. L. 745) čl. 2, 4, 7, spodaj TU in Vlil. 2 V obsegu § 235 ob. z. in odst. ( 8 ) tega §. 3 Torej mora dobiti nameščenec odpoved najka¬ sneje 17. februarja (v prestopnem letu 18. februarja), 19. maja, 19. avgusta in 19. novembra. 8 335. — (*) Ako je trajalo službeno razmerje nepretrgoma najmanj deset let, pripada službo- § 333. 1. Odpravnina pritiče knjigovodkinji (SS B Zagreb, 21. aprila 1937, Organizator, 1937, 93). 2. Odpravnina ne pritiče: skladiščniku (SS B Za¬ greb, 3. junija 1936, Organizator, 1956, 173), solici- tatorju v odvetniški pisarni (SS B Zagreb, 2. no¬ vembra 1938, Organizator, 1938, 136). 5. V primeru fuzije dveh denarnih zavodov se ob nadaljevanju službenega razmerja računa za odmero odpravnine tudi službovanje pred fuzijo (SS B Za¬ greb, 30. decembra 1933, Organizator, 1936, 123). 4. Zgolj pričakovanje bodoče starostne rente iz javnega pokojninskega zavarovanja ne vzame na¬ meščencu pravice do odpravnine po 2. odst. § 333 o. z. (SS B Zagreb, 3. julija 1954, Organizator, 1934, 98; tudi O. SI. Pr. II, 444). 5. Invalidna renta (po § 7 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev) ni pokojnina po 2. odst. 8 333 o. z.; zato ne vzame pravice do odpravnine (SS B Zagreb, 21. aprila 1937, Organizator, 1957, 94). 6. Službovanje pri prejšnjem imetniku podjetja se računa v 10 letno dobo, ne da bi bilo za to treba 168 8 333 II. jemndkom, ki jim je poverjeno opravljanje viš¬ jih trgovskih ali višjih tehniških poslov , 1 ob prestanku tega razmerja odpravnina. Odprav¬ nina znaša po desetih letih štirikratno mesečno plačo, po petnajstih letih šestkratno, po dvaj¬ setih letih devetkratno, po pet in dvajsetih letih pa dvanajstkratno plačo, ki jo je sprejel službojemniik v zadnjem mesecu. ( 2 ) Ta odpravnina ne pritiče službojemniku, ki ima po veljavnih zakonskih predpisih 2 pra¬ vico do pokojnine. ( 3 ) Prokuristu in pooblaščencu 3 pritiče dva¬ kratna odpravnina, označena v odstavku H tega paragrafa, ako služi pri istem podjetju najmanj deset let. ( 4 * * 7 8 9 ) Ako se prenese 4 podjetje na tretje osebe, prestane pravica do odpravnine, če odkloni izrečne pogodbe; pravica na odpravnino je pridob¬ ljena, če se je odpoved izvršila v času veljavnosti o. z. (apel. sod. v Zagrebu, 13. oktobra 1936, Mje- sečnik 1937, 351). 7. Če je odpravnina nameščenca dogovorjena v znesku njegove enoletne plače, je treba odpravnino odmeriti po njegovi celokupni plači, vštevši tudi sta¬ narino in draginjsko doklado. V čas službe, ki služi kot temelj za odmero odpravnine, šteje čas do iz¬ stopa iz služile, ne samo do dneva odpovedi (SS Za greh, 11. novembra 1932, Itucner-Strohal I, 444). 8. Nameščencu odpravnina v primeru služibodav- čevega stečaja ne pritiče (?) (KS Beograd, Arhiv, 1938, 348). 9. Odpravnina ne pritiče vsem službojemnikom v srn. § 324 ob. z., marveč samo osebam, ki opravljajo višjo trgovske ali višje tehnične posle, torej z višjo strokovno izobrazbo (SS Zag reb, 12. junija 1936, Ži- lič-šantek 174). 169 II. Zakon o obrtih službojemnik nadaljevanje službe, ki se mu nudi pod istimi pogoji, in se mu prizna čas, ki ga je prej prebil v službi. ( 6 ) Ako je službeno razmerje prenehalo ve¬ ljati zaradi službojemnikove smrti, se zniža od¬ pravnina na polovico vsote, označene v odstav¬ ku ( 7 ) odnosno odstavku ( 3 ) tega paragrafa, in pritiče samo zakonitim naslednikom, ki jih je bil službojemnik po zakonu dolžan vzdrževati. ( Ii ) Službojemniku. ki je sam službo odpove¬ dal ali ki jo brez važnega razloga predčasno zapusti ali ki je po lastni krivdi predčasno od¬ puščen/' ne pritiče odpravnina . 6 ( 7 ) Ako se podjetje likvidira, preneha ob¬ veznost, plačati odpravnino, celoma ali deloma, ako se je službodavčev gospodarski položaj to¬ liko poslabšal, da mu je dejansko nemogoče, svojo obveznost popolnoma ali deloma izpolniti. ( 8 ) Zneski odpravnine, označeni v tem para¬ grafu, se znižajo na polovico, če podjetje zaradi obče gospodarske krize ali depresije v državi zmanjša gospodarsko delavnost in je prisiljeno, znatni tlel svojega pomožnega osebja iz teh raz¬ logov reducirati, in če mu je brez škode za na¬ daljnji obstanek podjetja nemogoče tem obvez¬ nostim zadostiti . 7 Določbe § 353 so prisilne (§ 338). Posebne določbe glede odpravnine novinarjev (§ 5 uredbe TV) in do¬ mačih poslov (§ 20 uredbe III). 1 Ne zadošča samo kvalifikacija po § 324 o. z. 2 Po § 13 i. sl. zakona o pokojninskem zavarova¬ nju nameščencev (Sl. N. 285/LXXXIV, Sl. L. 65 ex 1934). 170 '533—335 II. 3 Gl. op. 5, 4- k § 526 ob. z. 4 GL op. 2 k § 1)53 o. d. z. 5 § 239 ob. z. (.krivda!) 15 Gl. tudi odst. (-) § 334- ob. z. 7 Posebne določbe vsebujejo: čl. 2, 3, 4- in 7 uredbe o znižanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij, uredbe o znižanju režijskih stroškov denarnih za¬ vodov pod zaščito, obeh z dne 29. novembra 1934 (VII, VIII) ter čl. 16 in 2. odst. čl. 18 uredbe o ju- frosl. portfelju Feniksa... z dne 16. decembra 1936 (cit. zgoraj pri § 332 o. z.). 8 334. — 0) Za važen razlog, da more .službo¬ jemnik predčasno izstopiti iz službenega raz¬ merja, se smatrajo zlasti primeri iz odstavka (*) § 238, a za važen razlog, da more službodavec službojemnika odpustiti, se smatrajo zlasti pri¬ meri, omenjeni v § 239. ( 2 ) Ako odpusti službodavec službojemnika brez važnega razloga ali ako izstopi službojem- nik po službodavčevi krivdi predčasno iz službe, obdrži službojemnik pravico do odpravnine. 1 Določbe odst. ( 2 ) § 334. so prisilne (§ 338). 1 Gl. § 333 ob. z. 8 335. — j 1 ) Kazen v primerih, omenjenih v § 242, more službodavec odstopiti od pogodbe, če službojemnik zaradi neodklonljivega zadržka odloži nastop službe za dalj kot štirinajst dni. To pravico ima službodavec tudi, če sme služ¬ bojemnika predčasno odpustiti. 1 ( 2 ) Službojemnik more pred nastopom službe odstopiti od pogodbe, če obstoji razlog, ki mu daje pravico, predčasno izstopiti iz službenega razmerja. 2 Isto velja, če se je odložil nastop 171 II. Zakon o obrtih službe za več kot štirinajst dni po službodavčevi krivdi ali po slučaju, ki se njega tiče. Ako v tem poslednjem primeru službojemnik navzlic omenjenim zadržkom in zakasnitvi vendarle na¬ stopi službo, mu pritiče plača od dne, ko bi bil moral nastopiti službo. Določbe § 335 so prisilne. 1 § 239 ob. z. 2 S 238 ob. z. S 336. — (’) Ako se omeji službojemnik za neki čas po prestanku službenega razmerja s pogodbo 1 v svoji pridobitni delavnosti (konku¬ renčna klavzula), ta dogovor ne velja, če je bil službojemnik ob sklenitvi te pogodbe 2 mlado¬ leten* ali če njegova letna plača ob prestanku službenega razmerja 4 ne preseza vsote 30.000 dinarjev. ( 2 ) Ako je plača večja od označene vsote, 5 velja dogovor samo: 6 1. če se nanaša omejitev na delavnost v služ¬ bodavčevi stroki in ne preseza enega leta; 2. če se z omejitvijo po predmetu, času, kraju in v razmerju s poslovnim interesom, ki ga ima službodavec na tem, da se omejitev vzdrži, ne otežuje nepravično službojemnikov obstanek. 1 Konkurenčna klavzula velja samo, če se usta¬ novi s pogodbo, in sicer v mejah § 336 ob. z., ki sicer ni naštet med prisilnimi določbami, a je po svoji vsebini prisilen. 2 O konkurenčni klavzuli. 3 Torej niti po svojem zakonitem zastopniku. 4 Torej ne ob času sklenitve pogodbe o konku¬ renčni klavzuli. §§ 336—338 II. 5 In je izpolnjen pogoj glede starosti službojem- nika. 0 Pogoji v t. 1 in 2 so enota. 8 337. — ( 4 ) Ako je dal službodavec službo- jemniku po svoji krivdi utemeljen povod za predčasni izstop iz službe 1 ali za odpoved 2 služ¬ benega razmerja, se pravice, ki temeljijo na konkurenčni klavzuli, zoiper službojemnika ne morejo uveljaviti. (-) Isto velja, če razveže službodavec služ¬ beno razmerje, razen če je službojemnik po svoji krivdi dal za to utemeljen povork ali če je službodavec ob razvezi službenega razmerja izjavil, da bo plačeval, dokler traja omejitev, plačo, ki je nazadnje pripadala službojemniku. ( 3 ) Ako je službojemnik za primer kršitve konkurenčne klavzule obljubil plačati konven¬ cijsko kazen, more zahtevati službodavec samo plačilo te kazni. Pravica na izpolnitev ali do povračila druge škode je izključena. ( 4 ) Pristojni razsodniški odbor, oziroma redno sodišče sme konvencijsko kazen znižati. 4 Določbe § 337 so prisilne (§ 338). 1 § 238 ob. z. (krivda!) 2 Izjemen primer razloga za odpoved. 3 § 239 oib. z. (krivda!) 4 Prim. § 1336 o. d. z. § 338. — Službojemnikove pravice iz §§ 326, 327, 328, 329 odstavek P) do ( 3 ), 331, 332 odsta¬ vek ( 2 ) do ( 5 ), 333, 534 odstavek ( 2 ), 535 in 357 se s službeno pogodbo ne morejo ukiniti ali omejiti. Gl. § 1164 o. d. z. 173 II. Zakon o obrtik V. poglavje Posebne določbe za industrijska (tovarniška) podjetja § 339. — P) Imetniki industrijskih (tovarni¬ ških) podjetij 1 so dolžni, izdelati poslovni red. 2 Za posamezne delavske oddelke in razdelke se smejo izdelati posebni poslovni redi. ( 2 ) V poslovnem redu se mora označiti, kdaj stopi v veljavo, datum izdaje in podpis imetnika podjetja. ( 3 ) Izpremembe v poslovnem redu se morejo izvršiti samo, če se mu izda poseben dodatek ali če se zamenja z novim. ( 4 ) Poslovni redi in njih izpremembe morejo stopiti v veljavo najprej 15 dni od dne, ko se izdajo. 3 1 Za industrijske (tovarniške) obrate po tem za¬ konu se smatrajo glede na način proizvajanja podje¬ tja, ki izdelujejo, predelujejo, dovršujejo ali obde¬ lujejo proizvode v delavnicah ali na stalnem mestu z uporabo delitve dela in zaposlujejo večje število delavcev, a vršijo delo redoma z uporabo motorne sile in proizvajajo izdelke na zalogo ali po naro¬ čilu v večjem obsegu. V dvomu, ali gire v takih po¬ djetjih za tovarniški način dela, odloča o tem ban po zaslišanju prizadetih pristojnih zbornic (odst. d) § 32 ob. z.). 2 Posebni poslovni redi: za pogost inske obrate (čl. 4 uredbe VI), za delavce v državnih in zasebnih rudnikih in rudosledih v mejah predvojne Srbije in Črne gore službeni red z dne 29. novembra 1929 (Sl. N. 297/CXXlV). 3 Dostava poslovnega reda § 341 ob. z. § 340. — (') Poslovni red mora obsezati zlasti tele podatke: 174 §§ 339—340 II. 1. začetek in konec delovnega časa 1 in čas odmora; 2 2. čas in način obračunavanja in izplačevanja zaslužka (prejemkov), 3 izrečno določbo, kdaj se mora vsak teden opraviti izplačilo; za akordno delo pa morajo biti navedene posamezne cene za vsak izdelek; 4 3. dovoljene odpovedne roke 1 kakor tudi razloge, 6 iz katerih se smejo delavci odpustiti brez odpovedi; 4. razne vrste delavcev, zaposlovanje žensk in mladoletnih pomožnih delavcev, 7 način obiska strokovnih nadaljevalnih Sol; 8 5. navodila za delavce ob bolezni in nezgodi; 0 6. vrsto in višino kazni (konvencijske kazni) za prekrške poslovnega reda; če gre za denarno kazen, je treba določiti njen smoter in namen. ( 2 ) S poslovnim redom se ne smejo določati kazni, ki so zoper čast in nravnost. Denarne kazni ne smejo biti večje od tretjine povpreč¬ nega dnevnega zaslužka. Samo za težke prekrške se sme odmerjati kazen v polni višini povpreč¬ nega dnevnega zaslužka. Odmerjena kazen se mora delavcu takoj naznaniti. Zoper to kazen se sme pritožiti na razsodniški odbor pri občem upravnem oblastvu prve stopnje. 10 Vse denarne kazili se smejo uporabljati samo za izboljšanje razmer delavcev dotičnega podjetja. Služboda- vec mora vročiti vsake tri mesece pristojnemu občemu upravnemu oblastvu seznam izterjanih denarnih kazni in navesti, za kaj so se upora¬ bile. 11 S temi določbami ni prizadeta službodav- čeva pravica do odškodnine. 175 II. Zakon o obrtih ( 3 ) Zaradi prekrškov zoper poslovni red se delavci ne smejo kaznovati z drugimi kaznimi. ( l ) S poslovnim redom se ne morejo izpremi- njati določbe tega zakona o službeni pogodbi. Kolikor ne nasprotuje zakonom, je poslovni red obvezen za službodavca in službojemnika. ( r j Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše obrazec poslovnega reda. 12 1 Gl. § 6 i. sl. z. o zašč. del. (XV). 2 Gl. § J1 i. sl. z. o. zašč. del. (XV). 8 Gl. § 1152 o. d. z. (I) in § 212 o. z. 4 Gl. op. k § 1154 a o. d. z. (I). 3 Gl. §§ 233, 234 o. z. li Gl. § 239 o. z. 7 Glede predpisanih seznamov op. k § 1151 o. d. z. (1) ter § 21 z. o. zašč. del. (XV). 8 Gl. § 295 o. z. 9 Gl. § 219 o. z., § 32 z. o. zašč. del. (XV). Po S 147 pravilnika XXI morajo službodavci v podjetjih, v katerih se dela s svincem ali njegovimi spojinami, nabiti na vidnem mestu: 1. besedilo tega pravilnika, 2. naredbo, ki nalaga delavcem, uporab¬ ljati določeno orodje, rokavice, maske, posebno de¬ lovno obleko; razen tega prepoveduje, prinašati jedi in pijače v delavnico; potem opozarja, da je treba pri vsakem obedu paziti na čistoto ust, nosnic in rok; naposled odreja kopanje, kakor predpisuje tj 146 pravilnika, namreč: vsemu osebju se mora da¬ jati na razpolago topla kopel ali pršila kopel vsaj enkrat na teden; toda delavci, ki izpraznjujejo ali čistiti jo sobe lin kanale za kondenzacijo svinčevih spojin, pripravljajo peči za topljenje svinca in nje¬ govih spojim, prevažajo svinec, ki se dobiva v ja¬ mah (fabrikacija svinčenega belila), zbirajo minij, naposled tarejo svinčeni emajl, se morajo- kopati vsak dan. Podobne določbe veljajo za steklarsko in¬ dustrijo (§ 159), za podjetja, ki delajo z elektriko (§ 172), v stisnjenem zraku (§ 190), za železnice, za poljska in gradbena dela (§ 207), za mehanične prah 176 § 340 II. niče perila (§ 2)15), za tiskarska podjetja (§ 236), za proizvajanje sladkorja (§ 513), za proizvajanje pa¬ pirja (§ 341). 10 Gl. t. 3 § 344 o. z. 11 Z odločbo ministra za socialno politiko in na¬ rodno zdravje z dne 9. avgusta 1938 (St. št. 40.263, Sl. L. 485) so bila opozorjena industrijska podjetja, da morajo obsegati seznami denarnih kazni, ki jih dostavljajo podjetja preko sreskih načelstev kr. ban¬ skim upravam, te podatke: 1. naziv podjetja in kraj, 2. ime in priimek kaznovanih delavcev z navedbo višine kazni za vsakega delavca (delavko), 3. koliko je od tega denarja porabljenega in v kakšne na¬ mene; če denar še ni porabljen, naj se navede, v kakšne namene se bo že zbrani denar in denar, ki se bo v bodoče nabral, porabil. Ker se mora po § 340 ob. z. uporabiti denar samo za izboljšanje razmer delavcev tistega podjetja, mora podjetje samo na lastno odgovornost porabiti ta denar na pr. za otro¬ ške vrtce ali okrevališča za delavske otroke, za po¬ sebno prehrano slabotnih otrok delavcev, za na¬ bavo zimske obleke otrokom siromašnih delavskih družin ali za vzdrževanje čitalnic za delavce in pod. - Dajanje nabranega denarja delavskim zaupni¬ kom in delavskim organizacijam ali podpornemu skladu, ;S katerimi razpolagajo delavski zaupniki, ne velja kot uporaba v zboljšanje razmer delavstva v podjetju. 12 Obrazec poslovnega reda je predpisal minister za trgovino in industrijo dne 15. maja 1936 (Sl. N. 118/XXVI, Sl. L. 515): Poslovni red za... (na¬ vesti je natančni naslov industrijskega podjetja in sedež podjetja). Sprejem na posel. Čl. 1. Delavec, na¬ meščenec ali učenec se sprejme v podjetje: a) če je dovršil najmanj 14 let starosti (§ 20 zakona o zaščiti delavcev); b) če ima poslovno knjižico ali drugo li¬ stino, ki je potrebna, da izpriča svojo' sposobnost za sprejem, v tisto vrsto posla, v kateri hoče biti za¬ poslovali. Učenec mora predložiti razen tega tudi še izpričevalo najmanj o dovršeni osnovni šoli in zdrav¬ niško potrdilo o telesni sposobnosti za delo (§ 255 177 12 II. Zakon o obrtih zakona o obrtih). — Delavce sprejema na posel in siklepa službene pogodbe, bodisi poedinične ali pa kolektivne, z delavci ali njih strokovno službojem- niško organizacijo g.... —• Kategorije delavcev. Čl. 2. V tem podjetju so zaposlene tele kategorije delav¬ cev: 1..., 2..., 3..., 4..., 5... —• O vsaki katego¬ riji delavcev se vodi seznam oseb, zaposlovanih v do- tični kategoriji, in sicer posebej za moške in pose¬ bej za ženske, ob označbi del, pri katerih so zapo¬ sleni. — Seznam razvršča vse osebe, ki so zaposlene v podjetju, po letih starosti: do dovršenih 16 let, do dovršenih 18 let in nad 18 leti starosti. Ta seznam osnuje podjetje samo v obliki veizane knjige; ob¬ sega pa spredaj navedeno razdelitev na moške in ženske. — Nedoletni delavci se sprejemajo samo na lažje posle in na posle strokovnega izučevanja. — Za delavce (nameščence) tuje državljane vodi podje¬ tje register po obrazcu št. 4, predpisanem od mini¬ strstva za socialno politiko in narodno zdravje s čle¬ nom 19. pravilnika za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov. — čl. 3. Porodnice ne smejo delali 2 meseca pred porodom in 2 meseca po porodu. — Pravice in dolžnosti lastnika podjetja in nadzornega osebja. Čl. 4. Nadzorno osebje skrbi za pravilno raz¬ delitev dela in za uvajanje novo sprejetih delavcev v posel, ki jim je dodeljen. Nadzorno osebje daje razen tega delavcem potrebna navodila, da se oprav¬ ljajo vsi posli s potrebno pazljivostjo in varnostjo. — Okolnost, da so delavci uvrščeni v poedine de¬ lavske kategorije, ne izključuje možnosti, da se za¬ poslijo delavci tudi pri drugih poslih podjetja, ki ustrezajo njih kvalifikaciji in telesnim sposobnostim. Čl. 5. G...., laistndk (ravnatelj), kaznuje delavce, če store kako nepravilnost. Kazen se izreče, ko se de¬ janje ugotovi in dotični delavec poprej zasliši. — Nadzornemu osebju je prepovedano, grdo ravnati z delavci in jih s psovkami žaliti. Če je delavec ne¬ pokoren, je treba o tem obvestiti g...., ki preišče naznanjeni mu primer in postopa po veljavnih pred¬ pisih. — Če je storilo nadzorno osebje delavcu kri¬ vico, se naj ta pritoži pri delavskem zaupniku, ki II. § 340 sporoči pritožbo ustno ali pismeno g.... ali pa nepo¬ sredno pri g.... — Čl. 6. JKo -nastopi delavec posel, prejme orodje in druge stvari, potrebne za oprav¬ ljanje njemu odrejenega posla, na knjižico, v ka¬ teri se vsak prevzem potrdi. — Delovni čas in od¬ mori. Čl. 7. Delovni čas traja 8 ur na dan ali 48 ur na teden in je razdeljen na posamezne dni takole: a) poleti, t. j. v mesecih..., se začne delo ob ... in traja do ... ure; b) pozimi, t. j. v mesecih ..., se začne delo ob... in traja do... ure. — Delavci de¬ lajo v ... izmenah: a) prva izmena začne delati ob . .. in neha ob ... uri; druga izmena začne delati ob ... in neha ob . . . uri; c) tretja izmena začne delati ob ... in neha ob ... uri. (Če je še kaj izmen, je to treba vpisati v prednje prazne vrste). — Vsako nedeljo se menjajo izmene takole: . — Začetek in konec dela se objavlja tako, da se da znamenje s .— Delo se brez dovolitve predstojnikov ne sme zapustiti. Delavec, ki je prisiljen izostati od dela brez predhodne dovolitve, mora javiti izostanek po drugi osebi ali pa svojo odsotnost naknadno opravi¬ čiti. — Delovni čas se sme podaljševati v primerih, določenih v §§ h in 8 zakona o zaščiti delavcev. Prekočasno delo se plačuje po določbah § 10 za¬ kona o zaščiti delavcev s 50% več od rednega za¬ služka. — Delavci in učenci -pod 16 leti starosti de¬ lajo po 8 ur na dan, in sicer samo podnevi med 5. in 22. uro (§§ 9 in 17 zakona o zaščiti delavcev). — Žensko osebje in moški pod 18 leti starosti se ne smejo zaposlovati ponoči po 22. uri. Izjemoma se za¬ posli to osebje: a) ob višji sili, ko je neizogibno treba podjetje očuvati od nenadne nevarnosti ali večje škode; b) če se dela s surovinami, ki se rade kva¬ rijo, ako jih je neizogibno ireba obvarovati neiz¬ bežne pokvare (§ 18 zakona o zaščiti delavcev). — Če nastopi ta eventualno-st, je treba o tem poročati tudi pristojni banski upravi-inšpekciji dela. — Redni delovni odmori so tile; I. poleti: -dopoldne od ... do ... ure, opoldne od ... do ... ure, popoldne od ... do ... ure, 2. pozimi: dopoldne od ... do ... ure, opol¬ dne od ... do ... ure, popoldne od ... do ... ure. 179 II. Zakon o obrtih (Ce se dela v izmenah, je treba navesti natančno uro odmora za vsako izmeno posebej). — Poleg red¬ nega delovnega odmora se dovoljuje ženskam-mate- ram tudi .poseben odmor za dojenje njih otrok, in sieer: 1. če je otrok v materinem stanovanju, do 30 minut na vsakih 4 do 5 ur dela, ali 2. če je otrok v dečjem. zavetišču podjetja, kjer mati dela, 15 minut na vsakih 4 do 5 ur dela. Zaradi teh odmorov se ne sme dotičnim materam skrajševati redni odmor, niti se jim zato prikrajševati njih mezde (§ 24 zakona o zaščiti delavcev). — Delo se skrajša pod redni de¬ lovni čas v tehle primerih: .... — V teh primerih se dela .... ur v vsem podjetju ali pa le v naslednjih oddelkih: . — Ce se skrajša delovni čas zaradi gospodarskih ali denarnih razmer, je treba o tem ob¬ vestiti zaposleno osebje .... dni poprej, da utegne vsak delavec, ki ne pristane na skrajšani delovni čas, uporabiti odpovedni rok po zakonu o obrtih. —. Čas za preoblačenje in umivanje se objavlja tako, da se da znamenje s.in sicer tako za začetek kakor tudi za konec dela. Preoblačenje in umivanje traja .... minut. — Delavci, ki so izpostavljeni nesnagi, in sicer v ...., ,ki so zaposleni pri izdelovanju ...., se kopljejo od ... do ... ure. — Ob nedeljah se ne dela, izvzemši primere, ki so določeni v §§ 14 in 15 zakona o zaščiti delavcev, in sicer: .... (Tu je treba navesti konkretno za vsako industrijo izjeme, ki so označene v §§ 14 in 15 zakona o zaščiti delavcev in ki ustrezajo potrebam ali naravi podjetja.) — Ob ne¬ deljah se zaposlijo pri delu zgolj odrasli delavci, ki so dovršili 18 let starosti (§ 16 zakona o zaščiti de¬ lavcev). — Ne dela se tudi še ob državnih praznikih in sicer na rojstni dan Njegovega Veličanstva Kralja in na dan Zedinjenja (izvzemši podjetja, v katerih je delo po značaju posla neprekinjeno, §§ 152 in 154 zakona o obrtih), in .... (Tu je treba našteti vse praznike, ko se po sporazumu z zaposlenimi delavci ne dela). — Strokovno izpopolnjevanje in izučevanje vajencev, čl. 8. Vajencem in pomočnikom, ki še niso dovršili 18 let starosti in so zavezami hoditi v stro¬ kovno nadaljevalno šolo, se daje za obiskovanje teh 180 § 340 II. šol (tečajev) med delovnim časom prosto (§§ 298 za¬ kona o obrtih). — Zaščita življenja in zdravja de¬ lavstva in zaščita zoper požar. Čl. 9. Zaposleno osebje se je dolžno ravnati po tehle predpisih: 1 ..., 2 .... 3 ... (Tu je navesti vse zaščitne odredbe, ki jih predpisujejo zakon o zaščiti delavcev in dotični pra¬ vilniki in ki so v zvezi z delom v dotičnem pod¬ jetju).— Čl. 10. Pri strojih zaposlenim delavcem mora biti znano ravnanje ,s terni stroji. Drugače morajo zahtevati navodil od poslovodje, čigar dolžnost je. da jih pouči in opozori na vse nevarnosti, ki jih utegne povzročiti delovanje stroja. — Ko se dela z ognjeni in lučjo, je treba 'ravnati z njima z največjo pazljivostjo. — Po končanem poslu mora spraviti vsak delavec stroj in orodje kakor tudi drugo opre¬ mo v red. Če dela z ognjem in poleg luči, ju mora po končanem delu ugasiti. •— Vsak delavec mora od¬ straniti vse nedostatke, ki jih sam opazi ali po dru¬ gem zve in ki ogrožajo podjetje; vse primere, ki jih opazi ali zve, mora nemudoma prijaviti nadre¬ jenemu starešini. — Obračun in izplačevanje delav¬ cev. Čl. 11. Delavski zaslužek se določi ob sprejemu na posel, oziroma ko se poverja nov posel, ki ni bil dogovorjen ob vstopu v delo. — Obračunska doba zaslužka se začne... in konča... — Izplačilo se vrši redoma... — Akordna dela, ki niso bila dovršena v eni obračunski dobi, se izplačajo do...; popolnoma pa se obračunajo v iisti obračunski dobi, v kateri se delo dovrši in ga določeni starešina prevzame. — Delavci, ki izstopijo medtem iz dela, najsi so bili odpuščeni ali pa odidejo sami iz podjetja, se mo¬ rajo izplačati takoj. — Vsako znižanje zaslužka se mora naznaniti delavcem pravočasno pismeno ali ustno pred pričami .... dni poprej, da je vsakemu delavcu, ki ne pristane na tako /.nižanje, omogo¬ čeno uporabiti odpovedni rok po zakonu o obrtih. — Od zaslužka se odtegujejo: a) z zakonom predpisani del prispevka za socialno zavarovanje; b) z zakonom predpisani del prispevka za javno borzo dela m zn delavsko zbornico; c) z zakonom predpisani delavski davek; č) stanarina; d) predujem v gotovini; e) vred- 181 M. Zakon o obrtih nost živil, kupljenih v skladišču ali kantini podjetja, ki jim določajo cene pristojne inšpekcije dela ban¬ skih uprav po zaslišanju krajevnih upravnih obla- stev; f) odškodnina po sporazumu s podjetjem za nameroma storjeno pokvaro orodja in materiala in drugo škodo, ki jo delavec prizna. Če delavec ne prizna zneska odškodnine za storjeno okvarov ga uscotovi razsodil iški odbor pri občnem upravnem »blastvu prve stopnje. — Drobni ostanki zaslužka pod 25 parami, ki se ne izplačujejo, se zaokrožijo na popolnih 25 par v korist delavcu. — Izplačilo se vrši konec tedna ali po sporazumu .... — Vsak de¬ lavec dobi pred izplačilom pismeni obračun. — Zoper netočno denarno izplačilo se je treba pritožiti takoj, zoper obračun pa v 5 dneh. — Zavarovanje delav¬ cev in prva pomoč ob nezgodah. Čl. 12. Vsak de¬ lavec podjetja postane z vstopom v delo član urada za zavarovanje delavcev (§§ 5 in 55 zakona o zava¬ rovanju delavcev). Za zavarovanje za bolezen se od¬ teguje delavcu tista vsota, ki jo določa zakon o za¬ varovanju delavcev. — Prvo pomoč ponesrečenim in obolelim delavcem da .... Vsaka nezgoda, tudi naj¬ manjša poškodba, se mora takoj prijaviti g. ki jo prijavi pristojnemu uradu za zavarovanje delav¬ cev in inšpekciji dela pristojne banske uprave ali inšpekciji dela v Beogradu. — Bolni delavci ali njih rodbinski elani se prijavijo pri g.. da se jim izda potrdilo o zaposlitvi (§ 15 zakona o zavarovanju de¬ lavcev). — Dolžnosti delavcev. Čl. 15. Vsak delavec mora: 1. biti pri svojem delu zvest, .pošten in marljiv, mora spoštovati svoje predstojnike, s svojimi tova¬ riši pa se vesti mirno in dostojno in opravljati do¬ deljeni mu posel vestno; 2. prihajati točno na delo. Če se zakasni ali izostane, se mora opravičiti pri pri¬ stojnem kontrolnem organu, kakor je to predpisano v členu 6. tega poslovnega reda; 5. redno poučevati dodeljene mu vajence in se nasproti njim vljudno vesti; 4. delati v podjetju samo pri dodeljenem po¬ slu. Zase ali za druge osebe ne sme opravljati posle brez odobritve podjetja; 5. takoj prijaviti vsako na¬ pako v materialu, ki se pojavi ob obdelavi njemu 182 § 340 II, izročenega predmeta, g. Če delavec to opusti, prevzame nase odgovornost, če se delo za izdelavo predmeta ne obračuna; 6. uporabljati vse zaščitne naprave, ki so nameščene za zaščito zdravja in živ¬ ljenja zaposlenih delavcev; 7. hraniti prejete na¬ črte in jih po uporabi pristojnim organom vrniti. Kvarjenje načrtov ima za posledico kazen, izročitev načrtov neupravičenim osebam pa ima za posledico kazenski sodni postopek; 8. je odgovoren za prejeto orodje. Okvara orodja se mora takoj prijaviti in zahtevati njegova izmenjava. Drugače izterja podje¬ tje vrednost uničenega orodja v smislu točke f) člena 12. tega poslovnega reda. — Čl. 14. Med de¬ lovnim časom je prepovedano: 1. odhajati brez po¬ trebe z mesta zaposlitve v druge prostore, kjer za dotičnega delavca ni posla; 2. začenjati prepire in drugega v poslu ovirati; 3. povzročati nered i,n ne¬ snago in se neprimerno vesti; 4. kaditi v delovnih prostorih; 5. odhajati iz podjetja med delovnim ča¬ som brez ustne ali pismene odobritve g.Izhod brez dovolitve se kaznuje, zamujeni delovni čas se ne plača. — Delavski zaupnik sme oditi med delov¬ nim časom iz podjetja, če mora vršiti svoje delo¬ vanje po naravi njemu odrejenega področja med de¬ lovnim časom samim, o čemer mora obvestiti g. Čas, prebit na prednjem delovanju, se smatra za nor¬ malni delovni čas (§ 117 zakona o zaščiti delavcev); 6. prinašati v podjetje alkoholne pijače; 7. dovajati tuje osebe v podjetje brez dovoljenja pristojne osebe; 8. deliti brez dovolitve podjetja objave, le¬ take ali tem podobne tiskovine; 9. odnašati brez do¬ volitve material iz podjetja. — Kazni. Čl. 15. Delavci, ki se pregrešijo zoper predpise poslovnega reda in v zvezi z njim izdanih izprememb in dopolnitev, se smejo kaznovati: 1. z ukorom, 2. v denarju. Pred¬ časna razveza službenega razmerja sme nastopiti samo ob kršitvah § 239 zakona o obrtih. — Denarna kazen ne sme biti višja od ene tretjine dnevnega za¬ služka. Samo hudi prekrški se kaznujejo v popolni višini povprečnega dnevnega zaslužka. Zoper tako kazen se sme pritožiti kaznovanec na razsodniški od- 183 II. Zakon o obrtih bor pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje. — Vse denarne kazni se uporabijo samo za izboljšanje razmer delavcev pri tem podjetju. Vsake tri mesece pošlje podjetje pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu seznam izterjanih denarnih kazni in navede, za kaj so se uporabile (odstavek ( 2 ) § 340 zakona o obrtih). Razveza delovnega razmerja. Čl. 16. Glede prestanka službe delavcev veljajo predpisi §§ 223 do 251 zakona o obrtih, glede prestanka službe name¬ ščencev pa predpisi §§ 332 do 338 zakona o obrtih. — Če uživa delavec ali nameščenec poleg plače tudi na¬ turalno stanovanje, mora izprazniti stanovanje ob odpovedi službe v roku, določenem z zakonom, v ka¬ terem se mu sme odpovedati delovno razmerje. — Če se delavcu, ko prestane službeno razmerje, redni zaslužek ne izplača, mora izprazniti stanovanje v 15 dneh po prejemu rednega zaslužka. — Za redni zaslužek se ne smatrajo ostale terjatve, zaradi ka¬ terih teče spor pri pristojnih sodiščih ali oblastvih. — Delavec ali nameščenec se je dolžan preseliti na zahtevo lastnika (uprave) podjetja iz enega v drugo stanovanje podjetja. — Ob stavki mora izprazniti delavec ali nameščenec stanovanje v .... dneh. — Delavski in nameščenski zaupniki. Čl. 17. V podjetju zaposleni delavci in nameščenci smejo izvoliti izmed sebe delavske zaupnike po predpisih §§ 108 do 119 zakona o zaščiti delavcev in v zvezi s § 111 tega za¬ kona predpisanih navodil za volitve delavskih za¬ upnikov v podjetjih, ki spadajo pod omenjeni za¬ kon. — Čl. 18. Ta poslovni red stopi v veljavo.... dni od dne, ko se izroči pristojnemu občemu uprav¬ nemu oblastvu prve stopnje, pristojni inšpekciji dela in delavski zbornici, ki smeta podati do roka, ko stopi poslovni red v veljavo, svoje pripombe občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, če smatrata, da je izdani poslovni red protizakonit ali nepravilno izdan (§§ 359, 341 in 342 zakona o obrtih). — (Imetnik in¬ dustrijskega podjetja vpiše tukaj dan, ko stopi po¬ slovni red v veljavo; odstavek (■*) § 339 zakona o obrtih). — Čl. 19. Vsak delavec dobi, ko nastopi delo, en izvod poslovnega reda, kar potrdi s svojim pod- 184 §§ 340—342 II pisom, in se mora točno po njem ravnati. Poslovni red in vsaka njegova izprememba in dopolnitev se izobesi v podjetju na vidnem in pristopnem kraju. — Imetniki industrijskih (tovarniških) podjetij morajo izdelati za vsa svoja podjetja poslovne rede po pred¬ njem obrazcu. § 341. — (’) Poslovni red in vsako njegovo izpremembo ali dopolnitev je treba v treh dneh dostaviti pristojnemu občemu upravnemu obla- stvu prve stopnje, banski upravi in delavski zbornici. 1 ( 2 ) Poslovni red se mora izobesiti v delavnici na vidnem in pristopnem kraju in mora biti vedno lahko čitljiv. Vsakemu delavcu se mora ob vstopu na delo vročiti en izvod veljavnega poslovnega reda. 1 Poslovne rede rudarskih obratov odobrujejo ru¬ darska glavarstva (§ 200 spl. rudarskega zakona, cit. v op. 7 k § 1 ob. z., zakon o ureditvi in področju ru¬ darskih oblastev z dne 21. julija 1871, drž. zak. št. 77, § 74 zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929, Sl. N. 261/CV, Ur. L. 1, čl. 18, 19 uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike ter O upravljanju državnih gozdov in državnih industrij¬ skih podjetij z dne 23. aprila 1936, Sl. N. 99/XXJ, Sl. L. 375). Glede rudarske inšpekcije v Splitu pravilnik z dne 27. oktobra 1936 (Sl. N. 252/LXIII), glede ru¬ darskega glavarstva v Beogradu in Skoplju poobla¬ stila in navodila z dne 29. septembra 1936 (Sl. N. 231/LV11). 8 342. — Protizakoniti 1 poslovni redi ali redi, ki niso pravilno izdani, 2 se morajo po zaslišanju § 342. — Upravno oblastvo sme po § 342 ob. z. po¬ slovne rede ne le popravljati in zamenjavati, temveč tudi izpopolnjevati, če manjka v njih kak podatek, ki je v § 340 nav. zakona izrečno predpisan. (Drž. svet 5. marca 1938, št. 26353/37, O. Sl. Pr. upr. I. 59.) 185 II. Zakon o obrtih mnenja pristojne zbornice in delavske zbornice z odločbo občega upravnega oblastva prve stop¬ nje popraviti in zamenjati. Zoper tako odločbo ima imetnik podjetja pravico pritožbe na bana. 1 Na pr. iker nasprotujejo prisilnim zakonskim določbam. 2 § 339 ob. z. VI. poglavje Razsodniški odbor za reševanje sporov iz služben ih razmerij med imetniki o ib rt o v in pomožnim osebjem § 343. — Za reševanje sporov iz službenih razmerij med službodavci in pomožnim osebjem (pomočniki), obrtnimi in tovarniškimi delavci in vajenci, katerih razmerja so urejena s tem za¬ konom, se ustanove 1 2 3 razsodniški odbori pri občih § 343. 1. Tudi obrtno sodišče v Ljubljani ,ni več pristojno za spore iz službenega razmerja oseb, ki vršijo važnejše službe (SS B Zagreb, 25. aprila 1934, Organizator 1934, 105); po praksi tudi ne za spore ostalih službojemnikov, če presega vrednost 12.000 dinarjev. 2. O tem. ali vrši službojemnik važnejše službe, je treba presoditi po konkretnem primeru, oziraje se na službeno pogodbo i.n na to, kakšne službe je do- tični dejansko vršil; sam naziv „poslovodja“ ne od¬ loča; službojemnik, ki mu je poverjeno le nadzorstvo nad pomočniki in vajenci, ne vrši važnejših poslov (SS Zagreb, 23. januarja 1936, Žilič-Šantek 175). 3. Krivo pričevanje pred razsodniškim odborom ni dano pred upravnim oblastvom (KS Beograd, Po¬ litika, 15. oktobra 1939). 186 § 343 II. upravnih oblastvih prve stopnje, ki jih določi ban. 2 Razsodniški odbor ne rešuje sporov med službodavci in osebjem, ki so mu poverjene važ¬ nejše službe (§ 307). 3 1 Razsodniški odbori so osnovani: v Pančevu (na- redba z dne 23. novembra 1936), v Zemunu (naredba z dne 3. decembra 1936, obe Sl. N. 228/LXXI), v sav¬ ski banovini na temelju odloka z dne 4. novembra 1936 (Nar. Nevine št. 254), pri mestnih po,glavar¬ stvih v Bakru, Bjelovaru, Slav. Brodu, Karlovcu, Ko¬ privnici, Križevcih, Novi Gradiški, Osijeku. Petrinji, Slav. Požegi, Senju, Sisku, Sušaku, Varaždinu, Vin- kovcih, Virovitici, Vukovaru in Zagrebu ter pri sre- skih načelstvih v Slav. Brodu, Crikvenici, Čakovcu, Daruvaru, Delnicah, Djakovem. Donjem Miholjcu, Djurdjevcu, Gospiču, Karlovcu. Koprivnici, Kostanji- ci, Krapini, Krku, Ludbregu, Našicah, Novem, Ogu- linu, Osijeku, Otočcu. Pu.kracu, Rabu. Samoboru, Sisku, Donji Stubici. Suša.ku, Sv. Ivanu Zelini, Val- ppvem, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Vrbov¬ škem, Vukovaru, Zagrebu in Zlatarju. — Na območju uprave mesta Beograda je uveljavljeno postopanje pred razsodniškimi odbori z naredbo z dne 28. de¬ cembra 1938 (Sl. N. 9/III ex 1939), in sicer s 1. ma¬ jem 1939. Odst. ( 3 ) § 457 ob. z.: Ko se organizirajo razsod¬ niški odbori v smislu tega zakona, bodo reševali samo nove stvari, dočim bodo dotlej nerešene stvari re¬ šila prej pristojna oblasitva ali ustanove. 2 Dokler se ne osnujejo razsodniški odbori, se rešujejo spori iz službenih razmerij 'med službo¬ davci in slu.žbojemniki po dosedanjih predpisih, odst. P) § 434 ob. z. Po t. I § 428 ob. z. ostane v veljavi zakon o uvedbi obrtnih sodišč z dne 27. septembra 1896, drž. zak. št. 218 z vsemi kasnejšimi spremembami, ven¬ dar z veljavnostjo samo za dosedanje področje (to¬ rej v Ljubljani); glede pristojnosti za spore iz služ¬ benega razmerja glej II. zvezek te zbirke. 187 II. Zakon o obrtih 3 § 307 je ukinjen; gl. tudi čl. 2 uredbe, cit. v ■op. ( k § 353 ob. z. 8 344. — Ce ne preseza vrednost spornega predmeta 12.000 dinarjev, so razsodniški odbori pristojni za: 1. spore zaradi plač oziroma prejemkov; 2. spore o obstoju službenih pogodb, o za¬ četku, nadaljevanju in koncu vajeniškega in službenega razmerja pomožnega osebja in o opravljanju službe v podjetju; 3. spore o izvrševanju službe in o odškodnini, ki izvirajo iz službenega in vajeniškega raz¬ merja, zlasti spori o ob račun jan ju plače, o do¬ pustu in o konvencijskih kaznih; 4. spore o izdajanju in vpisovanju v poslovne knjižice, izpričevala in potrdila in pod., kakor tudi za spore o škodi, nastali iz teh predmetov; 5. spore o odpovedi in izpraznitvi delavskih stanovanj in pod., ki jih uporablja omenjeno pomožno osebje brezplačno ali proti odškodnini. Prim. čl. 4 uredbe (cit. pri § 353 ob. z.), ki določa v odst. ( 3 ), da so pristojni razsodniški odbori tudi za spore pomožnega osebja, omenjenega v § 433 ob. z. 8 345. — j 1 ) llazjsodniški odbori sestoje iz predsednika in potrebnega števila članov izmed službodavcev in službojemnikov vseh strok in njih namestnikov. Predsednik odbora je šef ob¬ čega upravnega oblastva prve stopnje, ki ima popolno izobrazbo pravne fakultete oziroma njegov namestnik z isto izobrazbo. Pri prvo- § 345. Sodnik spričo § 673 c. p. p. ne more biti predsednik razsodniškega odbora (obča seja KS Beo¬ grad, Branič, 1939, 455). 188 §§ 344—346 II. stopnih občih upravnih oblastvih, katerih šef nima popolne izobrazbe pravne fakultete, se po¬ stavi za predsednika odbora aktiven ali upokojen državni uradnik, ki ima popolno izobrazbo prav¬ ne fakultete. Člane odbora postavlja ban v dveh skupinah, in sicer iz službodavske skupine in iz službojenmiške skupine. Predloge za postav¬ ljanje članov iz prve skupine sestavlja pristojna zbornica, za drugo skupino pa delavska zbornica. ( 2 ) Za strokovne neprisilne službodavske in službojemniške organizacije, ki so sklenile ko¬ lektivno pogodbo, se postavljajo v razsodniške odbore člani dotičnih strok teh organizacij. 1 ( 3 ) Ban mora odkloniti postavitev posameznih članov, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. ( 4 ) Podrobnejše odredbe o številu, sestavlja¬ nju in postavljanju članov razsodniških odborov izdajo sporazumno minister za trgovino in in¬ dustrijo, minister pravde in minister za socialno politiko in narodno zdravje s pravilnikom. 2 1 Odst. ( 4 ) čl. 3 pravilnika, cit. v op. 2: V strokah, za katere obstoje kolektivne pogodbe, se postavljajo za reševanje sporov o zahtevkih posameznikov, na predlog dotičnih strokovnih službodavskih in službo- jemniških neprisilnih organizacij za člane razsodni¬ ških odborov tiste osebe, ki pripadajo strokam in or¬ ganizacijam, ki so sklenile kolektivno pogodbo. — Prim. § 209 ob. z. in oip. 2 Pravilnik o sestavljanju razsodniških odborov in postavljanju njihovih članov z dne 20. junija 1936 (Sl. N. 178/XLII, Sl. L. 717). S 346. — ( J ) Za člane razsodniških odborov se smejo postavljati samo službodavci oziroma po¬ močniki ali tovarniški delavci, ki so jugoslovan¬ ski podaniki, polnoletni, neoporečni in uživajo 189 II. Zakon o obrtih vse častne pravice. Pomočniki (delavci) se smejo postavljati samo, če so bili zaposleni najmanj tri leta. ( 2 ) Dolžnost teh članov je častna in se ne sme odkloniti. Samo iz važnih razlogov sme ban sprejeti ostavko člana. ( 3 ) Člani se postavljajo za štiri leta in morajo vršiti svojo dolžnost, dokler se postavijo novi člani. ( 4 ) Ban mora posameznega člana razrešiti dolžnosti, če nastopi po postavitvi razlog, iz ka¬ terega ne bi bil mogel biti postavljen, če se hudo pregreši zoper svojo dolžnost ali če je prenehal biti član skupine, za katero je po¬ stavljen. Gl. čl. 4 in sl. pravilnika, cit. v op. 2 k § 34<> ob. z. § 347. — P) Ako član razsodniškega odbora ne prihaja redno na delo, ga sme predsednik kaznovati z denarno kaznijo do 500 dinarjev in na povračilo nastalih stroškov. Ako se član po¬ zneje z zadostnimi razlogi opraviči, sme pred¬ sednik svojo sodbo deloma ali povsem razve¬ ljaviti. ( 2 ) Zoper kazen je dovoljena pritožba na bana v 15 dneh. ( s ) Denarne kazni se stekajo v sklad za pod¬ piranje strokovnih šol. Gl. čl. 8 pravilnika, cit. v op. 2 k § 345 ob. z. § 348. — Člani odbora prisežejo, da bodo vršili svojo dolžnost vestno in nepristransko. To prisego sprejema predsednik odbora. Gl. čl. 7 pravilnika, cit. v op. 2 k § 345 ob. z. 190 §§ 34?—350 II. § 349. — Člani imajo pravico do povračila listih izdatkov, ki so jih imeli v gotovini. Čla¬ nom iz službojemniške skupine gre za stroške in zamudo časa odškodnina, ki jo določi s pra¬ vilnikom ban po zaslišanju zbornice in delavske zbornice. 1 Ti stroški so del pravdnih stroškov. 1 Za Savsko banovino pravilnik z dne 10. decem¬ bra 1936 (Narodne novine št. 284), za območje uprave mesta Beograda pravilnik z dne 24. iulija 1939 (Sl. N. 177/UX). 8 350. — 0) Razsodniški odbori odločajo v svetih treh članov: predsednika oziroma njego¬ vega namestnika in dveh članov. En član mora biti iz skupine službodavcev, drugi pa iz skupine sl už b o j e mil ikov, ki ju po enega izbere vsaka pravdna stranka in ju pozove predsednik. Za¬ pisnikar je uradnik občega upravnega oblastva prve stopnje, ki ga določi pristojni šef; njegova dolžnost je, voditi zapisnik o ustni razpravi; vanj morajo priti vse najbistvenejše okolnosti iz postopanja. ( 2 ) Pri izberi članov je (reba po možnosti pa¬ ziti na to, da pripadajo tisti stroki, s katero se bavijo pravdne stranke. ( 3 ) Izključiti ali izločiti se mora član, ki je sam pravdna stranka ali ki je osebno prizadet v sporu, ki je z eno izmed pravdnih strank v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katere koli stopnje, v stranski vrsti do četrte stopnje, v svaštvu pa do druge stopnje ali ki je z njim v botrini (kumstvu) ali ki je bil eni izmed strank pooblaščenec, poslovodja ali varuh (skrbnik). 191 II. Zakon o obrtih § 351. — Za razpravljanje in odločanje služ¬ benih sporov je pristojen tisti razsodil iški odbor, v čigar območju je podjetje, delavnica, poslo¬ valnica ali tovarna. Ce gre za pomožno osebje, ki dela zunaj delavnice po kosu ali po posamez¬ nih storitvah, je pristojen tisti razsodniški od¬ bor, v čigar območju se je opravljala ali je bilo treba opravljati službo ali izplačati zaslu¬ žek (prejemke). Gl. čl. 5 uredbe, cit. v op. 1 k § 353 ob. z. § 352. — ( J ) Tožba o sporih iz službenih raz¬ merij se mora vložiti pismeno ali ustno (na za¬ pisnik) pri pristojnem občem upravnem oblastvu prve stopnje. Tožba mora obsezati določen za¬ htevek s potrebnimi podatki in vrednost pred¬ meta, za katero gre. ( 2 ) Stranke smejo zastopati njih pooblaščen¬ ci. Pooblaščenec je lahko tudi rodbinski član, poslovodja, pomožno osebje ali delavci dotične stroke kakor tudi predstavniki službodavskih in službojemniških strokovnih združb. Stranka, ki jo je zastopal v sporu odvetnik, trpi stroške za to postopanje vselej sama. ( 3 ) Razsodniški odbor je dolžan, vsak pred¬ met preiskati in zaslišati stranke. Prvi narok se mora določiti redoma v osmih dneh po vlo¬ žitvi tožbe. Pri naroku srne predsednik najprej sam brez drugih članov posredovati, tla se spor § >52. Enomesečni rok za izpodbijanje sodbe se računa v .primeru ugotavljanja okolnosti, da niso vsi člani razsodi)iškega odbora podpisali sodbe, od dne, ko je stranka za to izvedela, ne od dne vročitve sodbe (KS Beograd, Politika 14. oktobra 1939). 192 §§ 351-352 11 . poravna izlepa ali s poravnavo, rešiti ugovor, ali je reševanje spora pred razsodniškim odbo¬ rom dopustno, kakor tudi prigovor o pristoj¬ nosti razsodniškega odbora, in izreči sodbo na podstavi pripoznave, odpovedi, izostanka ali za¬ mude. Predsednik je upravičen takoj razprav¬ ljati in rešiti glavni predmet stvari, če se stranke dogovorno odpovedo udeležbi drugih članov sveta. V vseh ostalih primerih se predloži spor razsodniškemu odboru in se tu rešijo vsa ostala vprašanja. Ce je prvi (narok) opravil predsed¬ nik sam, obvesti člane sveta takoj v začetku razprave o delu na prvem naroku. Razsodniški odbor mora v tem postopanju najprej poskusiti, da poravna pravdne stranke izlepa. O poravnavi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo pravdne stranke in razsodniški odbor, pravdnim stran¬ kam pa se da na zahtevo overovljen prepis za¬ pisniške poravnave. Za izvršbo poravnave je pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. Če se poravnava ne doseže, se mora začeti redno postopanje in izreči sodba, ki mora biti pismena in utemeljena. Če izostane ena stranka neopra¬ vičeno od naroka, se opravi razprava brez nje. Če izostaneta od naroka obe stranki, se posto¬ panje ustavi. ( 4 ) Postopanje pred razsodniškim odborom je ustno in javno, razen odborovega posvetovanja. ( 5 ) Sodba se izreče z večino glasov na osnovi vsestranskega pretresa spornega predmeta ter ocene podanlih dokazov in postane izvršna v 8 dneh od dne, ko se razglasi. Sodbo izvrši na predlog stranke pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. Za izvršitev sodb, odločb in po- 193 13 II. Zakon o obrtih ravnav pred razsodniškim odborom veljajo od¬ redbe VI. razdelka zakona o občem upravnem postopku. ( 6 ) Sodba razsodniškega odbora se sme pobi¬ jati s tožbo pri pristojnem sreskem sodišču po določbah § 691, razen točke 1, zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah. Vsako drugo pravno sredstvo je izključeno. Glede vložitve tožbe veljajo ustrezno odredbe § 692 omenje¬ nega zakonika. ( 7 ) Vročanje odločb in sodb, ki jih izdajo raz- sodniški odbori, je prosto vsakršne poštnine. Glede postopanja gl. uredbo, cit. v op. 1 k § 353 ob. z. S 353. — Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše v sporazumu z mini¬ strom pravde po zaslišanju zbornic in delavskih zbornic z uredbo podrobnejšo ureditev in po¬ stopanje razsodniških odborov. 1 1 Uredba o razsodniških odborih z dne 3. julija 1956 (Sl. N. 178/XLIII, Sl. L. 716), izpr. z dne 26. marca 1937 (Sl. N. 81/XXV, Sl. L. 233); pravilnik o sestav¬ ljanju razsodniških odborov in postopanju njihovih članov z dne 20. junija 1956 (Sl. N. 178/XLI1, Sl. L. 717), izpr. z dne 21. junija 1939 (Sl. N. 14-2/L, Sl. L. 357). S 433. — (’) Določbe tega zakona 1 se uporab¬ ljajo tudi na listo osebje, ki opravlja posle v podjetjih in poklicih, navedenih v točkah 1, 2, § 433. Delovnopravne določbe obrtnega zakona veljajo tudi za osebje, zaposleno pri rudniškem pod¬ jetju (SS B Zagreb, 9. julija 1935, Organizator, 135, 75). 194 §§ 353—433 II. 4, 5, 6, 9, 12 in 13 odstavka ( 2 ) § 1 tega zakona, kakor tudi na osebje, zaposleno v zavodih in ustanovah ali poklicih, omenjenih v točki 14 odstavka ( 2 ) § l. 2 Pri podjetjih iz točke 4 od¬ stavka ( 2 ) § 1 ne veljajo te odredbe za osebe, ki vrše službo na ladji. 3 Prav tako veljajo ome¬ njene odredbe ustrezalo za zadruge, 4 ki so po odstavku ( 3 ) § 1 izvzete iz tega zakona, nadalje za ustrezne službojemnike (nameščence) prisil¬ nih združb, 5 zvez združb in društev, ki delujejo po zakonu o društvih, shodih in posvetih, 6 kakor tudi za nameščence gospodarskih 7 in stanovskih zbornic . 8 ( 2 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da odredi v sporazumu z ministrom pravde z uredbo, da se omenjene do¬ ločbe tega zakona uporabljajo tudi na name¬ ščence 8 drugih poklicev, ki ne spadajo pod ta zakon in niso urejeni v nobenem drugem za¬ konu. 0 Prav tako sme minister 'za socialno po¬ litiko in narodno zdravje z uredbo predpisati poklice, ki ne spadajo pod ta zakon, da naj ustrezno veljajo odredbe tega zakona o vajen¬ cih 10 tudi za osebe, ki delajo kot vajenci v po¬ klicih, ki ne spadajo pod ta zakon. ( 3 ) Kolikor v posameznih območjih glede pla¬ čevanja odpravnine že ne obstoji običaj, stopijo odredbe § 333 v veljavo v enem letu po razgla¬ sitvi tega zakona. 1 O službeni pogodbi. 2 Gl. op. k § 1 ob. z. 3 Gl. op. 9 k § 1 ob. z. 4 Gl. op. 32 k § 1 ob. z. 195 13 * II. Zakon o ob rt ih — § 433 6 Po obrtnem zakonu (§ 554 o. z. i. sl.); pravilnik o postopku pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov z dne 2. junija 1932 (Sl. N. 135/LXH, Sl. L. 478), pravila združb... z dne 51. marca 1932 (Sl. N. 106/XLVU, Sl. L. 427), uredba o nalogah in ustanav¬ ljanju okrožnih odborov obrtnih združb z dne 15. de¬ cembra 1932 (Sl. N. 30O/CXII, Sl. L. 144 ex 1955). Med prisilne združbe spadajo tudi rudarske za¬ druge po zakonu z dne 14. avgusta 18%; gl. op. 5 k § 108 z. o. zašč. del. (XV). 6 Zakon o društvih, shodih in posvetih z dne 18. septembra 1931 (SL N. 255/LXXI, Sl. L. 403), ne pa za združbe, Dri so urejene s posebnimi zakoni; gl. Op. 16 k § 153 (I). 7 Na pr. delavske zbornice (gl. § 54 z. o zašč. d., spodaj XV); trgovske, obrtne in industrijske zbornice (uredba o njih z dne 3. avgusta 1932, Sl. N. 178/LXXV, Sl. L. 581); .kmetijske zbornice po uredbi z dne 21. januarja 1937 (Sl. N. 46/XV, Sl. L. 140), v čl. 26 napovedani pravilnik za pomožno osebje še ni izšel. 7 Na pr. odvetniška (§ 37 i. sl. zakona o odvetni¬ kih), notarska (§ 150 i. sl. zakona o notarjih), inže¬ nirska (§ 39 zakonu o pooblaščenih inženirjih), le- karnarska zbornica (uredba z dne 9. januarja 1931, Sl. N. 15/1 V, izpr. Sl. N. 52/XX, Sl. I.. 441 ter 225 ex 1932), dentLstično-tehnična zbornica (uredba z dne 28. novembra 1938 Sl. N. 284/LXXXIV, Sl. L. 51 ex 1939). Gl. tudi op. k § 1 o. z. 8 V pomenu službojemnikov, ne nameščencev po § 324 ob. z. 9 Tega primera ni, ker velja subsidiarno o. d. z. (gl. L § 153). 10 §§ 252 do 306. 196 III. Naredba o gospodinjskih poslih Naredba o gospodinjskih poslih — §§ 1—2 II!. III. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se ureja službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov 1 Službeno razmerje hišnik poslov § 1. — Uredba velja za službeno razmerje oseb, ki opravljajo gospodinjska dela proii plačilu 1 v gospodinjstvu gospodarjevem in so sprejete v njegovo družino. 2 Določila te uredbe ne veljajo za osebe, ki so, razen v gospodinj¬ stvu, redno zaposlene tudi v obrtnem ali polje¬ delskem obratu gospodarjevem. 3 1 Torej ne za neodplatna službena razmerja. 2 T. j. v hišno skupnost. 3 Za te velja delovno pravo obrtnega zakona (zgo¬ raj 11). § 2. — (') Način in obseg gospodinjskih opra¬ vil kakor tudi plačilo (v gotovini in v naturalnih dajatvah) se ravna po krajevnem običaju, ako ni pogojeno drugače. 1 Ur. L. 224 (t. 69 odsek lil seznama začasnih za¬ konov ..., poslanih zakonodajnemu odboru Narodne skupščine... po čl. 130 ustave v revizijo, Ur. L. 316). § 1. Razmerje nasproti p. štajerskemu poselskemu redu (SS B Zagreb, 20. februarja 1923, O. Sl. Pr. I, 64). 197 III. Naredba o gospodinjskih poslih ( 2 ) Posel je dolžan osebno opravljati gospo¬ dinjska dela; varovati mora gospodarjeve ko¬ risti in izvrševati njegova naročila, utemeljena v službenem razmerju. Prim. § 1153 o. d. z. (I). § 3. — Ce gospodar zahteva, se mora dati posel vsak čas zdravniško preiskati. Stroške za zdravniško preiskavo plača gospodar. Prim. op. 7 k § 1151 o. d. z. (I). § 4. — Gospodar ne sme nalagati poslu takih opravil, ki bi ogrožala njegovo zdravje in živ¬ ljenje. Določbe § 4 so prisilne (§ 29). Prim. § 1157 o. d. z. (I). 8 5. — (*) Plača v gotovini kakor tudi redne mesečne naturalne dajatve se izplačujejo me¬ sečno nazaj, 1 in sicer najkasneje v teku prvih dni naslednjega meseca; za druge naturalne da¬ jatve velja dogovor 2 in, če tega ni, krajevni običaj. ( 2 ) Morebitna hranarina 3 se mora plačevati v tedenskih ali mesečnih obrokih naprej. ( 3 ) Ko službeno razmerje prestane, zapade ves zaslužek v plačilo. 4 Določbe § 5 so prisilne (§ 29). 1 Dopusten je dogovor, da se plačuje vnaprej. 2 Tbrej ni prisilnosti. 8 Po ( 3 ) odst. § 10. 4 Gl. § 1154 o. d. z. (I). 198 §§ 3-9 III. § 6. — Dogovorjena hrana za posla mora biti zdrava, zadostna in primerna. Določbe § 6 so prisilne (§ 29). S 7. — t 1 ) Poselska spalnica mora biti prire¬ jena tako, da ustreza zdravstvenim in nravstve¬ nim zahtevam. ( 2 ) Posel ima pravico do varne shrambe za obleko in druge osebne potrebščine. Določbe § 7 so prisilne (§ 29). P očitek § 8. — ( 1 ) Gospodar mora dovoliti poslu za oddih in razvedrilo vsako drugo nedeljo in vsak drugi praznik prost popoldan v skupnem času petih ur. Če ob ostalih nedeljah in praznikih gospodar poslu ne dovoli navednega prostega časa, se nadomesti ta popoldan s peturnim po¬ čitkom med tednom na delovni dan popoldne, ki ga določita gospodar in posel sporazumno. Vrstni red nedelj in praznikov s peturnim popoldan¬ skim počitkom se isme predrugačiti Samo. če posel privoli. Za čas popoldanskega počitka srne posel svobodno oditi z doma. ( 2 ) Poleg tega prostega časa mora imeti posel zadostno priliko, da ob nedeljah in praznikih opravlja svoje verske dolžnosti; te dni mora na¬ stopati službo redoma ob 7. uri. Določbe § 8 so prisilne (§ 29). § 9. — Poslu gre dnevno nerazdeljen devet¬ urni nočni počitek, in sicer praviloma v času med 21. in 6. uro. Določbe § 9 so prisilne (§ 29). 199 III. Naredba o gospodinjskih poslih Dopust § 10. — (') Po dvoletnem službovanju 1 brez presledka 2 ima posel pravico vsaJco nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. ( 2 ) Nastop dopusta naj se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva in na po- slove osebne razmere, in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic. ( 3 ) Poleg redne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polme- sečne plače v gotovini, ki se mora v popolnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej. 3 ( 4 ) Pravica do dopusta mine, če posel od¬ pove službo 4 ali če je iz tehtnih razlogov (§§ 17 in 18) odpuščen iz nje. ( 5 ) Ce je iz okolnosti razvidno, da je odpo¬ vedal gospodar poslu službo le zato, da bi pre¬ prečil pravico do poselskega dopusta, je posel upravičen zahtevati odškodnino v znesku, ki bi jo bil moral plačati gospodar za dobo prepre¬ čenega dopusta. 5 Določbe § 10 so prisilne (§ 29). 1 Pri istem službodavcu. 2 Bolezen, dopust itd. ne prekinejo službovanja. 3 Gl. zgoraj ( 2 ) odst. § 5. 4 Gl. § 14, 15 spodaj. 5 Na plači in hranarini (po ( 2 ) odst. § 5 in ( 3 ) odst. § 10 ). Bolezen in drugi zadržki § 11. -— ( 4 ) Dokler se ne uvede dolžnost bol¬ niškega zavarovanja 1 poslov, mora skrbeti go¬ spodar največ 14 dni za zdravniško pomoč in za predpisana zdravila obolelemu poslu, če le-ta ni 200 §§ 10—13 III, zakrivil obolenja namenoma ali iz nemarnosti. Te dolžnosti ni, če oboli posel za boleznijo, na¬ vedeno v § 18, t. 1. ( 2 ) Gospodar sme obdržati obolelega posla v lastni oskrbi, sme ga pa tudi izročiti v tujo za¬ sebno oskrbo, če je to brez nevarnosti za bol¬ nika; mora pa oddati obolelega posla v bolnico, če tako odredi zdravnik zaradi značaja bolezni, oziroma zaradi okolnosti, iz katerih je razvidno, da bi zasebna oskrba ne ustrezala zahtevam zdravljenja. 2 1 Gospodinjski posli so zavezani zavarovanju po zakonu o zavarovanju delavcev, ki se je uveljavilo v Sloveniji s I. julijem 19G2 (§ 209). 2 Gl. tudi §§ 1156 in 1156b o. d. z. (I). S 12. — Če zboli posel v službi ali če je za¬ radi nezgode zadržan, da ne more opravljati svojega dela, ne da bi bil to povzročil name¬ noma ali iz nemarnosti, ima pravico do plačila (§ 2) za dobo dveh tednov, če je trajalo službeno razmerje vsaj 14 dni, in za dobo štirih tednov, če je trajalo službeno razmerje nad šest me¬ secev. ( 2 ) Če je posel zadržan brez lastne 'krivde, da ne more opravljati službe iz drugih važnih razlogov, ki se ličcjo njegove osebe, ima pra¬ vico do plačila za dobo enega tedna, če je tra¬ jalo službeno razmerje vsaj 14 dni. Določbe § 12 so prisilne (§ 29). Prim. § U54b o. d. z. (I). § 13. — (') V primerih, navedenih v § 12 ima gospodar pravico službo odpovedati (§ 15), toda poslovi zahtevki za dobo, določeno v § 12, osta- 201 nr. Naredba o gospodinjskih poslih nejo v veljavi, čeravno službeno razmerje prej prestane. ( 2 ) Pravice, ki jih ima posel po § 12, pa mi¬ nejo s prestankom službenega razmerja, ko po¬ teče dogovorjeni čas ali, če je bila služba od¬ povedana, preden je nastopil zadržek, oziroma če je posel iz tehtnega vzroka (§§ 17 in 18) pred¬ časno odpuščen iz službe. Določbe § 13 so prisilne (§ 29). Prim. § 1156b o. d. z. (1). 8 14. — P) Prav tako ima gospodar pravico poslu službo odpovedati, 1 če opusti svoje gospo¬ dinjstvo ali če se stalno preseli iz dosedanjega stanovanjskega okoliša in posel ne gre z njim v novo bivališče. 3 ( 2 ) Poslu gre takrat plača za dobo odpoved¬ nega roka v dvakratnem iznosu, če je bilo služ¬ beno razmerje sklenjeno za določen čas. 1 Na roke po § 15. 2 Važno samo, če je bilo službeno razmerje skle¬ njeno za določen čas (gl. odst. ( 2 )). § 15 . — ( J ) Za določen čas sklenjeno službeno razmerje prestane, ko poteče dogovorjena doba. ( 2 ) Službeno razmerje, sklenjeno ali nada¬ ljevano 1 za nedoločen čas, se razveže z odpo¬ vedjo. 2 Odpovedni rok je za obe stranki enak. Pri različnih rokih velja za obe stranki daljši, in če ni dogovora, 14 dneven odpovedni rok. Izpod enega tedna se rok tudi dogovorno ne more skrajšati. ( 2 ) Službeno razmerje, sklenjeno za poizkuš- njo, sme v teku prvega tedna 3 vsaka stranka razvezati, kadar koli hoče. 202 §§ 14—18 III. Določbe odst. ( 2 ) § 15 so prisilne (§ 29). 1 Po poteku dogovorjene dobe ali odpovednega roka. 2 Gl. § 1158 o. d. z. (I). 3 Po tem roku preide v službeno razmerje, skle¬ njeno za nedoločen čas. § 16. — Po cud/povedi ima poseli brez odbitka plače pravico, da išče novo službo ob dveh de¬ lavnikih po tri ure. Določba je za novinarje in njih rodbine ob bolezni, se zavarujejo osebe, navedene v § 1 te uredbe, zoper bolezen in nezgode po občih pred¬ pisih zakona o zavarovanju delavcev z dne 30. maja 1922. Lastnik lista odteguje oni del, ki ga prispeva novinar, od njegove stalne plače; 1 zadeva ga popolna odgovornost, če novinarjevo bolniško zavarovanje ni zagotovljeno, t. j. sam trpi stroške za zdravljenje in bolniško po¬ strežbo. 2 211 14 ' IV. Novinarska uredba 1 Gl. op. 4/a k § 1152 o. d. z. 2 O tem § 11 z. o zav. del., izpr. is t. 1 § 93 fin, za¬ kona za 1. 1956/37. § 10. — (’) Ce novinar umre, mora izplačati lastnik lista, pri katerem je bil nameščen, nje¬ govi rodbini toliko njegovih stalnih mesečnih plač, 1 za kolikor mesecev je imel z lastnikom dogovorjen odpovedni rok. 2 ( 2 ) Če umre novinar zaradi nesreče v izvrše¬ vanju svoje dolžnosti, se ta znesek podvoji. 1 Posmrtnima, ki pritiče ne glede na trajanje službenega razmerja. 2 § 4 te uredbe. § 11. — j 1 ) Če novinarjevo vedenje občutno ograža ugled in interes podjetja, pri katerem je novinar nameščen, ima lastnik pravico, da z no¬ vinarjem razveže pogodbo brez odpovedi 1 in brez odpravnine. 2 lz ( 2 ) Prav tako ima novinar pravico, Ukiniti službeno razmerje brez odpovedi — toda ne da bi mu prestala pravica do odpravnine —, če ga sili lastnik lista na delo, ki se ne strinja z nje¬ govo osebno in profesionalno častjo. 3 1 Odpust je mogoč tudi iz drugih važnih razlo¬ gov (§ 1162 o. d. z.). 2 § 5 te uredbe. 3 Izstop novinarja je mogoč tudi iz drugih važnih razlogov (§ 1162 o. d. z.). § 12. — P) Ves izvestilni material (izvestja, besedilo, nariski, fotografije i. dr.), ki tvori list, je last lastnika lista. 1 ( 2 ) Lastnik lahko dovoli novinarju, uporab¬ ljati ta material zaradi osebnega postranskega 2(2 §§ 1«—n iv. zaslužka za obveščanje drugih listov izven kraja, kjer izhaja list. To dovolitev da lastnik novi¬ narju pismeno ter mu jo sme odvzeti proti eno¬ mesečni odpovedi. 2 ( 3 ) Stalno nameščeni novinarji ne smejo biti brez lastnikove dovolitve sotrudniki drugih li¬ stov. 3 Od tega se izvzemajo novinarjeva lite¬ rarna dela, ki se ne morejo uvrstiti v list, pri katerem je stalno nameščen. 1 Izjema od § 10 .zakona o zaščiti avtorske pravice, cit. v op. 5 k § 1153 o. d. z. 2 Tudi brez razveze službenega razmerja; prim. odst. ( 3 ) § 15 zakona o zaščiti avtorske pravice. 3 Konkurenčna prepoved. § 13. — 0) Vse spore, ki nastanejo med no¬ vinarjem in lastnikom iz nameščenskega raz¬ merja, rešuje razsodišče. ( 2 ) To razsodišče je v vseh večjih krajih, kjer izhaja več listov, stalna ustanova; njeno kontinuiteto pa vzdržuje predsednik, ki ga ime¬ nuje izmed državnih sodnikov v tem kraju mi¬ nister pravde za tri leta. ( 3 ) Razsodnika (največ dva) imenujeta v vsa¬ kem posameznem primeru novinar in lastnik, ki sta v sporu. ( 4 ) Tožba se vloži pri predsedniku razsodi¬ šča, ki pozove v petih dneh po prejemu tožbe obe stranki, naj imenujeta svoja razsodnika. Ce se to ne zgodi v dvanajstih dneh, imenuje razsod¬ nika predsednik sam v nadaljnjih osmih dneh. ( 5 ) Razsodba razsodišča je izvršna po razgla¬ sitvi in zoper njo ni ne priziva ne rekurza. 213 IV. Novinarska uredba ( 6 ) Vse razsodbe razsodišč morajo njih pred¬ sedniki priobčiti Novinarskemu udruženju in Udruženju lastnikov listov. II. poglavje Zavarovanje novinarjev za starost in invalidnost § 14 do § 2?. Te določbe je ukinil čl. 5 uredbe z zakonsko močjo o razširitvi pokojninskega zavaro¬ vanja nameščencev na novinarje z dne 10. marca 1939 (Sl. N. 58/XV, Sl. L. 129). III. poglavje Prehodne in končne določbe § 28. — Z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, izgube moč vse dosedanje pogodbe in se morajo skleniti nove 1 skladno z uredbo. 1 Gl. odst. ( s ) čl. 2 te uredbe. § 29. — Ko stopi ta uredba v veljavo, pre¬ stanejo veljati za novinarje določbe zakona o občem pokojninskem zavodu, ki velja v Slove¬ niji in Dalmaciji. Celokupni znesek prispevkov, ki so ga vplačali v ta zavod novinarji, se mora najkasneje v šestih mesecih, ko stopi ta uredba v veljavo, prenesti v pokojninski fond novinar¬ jev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta § je ukinjen s čl. 5 uredbe, cit. pri § 14 te uredbe. § 30. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah". V Beogradu, dne 25. septembra 1926. 214 Viničarski red Viničarski red — § 1 V. V. Uredba o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem ' 2 (viničarski red) Uvodna določila § 1. — ( 4 ) Viničarji so osebe, ki jih najame 1 vinogradnik, da mu obdelujejo vinograd v iz¬ meri najmanj l A ha (5.000 m 2 ) proti plačilu v denarju in naturalijah, 2 žive pa v lastnem go¬ spodinjstvu v vinogradnikovi zgradbi ter imajo za pravilno izvrševanje svoje službe potrebno strokovno usposobljenost. 3 Če k vinogradu spa¬ dajo tudi druge kulture, more vinogradnik vi¬ ničarje najeti tudi za obdelovanje teh. ( 2 ) Viničarji morejo biti tudi osebe ženskega spola. ( 3 ) Službeno razmerje viničarjev se ureja po določilih te uredbe. 4 1 Sl. L. 338. 2 Uredba je izdana na podlagi pooblastila v t. 2 § 91 fin. zakona za 1. 1939/40, ki določa: Ban dravske banovine se pooblašča, da sme po zaslišanju banskega sveta z uredbo izpremeniti in dopolniti uredbo o vi¬ ničarskem redu z dne 20. julija 1928. — Zato velja uredba samo za nekdanjo mariborsko oblast. Za območje banovine Hrvatske in Slavonije velja vinogradniški red. izdan z naredbo hrv.-slav.-dalm. deželne vlade z dne 28. julija 1885, št. 46. 215 v. Viničarski red 1 Pač sklene z njimi službeno pogodbo po § 1151 o. d. z. (§ 4 te uredbe). 2 Gl. § 6 te uredbe. 3 Gl. § 2 te uredbe; kazen po § 42, t. a; prehodne določbe v § 43. 4 Gl. op. 1 k § 5 te uredbe. Viničarjeva usposobljenost § 2. — Za viničarja je strokovno usposobljen, kdor je izpolnil 21. leto starosti in je z uspehom dovršil vinarsko šolo ali 9 mesečni viničarski tečaj, ali pa je opravil viničarski izpit po do¬ ločbah te uredbe, kar mora dokazati s predpi¬ sanimi spričevali. Pridobljena usposobljenost se mora vpisati v viničarjevo poslovno knjižico (§ 43). 1 1 Prehodne določbe v § 43. § 3. — P) Pravico delati viničarski izpit imajo osebe obojega spola, ki so stare najmanj 21 let in so bile najmanj tri leta zaposlene pri vino¬ gradniških delih. Izpit se dela pred komisijo, ki je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Komisijo imenuje ban. Predsednik mora biti vi¬ narski strokovnjak, člana pa kvalificiran vino¬ gradnik. ki ga predlaga Vinarsko društvo v Ma¬ riboru, in kvalificiran viničar, ki ga predlaga Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru. ( 2 ) Izpit je praktičen in teoretičen. ( 3 ) Natančnejše določbe o opravljanju izpita predpiše ban s posebnim pravilnikom do 31. de¬ cembra 1939. 1 1 Gl. pravilnik o opravljanju viničarskega izpita z dne 6. aprila 1940, III/4 št. 2608/6 (Sl. L. 143). 216 §§ 2-5 V. Nastanek službenega razmerja S 4. — Službeno razmerje nastane s službeno pogodbo, ki jo morata vinogradnik in viničar skleniti 1 pred nastopom službe. Pogodba se mora napraviti v dveh enakih izvodih na obrazcu, ki ga predpiše ban. 2 En izvod pogodbe dobi vino¬ gradnik, 'drugega viničar. Pogodba dobi obvezno moč, ko jo pogodbenika podpišeta. 2 1 Namreč v pismeni obliki: kazen po g 42, t. b. 2 Obrazec službene pogodbe je predpisan dne 11. oktobra 1919, Sl. L. 523, popravek z dne 22. no¬ vembra 1939, Sl. L. 651. 3 Gl. § 886 o. d. z. § 5. — 0) Pogodba ne sme nasprotovali določ¬ bam te uredbe. 1 ( 2 ) Pogodba mora vsebovati izčrpen seznam del, ki jih mora viničar opravljati, število oseb, starih nad 16 let, ki jih mora imeti viničar na razpolago za viničarska dela, število živine, ki jo mora imeti viničar, in število živine, ki jo mora rediti za gospodarja, 2 ter prejemke, 3 ki jih dobi viničar zase in za svoje delovne moči za navedena dela. ( 3 ) Ako pogodba ne vsebuje določil, ki so po uredbi obvezen del pogodbe (§ 41), veljajo do¬ ločila uredbe. Ako pogodbenika nista svojih dolžnosti in pravic določila v vseh nadrobnostih, velja, da so nadrobnosti urejene tako, kakor so bile pod neposrednim viničarjevim prednikom, vendar se v nobenem primeru ne smejo zmanj¬ šati pravice in ugodnosti, ki jih ima viničar po tej uredbi. Za ostala dvomljiva vprašanja ve- 217 v. Viničarski red ljajo v prvem redu določbe občega državljan¬ skega zakonika, v drugem redu pa krajevni običaji. ( 4 ) Kot viničarjeve delovne moči so upošte¬ vane samo osebe, ki žive v skupnem gospodinj¬ stvu z viničarjem, so delazmožne in so dovršile 16. leto starosti. 4 Ako se število dogovorjenih de¬ lovnih moči zniža brez krivde viničarja (smrt, huda bolezen, vojaška služba in podobno), sme viničar izpadlo delovno moč nadomestiti z na¬ jetim delavcem ali delavko, ako je to za oprav¬ ljanje viničarjeve službe nujno potrebno. ( 5 ) Za lažja dela (paša, pobiranje sadja, su¬ šenje krme, grabljenje listja, spravljanje rožja itd.) se smejo po posebnem dogovoru uporab¬ ljati tudi v skupnem viničarjevem gospodinj¬ stvu živeče mlajše 5 delazmožne moči; v tem pri¬ meru veljajo tudi zanje določila te uredbe, razen določil o viničarjevih prejemkih 6 in delovnem času. 7 Vendar se mora zanje čas 8 določiti tako, da delo ne bo škodovalo njihovemu zdravju in šolskemu pouku. 9 10 1 Pač samo v mejah prisilnih določb, ki jili na¬ števa § 4-1 te uredbe. 2 Pač vinogradnika. 3 Izprememba prejemkov § 7 te uredbe. 4 Kazen po § 4-2, t. c. 3 Pod 16 let. 6 Gl. § 6 te uredbe. 7 Gl. § 9 te uredbe. 8 Pač lega in dolžina. 9 Po § 111 zakona o osnovnih šolah (cit. pri § 1151 o. d. z.) se učenci ljudskih šol sploh ne smejo jemati v najemno delo. 10 Kazen po § 42, t. c. 218 §§ 5-6 V. Viničarjevi prejemki § 6. — O Viničar ima sledeče prejemke: a) prosto stanovanje v vinogradnikovi zgrad¬ bi; če k zgradbi spada vrt za zelenjavo, dobi tudi tega; b) na vsakega l A ha vinograda, ki ga obdeluje za vinogradnika, najmanj % ha deputatne zemlje (sposobne za pridelavo žitaric in okopavin) in ravno toliko travišča; če pri vinogradu ni za¬ dostne deputatne zemlje, mora vinogradnik na¬ mesto manjkajoče deputatne zemlje dajati vini¬ čarju letno najkasneje do 1. novembra toliko krušnega zrnja oziroma krompirja, kolikor hi se ga povprečno pridelalo na manjkajoči povr¬ šini; v tem primeru se računa, da se pridela 100 kg krušnega zrnja na 20 arih in 200 kg krompirja na 5 arih; če ni zadostnega travišča, mora vinogradnik dajati viničarju odgovarjajočo količino krme po odbitku stroškov pridelane ali protivrednost v denarju; c) steljo, ki jo oskrbi vinogradnik sam; k stroškom spravljanja stelje za vinogradnikovo živino prispeva vinogradnik polovico; č) če ima viničar svojo družino ali popolni ha¬ sek vinogradnikove živine (mleko in tele), nosi stroške spravljanja krme viničar, drugače pa vsak polovico; d) ne glede na to, čigava je živina, ki jo vi¬ ničar redi, razpolaga z gnojem, ki se pridela od 1. decembra do 30. aprila, viničar, vendar le v korist deputatne zemlje in travišča, z ostalim pa razpolaga vinogradnik; 219 v. Viničarski red e) viničar mora dobiti kot nagrado poleg ko¬ ličine vinskih tropin, določene v pogodbi, še din 100'— letno od vsakega A ha vinograda, iki ga viničar obdeluje; nagrado je plačati do 1. no¬ vembra; če vinograd obdeluje več viničarjev skupno, se nagrada deli med viničarje soraz¬ merno številu njihovih delovnih moči; f) poleg gorenjih prejemkov dobiva viničar zase in za svoje delovne moči pogojeno dnevno mezdo za vsako delovno moč in za vsak dejan¬ ski delovni dan, ko delajo bodisi sam bodisi nje¬ gove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu; ta mezda mora zna¬ šati najmanj: za navadna dela v poletnih me¬ secih po din 10’—, v zimskih po din 8"—, za kva¬ lificirana in težja dela, našteta v predzadnjem odstavku tega paragrafa, pa v poletnih mesecih po din 12’50, v zimskih po din 10 ’—} ( 2 ) Od zgoraj določene mezde ali od letne na¬ grade sme vinogradnik odračunati srednjo vred¬ nost tistih prejemkov v naravi, ki jih viničar po pogodbi dobi mimo onih, določenih v tč. a) do d) tega paragrafa. 2 Če so ti prejemki v zem¬ ljiščih, se računa kot srednja vrednost legi in kakovosti zemlje ustrezajoča najemninska vred¬ nost zemljišča v dotičnem kraju, če pa so ti prejemki v drugačnih naturalijah, se srednja vrednost računa po vrednosti dotičnih prejem¬ kov na mestu samem. ( 3 ) Če je dogovorjeno, da se vinograd obde¬ luje ali posamezna dela v vinogradu ali na osta¬ lem vinogradnikovem posestvu opravljajo v akordnem delu, dnevna mezda v akordu ne sme biti manjša od .zgoraj določene dnevne mezde, 220 §§ 6—8 V. pri čemer se računa, da je za obdelovanje enega orala vinograda potrebnih 100 delovnih dni, ne vštevši tretjo kop. ( 4 ) Za kvalificirana in težja dela se štejejo: rigolanje, cepljenje, škropljenje, žveplanje, je¬ senska ali zimska globoka kop in rez. ( 5 ) Višino minimalnih mezd, določenih pod tč. f), more ban spremeniti po zaslišanju Vinar¬ skega društva v Mariboru in Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru. Določbe § 6 so prisilne (§ 4-1). Prehodne določbe v odst. p) § 44 te uredbe. 1 Dospevanje: § 13. 2 Opozorilo kr. banske uprave občinam (avgusta 1939): zaračunavanje deputatov v minimalno mezdo sicer ni nedopustno, vendar se s tem višina dose¬ danjih celokupnih prejemkov nikakor ne sme zni¬ žati po dol. § 44, odst. ( 2 ), ki določa, da če viničar ima, ko stopi ta uredba v veljavo, višje prejemke kot jih določa ta uredba, se ti prejemki pred 1. no¬ vembrom ne morejo izpreminjati. 8 7. — Pogodbeno dogovorjeni prejemki se smejo ob pogojih te uredbe v teku službene dobe spremeniti le ob koncu službenega leta za na¬ prej. Vsaka taka sprememba se mora zabeležiti v pogodbi. Glede izpremembe dosedanjih prejemkov odst. ( 2 ) § 4*4. § 8. — P) Najkasneje do 31. januarja vsakega leta morata viničar in vinogradnik napraviti pismen obračun glede prejemkov in vrednosti dela, ki so ga opravili viničar in njegove delovne moči v preteklem službenem letu (1. november do 31. oktobra). 221 v. Viničarski red ( 2 ) Vinogradnik mora najkasneje do 31. de¬ cembra pozvati viničarja k sestavi obračuna. 1 Ce se viničar do 31. januarja brez upravičenega razloga ne odzove pozivu vinogradnika in s tem sestavo obračuna onemogoči, izgubi pravico do prejemkov, ki ne bi bili že izplačani. Ko je ob¬ račun obojestransko sestavljen in sklenjen, vi¬ ničar ne more ničesar več zahtevati od vinograd¬ nika razen neizplačanih zneskov, izvirajočih iz obračuna. Ce se vinogradnik in viničar ne mo¬ reta sporazumeti pri sestavi obračuna, razsoja o sporu viničarska komisija (§ 27). ( 3 ) Obračun se napravi v dveh izvodih. En iz¬ vod obračuna dobi vinogradnik, drugega pa vi¬ ničar. Določbe § 8 so po svoji naravi prisilne (§ 41). 1 Kazen po § 42, t. d. Delovni čas § 9. — ( x ) Delovni čas znaša pri lastni hrani (deri) v letnih mesecih od 7. do 12. in od 13. do 18. ure, v zimskih mesecih pa od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. Ta delovni čas se more s pogodbo skrajšati. V letnih mesecih ima viničar dopoldne in popoldne po pol ure odmora. Viničarjevi go¬ spodinji traja opoldanski odmor pol ure več. 1 ( 2 ) Pri hudi vročini ali ob nestanovitnem vremenu se sme delovni čas preložiti tudi na druge ure. (®) Letni delovni čas se računa od 1. marca do 31. oktobra. ( 4 ) Ce viničar pri delu dobiva od vinograd¬ nika vsednevno hrano, ne velja zanj delovni čas, 222 9—11 V. določen v tein paragrafu, marveč delovni čas, ki je v kraju običajen ob vinogradnikovi hrani. Določbe § 9 ,so prisilne (§ 41). Prehodne določbe v odst. P) § 44. 1 Glede mater odst. ( 2 ) § 15. Nadure § 10. — Kar dela viničar preko časa, določe¬ nega v § 9, kakor tudi kar dela ponoči in ob ne¬ deljah in praznikih, se šteje za nadurno delo. Za nadurno delo pripada viničarju 50% višja me¬ zda kakor za recimo dnevno delo. Pri spravljanju sadja in ob trgatvi pripada delavcem samo nor¬ malna mezda, če so preko noči popolnoma oskrb¬ ljeni s hrano. Viničar se ob nedeljah in praznikih ne more siliti k delu brez razloga. 1 Določbe § 10 so prisilne (§ 41). Prehodne določbe v odst. 0) § 44. 1 Kazen po § 42, t. č. Dolžnosti viničarja § 11. •— ( 1 ) Viničar je dolžan nastopiti službo ob določenem času z dogovorjenim številom de¬ lovnih moči in dogovorjenim številom živine. 1 ( 2 ) Dokler ima vinogradnik na posestvu delo. mora imeti viničar pogojeno število ljudi in ži¬ vine na razpolago izključno za dela na posestvu. 2 ( 3 ) Vinogradniška dela mora opravljati stro¬ kovno pravilno in ob pravem času ter je dolžan vestno izpolnjevati vse odredbe vinogradnikove in nadrejenih uslužbencev, ki se tičejo njegove službe. ( 4 ) Viničar je glede vinogradniškega posestva vinogradnikov zaupnik; takoj mora naznaniti vi- 225 v. Viničarski red nogradniku vsako poškodbo na zemlji ali po¬ slopjih in mora zastaviti vse svoje moči, da ob¬ varuje vinogradnika vsake škode, posebno škode po požaru, po tatvini na grozdju, sadju. krmi. drveh, stelji, orodju itd. ( 5 ) Brez vinogradnikovega dovoljenja ne sme viničar nikomur oddati svojega stanovanja. 1 Kazen po § 4-2, t. e. 2 Kazen po § 42, t. e. S 12. — Viničar in njegovi ljudje se morajo proti svojemu vinogradniku vesti dostojno in njemu in njegovim ljudem izkazovali primerno spoštovanje. Dolžnosti vinogradnika § 13. ■— Vinogradnik je dolžan viničarja spre¬ jeti v službo ob določenem času, mu izročiti do¬ govorjeno stanovanje in deputatno zemljo ter mu dajati dogovorjene prejemke za opravljeno delo. 1 Izplačilo se mora'vršiti konec vsakega tedna. 1 Kazen po § 42, t. f. S 14. — (') Viničarjevo stanovanje naj po možnosti obsega kuhinjo, shrambo in za vsak za¬ konski par viničarjevih družin po eno sobo, pri rodbinah, ki imajo več ko štiri delovne moči, pa dve sobi. Stanovanje mora ustrezati splošnim hi¬ gienskim zahtevam in ne sme biti slabše, kakor so druga kmetijska stanovanja v dotičnem kraju. ( 2 ) Tudi za pogojeno število živine morajo biti na raizpolago primerni hlevi. ( :t ) Posestnik 1 mora primerno popravljati in vzdrževati poslopja na svoj račun. Posebno je 224 §8 12—17 V. dolžim skrbeti za higiensko stanje in požarno varnost poslopja. Vendar pa viničar ne more zahtevati preureditve stanovanja v teku pogod¬ bene dobe. Določbe odst. ( s ) § 14. so prisilne (§ 41). 1 Vinogradnik, torej službodavec. § 15. — ( J ) Pijača, ki jo dobi viničar, mora biti zdrava in nepokvarjena in ne sme biti po¬ narejena. Šmarnica je prepovedana. ( 2 ) Materam, poročenim in neporočenim, se mora dati priliika, da doje svojo deco. Zaradi tega se jim ne smeta skrajšati redni odmor 1 in mezda. 2 3 Določbe § 15 so prisilne (§ 41). 1 § 9. 2 § 6 . 8 Kazen po § 42, t. g. S 16. —• Vinogradnik mora z viničarji in nji¬ hovimi ljudmi dobro ravnati; odgovoren je tudi za ravnanje svojih rodbinskih članov in svojih nameščencev, kolikor se tiče posledic po tej uredbi. Občasna ukinitev službenega raz¬ merja § 17. — Službene pogodbe morajo vinograd¬ niki in viničarji sklepati za dobo treh let. Služ¬ beno razmerje se prične s 1. novembrom in konča po treh letih z 31. oktobrom. Prvo leto je po¬ izkusna doba; v tem letu se sme službeno raz¬ merje odpovedati brez navedbe razloga v času od 1. do 15. avgusta. Če se v tem roku službeno razmerje odpove in z istim viničarjem sklene 225 15 v. Viničarski red nova službena pogodba, se mora novo službeno razmerje skleniti brez poizkusne dobe. Če pa se v določenem roku v poizkusni dobi službeno raz¬ merje ne odpove, velja sklenjena pogodba še za nadaljnji dve leti. V tretjem letu se more služ¬ beno razmerje odpovedati brez navedbe razloga v času od I. do 15. avgusta, sicer se pogodba avtomatično podaljša za nadaljnjo dobo treh let, toda brez poizkusne dobe. Prav to velja za vsako nadaljnjo triletno dobo. Določbe § 17 so prisilne (§ +1). Gl. op. 2 k § 44. § 18. — Razen v primerih navedenih v § 17, sme vinogradnik viničarju odpovedati službo tudi še: a) če sta vinogradnikova zgradba, v kateri stanuje viničar, ali vinograd prešla v last druge osebe, ali če sta določena kot užitek in se to do¬ kaže s pravnoveljavnimi listinami; b) če viničar nima na razpolago onega števila oseb za viničarska dela, ki jih mora imeti po po¬ godbi (odst. ( 2 ) in ( 4 ) § 5 uredbe); c) če vinogradnika zadene gospodarski po¬ lom, ali č) če vinogradnik spremeni kulturo vinograda v taki meri, da površina vinograda, ki ga je vi¬ ničar obdeloval, ne doseže A ha. Določbe § 18 so prisilne (§ 41). Prehodne določbe v odst. ( 1 ) § 44. § 19 . — Razen v primerih, navedenih v § 17, sme viničar vinogradniku odpovedati službo tudi še: §§ 18—22. V. a) v primerih tč. a) § 18; b) če se preseli na drugo posestvo kot lastnik, zakupnik ali užitkar, ali c) če je hudo ali dalj časa bolan in se s tem zmanjša število pogodbeno določenih delovnih moči (§ 5 uredbe). Določbe § 19 so prisilne (§ 4-1). Prehodne določbe v odst. (j) § 44. § 20. — Ban sme po potrebi spremeniti dobo službenega razmerja, določeno v § 17, m določiti še nove primere za odpoved službenega razmerja po §§ 18 in 19. 8 21. — V primerih §§ 18 in 19 se odpove služba v času od 1. do 15. avgusta. Utemeljenost odpovedi mora potrditi viničarska komisija. Pri¬ javo odpovedi je predložiti komisiji najkasneje do 20. avgusta, sicer velja, da je odpoved pre¬ klicana. Prehodne določbe v odst. (’) § 44. § 22. — (’) Sprememba v osebi vinogradnika nima za viničarja glede na pogodbeno službeno razmerje za tekoče službeno leto nobenih po¬ sledic. ( 2 ) Ako umre viničar, ima vdova pravico sto¬ piti na mesto svojega moža v službeno razmerje za vso še preostalo službeno dobo (§ 17). Tako pravico imata tudi viničarjev sin ali hči, če sta polnoletna. Med več upravičenci izbere nasled¬ nika vinogradnik. Vendar sme vinogradnik v tem primeru odpovedati službo po 8 21, ako nima no- 227 15 * v. Viničarski red ben polnoletni član viničarske družine predpi¬ sane usposobljenosti za viničarja (§ 2). Določbe § 22 so prisilne. Prehodne določbe v odst. (’) § 44. Selitev viničarja § 23. — (’) Selitev se vrši v času od I. do 11. novembra. Ako se vinogradnik in viničar spo¬ razumeta, se selitev lahko vrši tudi v drugem času, n. pr. spomladi. ( 2 ) Ko viničar zapusti svojo službo, mora v redu izročiti vinogradniku vse, kar mu je dal v uporabo, oskrbo in varstvo. Če viničar ni imel lastne živine, sme vzeti s seboj le toliko sena in slame, kolikor ju je pripeljal s seboj pri vstopu v službo. Če pa je viničar imel lastno živino, sme vzeti s seboj le toliko sena in slame, ko¬ likor mu je tega preostalo na koncu službene dobe in je njegova last. V vsakem primeru sme odpeljati toliko drv, kolikor jih je pripeljal s seboj. Gnoj ostane gospodarju brez odškodnine. Stroške selitve nosi viničar. ( 3 ) Viničarja, ki je zapustil službo pri dru¬ gem vinogradniku proti določbam le uredbe, vi¬ nogradnik ne sme sprejeti v službo in odgovarja za vso škodo, ki bi s tem nastala drugemu vino¬ gradniku. 1 1 Kazen po § 42, t. h. Predčasna ukinitev službenega raz¬ merja § 24. — Viničarska pogodba more prenehati’ predčasno po krivdi viničarja ali po krivdi vi¬ nogradnika. §8 25—26 V. 1 Z odpustom, ali izstopom (§ 1162 o. d. z.), ki se obravnavata pred viničarsko komisijo (8 27). 8 25. — 0) Po krivdi viničarja more prene¬ hati službeno razmerje: a) ako je viničar zagrešil tatvino, goljufijo, poneverbo ali zlonamerno poškodbo tuje last¬ nine v škodo svojega gospodarja ali njegovih svojcev; b) ako hudo krši svoje službene dolžnosti, zlasti ako se ne pokorava gospodarjevim na- redbam ali naredbam nadrejenih nameščencev glede obdelovanja vinograda, ako se vda pijan¬ čevanju, ali ako po svoji krivdi postane nespo¬ soben za opravljanje službe; c) ako zanemarja živino, ki se mu je dala v oslkrbo, in to vkljub opominom gospodarja ali nadrejenih nameščencev; č) ako svoje delovne moči ali vinogradnikovo vprežno živino brez dovoljenja vinogradnikove¬ ga ali nadrejenih nameščencev kljub izrečni prepovedi uporablja drugod, ali ako to stori s svojo živino, dokler ni domače delo opravljeno; d) ako je svojega gospodarja ali njegove svojce oziroma sebi nadrejene nameščence ob¬ čutno žalil ali z njimi surovo ravnal. ( 2 ) V teh primerih odgovarja viničar tudi za dejanja svojih delovnih moči in drugih družin¬ skih članov, kolikor se to tiče posledic po tej uredbi. Določbe § 25 so prisilne (§ 4-1). 8 26. — (') Po krivdi vinogradnika more pre¬ nehati službeno razmerje: 229 v. Viničarski red a) ako je vinogradnik z viničarjem ali nje¬ govimi svojci surovo ravnal; b) ako viničar brez škode za svoje ali svojih družinskih članov zdravje ali nravnost ne more nadaljevati službenega razmerja; c) ako vinogradnik viničarju pogojeno plačo neupravičeno zadržuje ali odteguje; č) ako vinogradnik zakrivi nravstven pre- grešek, bodisi proti viničarju, bodisi proti čla¬ nom njegove družine. ( 2 ) V vseh teh primerih odgovarja vinograd¬ nik tudi za dejanja svojih rodbinskih članov in nastavljencev, kolikor se to tiče posledic po tej uredbi. Določbe § 26 so prisilne (§ 41). Viničarska komisija § 27. — Vinogradnik ali viničar se morata glede vseh sporov, izvirajočih iz viničarskega razmerja, posebno pa, ako hočeta uveljaviti predčasno prenehanje službenega razmerja iz razlogov, naštetih v §§ 25 in 26, s takim predlo¬ gom obrniti na viničarsko komisijo bodisi ustno bodisi pismeno. Prehodne določbe v odst. P) § 44. § 28. — 0) V vsaki občini, ikjer so viničarji, obstoji posebna viničarska komisija iz treh članov. ( 2 ) Predsednik komisije je župan občine, v kateri je posestvo, na katerem je viničar zapo¬ slen. Drugega člana imenuje vinogradnik, tre¬ tjega pa viničar. 230 §§ 27—30 V. ( 3 ) Stranka, ki predlaga postopek pred vini¬ čarsko komisijo, mora hkrati s predlogom ime¬ novati svojega člana komisije. Ce tega ne stori, velja, da predlog ni bil vložen. Predsednik mora takoj po prejemu predloga obvestiti nasprotno stranko o predlogu in jo pozove, naj najkasneje v roku 2 dni imenuje svojega člana komisije. Če nasprotna stranka to opusti, imenuje dotič- nega člana predsednik komisije iz vrste, kateri pripada stranka. Postopek pred viničarsko komisijo § 29. — l 1 ) Komisija je sklepčna, ako so na¬ vzoči vsi člani. Na predsednikovo mesto mora stopiti njegov namestnik pri občini, ako se ob¬ ravnava predsednikova zadeva ali zadeva nje¬ govih sorodnikov in svalkov do tretjega kolena. ( 2 ) Sklepa se z večino glasov. Pri enakosti glasov odločuje predsednik. § 30. — i 1 ) Predsednik viničarske komisije mora o vsakem predlogu, ki ga stavi vinograd¬ nik ali viničar, razpisati in izvesti ustno raz¬ pravo v roku 14 dni po prejemu predloga, ako pa se zahteva predčasno prenehanje službenega razmerja (§§ 25 in 26), pa v roku 8 dni po pre¬ jemu predloga. PIkrati mora na ustno razpravo pismeno povabiti oba ostala člana komisiie >n obe stranki. ( 2 ) Ako član 'komisije neupravičeno izostane, ga kaznuje pristojna občinska uprava oziroma predsednik mestne občine z globo 10' —do 200'— din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 4 dni. Proii tej razsodbi je do- 231 v. Viničarski red pustna pritožba po zakonih o občinah. Kazen se steka v viničarski sklad pri kraljevski banski upravi. ( 3 ) Ce predlagatelj ni prišel, velja, da je predlog umaknil. Ce pa tožena stranka ni prišla, razpravlja komisija v njeni odsotnosti. ( 4 ) Stranka se sme dati zastopati po poobla¬ ščencu. Ako stranka iz utemeljenih razlogov ne bi mogla priti na razpravo, in to dva dni pred razpravo sporoči komisiji, se mora razprava preložiti, a največ za dobo 5 dni. ( 5 ) V vsakem primeru mora komisija najprej poizkusiti, da doseže poravnavo. ( 8 ) O razpravah pred viničarsko komisijo je voditi zapisnik, iz katerega morajo biti razvidni predlogi strank in sklepi viničarske komisije. Kot zapisnikar se lahko pritegne občinski tajnik, ako viničarska komisija ne določi kako drugače. ( 7 ) Zapisnik o razpravi podpišejo talkoj po njenem zaključku poleg zapisnikarja vsi člani komisije. Ce odkloni kateri član komisije pod¬ pis, se mora to ugotoviti v zapisniku. ( 8 ) Utemeljeno pismeno razsodbo mora ko¬ misija izdati v roku treh dni. Podpiše jo pred¬ sednik. § 31. — (*) Ako se je komisija uverila, da je razlog za predčasno ukinitev službenega raz¬ merja v krivdi vinogradnika, izreče po ugoto¬ vitvi morebitne škode, ki jo je utrpel viničar, da mora vinogradnik viničarju povrniti ugo¬ tovljeno škodo; če viničar tudi pred komisijo vztraja na predčasni ukinitvi službenega raz¬ merja, izreče komisija, da je službeno razmerje 232 §§ 31—33 V. predčasno ukinjeno in da sme viničar zapustiti službo, brž ko razsodba postane pravnomočna. ( 2 ) Ce se izkaže, da je kriv viničar, obsodi ko¬ misija viničarja na povračilo morebitne škode; če vinogradnik tudi pred komisijo vztraja na predčasni ukinitvi službenega razmerja, izreče komisija, da je službeno razmerje predčasno ukinjeno in da mora viničar zapustiti službo naj¬ pozneje v 14 dneh, v primerih tč. b) in d) § 25 pa najpozneje v 8 dneh pravnomočnosti razsodbe. ( :i ) Na predlog stranke razsoja komisija tudi o drugih primerih povračila škode iz službenega razmerja, ki niso v zvezi z ukinitvijo službenega razmerja, kakor tudi o sporih glede prejemkov. § 32. — Proti razsodbi viničarske komisije, v kolikor se tiče ukinitve službenega razmerja (§8 18, 19, 22, 25 in 26), se more pri predsedniku viničarske komisije v roku 5 dni od dneva pri- občitve razsodbe vložiti pritožba na nadrejeno občenpravno oblastvo. ki odloča dokončno. Nad¬ rejeno občeupravno oblastvo mora rešiti pritožbe glede predčasne ukinitve službenega razmerja (§§ 25 in 26) najkasneje v 8 dneh po prejemu, glede ukinitve službenega razmerja po §§ 18, 19 in 22 pa najkasneje v roku 15 dni po prejemu. 8 33. — Stranka, ki se ne zadovolji z razsodbo viničarske komisije, v kolikor se ta tiče odškod¬ nine oziroma prejemkov, se more s svojim za¬ htevkom obrniti na redno sodišče, mora pa to storiti v roku 60 dni od dneva priobčit ve raz¬ sodbe komisije. 1 1 Prim. § 35. 233 v. Viničarski red § 34. — Izvršba razsodb komisije o povračilu škode oziroma o dolžnosti plačila prejemkov, če se stranka ne obrne na redno sodišče, kakor tudi izvršitev razsodb komisije oziroma občeuprav- nega oblastva glede ukinitve službenega raz¬ merja se vrši po predpisih o izvršilnem posto¬ panju pred političnimi oblastvi. 1 Predlog je vložiti pri občini na sedežu komisije, ki je iz¬ rekla razsodbo. 1 § 142 i. sl. zakona o občem upravnem postopku z dne 15. decembra 1930 (Sl. N. 271/XCIII, Sl. L. 26 ex 1931); glede sodne izvršbe § 160 tega zakona. S 35. — Kljub izvršnosti razsodbe o ukinitvi službenega razmerja more stranka pred rednim sodiščem uveljaviti svoj polni odškodninski za¬ htevek zaradi neizpolnitve službene pogodbe, ako misli, da razsodba komisije ali občeuprav- nega oblastva stvarno ali pravno ni utemeljena. To tožbo je vložiti v roku 60 dni po pravnomoč¬ nosti razsodbe. § 36. — Poravnave, sklenjene pred viničarsko komisijo, imajo veljavo sodnih poravnav. O po¬ ravnavi se napravi zapisnik v smislu § 29: razen tega se izda še posebna listina, ki jo podpiše predsednik. Posebne določbe o odškodnini pri predčasni ukinitvi službenega razmerja § 37. — P) Ako se je službeno razmerje uki¬ nilo po krivdi vinogradnika, mora ta viničarju povrniti vrednost žetve, ki bi jo viničar predvi- 234 §§ 34—39 V. doma dosegel na deputaini zemlji, kakor tudi stroške selitve. ( 2 ) Ako se je službeno razmerje ukinilo po krivdi viničarja, mn mora vinogradnik povrniti samo vrednost semena in vrednost dela na de- putatni zemlji. ( 3 ) Odškodnina ne more znašati več, kakor znaša povprečna krajevna vrednost pridelkov oziroma dela glede na način obdelovanja na de- putatni zemlji. Določbe § 37 so prisilne (§ 41). Pravica združevanja § 38. — Viničarji imajo pravico združevati se v posebna strokovna društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in socialnih interesov. Določbe § 38 so prisilne (§ 41). Gl. § 35 z. o zašč. del. (XV) in op. Viničarski sklad § 39. — P) Pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani se ustanavlja po¬ seben viničarski sklad, v katerega se stekajo prispevki in kazni iz te uredbe. Sklad se upo¬ rablja za podpore viničarjem in njihovim svoj¬ cem v primerih dolgotrajne bolezni, onemoglosti in smrti. ( 2 ) Natančnejša določila o plačevanju v sklad in o upravljanju in o uporabljanju tega sklada predpiše ban s posebnim pravilnikom. 1 1 Še ni izšel. 235 v. Viničarski red Kazni § 42. — (*) Kaznuje se z denarno kaznijo od 10’— do 1000’— dinarjev, ob neplačilu v odre¬ jenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni: a) imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vino¬ grada, ki sprejme v službeno razmerje po § 1 osebo, ki nima po § 2 predpisane kvalifikacije za viničarja; b) kdor sprejme viničarja ali stopi v službo kot viničar brez pismene pogodbe po določbi § 4; c) vinogradnik, ki uporablja osebe pod 16. le¬ tom starosti ali zdravniško spoznane delane- zmožne za delovne moči (odst. 4. § 5), ali ki uporablja mlajše delovne moči v nasprotju s predpisom zadnjega stavka odstavka 5. § 5; č) vinogradnik, ki sili viničarja ali njegove delovne moči, da morajo delati ob nedeljah in praznikih brez nujnega razloga (§ 10); d) vinogradnik, ki zakrivi, da se obračun ne napravi pravočasno (§ 8); e) viničar, ki krši predpis odst. 1 § 11, ali ki namerno krši predpis odst. 2. navedenega para¬ grafa; f) vinogradnik, ki ne sprejme viničarja v službo ob določenem času ali mu ne izroči dogo¬ vorjenega stanovanja ali deputatne zemlje (§ 13); g) vinogradnik, ki ravna proti predpisom § 15; h) vinogradnik, ki krši predpis tretjega od¬ stavka § 23. ( 2 ) Kazni izrekajo občeupravna oblastva prve stopnje v korist viničarskega sklada. 236 §§ 42—43, 40 V. ( 3 ) Proti izreku kazni je dopustna pritožba v roku 15 dni na kraljevsko bansko upravo. Prehodne določbe 8 45. — (‘) Viničarji, ki imajo veljavne vini¬ čarske knjižice, predpisane po dosedanjih pred¬ pisih o viničarskem službenem razmerju, in so dejansko služili kot viničarji, se štejejo kot za viničarsko službo sposobni po § 5 te uredbe, ne glede na dobo njihove dosedanje zaposlitve v tej stroki. Kot dokaz njihove usposobljenosti velja še nadalje viničarska knjižica. Vendar si morajo tudi ti viničarji priskrbeti predpisane poslovne knjižice v smislu uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah za delavce in nameščence („Službemi list" št. 288/47 z dne 10. junija 1938). 1 ( 2 ) Do 31. oktobra 1940 se morejo sprejeti v službo za viničarje tudi osebe, ki nimajo po tej uredbi predpisane usposobljenosti za viničarje, toda taki viničarji morajo do 1. avgusta 1940 opraviti viničarski izpit. 1 Gl. uredbo IX (čl. 18, t. 5). § 40. — P) Vsak imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda, ki po svojem glavnem po¬ klicu ni kmet oziroma vinogradnik, ima pa vini¬ čarja, plača letno od V* ha vinograda, ki ga ob¬ deluje viničar, v viničarski sklad pavšalni zne¬ sek din 100'—. Ta znesek sme ban za območje veljavnosti te uredbe po gospodarskih razmerah znižati ali zvišati. ( 2 ) Za kmeta oziroma vinogradnika po svojem glavnem poklicu se šteje, kdor obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine, ali kdor obdeluje 237 v. Viničarski red zemljo s pomočjo tuje delovne moči, če je sam ali so njegovi rodbinski člani fizično pretežno zaposleni v poljedelskih ali vinogradniških delih. ( 3 ) Za kmeta se štejejo tudi osebe, ki morajo zaradi bolezni, starosti ali drugih neizbežnih razlogov obdelovati zemljo s tujimi močmi, ter nedoletni otroci kmetov in zapuščine za kmeti. ( 4 ) V nobenem primeru se ne šteje za kmeta oseba, ki ima dohodek iz razmerja stalne javne ali zasebne službe ali zbog njega (upokojenec), če prejemki iz tega naslova znašajo več kot din 18.000'— letno. Prav tako se ne štejejo za kmeta pravne osebe. ( 5 ) Vendar ne plačujejo prispevka po odst. I. tega paragrafa pravne osebe za tiste vinograde, ki jih uživajo fizične osebe, če po zakonskih predpisih donos teh vinogradov tvori del plače uživalcev, oziroma se jim ta donos šteje v plačo. Prav tako ne plačujejo prispevka cerkvene (ne samostanske) imovine, če je donos vinograda določen za vzdrževanje cerkve ali za kritje stro¬ škov bogoslužja. (“) Plačevanje pavšalnih zneskov predpisuje občeupravno oblastvo prve stopnje. Proti pred¬ pisu je dopustna pritožba po določilih zakona o občnem upravnem postopku . 1 1 § 114 i. sl. zakona o občem upravnem postopku, cit. pri § 54. Splošne določbe § 41. — Pravice, ki pripadajo viničarjem v smislu §§ 6, 9, 10, 14, tretji odstavek, 15, 17, 18, 19, 22, 25, 26, 37 in 38, se z viničarsko pogodbo ne morejo omejiti. 258 §§ 41, 44—46 V. § 44. — ( 4 ) Določbe te uredbe glede mezd, de¬ lovnega časa in nadur [tč. f) iz odstavka 1 ter odst. 2, 5 in 4 § 6 in §§ 9 in 10], glede odpovedi (§§ 18, 19, 21 in 22) ter glede viničarske komi¬ sije in postopka pred njo (§§ 17 1 do 56) so ob¬ vezne za že obstoječa službena viničarska raz¬ merja od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Z istim dnem se prične za ta razmerja poizkusna doba (§ 17) in traja do 31. oktobra 1940. Triletna doba se konča z dnem 31. oktobrom 1942. ( 2 ) Če ima viničar na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, višje celokupne prejemke, kot jih do¬ ločil ta uredba, se ti prejemki pred 1. novem¬ brom 1939 ne morejo spremeniti. ( 3 ) Vse ostale določbe te uredbe so obvezne od 1. novembra 1939 dalje. ( 4 ) Pogodbe za obstoječa viničarska razmerja se morajo spraviti v sklad z določbami te uredbe najkasneje do 1. novembra 1939. 2 1 Pravilno 27. 2 Opozorilo kr. banske uprave občinam (avgusta 1939): Že obstoječa službena razmerja se z ozirom na določbo § 44 v zvezi s § 17 viničarskega reda, ki do¬ loča, da se z dnem, ko stopi nova uredba v veljavo, prične za že obstoječa službena viničarska razmerja poizkusna doba, ki traja do 31. oktobra 1940, do tega termina ne morejo odpovedati, razen kjer so za to podani razlogi, navedeni v uredili. Zaključne določbe § 43. — Določbe te uredbe tolmači avten¬ tično ban. § 46. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske ban- 239 v. Viničarski red ske uprave dravske banovine” 1 v Ljubljani, ob¬ vezno moč pa dobi s 1. novembrom 1959, kolikor ni v prvem in drugem odstavku § 44 določeno drugače. Dosedanje določbe, ki urejajo službena razmerja viničarjev in nasprotujejo določbam prvega in drugega odstavka § 44 te uredbe, se razveljavijo z dnem razglasitve te uredbe, ostale dosedanje določbe, ki urejajo ta razmerja, pa z dnem 31. oktobrom 1959. 1 Namreč 19. julija 1939. V Ljubljani, dne 15. julija 1959. 240 VI. Uredba o gostinskem osebju Uredba o gostinskem osebju. — Člen 1 VI. VI. Uredba o pomožnem osebju v gostinskih obratih 1 Čl. 1 . — V tistih turističnih krajih 1 in večjih mestih, ki jih določi ban 2 po zaslišanju pristojne gospodarske in delavske zbornice, prisilnih združb, imetnikov gostinskih obrti, turističnih ustanov in vodečih organizacij za tujski promet, smejo gostinski obrati, 3 navedeni v t. 1, 2, 5, 5, in 6 odstavika ( 4 ) § 76 zakona o obrtih, 4 zaposlo¬ vati kot pomožno osebje, ki pride v neposredni stik z gosti, samo osebe, ki imajo strokovno iz¬ obrazbo po tej uredbi. 3 1 Seznam klimatskih in turističnih krajev na te¬ melju § 9 zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo z dne 15. junija 1950 (Sl. N. 162/LX1, Sl. L. 120), pravilnik k temu zakonu z dne 20. maja 1951 (Sl. N. 125/XXXV11I, Sl. L. 259), pravil¬ nik o proglašanju turističnih mest... z dne 14. de¬ cembra 1956 (Sl. N. LXXXI11, Sl. L. 44 ex 1937), odlok o krajih, ki se proglašajo za turistične, z dne 22. de¬ cembra 1956 (Sl. N. 298/LXXV, Sl. L. 45); uredba o pospeševanju turizma z dne 20. februarja 1936 (Sl. N. 47/lX, Sl. L. 138). 2 Odredba bana dravske banovine z dne 15. marca 1938 (Sl. L. 147): 1. V Ljubljani, Mariboru, Celju, na Bledu, v krajih Sv. Janez, Sv. Duh in Ukanca ob Bo¬ hinjskem jezeru, v Kranjski g-ori, Rogaški Slatini, Dobrni, Laškem, Rimskih Toplicah in Slatini Raden¬ cih smejo hoteli, restavracije, gostišča (ostajališča), 1 Sl. N. 112/XXXIV, Sl. L. 325. 241 IG VI. Uredba o gostinskem osebju kavarne in penzije zaposlovati kot pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, samo osebe, ki imajo strokovno izobrazbo, predpisano z uredbo o pomožnem osebju v gostinskih obratih. 2. V krajih, označenih pod točko 1, te odredbe, se v hotelih, re¬ stavracijah, gostiščih (ostajališčih) in penzijah pobira od gostov nagrada za pomožno osebje, ki ima nepo¬ sredno opravila z gosti, in sicer največ 10% od zne¬ ska računa. Višino odstotka s prednjo omejitvijo do¬ loči vsak imetnik obrata za svoj obrat. — Nagrada za pomožno osebje, zaposleno pri neposredni strežbi gostov, se sme pobirati na ta način tudi v kavarnah in gostilnah pod t. 1 označenih krajev. O pobiranju nagrade odločijo imetniki kavarn in gostiln sami za svoj obrat. 3. V gostinskih obratih, kjer se pobira nagrada za pomožno osebje po t. 2 te uredbe, je pre¬ povedano pomožnemu osebju, ki ima neposredno opravila z gosti, sprejemati neposredno od gostov napitnino v kakršni koli obliki. V teh obratih je iz¬ obesiti na vidnih mestih napis, da je nagrada za pomožno osebje zaračunana v računu in da je pre¬ povedano pomožnemu osebju sprejemati napitnino neposredno od gosta (čl. 5 odst. 3 uredbe). — Ta od¬ redba stopi v veljavo 1. maja 1938. Gl. tudi naredbo o uporabi te uredbe v Beogradu z dne 12. julija 1937 (Sl. N. 172/LI). 3 Pravilnik o dokazu usposobljenosti za izvrševa¬ nje gostinskih obrti z dne 6. oktobra 193+ (Sl. N. 241/LXII, Sl. L. 678), dop. z dne 29. junija 1955 (Sl. N. 175/XL) in z dne 18. aprila 1939 (Sl. N. 90/XXVl, Sl. L. 188); uredba o gradnji in ureditvi gostinskih obratov z dne 6. oktobra 1934 (Sl. N. 241/LX1I, Sl. .L. 680). 4 Namreč hoteli (1), restavracije (2), gostišča ali ostajališča (3), kavarne (5) in penzije (6). 5 Kazen po t. I čl. 12. Prehodne določbe v čl. 17. Člen 2. — (’) Vse pomožno osebje, omenjeno v členili, sme biti zaposleno v gostinskih obra¬ tih, navedenih v tem členu samo ob dokazu, da je dovršilo uspešno najmanj štiri razrede osnov¬ ne šole. Kot plačilni natakarji v obratih, nave- 242 Člen 2 VI. členih točkah 2, 5 in 6 odstavka j 1 ) § 76 za¬ kona o obrtih, 1 smejo bili zaposlene samo osebe, ki dokažejo, da so dovršile uspešno najmanj dva razreda meščanske, srednje ali tej enake stro¬ kovne šole ali strokovno gostinsko šolo. Kot ho¬ telski upravitelji smejo biti zaposlene samo osebe, ki dokažejo, da so dovršile uspešno naj¬ manj meščansko šolo ali štiri razrede srednje ali tej enake strokovne šole. ( 2 ) Kot pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, smejo biti zaposlene v gostin¬ skih obratih, navedenih v točkah I, 2, 3, 5 in 6 odstavka (') § 76 zakona, o obrtih, samo osebe, ki dokažejo poleg šolske izobrazbe iz odstavka ( 1 ) tudi še, da so opravljale v istem ali podobnem obratu najmanj 2 leti posle, ki spadajo v po¬ dročje dotičnega obrata. Uspešno dovršena hote¬ lirska šola v državi ali v inozemstvu, kjer je taka šola, je zadosten dokaz za zaposlovanje v hotelih, gostiščih in za temu ustrezno zaposlo¬ vanje v penzijah tudi brez dokaza o predhodni dveletni zaposlitvi. Kot upravitelji večjih hote¬ lov se smejo zaposlovati samo osebe, ki dokažejo poleg šolske izobrazbe iz odstavka j 1 ) tudi še, da so bile zaposlene v istem ali podobnem obratu najmanj 4 leta oz. najmanj 1 leto, če so dovršile srednjo ali tej ustrezno strokovno ali višjo šolo ali višjo hotelirsko šolo v državi ali v inozem¬ stvu, kjer je taka šola, ki traja najmanj 1 leto. Kot sobarice v hotelih, gostiščih in penzijah se smejo zaposlovati tudi osebe, ki dokažejo, da so dovršile kako gospodinjsko šolo ali da so delale vsaj 2 leti v kakem večjem zasebnem gospo- 243 16* VI. Uredba o gostinskem osebju dinjstvu. Razen tega morajo dokazati plačilni natakarji in natakarji tudi še, da so med dvo¬ letno zaposlitvijo z uspehom obiskovali strokov¬ no gostinsko šolo, če je v kraju zaposlitve. Če pa v kraju zaposlitve take šole ni, morajo do¬ kazati, da so .med dveletno zaposlitvijo uspešno obiskovali strokovno nadaljevalno šolo, če je v kraju zaposlitve. Uspešno dovršena strokovna gostinska šola v inozemstvu nadomešča lahko dokaz o uspešno pohajani strokovni gostinski ali nadaljevalni šoli v država med dvoletno za¬ poslitvijo. 2 ( 3 ) Določbe odstavka ( 2 ) ne veljajo za sluge, ki pridejo v neposredni stik z gosti, in za tisto pomožno osebje, ki je zaposleno v dotičnih obra¬ tih v svojstvu vajencev. 3 1 Sl. op. 4 k čl. 1. 2 Prehodne določbe čl. 16 in 17. 3 §§ 252 i. sl. ob. z. Člen 3. — Pomožno osebje, zaposleno v go¬ stinskih obratih, navedenih v členu 1, ki ima neposredno opravila z gosti, se mora pred na¬ stopom službe dati zdravniško pregledati 1 po zdravniku v javni službi. Tči pregled 2 se mora ponoviti vsako leto, in sicer vsekakor še pred začetkom glavne turistične sezone. Razen tega mora biti to pomožno osebje vselej čisto in do¬ stojno oblečeno. 3 1 Gl. op. 7 k § 1151 o. d. z. 2 Kazen po t. 1 čl. 13. 3 Kazen po t. 2 čl. 12. Člen 4. — Delovni čas 1 in odmor 2 pomožnega osebja, navedenega v prednjih členih in zaposle- 244 Členi 3—5 VI. nega v gostinskih obratih iz člena 1, urejajo predpisi za zaščito delavcev. Zaradi nadzorstva nad pravilno uporabo teh predpisov morajo imetniki gostinskih obratov, navedenih v členu 1, izdelati poslovni red, 3 ki mora obsegati zlasti podatke o začetku in koncu delovnega časa in o času odmora. Poslovni red je tako izobesiti, 4 da je pomožnemu osebju vselej lahko dostopen, in mora biti vselej lahko čitljiv. 1 Gl. § 6 i. sl. z. o zašč. del. in uredbo XVII (maksi¬ malni delovnik znaša 10 ur, za osebe pod 16 leti samo 8 ur). 2 Gl. § 12 i. sl. z. o zašč. del. 8 Ki je sicer obvezen samo za industrijske obrate (prim. § 339 i. sl. ob. z.). 4 Kazen po t. 3 čl. 12. Člen 5. — P) V gostinskih obratih, navedenih v točkah 1, 2, 3 in 6, odstavka P) § 76 zakona o obrtih, 1 v turističnih krajih in večjih mestih, ki jih določi ban 2 po predpisu člena 1, se pobira od gostov kot nagrada za pomožno osebje, nave¬ deno v členu 6, največ 10% od zneska računa. 3 ( 2 ) Nagrada za pomožno osebje, zaposleno pri neposredni strežbi gostov, se sme pobirati na ta način tudi v obratih iz točk 4 in 5 odstavka P) § 76 zakona o obrtih. 4 P) V gostinskih obratih, kjer se pobira na¬ grada za pomožno osebje po predpisu odstavkov P) in ( 2 ), je prepovedano pomožnemu osebju, ki prihaja v neposredni stik z gosti, sprejemati ne¬ posredno od gosta napitnino v kakršni koli ob¬ liki. 3 V vseli takih obratih je izobesiti na vidnih krajih napis, da je nagrada za pomožno osebje 245 VI. Uredba o gostinskem osebju zaračunana v računu in da je prepovedano po¬ možnemu osebju sprejemati napitnino neposre¬ dno od gosta. 1 GL o,p. 4 k čl. 1. 2 Gl. op. 1 k čl. 1. 3 Višino napitnine določa službodavec. Tudi po odst. ( 2 ) uredbe o pospeševanju turizma z dne 20. fe¬ bruarja 1956 (Sl. N. 47/IX, Sl. 138) ne sine napitnina presegati 10%. 4 Namreč v gostilnah (4) in kavarnah (5). r ' Kazen po t. 4 in 5 čl. 12. Člen 6. — (*) Zneske, ki se pobirajo od go¬ stov kot nagrada za pomožno osebje, je razde¬ ljevati med naslednje pomožno osebje: a) v hotelih: med vratarje, sobarice, sluge, liftboje, tekače in vajence; b) v restavracijah: med plačilne natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje in vajence (pikolije); c) v penzijah: med vratarje, sobarice, sluge, liftboje, tekače, vajence (pikolije), dalje med plačilne natakarje, revirne natakarje in ostale natakarje; č) v gostiščih: med vratarje, sobarice, sluge in vajence (pikolije). ( 2 ) Če se uvede enak način pobiranja nagra¬ de za pomožno osebje, zaposleno pri neposredni strežbi gostov tudi v obratih iz odstavka ( 2 ) čle¬ na 5., je razdeljevati nagrado med naslednje po¬ možno osebje: a) v kavarnah: med plačilne natakarje, revir¬ ne natakarje, ostale natakarje, raznašalce peciva in vajence (pikolije); 246 Člena fi—7 VI. b) v gostilnah: med plačilne natakarje, re¬ virne natakarje, ostale natakarje in vajence (pi- kolije), v gostilnah pa, ki imajo pravico odda¬ jati opremljene sobe, tudi med vratarje, soba¬ rice in sluge. ( 3 ) V odstavkih (') dn ( 2 ) navedene pomožne osebe imajo praviloma pravico do enakega dela nagrade; pomožna oseba, ki opravlja službo zdru¬ ženo z večjo odgovornostjo, ima pravico do višje nagrade, pomožna oseba, zaposlena v gostin¬ skem obratu kot vajenec, pa ima pravico do na¬ grade v znesku najmanj 14 nagrade, kolikor je dobiva oseba, iki ne opravlja službe, združene z večjo odgovornostjo. Določitev ključa po teh načelih, po katerih se razdeljujejo od gostov pobrani zneski med pomožno osebje, ki ima do njih pravico, je prepuščena sporazumu tega po¬ možnega osebja. Če se le-to v 15 dneh po na¬ stopu katerega koli dogodka, ki vpliva na dolo¬ čitev tega ključa, o tem ne sporazume, odloči o tem pristojno državno krajevno policijsko obla- stvo, kjer ga ni. pa pristojno obče upravno obla- stvo prve stopnje. 1 Nagrade po tako določenem ključu izplačuje imetnik obrata ali njegov po¬ oblaščenec brez kakršnega koli odbitka vsaki po¬ možni osebi, ki ima do nje pravico, neposredno, in sicer najkasneje vsakih 8 dni. če pa plačuje gost svoj račun mesečno, vsakih 50 dni. 2 1 Glede prve določitve ključa čl. 18. 2 Kazen po t. 2 čl. 13. Člen ?. — Če je združeno opravljanje hotel¬ skega obrata z restavracijo ali kavarno, se raz¬ deljujejo zneski, pobrani od gostov kot nagrada 24.7 VI. Uredba o gostinskem osebju za pomožno osebje v hotelskem obratu, samo med pomožno osebje, zaposleno v hotelskem obratu, v restavracijskem obratu pa med pomož¬ no osebje, zaposleno v restavracijskem obratu, in v kavarniškem obratu, če je uveden v njem enak način pobiranja nagrade za pomožno osebje, samo med pomožno osebje, zaposleno v kavarniškem obratu. V penzijah (hotelih-penzi- jah) določi zaradi pravičnega razdeljevanja na¬ grade med pomožno osebje imetnik obrata, ka¬ teri del celotne vsote, ki jo plačuje gost za po¬ polno vsakodnevno oskrbo, odpade na stanova¬ nje in kateri na hrano, in razdeljuje po tej de¬ litvi celotno vsoto, pobrano od gostov kot na¬ grado pomožnemu osebju, posebej med pomožno osebje, ki je zaposleno pri nastanjevanju gostov, in posebej med pomožno osebje, ki je zaposlo- vano pri strežbi gostov z jedjo in pijačo. Enako je ravnati tudi v gostilnah, ki imajo pravico imeti tujske sohe, če je uveden v njej enak na¬ čin pobiranja nagrade za pomožno osebje. Tako dobljeni zneski se razdeljujejo med posamezne pomožne osebe vsake stroke po odstavku ( 2 ) čle¬ na 6. 1 1 Kazen po t. 2 čl. 13. Člen 8. — p) Poleg nagrade iz člena 5 ima po¬ možno osebje iz člena 1, če ni dogovorjeno iz¬ rečno Ikaj drugega, tudi pravico do primerne plače. 1 Njena višina se določi s službeno po¬ godbo po § 207 ali § 209 2 zakona o obrtih, pri če¬ mer je upoštevati običaj, 3 ki velja v kraju po¬ djetja za podjetja in pomožno osebje iste ali najbližje sorodne stroke. Pri tem je upoštevati 248 Člena 8—9 VI. vrednost stanovanja in hrane, kolikor se dajeta pomožnemu ose.bjn v naravi. Ce se določi tudi za to pomožno osebje minimalna mezda po uredbi o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodni- šivu, se priznava temu pomožnemu osebju me¬ zda po členu 4. te uredbe. 4 ( 2 ) Hrana, če se daje v naravi, ne sme biti prestana in mora biti izdatna, stanovanje higi¬ ensko, posteljnina pa čista in v redu. ( s ) Glede vajencev velja § 267 zakona o obrtih. 1 Gl. § 115-2 o. d. z. 2 Kolektivna pogodba (gl. tudi uredbo X'I-I in na¬ vodila XIII); za dravsko banovino minimalne mezde odredba XIV b. 3 Gl. § 211 ob. z. Gorenja določba je samo napo¬ tilo strankama. 4 Gl. uredbo XII in odredbo XIV b. Člen 9. — 0) Imetniki gostinskih -obratov, na¬ vedenih v členu 1, smejo o-d pomožnega osebja, navedenega v tem členu, ki pooblaščeno v služ- bodavčevem imenu ali pobira denar od gostov ali prevzema blago za obrat ali oskrbuje njemu izročeno blago, pri nasto-pu službe zahtevati, naj položi varščino-. 1 Ta varščina naj služi kot jam¬ stvo za pravilnost službojemnikovega poslovanja in za poravnavo terjatev, ki nastanejo službo- davcu zoper službojemnilka iz službenega raz¬ merja. 2 ( 2 ) Višina varščine se določi sporazumno med službo-davcem in službojemnikom v vsakem pri¬ meru posebej, in sicer glede pomožnega osebja, 249 VI. Uredba o gostinskem osebju ki pooblaščeno pobira denar od gostov, največ do povprečnega enodnevnega iztržka obrata, glede pomožnega osebja, ki pooblaščeno prevze¬ ma blago za obrat ali oskrbuje njemu izročeno blago, pa največ do povprečne vrednosti blaga. 1 Prim. § 248 ob. z. (kavcija). 2 Če ni kaj drugega dogovorjeno. Člen 10. — i 1 ) Varščino v gotovini ali v vred¬ nostnih papirjih po odstavku j 1 ) § 64 zakona o obrti h 1 je položiti na službojemnikovo ime pri Državni hipotekarni banki ali njeni podružnici, pri banovinski ali občinski hranilnici tiste ba¬ novine ali občine, v katere območju je sedež obrata, ali pri Poštni hranilnici ali njeni podruž¬ nici, in jih vinkulirati v službodavčevo korist. Vložna knjižica, če se položi varščina v goto¬ vini, ali potrdilo o položeni varščini, če je polo¬ žena v vrednostnih papirjih, ostane pri službo- jemmiku. Varščina nikakor ne sme biti položena pri službodavčevem podjetju. 2 ( 2 ) Službojemnik ima vselej pravico dvigati dospele obresti; varščina sama pa se sme izdati samo s privolitvijo službodavca in službojemnika ali po pravnomočni odločbi sodišča ali po prav¬ nomočni odločbi pristojnega državnega krajev¬ nega policijskega oblastva, kjer tega ni, pa pri¬ stojnega občega upravnega oblastva prve stopnje po odstavku ( 2 ) člena 11. 1 Verjetno pravilno ( 2 ) odst. § 64 ob. z., ki govori o preračunu vrednosti raznih vrednostnih papirjev. Možna je varščina tudi v drugih vrednostnih pa¬ pirjih. 2 Kazen po t. 3 čl. 13. 250 Členi 10—12 VI. Člen 11 . — (') Po razvezi službenega raz¬ merja mora privoliti službodavec v to. da se var¬ ščina izda službojemniku. Službodavec sme od¬ kloniti to privolitev samo, če je službojemnik dolžan položiti račun o prejetem denarju ali o blagu, ki ga je prejel od službodavca ali zanj, ali glede kake druge svoje terjatve zoper služ- bojemnika iz službenega razmerja; službodavec pa ne sme zavlačevati preizkus računa ali ugo¬ tovitev svoje terjatve. P) Denarni zavod, pri katerem je varščina položena, mora izdati službojemniku po odločbi pristojnega občega upravnega oblastva prve stopnje varščino tudi brez službodavčeve privo¬ litve, če ne vloži službodavec v 50 dneh po pre- staniku službenega razmerja pri pristojnem so¬ dišču tožbe, s katero uveljavlja svojo terjatev zoper službojemnika. Člen 12. — V denarju od 50 do 6.000 dinarjev se kaznuje: 1. službodavec, ki zaposli pomožno osebje zo¬ per predpis členov 1 ali 17; 2. službodavec, čigar pomožno osebje ni čisto in dostojno oblečeno; 5. službodavec, ki ne sestavi in ne izobesi poslovnega reda po predpisu člena 4; 4. pomožno osebje in službodavec, ki pobereta od gosta nagrado po predpisu odstavkov (') in p) člena 5. po višjem odstotku kot je določen; 5. pomožno osebje, ki sprejme napitnino, in službodajalec, v čigar obratu se pobere napitni¬ na zoper predpis odstavka p) člena 5. 251 VI. Uredba o gostinskem osebju Člen 13. — V denarju od 200 do 10.000 dinar¬ jev se kaznuje: 1. službodavec, ki zaposli pomožno osebje zoper predpis člena 3; 2. službodavec, ki ne izplača pomožnemu osebju nagrade po predpisu členov 6 in 7; 3. službodavec, ki sprejme od pomožnega osebja varščino zoper predpise člena 10. Člen 14. — Ob neizterljivosti denarne kazni se je ravnati po predpisu odstavka ( 2 ) § 405 za¬ kona o obrtih. 1 1 Ki določa: Če krivec zaradi slabih gmotnih raz¬ mer denarne kazni ne more plačati, se mu mora iz- premeniti v zapor, ki ne sme biti daljši od 30 dni, in sicer po 50 dinarjev za en dan. Člen 15. — j 1 ) Za kazenski postopek po tej uredbi veljajo predpisi 410 do 417’ in odstavka ('j § 428 zakona o obrtih. 2 Denarne kazni, izre¬ čene zaradi prekrškov iz členov 12 in 13, se ste¬ kajo v sklad za podpiranje strokovnih šol tiste banovine, v kateri je bil prekršek storjen. ( 2 ) Kazenski postopek po tej uredbi nikakor ne krati pravice službodavca in službojemnika, da uveljavljata svoje terjatve pri sodišču. 1 Kazensko postopanje spada v pristojnost občih upravnih oblastev prve stopnje (§ 420). Zoper njegove odločbe je dopustna pritožba na bansko upravo (§ 411). Pritožba se mora vložiti v 15 dneh po ustni priobčitvi ali vročitvi pismenega odloka. Pritožba se more dati tudi ustno. § 414 ob. z. določa vsebino- ta¬ kega odloka, ki mora biti obrazložen (§ 416); pri¬ tožba ima odložilno moč (§ 415). Možno je omiljen je kazni po § 417 ob. z. 252 Členi 13— i? VI. 2 Kolikor po posameznih pravnih področjih ni predpisov o upravnem kazenskem postopku, veljajo poleg' določb ob. z. določbe zakona o občem uprav,nem postopku z dne 9. novembra 1930 (Sl. N. 271/XC1II, Sl. L. 26). Člen 16. — Določbe te uredbe, razen člena 2, je uporabljati tudi na službena razmerja tistega pomožnega osebja iz člena 1 v gostinskih obra¬ tih, navedenih v tem členu, ki je na dan, ko za- dobi ta uredba moč, že v službi. Službene po¬ godbe tega pomožnega osebja je spraviti, koli¬ kor nasprotujejo določbam te uredbe, v sklad z le-temi v 50 dneh od dne, ko zadobi ta uredba moč. Člen 17 . — (’) Strokovna izobrazba po do¬ ločbah te uredbe se ne zahteva od tistega pomož¬ nega osebja, navedenega v členu 1, ki je že v službi na dan, ko dobi ta uredba moč. toda samo, če je v obratu, v katerem je sedaj v službi, bilo dotlej zaposleno v isti lastnosti nepretrgano naj¬ manj 6 mesecev in dokler je zaposleno v tej lastnosti v tem obratu. Drugače, če nima stro¬ kovne izobrazbe po členu 2, ga sme obdržati službodavec v službi samo, če opravi izpit po predpisu odstavka ( 3 ). ( 2 ) Ta izobrazba se tudi ne zahteva od tistega nezaposlenega pomožnega osebja, ki je bilo do dne, ko dobi ta uredba moč, zaposleno v isti last¬ nosti najmanj štiri leta, če ni bila zaposlitev prekinjena več nego 2 leti. ( 3 ) Kljub predpisu odstavka ( 2 ) se sme oseba, ki je bila, preden dobi ta uredba moč, zaposlena manj ko 4 leta ali če je bila zaposlitev pretrgana 253 VI Uredba o gostinskem osebju več ko 2 leti, ako nima strokovne izobrazbe po členu 2, zaposlovati v obratih iz člena i v last¬ nosti pomočnika, ki je v neposrednem stiku z gosti samo, če opravi prej poseben izpit, s kate¬ rim dokaže splošno in posebno izobrazbo, ki je potrebna za to zaposlitev. Pogoje za ta izpit predpiše ban, za območje uprave mesta Beograda pa minister za trgovino in industrijo. Člen 18. — Prvo določitev ključa za razde¬ ljevanje nagrade po členu 6 mora opraviti po¬ možno osebje v 30 dneh od dne, ko zadobi uredba moč. Drugače stori to pristojno državno krajev¬ no policijsko oblastvo, kjer ga ni, pa pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. Člen 19. — Ta uredba dobi moč na dan raz¬ glasitve v Službenih Novinah. 1 1 To je 20. maja 1937. V Beogradu, dne 11. maja 1937; II št. 17.290/u. 254 VIL Uredba o zmanjšanju režije Uredba o zmanjšanju režije — Člen 1 VII. Vil. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito 1 Člen 1. — (') Denarni zavodi, 1 ki se koristijo z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934, so dolžni zni¬ žati tako osebne kakor tudi stvarne režijske stroške na najmanjši znesek, ki še omogoča ne¬ ovirano voditev poslov. Pri vodečih uradnikih 2 zavoda se morajo prejemki znižati vsaj v ena¬ kem povprečnem odstotku, kakor pri ostalih na¬ meščencih zavoda, pri čemer pa je paziti, da se ohrani nameščencem najmanjina za obstanek. ( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme od¬ rediti pregled zavoda, 3 da ugotovi višino potreb¬ nih režijskih stroškov, in izdati po zaslišanju denarnega zavoda odločbo glede naj višjega zne¬ ska teh stroškov. ( 3 ) Odločba, izdana po odst. ( 2 ), se na predlog zavoda, njegovih upnikov ali pa po lastni izpre- vidnosti ministra za trgovino in industrijo lahko izpremeni. ( 4 ) Zoper odločbo ministra za trgovino in in¬ dustrijo iz odst. ( 2 ) in ( 3 ) ni tožbe na državni svet. ( 5 ) Člani upravnega in nadzornega odbora denarnega zavoda odgovarjajo nerazdelno za 1 Sl. N. 272/LXXI, Sl. L. 743. 255 VII. Uredba o zmanjšanju režije škodo iz kršitve določb te odločbe, kolikor kdo izmed njih ne dokaže, da za kršitev ni vedel niti zanjo moral vedeti. (°) Določbe prednjih odstavkov veljajo tudi za pridružena podjetja, 4 ki so tudi sama denarni zavodi; minister za trgovino in industrijo pa sme odrediti njih uporabo tudi za ostala pridru¬ žena podjetja. 1 Denarni zavodi so po čl, 62 uredbe o zaščiti de¬ narnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. no¬ vembra 1934 (Sl. N. 272/LXXI, Sl. L. 743) ustanove, ki so osnovane kot delniške družbe ali kot driužbe z omejeno zavezo, kakor tudi hranilnice samoupravnih teles ali združb in zadruge v sm. veljavnih trgovin¬ skih zakonov in zakonov o zadrugah, ki jim je namen organizacija trgovinskega, obrtnega, industrijskega in hipotečnega kredita, 2 Po čl. 61 cit. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je vodeči uradnik nameščenec denarnega zavoda, ki mu je ne glede na službeni naziv (na pr. direktor, prokurist, dirigent, disponent, gene¬ ralni pooblaščenec, reprezentant in pod.) poverjeno vodstvo vseh družbenih poslov' ali posameznih vrst ali podružnic denarnega zavoda. 3 Gl. odst. ( 2 ) člena 6 te uredbe. 4 Po čl. 63 cit. uredbe je pridruženo podjetje tisto, pri čigar osnovni glavnici je po stanju poslednje letne bilance denarni zavod, ki se je koristil s to uredbo, udeležen vsaj s 50% oz. ki mu je denarni zavod dal kredit, ki doseza vsaj 40% lastnih sredstev, t. j. osnovne glavnice in pravih prihrankov po stanju poslednje letne bilance tega podjetja. Tudi če ude¬ ležba pri osnovni glavnici ne doseže 30% oz. krediti ne dosežejo 40%, oboji skupaj pa dosežejo 50% lastnih sredstev tega podjetja, je podjetje pridruženo. Člen 2. — ( 4 ) Člani upravnega in nadzornega odbora kakor tudi člani voljenih organov zavo¬ da, ki mu je dovoljena odložitev plačil ali sa- 256 Člena 2—3 VIL nacija po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, nimajo, dokler traja odložitev, odnosno sanacija, pravice do tantiem niti do dru¬ gih materialnih koristi, izvzemši dejanske potne stroške, dnevnice za bivanje zunaj rednega pre¬ bivališča in dnevnice za dežurno službo v za¬ vodu, če so jim priznane s pravili zavoda; toda tudi ti izdatki spadajo pod nadzor ministra za trgovino in industrijo. ( 2 ) Dokler traja odložitev plačil ali sanacija, ni denarni zavod, ki se koristi z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, dolžan izplačevati nameščencem in vodečim uradnikom posebne nagrade in dajati materialne koristi, ka¬ kršne so: remuneracije, trinajsta plača, božič¬ nica, bilančnimi. 1 Neizplačane take nagrade in koristi, ki so nastale od dne. ko je stopil zavod pod zaščito (člen 67 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov), se smatrajo za propadle in se od zavoda sodno ne morejo iz¬ terjati. 3 ( 3 ) Minister za trgovino in industrijo sme raztegniti določbe predhodnih odstavkov tudi na pridružena podjetja 2 zavoda. 1 Gl. § 228 ob. z. 2 Gl. op. 4- k § I te uredbe. 3 Ostali zaostali prejemki ostanejo (odst. ( 3 ) čl. 4 te uredbe). Člen 3. — (') Denarni zavod, ki se koristi z zaščito po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, sme zato, da se zniža režija po členu 1 te uredbe, odpovedati posamične po¬ godbe 1 in kolektivne pogodbe 2 v smislu zakona o obrtih in pragmatike, ki jih je dogovoril s 257 17 VII. Uredba o zmanjšanju režije svojimi nameščenci in vodečimi uradniki. Že po¬ dane odpovedi takšnih pogodb in pragmatike ve¬ ljajo pri zavodih, ki se koristijo z zaščito po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, izza dne, za katerega je odpoved izre¬ čena. Toda zavod je vsekakor zavezan, dogovo¬ riti s svojimi nameščenci in vodečimi uradniki namesto starih posamičnih pogodb nove posa¬ mične pogodbe, namesto starih kolektivnih po¬ godb ali pragmatik pa nove take pogodbe ali pragmatike. Ce v teh pogodbah ali pragmatikah ni odrejeno drugače, stopijo v veljavo z dnem odobritve sporazumno sklenjenih kolektivnih pogodb ali pragmatik po ministru za trgovino in industrijo. Ce pa se ne doseže sporazum z dnem odločbe, ki jo izda minister za trgovino in industrijo po odst. ( 3 ) tega člena, sme minister za trgovino in industrijo vendarle v zvezi s členom 1 te uredbe ustaviti veljavnost posamez¬ nih določb novih kolektivnih pogodb in prag¬ matik, dokler je zavod pod zaščito. ( 2 ) Pri pogajanjih za nove kolektivne po¬ godbe 3 ali pragmatike zastopajo uradništvo po¬ sameznega zavoda po njem izmed tega uradni- štva delegirani pooblaščeni predstavniki. ( 3 ) Ce se glede novih pogodb ali pragmatike v smislu prednjih odstavkov ne doseže sporazum v treh mesecih od dne uveljavitve te uredbe, izda odločbo minister za trgovino in industrijo. Zoper odločbo ministra za trgovino in industrijo ni tožbe na državni svet. 1 § 1151 o. d. z., § 207 ob. z. in op. 2 § 209 ob. z. in op. 8 Izjeme od odst. P) § 209 ob. z. 258 Členi 3—5 VII. Člen 4. — (*) Ce vodeči uradnik ali namešče¬ nec zbog odpovedi pogodbe ne pristane na nove namestitvene pogoje, smejo službeno razmerje odpovedati vodeči uradnik in nameščenec kakor tudi zavod. V tern primeru znaša odpovedni rok’ šest mesecev, če je bil is pogodbo dogovorjen od¬ povedni rok daljši od šestih mesecev ali bila po¬ godba sklenjena za daljšo dobo. ( 2 ) Ce vodeči uradnik ali nameščenec, ki so mu bili sporočeni novi namestitveni pogoji, ne izjavi pismeno v osmih dneh, da na te pogoje ne pristaja, se smatra, da je nanje pristal. ( 3 ) Pogodbena odpravnina 2 pri zavodih pod zaščito ne sme znašati več nego šestmesečno pla¬ čo; iza dajatve v naravi pristoji vodečemu urad¬ niku in nameščencu ali vrednost v denarju ali užitek v naravi za šest mesecev. ( 4 ) Določbe člena 3 in odst. ( 2 ) tega člena ne posezajo v pridobljene pravice do pokojnine (člen 5). ( 5 ) Znesek, ki ga terja vodeči uradnik ali na¬ meščenec zavoda iz naslova dolžnih prejemkov 3 za minuli čas, mora izplačati zavod poleg od¬ pravnine. 1 Prim. § 332 ob. z.; gl. tudi odst. ( 2 ) § 235 ob. z. 2 Prim. § 333 ob. z.; zakonita odpravnina ni pri¬ zadeta. 3 Razen remnneracij po odst. ( 2 ) čl. 2 te uredbe. Člen 5. — p) Vodeči uradnik denarnega za¬ voda, ki se koristi z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, ne sme prejemati za pokojnino 1 v breme zavoda na kakršen koli način na mesec več ko 6000 dinarjev, njegovi 259 17 VII. Uredba o zmanjšanju režije rodbinski člani pa ne več ko 4000 dinarjev. Gle¬ de ostalih nameščencev veljajo zneski po 4000 dinarjev, odnosno po 5000 dinarjev na mesec. Del pokojnine, ki jo dobiva vodeči uradnik ali na¬ meščenec iz posebnega pokojninskega sklada za zavodske nameščence, se všteva v znesek pokoj¬ nine, ki mu jo odmeri njegov denarni zavod. ( 2 ) Določbe odst. (') veljajo tako za bivše vo¬ deče uradnike in ostale nameščence, ki so že upokojeni, kakor tudi za tiste, ki se šele upo- koje. ( 3 ) Minister za trgovino in industrijo sme od¬ rediti znižbo pokojnine po odst. (') in ( 2 ) tudi glede pridruženih podjetij. ( 4 ) lzprememba prejemkov ali tistih delov prejemkov aktivnih vodečih uradnikov in name¬ ščencev, ki se vštevajo v pokojnino, ima za po¬ sledico tudi sorazmerno izpremembo pokojnin tistih vodečih uradnikov in nameščencev, ki se jim je pokojnina izračunala na osnovi prejšnjih prejemkov'. Potemtakem ne more pokojnina že upokojenih vodečih uradnikov ali nameščencev znašati več, nego bi znašala, da so imeli ob času upokojitve prejemke, ki jih imajo aktivni vo¬ deči uradniki in nameščenci njihovega položaja in z istimi leti službe pri tistemu zavodu ob pra¬ vici do pokojnine. ( 5 ) Zoper odločbo zavoda glede višine odmer¬ jene pokojnine v smislu določb tega člena se more vodeči uradnik ali nameščenec pritožili samo na ministra za trgovino in industrijo, zoper čigar odločbo ni tožbe na državni svet. 260 Členi ■>—8 VII. Določbe čl. 5 uredbe o zmanjšanju..s .katerim so predpisane utesnitve oz. zmanjšanja višine pokoj¬ nin vodilnih uradnikov in drugih nameščencev de¬ narnih zavodov pod zaščito, so končnega značaja. De¬ narni zavod, ki se preneha koristiti z zaščito, ni dol¬ žan, da bi zvišal pokojnine na njihov znesek pred zmanjšanjem po omenjeni uredbi (§ 96 t. 1 fin. za¬ kona za 1. 1939/40). 1 Gl. op. 6 k § 1158 o. d. z. Člen 6. — (’) Glede pojmov ..vodeči uradnik", ..denarni zavod" in ..pridruženo podjetje" ve¬ ljajo določbe členov 61, 1 62 2 in 63 8 uredbe o za¬ ščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. ( 2 ) Prav tako veljajo za opravo pregleda odst. ( 2 ) člena 1, določbe členov 7, 8, 9, 10. 11. 57, 58 in 59 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in nji¬ hovih upnikov. 1 Op. 2 k čl. 1 te uredbe. 2 Op. 1 k čl. 1 te uredbe. 3 Cp. 4 k 61. 1 te uredbe. Člen 7. — Odredbe, ki so jih ukrenili zavodi pod zaščito po uredbi o znižanju režijskih stro¬ škov denarnih zavodov pod zaščito z dne 22. no¬ vembra 1953, 1 je treba spraviti v sklad z določ¬ bami te uredbe, začenši s prvim dnem nasled¬ njega meseca po dnevu njene uveljavitve. 1 Sl. N. 278/LXXXII, Sl. L. 656. Člen 8. — Določbe te uredbe se uporabljajo ustrezno na kmetijske kreditne in druge gospo- Čl. 5. Odločba o pogojih za znižanje pokojnine spada v pristojnost ministra za trgovino in industrijo (SS B v Zagrebu, 15. februarja 1938, Organizator, i938, 27). 261 VII. Uredba o zmanjšanju režije darske zadruge in njihove zveze, ki se koristijo z uredbo o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 22. novembra 1933. 1 Sedaj uredba o zaščiti kmetijskih zadrug in nji¬ hovih zvez z dne 23. novembra 1934 (Sl. N. 275/UXXll. Sl. L. 744). Člen 9. — Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, 1 ko se razglasi v „Službenih Novinah 1 ’. Istega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki ji nasprotujejo. 1 Dne 24. novembra 1934. V Beogradu, dne 23. novembra 1934. 262 VIII. Uredba o zmanjšanju režije Uredba o zmanjšanju režije — Člena 1—ž Vlil. VIII. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij 1 Člen 1 . — Podjetje, ki mu je zbog občne go¬ spodarske krize zmanjšano pridobitno udejstvo¬ vanje v taki meri, da so stroški osebne režije po dosedanjih posamičnih 1 ali kolektivnih 2 služ¬ benih pogodbah zanj nesorazmerno veliko bre¬ me, sme uporabiti odredbe, navedene v nasled¬ njih členih. 1 Gl. § 1151 o. d. z., § 207 ob. z. 2 Gl. § 209 ob. z. in op. Člen 2. — j 1 ) Podjetje sme odpovedati svo¬ jim vodečim uradnikom 1 na šest mesecev služ¬ beno pogodbo, po kateri je odpovedni rok 2 daljši od šestih mesecev, kakor tudi pogodbo, skle¬ njeno na nedoločen čas ali na določen čas, če preostaja od tega časa še več ko šest mesecev. V takem primeru se pogodbena odpravnina' 1 lahko zniža na šestmesečno poslednjo plačo. Toda vodeči uradnik s tem ne izgubi že pridobljene pravice do pokojnine (odst. ( 2 ) do ( 5 ) člena 4), če mu ta po pogodbi pristoji. ( 2 ) Podjetje sme vodečemu uradniku službeno pogodbo odpovedati tudi, če ne pristane na nove namestitvene pogoje. i Sl. N. 272/LXXI, SL L. 745. 263 Vlil. Uredba o zmanjšanju režije 1 Gl. čl. 15 te uredbe. 2 Gl. § >32 ob. z. in odst. ( 2 ) § 235 ob. z. ter odst. ( 2 ) čl. 7 te uredbe. 3 Zakonita odpravnina po § 333 ob. z. ostane ne- izpremenjena. Člen 3. — Podjetje sme znižati plače, od¬ pravnine in pokojnine svojih nameščencev 1 (in njihovih rodbin), ki niso vodeči uradniki, in tudi odpovedati službene pogodbe, in to po določbah naslednjih členov. 1 Gl. čl. 14 te uredbe; ostalim službojemnikom (de¬ lavcem) ni mogoče izpremeniti delovnih pogojev po tej uredbi. Člen 4. — P) Pri vodečih uradnikih podjetja se morajo znižati prejemki 1 vsaj v enajkem pov¬ prečnem odstotku, kakor pri ostalih nameščen¬ cih podjetja, pri čemer je paziti, da se ohrani nameščencem najmanjina za obstanek. ( 2 ) Če se zaradi znižanja plač, odpravnine 2 in krajšanja odpovednega roka nameščencem, ki niso vodeči uradniki in s katerimi so sklenjene posamične ali kolektivne pogodbe, ne doseže sporazum, se mora obrniti podjetje do razsodišča v smislu te uredbe. ( 3 ) Pokojnine 3 se smejo znižati samo, kolikor obremenjajo podjetje. Del pokojnine, ki ga pre¬ jema nameščenec iz posebnega pokojninskega sklada za nameščence podjetja ali od kakšne za¬ varovalne družbe, se všteva, če je plačalo pre¬ mije za to zavarovanje podjetje, v znesek po¬ kojnine, odmerjene mu od podjetja. ( 4 ) Izprememba prejemkov ali tistih delov prejemkov aktivnih vodečih uradnikov in na- 264. deni 3—5 Vlil. meščencev, ki se vštevajo v pokojnino, ima za posledico tudi sorazmerno izpremembo pokoj¬ nin tistih vodečih uradnikov in nameščencev, ki se jim je pokojnina izračunila na osnovi prejš¬ njih prejemkov. Potemtakem ne more pokojnina že upokojenih vodečih uradnikov in nameščen¬ cev znašati več nego bi znašala, da so imeli ob času upokojitve prejemke, ki jih imajo aktivni vodeči uradniki in nameščenci njihovega polo¬ žaja in z istimi leti službe pri istem zavodu ob pravici do pokojnine. ( 5 ) Zaradi znižbe pokojnine tako nameščen¬ cem kakor vodečim uradnikom se mora obrniti podjetje do razsodišča v smislu te uredbe. P) Če je za primere, označene v odst. P) in ( 2 ), razsodišče določeno s posamično ali kolek¬ tivno pogodbo, se mora obrniti podjetje do tega razsodišča. 4 Drugače rešuje spore v teh primerih razsodišče v smislu te uredbe. 1 § 1152 o. d. z. ter čl. 13 te uredbe. 2 Pogodbene, ne po § 333 ob. z. 3 Op. 6 k § 1158 o. d. z. 4 Op. 8 k § 209 ob. z. Člen 5. — P) Pri vsakem trgovinskem so¬ dišču, 1 kjer pa tega ni, pri okrožnem (prvostop¬ nem) sodišču se postavi razsodišče za vse ob¬ močje sodišča. ( 2 ) Razsodišče je sestavljeno iz predsednika in dveh članov. Predsednika odredi za vse leto predsednik trgovinskega (okrožnega, prvostop¬ nega) sodišča izmed sodnikov tega sodišča; vsaka stranka pa izbere v vsakem poedinem primeru po enega člana. 265 vin. Uredba o zmanjšanju režije ( 8 ) Potrebno pisarniško osebje daje na raz¬ polago trgovinsko (okrožno, prvostopno) sodišče. 1 § 27 i. sl. zakona o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929 (Sl. N. 20/X, Ur. L. 4-9). Člen 6. — (*) Imetnik podjetja vloži svoj predlog pri predsedniku razsodišča v dveh izvo¬ dih. Obenem s predlogom poda dokaze za to, da obstoje okolnosti, na katere opira svoj predlog (člen 1); v predlogu označi tudi člana razsodi¬ šča, ki ga mora on izbrati. ( 2 ) Predsednik razsodišča vroči predlog na¬ sprotni stranki s pozivom, naj imenuje v petnaj¬ stih dneh drugega člana. ( 3 ) Če ne imenuje stranka člana razsodišča o pravem času, ga določi predsednik trgovinskega (okrožnega, prvostopnega) sodišča izmed sodni¬ kov tega sodišča. ( 4 ) Če gre za kolektivno službeno pogodbo, 1 je vročiti predlog strokovni organizaciji službo- jemnikov kot predstavniku službojemnikov. 1 Gl. § 209 ob. z. in op. Člen 7. — i 1 ) Razsodišče izda na osnovi ustne razprave z obema strankama in njunima zastop¬ nikoma, če jih imata, odločbo, če mu ne uspe, tla bi stranki poravnalo. ( 2 ) Razsodišče določi z odločbo plačo, pokoj¬ nino ali odpravnino, odnosno odpovedni rok. Ne sme se določiti odpovedni rok krajši od naj¬ nižjega odpovednega roka, določenega glede ta¬ kega službenega razmer ja z zakonom o obrtih ali kakim drugim zakonom. Pri izdaji svoje odločbe 266 Členi 6—11 VIII. se ravna razsodišče po načelu pravičnosti, upo¬ števaje z ene strani gospodarske razmere podje¬ tja, z druge strani razmere nameščenca, zlasti pa velikost plač ostalih nameščencev podjetja, nameščencevo strokovno sposobnost, položaj, ki ga ima in čas, ki ga je prebil v službi podjetja. Člen 8. — Postopek ni javen. Člani razsodišča morajo varovati to, kar zvedo v tem postopanju, kot službeno tajnost. Prekršitev te dolžnosti se kaznuje kot prekršitev službene tajnosti po § 404 kazenskega zakona. Člen 9. — Zoper odločbo razsodišča ni prav¬ nega sredstva. V ostalem je ustrezno uporabljati predpise grajanskega sodnega postopka, ki je v območju tega trgovinskega (okrožnega, prvostop¬ nega) sodišča v veljavi. Člen 10. — Stroške postopka trpi podjetje. 1 1 Ne glede na izid postopka. Člen 11. — Če se razmere izpremene, zahteva lahko vsaka stranka na isti način novo odločbo. Glede stroškov tega postopka veljajo predpisi grajanskega pravdnega postopka, ki je v tem ob¬ močju v veljavi. Člen 12. — V postopku pred razsodiščem ni prisilnega zastopanja po advokatu. Člen 13. — S plačo v smislu te uredbe se razumejo tekoča plača v denarju, doklade vseh vrst, muneracije, trinajsta plača, delež pri do¬ bičku, provizije in podobno. 267 VIM. Uredba c zmanjšanju režije — Členi 14—18 Člen 14. — Za nameščence v smislu te uredbe je šteti osebje, omenjeno v § "524 zakona o obrtih, ne glede na to, ali spada podjetje pod ta zakon ali ne. Člen 15. — Vodeči uradnik v smislu te ured¬ be je nameščenec, ki mu je ne glede na službeni naziv poverjena voditev vseh poslov ali poedinih vrst ali podružnic podjetja. Člen 16. — Določbe te uredbe se ne nanašajo na denarne zavode, glede katerih velja uredba o zaščiti 'denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 25. novembra 1954. 1 odnosno uredba o za¬ ščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 22. novembra 1933. 2 1 Gl. op. 1 k čl. 1 uredbe VII. 2 Gl. op. I k čl. 8 uredbe Vil. Člen 17. — Odredbe, ki so jih uporabila pod¬ jetja v smislu uredbe o zmanjšanju režije go¬ spodarskih podjetij z dne 22. novembra 1933, 1 je treba spraviti v sklad z določbami te uredbe, začenši s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu njene uveljavitve. 1 Sl. N. 278/LXXXIl, Sl. L. 637. Člen 18. — Ta uredba stopi v veljavo na dan , 1 ko se razglasi v „Službenih novinah“. Tega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki ji nasprotu¬ jejo. 1 Dne 24. novembra 1934. V Beogradu, dne 23. novembra 1934. 268 IX. Uredba o poslovnih knjižicah Uredba o poslovnih knjižicah — člen 1 IX. IX. Uredba z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev 1 Člen 1. — H Delavci in nameščenci morajo imeti legitimacijo, predpisano s to uredbo. (~) Za delavca 1 ali nameščenca 2 po tej uredbi velja brez razlike spola vsakdo, ki je dovršil 14 let, ki daje ali želi dati svojo telesno ali umsko delovno inoč v službo drugega za plačo (mezdo ali nagrado) ali zaradi lastnega izučeva- nja (vajenci), 8 kolikor to službeno razmerje ni javnopravnega značaja. 4 ( 8 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje odloči sporazumno s prizadetimi mini¬ stri, katere vrste ali skupine delavcev in name¬ ščencev 5 so izvzete od obveznosti, določene v odstavku 1. tega člena, in sme predpisati zanje posebno obliko" in način izdajanja legitimacij. 7 1 Gl. 0) odst. čl. 1 navodil. 2 Pojem nameščenca določa ( 4 ) odst. čl. 1 navodil (XI), torej ne § 324 ob. z.; gl. tudi čl. 11 pravilnika (X) in čl. 8 navodil. ( 3 ) Gl. ( 2 ) odst. čl. 1 in čl. 4 navodil; glede vajen¬ cev § 252 i. sl. ob. z. 4 Po tolmačenju ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 24. aprila 1939 (Sl. N. IOO/XXX, Sl. L. 238) so javnopravnega značaja službena raz- 1 Sl. N. 69/XXllI, Sl. L. 288. 269 IX. Uredba o poslovnih knjižicah merja a) vseh oseb, ki so v državni ali banovinski službi kot služiteljski, zvaniški ali uradniški pri¬ pravniki, kot regulirani služitelji, zvaničniiki ali urad¬ niki (podoficirji, oficirji, vojaški uradniki) po dotičnih določbah zakona o uradnikih, o državnem prometnem osebju, zakona o ustroju vojske in mornarice in za¬ kona o banski upravi. Vse ostale osebe, ki se nahajajo v državni ali banovinski službi, morajo imeti poslovne knjižice, b) Prav tako jih marajo imeti osebe, ki so zaposlene pri mestnih ali vaških občinah in so po statutih v sm. § 90 zakona o občinah z dne 14 marca 1933, oz. za mestne občine po § 105 zakona o mestnih občinah z dne 22. junija 1954 označene kot osebe, katerih službeno razmerje je javnopravnega značaja. Za ostale službojemnike veljajo določbe o poslovnih knjižicah, c) Vse ostale vrste javnih in poljavnih ustanov se glede njihovega pomožnega osebja sma¬ trajo za zasebna podjetja in obrti: njihovi name¬ ščenci in pomožno osebje morajo imeti poslovno knji¬ žico oz. legitimacijo, kolikor kateri izmed njihovih nameščencev ni izvzet po odst. ( 3 ) čl. 1 pravilnika o izvrševanju te uredbe, in sicer osebe, ki imajo po¬ ložaj komercialnega ali tehničnega ravnatelja (upra¬ vitelja in prokurista.) Analogno velja ta določba tudi za podobne poklice z drugimi naslovi, na pr. za ge¬ neralnega tajnika ali tajnika zbornice, upravitelja vodne zadruge in pod. ■' Tako vodilni nameščenci po ( 3 ) odst. čl. I pra¬ vilnika (tudi ( 4 ) odst. čl. 1 navodil). 0 Tako za nameščence po čl. 11 pravilnika in čl. 8 navodil. 7 Glede inozemcev gl. ( 5 ) odst. čl. 5 pravilnika in ( 5 ) odst. čl. 1 navodil. Člen 2. — H Legitimacija, predpisana s to uredbo, ima naziv: „Posk>vna knjižica 1 '. 12 ( 2 ) Poslovna knjižica mora imeti fotografijo. 3 (“) Poslovne knjižice tiska osrednja uprava za posredovanje dela. 4 Za poslovne knjižice se sme pobirati nabavna cena po največ din 10' — . 270 Členi 2—4 IX. 1 Za nameščence ..legitimacija" (čl. 11 pravilnika). 2 Velikost, vsebina čl. 5 pravilnika. 3 Gl. ( 4 ) odst. čl. 5 in čl. 7 pravilnika. 4 Gl. čl. 12 in 13 pravilnika in čl. 10 navodil. Člen 3. — Poslovna knjižica služi: a) kot javna listina o istovetnosti imetnika; b) kot dokaz vrste in časa zaposlitve; c) za dokaz okolnosti in podatkov, ki jih do¬ loči minister za socialno politiko in narodno zdravje v svoji pristojnosti ali sporazumno s prizadetimi ministri iz pristojnosti drugih re¬ sorov. 1 1 Gl. ( 2 ) odst. čl. 1 pravilnika. Člen 4. — ( l ) Poslovne knjižice se izdajo na prošnjo 1 prizadetega delavca ali nameščenca. Ko zahteva poslovno knjižico, predloži prosilec fo¬ tografijo in podatke, 2 ki so potrebni za priskrbo knjižice. • ( 2 ) Poslovne knjižice izdajajo občine, 3 za osebe pa, ki so se izučile trgovine ali olbrti ali so zaposlene v trgovskih ali obrtnih obratih, prisilne združbe trgovcev ali obrtnikov. 4 ( 3 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje določi sporazumno z ministrom za trgo¬ vino in industrijo in ministrom za notranje posle, za katere osebe so pristojne občine, za katere pa prisilne združbe. ( 4 ) Minister za socialno poliliko in narodno zdravje sme sporazumno s prizadetimi ministri poveriti izdajanje poslovnih knjižic tudi dru¬ gim ustanovam. 5 271 IX. Uredba o poslovnih knjižicah ( 5 ) Za izdajanje poslovnih knjižic so pristojne občine in ustanove, v katerih območju je dela¬ vec ali nameščenec stalno nastanjen. Ce je usta¬ nova prisilna združba, je pristojna tista združba, ki ji pripada službodavec, pri katerem je delavec ali nameščenec zaposlen. 1 Gl. čl. 5 pravilnika in čl. 9 navodil. 2 Kazen za netočne podatke po t. a čl. 15 uredbe. 3 Gl. p) odst. čl. 9 pravilnika in čl. 2 navodil. 4 Po § 356 v zv. s t. 6 § 362 o. z.; gl. t. 2 čl. 2 na¬ vodil, tudi p) odst. čl. 9 pravilnika. 3 Tako za osebe, zaposlene pri prometnih ustano¬ vah, ( 2 ) odst. čl. 9 pravilnika; glede vseh zaposlenih pri vojaških ustanovah, ,ki samo zamenjujejo in ob¬ navljajo poslovne knjižice, gl. ( 2 ) odst. čl. 10 pravil¬ nika in t. -t čl. 2 navodil. Člen 5. — P) Delavci in nameščenci so upra¬ vičeni. zamenjati svoje izrabljene ali poškodo¬ vane poslovne knjižice z novimi. 1 Ob obnovitvi in zamenjavi obdrži imetnik staro poslovno knjižico, pristojna občina ali ustanova pa za¬ ključi staro knjižico in zabeleži v njej, da je bila izdana nova knjižica. 2 ( 2 ) Poslovne knjižice obnavljajo in zamenju¬ jejo občine in ustanove, označene v členu 4 te uredbe. 1 Gl. čl. 10 pravilnika. 2 Staro mu vrne, ( 5 ) odst. čl. 10 pravilnika. Člen 6. — j 1 ) Delavec ali nameščenec je dol¬ žan prijaviti, da je izgubil poslovno knjižico, občini ali ustanovi, navedeni v členu 4 te uredbe. 1 Občina oziroma ustanova iz člena 4 te uredbe izda novo poslovno knjižico, izgubo stare 272 Členi 5 — 8 IX. pa naznani pristojni upravi za posredovanje dela in pobere hkrati od delavca 20’— din za poslovno knjižico in 10’— din za stroške oglasa. 2 Ta uprava objavi izgubo poslovne knjižice v uradnem glasilu osrednje uprave za posredova¬ nje dela. 3 ( 2 ) Občina ali ustanova, ki izda poslovno knji¬ žico (člen 4. te uredbe), mora obvestiti občino ali ustanovo, 'ki je izdala prejšnjo poslovno knji¬ žico, radi zaznambe v registru. ( 3 ) Podatki o prejšnjem službenem razmerju se smejo vpisati v duplikat samo, če se kakor koli nedvomno dokaže, da je 'to razmerje ob¬ stajalo. 1 Gl. ( 2 ) odst. čl. 4 pravilnika. 2 Za nameščenske legitimacije 50'— din (čl. 11 pravilnika). s S tem je uveden poseben amortizacijski postopek različen od ipoLstoipka po § 240 i. sl. nesp. postopnika. Člen 7. — (’) Poslovne knjižice se obnav¬ ljajo praviloma vsakih 10 let. 1 ( 2 ) Obnovljene in zamenjane poslovne knji¬ žice in njih duplikati veljajo 10 let. 1 Gl. čl. 4 pravilnika. Člen 8. — (') Občine ali ustanove, navedene v členu 4 te uredbe, vpišejo 1 v prostore (rubri¬ ke), določene za to v poslovni knjižici, vse tiste podatke, ki so predpisani v samem obrazcu po¬ slovne knjižice. ( 2 ) Organi, navedeni v prednjem odstavku, vodijo o izdanih poslovnih knjižicah vpisnike 273 18 IX. Uredba o poslovnih knjižicah z zaporednimi številkami in obveščajo po pred¬ pisanem obrazcu osrednjo upravo za posredo¬ vanje dela. 1 Gl. el. 9 navodil. Člen 9. — (') Službodavec ne sme sprejeti v službo ali na delo delavca ali nameščenca brez redne poslovne knjižice, predpisane s to uredbo. 1 ( 2 ) Službodavec je dolžan vpisati v prostore, ki so za to določeni v poslovni knjižici, dan za¬ četka zaposlitve, natančno vrsto službe ali posla kakor tudi dan prenehanja zaposlitve. 2 ( 3 ) Službodavec ne sme vpisati v poslovno knjižico drugih pripomb razen tistih, ki so v obrazcu poslovne knjižice samem predvidene.' 1 Službodavec zlasti ne sme vpisati v poslovno knjižico niti ugodne niti neugodne ocene ali pri¬ pombe o sposobnostih in kakovosti dela delavca ali nameščenca. 4 Popravke vpisov mora službo¬ davec overiti. 5 ( 4 ) Službodavec, ki je zadržal poslovno knji¬ žico, jo je dolžan vrniti delavcu ali nameščencu najdalj v 24 urah od prenehanja službenega razmerja. 6 1 Tudi čl. 6 navodil; kazen po t. a) čl. 15 uredbe. 2 Gl. ( 2 ) odst. čl. 6 pravilnika; o overitvi spodaj čl. 10. 3 Kazen po t. č) čl. 15 uredbe. 4 Določbe o izpričevalih po § 121 z. o. zašč. del. in §§ 249 in 250 o. z. ostanejo v veljavi. 5 Gl. ( 3 ) odst. čl. 6 pravilnika. 6 Kazen za zadrževanje po t. e) čl. 15 uredbe; sd. tudi za čas trajanja sl. razmerja uredba ne daje pra¬ vice do tega, da bi on hranil poslovno knjižico. 274 Členi 9—12 IX. Člen 10. — Prisilne združbe imajo pravico overjati 1 podatke o nastopu dela in izstopu iz dela v poslovnih knjižicah, ki jih izdajo prisilne združbe. ( 2 ) Overitev opravljajo prisilne združbe, če je delavec ali nameščenec zaposlen v kraju, kjer ima združba svoj sedež, občine pa v vsakem primeru, ko je delavec ali nameščenec zaposlen izven sedeža prisilne združbe. 1 Gl. ( 4 ) odst. čl. 6 pravilnika in čl. -t navodil. Člen 11. — (') Osrednja uprava za posredo¬ vanje dela mora voditi o poslovnih knjižicah kartoteko. ( 2 ) Kartoteka o poslovnih knjižicah se se¬ stavlja po podatkih, ki jih morajo organi, na¬ vedeni v členu 4 te uredbe, redno pošiljati osrednji upravi za posredovanje dela. Sedaj glavne uprave v Beogradu, Zagrebu in Ljub¬ ljani (gl. uredlro XXIV in tam omenjeno naredbo o izvršitvi čl. 5 te uredbe). Člen 12. — ( J ) Organi zavarovanja delavcev in nameščencev in uprava za posredovanje dela so dolžni predhodno zahtevati od delavcev in nameščencev, ki se obračajo do njih, naj pred- lože poslovno knjižico; pri tem morajo preveriti njih pravilnost. 1 ( 2 ) Organi zavarovanja delavcev in name¬ ščencev in uprava za posredovanje dela so upravičeni vpisovati v prostore, določene za to v poslovnih knjižicah, podatke, ki služijo za identificiranje in evidenciranje delavcev in na¬ meščencev in njih rodbin. 275 18 * IX. Uredba o poslovnih knjižicah ( 3 ) V prednjem odstavku navedeni organi so upravičeni, zadržati te poslovne knjižice za čas trajanja bolovanja ali nezaposlenosti in jih za¬ menjati z ustreznimi drugimi listinami, ki so za¬ časnega značaja in ki se morajo vrniti, ko se vrne poslovna knjižica. ( 4 ) V odstavku H tega člena navedeni organi so upravičeni odreči pomoč delavcem in name¬ ščencem, dokler ne predlože rednik poslovnih knjižic, določenih s to uredbo. 1 Gl. razpis osrednje uprave za posredovanje dela o prijavljanju nerednih poslovnih .knjižic z dne 17. novembra 1958 (Socialni arhiv, 1938, II, str. 269) in razpis SUZOR-a (št. 59.485 iz 1. 1938). Poslovna knji¬ žica nadomešča člansko knjižico po odst. (’) § 15 z. o zav. d. Člen 13. — Oblastva, organi zavarovanja de¬ lavcev in nameščencev, gospodarske, stanovske in delavske zbornice, prisilne združbe in posa¬ mezni slnžbodavci, delavci in nameščenci so dolžni ustreči zahtevam uprav za posredovanje dela, ki se nanašajo na poslovanje s poslovnimi knjižicami. ! i Člen 14. — Pri izdajanju, obnavljanju in zamenjavanju poslovnih knjižic so oproščene vsake državne in samoupravne takse poslovne knjižice kakor tudi vse listine, vloge in izkazi, ki jih priskrbijo neposredno oblastva in usta¬ nove ali pa delavci in nameščenci sami. Prav talko so oproščeni vsake državne in samoupravne takse vsi vpisi in potrdila (overitve) v poslovnih knjižicah . 1 1 Gl. (°) odst. čl. 5 pravilnika. 276 Členi 15—15 IX. Člen 15. — ( 1 ) Kolikor ne spada dejanje pod določbe kazenskega zakonika 1 za kraljevino Ju¬ goslavijo z dne 27. januarja 1929, se kaznuje v denarju od 50 do 500 dinarjev: a) kdor da netočne osebne podatke ali po¬ datke o svojem poklicu ali da te podatke ne¬ popolno; b) kdor izpolni poslovno knjižico, dasi za to ni upravičen; c) kdor vpiše v poslovno knjižico netočne podatke ali jih ne vpiše v predpisanem roku; č) kdor vpiše v poslovno knjižico kaj dru¬ gega, kot je predpisano v obrazcu poslovne knjižice; d) kdor zaposli delavca ali nameščenca brez poslovne knjižice, predpisane s to uredbo; e) kdor neupravičeno poslovno knjižico pri¬ držuje; f) kdor namenoma poslovno knjižico, svojo ali tujo, uniči, izgubi ali napravi neporabno; g) kdor uporablja več poslovnih knjižic, pred¬ pisanih s to uredbo. ( 2 ) Ob neizterljivosti se nadomesti denarna kazen z zaporom in se računa 50’— dinarjev za en dan zapora. ( 3 ) Kazni izrekajo oblastva obče uprave prve stopnje. ( 4 ) Izrečene kazni se stekajo v banovinske sklade za podpiranje strokovnih šol po § 406 za¬ kona o obrtih. 2 1 Namreč t. 2 § 222: „Z zaporom do 6 mesecev ali v denarju do 5.000 din se kaznuje: ... 2. Kdor lažno 277 IX, Uredba c poslovnih knjižicah napravi ali predrugači z namero, da bi preslepil oblastvo ali zasebnika zaradi svojega ali čigar dru¬ gega boljšega napredovanja, službene ali delavske knjižice in listine...“ 2 Pravilnik o poslovanju in upravljanju teh skla¬ dov ... z dne 31. marca 1932 (Sl. N. 1I3/L1I, Sl. L. 4-34/46). Člen 16. — (*) Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše sporazumno is pri¬ zadetimi ministri obrazce poslovne knjižice in rok. v katerem se morajo zamenjati delavske in namesčenske legitimacije, izdane na podstavi dosedanjih predpisov. ( 2 ) Osrednja uprava za posredovanje dela za¬ menja poslovne knjižice, uradno natisnjene na podstavi § 307 zakona o obrtih, ki pa še niso izdane, proti doplačilu razlike, kolikor bi po¬ slovna knjižica po tej uredbi bila dražja. Člen 17. — Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da izda spora¬ zumno s prizadetimi ministri pravilnik 1 in navo¬ dila 2 za izvrševanje te uredbe. 1 Gl. spodaj X. 2 Gl. spodaj XI. Člen 18. — Ta uredba stopi v veljavo v šestih mesecih po razglasitvi 1 v »Službenih novinah" kraljevine Jugoslavije; tedaj prenehajo veljati vse njej nasprotujoče določbe, zlasti pa določbe o delavskih legitimacijah (listinah), ki so: 1. Za prejšnjo kraljevino Srbijo: v kazen¬ skem zakoniku za kraljevino Srbijo z dne 29. marca 1860 in v pravilih ,,o odnosima slugu 278 Členi 16—18 IX. i njihovih gazda" z dne 12. septembra 1904. s spremembami in dopolnitvami z dne 9. julija 1905 in 30. oktobra 1910; 2. za prejšnjo Hrvatsko in Slavonijo: v „pri- vremenom služinskom redu za ladanje“ v Hrvat- ski in Slavoniji z dne 11. julija 1853 in v „slu- žinskom redu za gradove" v Hrvatski in Slavo¬ niji z dne 19. januarja 1857; 3. za prejšnjo Vojvodino: v zakonskem členu XIII o ..uredenju odnosa izmedu sluga i gazda" z dne 8. aprila 1876, dopolnjenem z zakonskim členom XLV z dne 30. julija 1907, v zakonskem členu II o „uredenju pravnih odnosa izmedu gazda (poslodavaca) i polj opri vrednih radnika" z dne 28. januarja 1898 in v zakonskem členu XLII o „preduzimačim.a poljoprivrednih radova i o poljoprivrednim radnicima" z dne 15. de¬ cembra 1899; 4. za prejšnjo Bosno in Hercegovino: v ,,pri- vremenom služinskom redu" z dne 1. oktobra 1900; 5. za prejšnjo Slovenijo: v uredbi o službe¬ nem razmerju hišnih poslov z dne 18. junija 1921 2 in v uredbi o viničarskem redu z dne 30. julija 1928; 3 6. za prejšnjo Dalmacijo: v ..pravilniku za služinčad" z dne 24. avgusta 1854, št. 1209; 7. v § 120 zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922 4 in v §§ 307 do 311 zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. 5 6 IX. Uredba o poslovnih knjižicah 1 Objavljena dne 28. marca 1958 (Sl. N. 69/XXIII). 2 Gl. IH. 3 Gl. V. 4 Gl. XV. 3 Gl. II. 6 Ukinjeno je tudi navodilo o priskrbi poslovnih knjižic pomožnega osebja v obrtih z dne 51. janu¬ arja 1958 (Sl. N. 27/X, Sl. L. 119), izdano na podlagi § 507 ob. z.; dvomljiva je veljavnost pravilnika o iz¬ dajanju mornarskih knjižic z dne 7. avgusta 1957 (Sl. N. 216/LXI). Glede banovine Iirvaitske odločba bana št. 8610-1X- 1959 (Nar. Novine 286), po kateri se za ozemlje ba¬ novine odloži uveljavljenje te uredbe do 51. marca 1940. Ministrski svet je v svoji seji z dne 24. marca 1938 na podstavi § 84, t. 1 finančnega zakona za leto 1937/38 odobril iprednjo uredbo. V Beogradu, dne 24. marca 1938; M. S. št. 276. 280 X. Pravilnik o poslovnih knjižicah Pravilnik o poslovnih knjižicah — člena 1—2 X. X. Pravilnik o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev 1 I. Značaj in oblika poslovne knjižice Člen 1. — (') Brez poslovne knjižice po tem pra¬ vilniku se ne sme nihče, izvzemši osebe, navedene v odstavku 5. tega člena, zaposlovati kot vajenec, de¬ lavec ali nameščenec, če nima njegova zaposlitev javnopravnega značaja. ( 2 ) Poslovna knjižica služi: a) kot javna listina o istovetnosti imetnika; b) kot dokaz vrste in časa za¬ poslitve; c) za vpisovanje podatkov pri upravah za posredovanje dela in pri organih delavskega in na- meščenskega zavarovanja, kolikor niso za to izdane posebne članske knjižice; č) kot kontrolna in pot¬ niška legitimacija po odst. 2. § 148 uredbe o preskr- bovanju nezaposlenih delavcev z dne 25. novem¬ bra 1957. 1 ( 3 ) Nameščenci, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega direktorja (upravnika) ali prokurista, niso dolžni imeti poslovne knjižice. 1 ,,Knako predpiše minister za socialno politiko in narodno zdra¬ vje . . . naredbe o kontrolnih in potniških legitimacijah brezposelnih delavcev . . .“. Člen 2. — j 1 ) Oblika in vsebina poslovnih knjižic, kontrolnih listov in imenika (dnevnika) izdanih po¬ slovnih knjižic so določeni v prilogah pod I, II in UT tega pravilnika. 1 ( 2 ) Kot poslovne knjižice se smejo uporabljati sa¬ mo obrazci, ki jih tiska osrednja uprava za posredo- 1 Sl. N. 201/LXII, Sl. L. 450. 281 X. Pravilnik o poslovnih knjižicah vanje dela. Vsako drugo natiskovanje se kaznuje po veljavnih zakonskih predpisih. ( 3 ) Osrednja uprava za posredovanje dela sme po potrebi predpisati obrazce in spreminjati in dopol¬ njevati obrazce, omenjene v odstavku 1. tega člena pod II in III. 1 Objavljene v , Socialnem arhivu 41 (1938, II, str. 126 i. sl.) in v ,.Službenem glasniku 44 ministrstva notranih poslov (1938, št. 10). člen 5. — (’) Poslovne knjižice se izdelujejo v takšni velikosti, da se lahko nosijo v žepu, in so ve¬ zane v platno. Na sprednji strani platnic je vtisnjen državni grb v pridvižnem tisku, na zadnji strani plat¬ nic pa znak osrednje uprave za posredovanje dela, tudi v pridvižnem tisku. ( 2 ) Poslovna knjižica ima 44 notranjih strani. Strani 1 do 8 izpolnjujejo oblastva in ustanove, ki iz¬ dajajo, zamenjavajo in obnavljajo poslovne knjižice, ustanove delavskega (nameščenskega) zavarovanja in uprave za posredovanje dela. Stran 9 služi za pri¬ pombe, ki se vpisujejo po odst. 1. člena 6 tega pra¬ vilnika. Strani 10 do 51 izpolnjuje službodavec, over¬ jajo pa. kjer je to predpisano, prisilne združbe obrt¬ nikov in trgovcev. Strani 52 do 56 so določene iz¬ ključno za poslovanje uprav za posredovanje dela: strani 57 do til so določene za potrebe ustanov za za¬ varovanje delavcev (nameščencev). Na straneh 42 do 44 je natisnjen pouk za imetnika poslovne knjižice. Člen 4. — (*) Poslovna knjižica velja 10 let od dne izdaje, zamenjave ali obnovitve. V desetem letu je imetnik poslovne knjižice dolžan zahtevati, naj se mu knjižica zamenja. Imetnik poslovne knjižice ima pravico zahtevati, naj se mu poslovna knjižica za¬ menja tudi že pred pretekom tega roka, če je knji¬ žica popolnoma izpolnjena ali poškodovana. Za iz¬ dajo in zamenjavo poslovne knjižice se pobira samo cena obrazca v znesku 10'— dinarjev. ( 2 ) Kdor poslovno knjižico izgubi, ima pravico zahtevati nje obnovitev. Poslovna knjižica se lahko obnovi šele, ko se naznani izguba stare poslovne knji¬ žice osrednji upravi za posredovanje dela zaradi ob- 282 Členi 3—5 X. jave v uradnem glasilu osrednje uprave, da se je iz¬ gubila. To prijavo more napraviti oseba, ki je po¬ slovno knjižico izgubila, samo po občini oziroma usta¬ novi, pristojni za obnovitev poslovne knjižice. Za obnovitev poslovne knjižice se pobira 30'— dinarjev, in sicer znesek 10'— dinarjev za objavo izgube, zne¬ sek 20'— dinarjev pa za obrazec knjižice. II. Kako se dobivajo poslovne knjižice Člen 3. - l 1 ) Poslovne knjižice se morejo dobiti na pismeno ali ustno 1 prošnjo, vloženo pri oblastvih in ustanovah, navedenih v členih 9 in 10 tega pra¬ vilnika. ( 2 ) Da dobi poslovno knjižico, mora prosilec dati tele podatke: kraj in čas rojstva, državljanstvo, šol¬ ska ali strokovna izobrazba, zakonski stan, ime očeta, imo in dekliški priimek matere, število otrok in leta njih rojstva; če pa prosilec ni polnoleten, tudi še učna pogodba ali pismena odobritev očeta ali varuha ali varstvenega sodnika, da vstopi na delo. ( 3 ) Da predloži te podatke, sme uporabljati pro¬ silec tele listine: krstni list (izpisek iz knjige za vpi¬ sovanje rojstev), poročni list (izpisek iz knjige za vpisovanje porok), policijsko ali železniško legitima¬ cijo, prejšnjo poslovno ali delavsko (nameščensko) knjižico, potne listine (potni list), vojaško knjižico, šolsko ali strokovno spričevalo, domovnico ali spriče¬ valo o državljanstvu in ostale listine, s katerimi se dajejo potrebni podatki. Za izdajo poslovne knjižice zadostuje samo ena izmed teh listin, če so v njej vsi potrebni podatki. Kolikor pa v priloženi Listini ni vseh podatkov, mora predložiti prosilec kako drugo listino. Če so v predloženih listinah različno navedeni dan, mesec in leto proisilčevega rojstva, morajo biti za vpis v poslovno knjižico odločilni dan, mesec in leto prosilčevega rojstva tako, kakor so navedeni ti po¬ datki v listini urada, ki vodi matične knjige. Kolikor ne predloži prosilec potrebnih podatkov, a jih imajo oblastva ali ostale ustanove, ki izdajajo poslovne knjižice, se sme izdati poslovna knjižica tudi na pod- 283 X Pravilnik o poslovnih knjižicah stavi takih podatkov. Podatki pod točkami 6, 11, 14, 15 jn 16 na straneh 5 do 7 obrazca poslovne knjižice se izpolnjujejo na podstavi verodostojnih izjav pro¬ silca samega. ( 4 ) Prošnji se priložita dve istovetni fotografiji v velikosti 4'5 X 6 cm in 10’— dinarjev v gotovini za obrazec poslovne knjižice. Slike morajo biti jasne, neuporabljene, doprsne in iz poslednjega časa. Morajo biti na mehkem papirju. Na sliki mora biti upodob¬ ljen ves obraz, glava ne sme biti pokrita in mora hiti na sliki najman j 1'5 cm velika. Iz fotografije cele skupine izrezane slike se ne sprejemajo, fotografije v uniformi pa se sprejemajo, če je uniforma pred¬ pisana za izvrševanje redne zaposlitve. ( 5 ) Tujim državljanom, pribežnikom in emigrantom se smejo izdajati poslovne knjižice samo. če izpol¬ njuje prosilec tudi še posebne pogoje, ki jih predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje spo¬ razumno s prizadetimi ministri. ( 9 ) Pri izdajanju, obnavljanju in zamenjavanju po¬ slovnih knjižic so poslovne knjižice in vse listine, vloge in izkazila, ki jih priskrbujejo neposredno oblastva in ustanove ali pa delavci in nameščenci sami, oproščene vsake državne in samoupravne takse, Prav tako so oproščeni vsake državne in samoupravne takse vsi vpisi in potrdila (overitve) v poslovnih knjižicah. 1 Namreč na zapisnik pri dotičnem oblastvu po § 35 zakona o občem upravnem postopku, III. Izpolnjevanje poslovnih knjižic Člen 6. — ( J ) Oblastva, ustanove in službodavei smejo vršiti svoje vpise samo v prostore, ki so v po¬ slovni knjižici zanje določeni, in pri tem upoštevati vrstni red, predviden v obrazcu. Na prazne strani se smejo vpisovati samo podatki, ki jih določi minister za socialno politiko in narodno zdravje v svoji pri¬ stojnosti ali sporazumno s prizadetimi ministri iz pri¬ stojnosti drugih resorov. ( 2 ) Službodavec je dolžan vpisati v prostore, ki so za to v poslovni knjižici določeni, tvrdko, dan za- 284 Členi 6—8 X. četka zaposlitve, natančno vrsto službe (stroke) ali posla kakor tudi dan prenehanja zaposlitve. ( 3 ) Službodavec ne sme vpisovati v poslovno knji¬ žico drugih pripomb razen tistih, ki so v obrazcu po¬ slovne knjižice samem predvidene, niti kake druge znake. Zlasti ne sme službodavec vpisovati v poslovno knjižico ne povoljne ne nepovoljne ocene ali pri¬ pombe o sposobnostih in kakovosti dela delavca ali nameščenca. Popravke vpisov mora overiti delodajalec s svojim podpisom in po možnosti tudi s pečatom tvrdke. ( 4 ) Prisilne združbe overjajo poslovne knjižice sa¬ mo za trgovsko pomožno osebje^ zaposleno v trgov¬ skih obratih, in za osebe, ki so se izučile rokodelstva in so zaposlene v rokodelskih obratih. Člen 7. — Oblastva in ustanove, ki izpolnjujejo poslovne knjižice, prilepijo na prostor, ki je za to v poslovni knjižici določen, fotografijo, na katero pri¬ tisnejo dvakrat svoj pečat tako, da je na določenih mestih odtisnjena polovica pečata. Druga istovetna fotografija se prilepi na prostor, določen za to v kon¬ trolnem listu A (za osrednjo upravo za posredova¬ nje dela). Člen 8. — (’) Ko izpolnjuje poslovno knjižico, je pristojno oblastvo ali ustanova dolžna vpisati po¬ trebne podatke v svoj imenik poslovnih knjižic in v kontrolna lista. Kontrolna lista A in B sta priložena poslovni knjižici. Kontrolni list A se pošlje redno iz¬ polnjen in overjen osrednji upravi za posredovanje dela, kontrolni list B pa obdrži oblastvo ali ustanova, ki izda, zamenja ali obnovi poslovno knjižico, za svo¬ jo kartoteko. ( 2 ) : Po izdaji, zamenjavi ali obnovitvi poslovne knjižice vpišejo in overjajo podatke o rodbinskih članih oblastva in ustanove, ki knjižice izdajajo, za¬ menjavajo ali obnavljajo, ali pa uradi, ki vodijo ma¬ tične knjige, ali organi delavskega zavarovanja in po¬ sredovanja dela. Le-ti vpisujejo in overjajo tudi po¬ datke o smrti teh članov. ( 3 ) Vsi vpisi morajo biti vpisani jasno in čitno. 285 X. Pravilnik o poslovnih knjižicah IV. Izdajanje poslovnih knjižic Člen 9. — t 1 ) Poslovno knjižico izda praviloma selska ali mestna občina prosilčevega bivališča. V krajih, kjer so prisilne združbe obrtnikov ali trgov¬ cev, izdaja poslovne knjižice trgovskemu pomožnemu osebju, ki je zaposleno v trgovskih obratih, in ose¬ bam, ki so se izučile rokodelstva in so zaposlene v rokodelskih obratih, prisilna združba, kateri pripada službodavec. ( 2 ) Poslovne knjižice oseb, zavarovanih pri držav¬ nih prometnih ustanovah, izdajajo organi, ki jih do¬ loči za državne železnice generalna direkcija držav¬ nih železnic, za vse ostale prometne ustanove pa mi¬ nistrstvo za promet. ( 3 ) Oblastva in ustanove, ki so pristojne za izda¬ janje poslovnih knjižic, so jih dolžne izdati najdalj v dveh dneh od dne, ko je predložil prosilec vse potrebne podatke. ( 4 ) Oblastva in ustanove, ki izdajajo poslovne knjižice, se morajo pri osrednji upravi za posredo¬ vanje dela pravočasno založiti s potrebnimi obrazci. 1 1 Glede izdajanja poslovnih knjižic osebam, ki so zaposlene pri poveljstvih in ustanovah vojske gl. naredbo ministra vojske in mor¬ narice z dne 17. junija 1939 (Sl. vojni list št. 19 z dne 24 . junija 1939, tudi Soc. Arhiv 1939, II, 92). V. Zamenjava in obnovitev poslovnih knjižic Člen 10. — (’) Poslovne knjižice, ki so porabljene, napolnjene ali poškodovane v smislu odst. I člena 4- tega pravilnika, in izgubljene poslovne knjižice v smislu odst. 2. člena 4 tega pravilnika zamenjujejo in obnavljajo oblastva in ustanove, ki so pristojne za izdajanje poslovnih knjižic. ( 2 ) Poslovne knjižice oseb, zaposlenih pri povelj¬ stvih in ustanovah narodne vojaške sile, obnavljajo in zamenjujejo pristojni starešine takih poveljstev in ustanov. ( 3 ) Poslovne knjižice oseb, zavarovanih pri držav¬ nih prometnih napravah, obnavljajo in zamenjujejo organi, ki jih določi za državne železnica generalna 286 Členi 9—12 X. direkcija državnih železnic, za vse ostale prometne ustanove pa ministrstvo za promet. (') Pri zamenjavi ali obnovitvi poslovne knjižice se vpišejo v novo poslovno knjižico razen podatkov, predpisanih za izdajo, tudi še sumarni podatki o glavnih zaposlitvah imetnika poslovne knjižice, koli¬ kor so razvidni iz stare poslovne knjižice oziroma iz drugih dokazil ali listin. Po potrebi zahteva občina ali ustanova podatke za novo poslovno knjižico od osrednje uprave za posredovanje dela. ( 5 ) Stara poslovna knjižica se vrne imetniku z da¬ tiranim. in overjenim zaznamkom čez prvo notranjo stran, da je kot legitimacija prenehala veljati. VI. Legitimacije zasebnih nameščencev Člen 11. — Zasebni nameščenci morejo na pod¬ stavi odloka o sprejemu v pokojninsko zavarovanje pri pokojninskem zavodu dobiti na zahtevo od ob¬ čine svojega stalnega bivališča in proti plačilu cene obrazca v znesku 30 dinarjev posebne legitimacije, ki povsem nadomeščajo poslovne knjižice (obrazec la). Za obnovitev legitimacije se pobira znesek 50 dinarjev. VII. Poslovanje osrednje uprave za posredovanje dela Člen 12. — p) Pravico, tiskati poslovne knjižice, ima izključno osrednja uprava za posredovanje dela. P) Oblastva in ustanove, ki izdajajo, zamenjujejo ali obnavljajo poslovne knjižice, morajo pobirati od prosilcev ceno obrazca poslovne knjižice, če se pa zgubi, znesek za oglas razveljavitve, in polagati tako pobrane zneske najkasneje vsak drugi mesec na ra¬ čun osrednje uprave za posredovanje dela pri Poštni hranilnici. Obenem morajo poslati osrednji upravi kontrolne liste A, zaradi osrednje evidence poslovnih knjižic. ( 3 ) Tiskanje poslovnih knjižic, obrazcev za evi¬ denco in poslovanje z njimi obremenja proračun 287 X. Pravilnik o poslovnih knjižicah osrednje uprave za posredovanje dela. Za kritje teh izdatkov služijo predvsem dohodki od poslovnih knji¬ žic; kolikor bi pa ti dohodki ne zadoščali, se porav¬ najo izdatki iz ostalih sredstev osrednje uprave za posredovanje dela. Morebitni prebitki se porabijo za podpiranje nezaposlenih delavcev po odst. 2. § (32 uredbe o preskrbovali ju nezaposlenih delavcev z dne 25. novembra 1937. 1 Sedaj glavne uprave (gl-, op. k čl. 11 uredbe IX). 1 ,.Rezervni sklad se mora uporabiti za to, da se okrepijo sred¬ stva za podpiranje brezposelnih delavcev, da se dajejo posojila in odobrujejo krediti za gradnjo delavskih stanovanj, socialnih ustanov in uradnih poslopij/ 1 Člen 13. — P) Osrednja uprava za posredovanje dela zalaga oblastva in ustanove z obrazci poslovnih knjižic. ( 2 ) Osrednja uprava zalaga brezplačno pristojna oblastva in ustanove z imenikom (dnevnikom) izda¬ nih poslovnih knjižic. ( 3 ) Osrednja uprava za posredovanje dela vodi potrebne knjige in kartoteke za evidenco poslovnih knjižic, in statistično obravnavanje zbranih podatkov. VIII. Nadzorstvo Člen 14. — Nadzorna oblastva morajo preskušati pravilnost poslovanja s poslovnimi knjižicami. Člen 15. — P) Osrednja uprava za posredovanje dela mora dajati oblastvom na njih zahtevo potrebne podatke v zvezi s poslovnimi knjižicami. ( 2 ) Oblastva!, ba/moupravna telesa, njih naprave kakor tudi vse organizacije in korporacije ter pravne in fizične osebe morajo dajati na zahtevo osrednje uprave vse potrebne podatke v zvezi s poslovanjem in evidenco poslovnih knjižic. IX. Prehodne in končne določbe Člen 16. — Od 28. septembra 1938 dalje se bodo izdajale poslovne knjižice samo po določbah tega pravilnika. 288 Členi 13—19 X. Člen 1 ?. — 0) Sedanje poslovne knjižice se morajo zamenjati najdalj do 31. decembra 1939. Po tem roku izgubijo poslovne knjižice, delavske knjižice ali le¬ gitimacije in druge podobne listine, ki so bile izdane do vštetega 27. septembra 1938 po predpisih, navede¬ nih v členu 18 uredbe iz zakonsko močjo o legitima¬ cijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 24. marca 1938, značaj poslovnih knjižic. ( 2 ) Zamenjavo po odstavku 1. tega člena opravi v krajih, kjer posluje kako državno krajevno policij¬ sko oblastvo (uprava policije, predstojništvo mestne policijo ali policijski komisariat), to oblastvo', v osta¬ lih krajih pa pristojno občinsko oblastvo oziroma pristojna prisilna združba obrtnikov ali trgovcev. Se¬ danje poslovne knjižice po odst. 2. in 3. člena 10 tega pravilnika pa zamenjajo izjemoma tamkaj na¬ vedeni organi. ( 3 ) Poslovne knjižice po odst. 2. člena 16 uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev zamenja osrednja uprava za posredovanje dela samo do 31. decembra 1938. Po tem roku ne sprejme osrednja uprava za posre¬ dovanje dela teh (knjižic več v zamenjavo niti ne pripozna zanje kakršno koli odškodnino. Člen 18. — P) Navodila za poslovanje in ravna¬ nje s poslovnimi knjižicami izda minister za soci¬ alno politiko in narodno zdravje, tiskajo se pa v Službenem glasniku ministrstva za notranje posle in v uradnem glasilu osrednje uprave za posredovanje dela. 1 ( 2 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme na predlog osrednje uprave za posredovanje dela ustanoviti stalno posvetovalno komisijo za poslovne knjižice in ji določiti področje. 1 Gl. spodaj XI. Člen 19. — Dohodki od poslovnih knjižic in iz¬ datki v zvezi s tiskanjem in oskrbovanjem obrazcev po tem pravilniku za leto 1938 se izkažejo v prora- 289 19 X. Pravilnik o poslovnih knjižicah — Čl. 20 čunu osrednje uprave za posredovanje dela za leto 1939. Morebitne predujme za poslovanje v letu 1938 je dolžna osrednja uprava za posredovanje dela odobriti iz svojih sredstev. Člen 20. —Ta pravilnik stopi v veljavo dne 28. sep¬ tembra 1938. V Beogradu dne 14. julija 1938; S. u. št. 1058/38. 290 XI. Navodilo o poslovnih knjižicah Navodilo o poslovnih knjižicah — Člen 1 XI. XI. Navodila za poslovanje in rav¬ nanje s poslovnimi knjižicami 1 Člen 1. — j 1 ) Poslovno knjižico mora imeti vsakdo, ki je zaposlen pri katerem koli delu ali v kateri koli službi kot kvalificiran, poLkvalificiran ali nekvalifi¬ ciran delavec, kot vajenec ali kot nameščenec, če je star najmanj 14 let in je jugoslovanski državljan. Samo nameščenci smejo imeti namesto te poslovne knjižice legitimacijo (člen 8 teli navodil). — ( 2 ) Va¬ jenci so osebe, ki so zaposlene na podstavi vajeniške pogodbe. Osebe z 12, toda manj ikot 14 leti, najsi so vajenci, ne morejo imeti poslovne knjižice. — ( 3 ) Kva¬ lificirani delavci so osebe, ki imajo pomočniški izpit ali kvalifikacijo, ki je enaka pomočniškemu izpitu, po predpisih, ki jih je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo na podstavi §§ 19, 24 (in 26 zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. 1 — ( 4 ) Nameščenci po uredbi o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in na¬ meščencev in pravilniku za njeno izvrševanje z dne 14. julijia 1938 (člen 11 pravilnika) so samo tisti, ki morejd z odlokom kakega pokojninskega zavoda za nameščence v državi dokazati, da so sprejeti v za¬ varovanje pokojninskega zavoda. 2 Nameščenci, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega direk¬ torja (upravnika) ali prokurista, niso dolžni — ven¬ dar imajo lahko, če to sami žele — imeti .poslovno knjižico (legitimacijo). — ( r> ) Za pravilnost zaposlitve tujih državljanov zadošča dovolitev za zaposlovanje, ki jim je izdana po določbah uredbe o zaposlovanju tujali državljanov z dne 29. marca 1935. Tujim držav¬ ljanom se praviloma ne izdajajo poslovne knjižice; 1 Sl. N. 25(>/LXXIV, Sl. L. 568 popr. Sl. N. 271/LXXXI, Sl. L. 590. 291 19 XI. Navodilo o poslovnih knjižicah izjemo od tega pa sme dovoliti z naredbo minister za socialno politiko in narodno zdravje. Posle osr. uprave za posredovanje dela vršijo sedaj glavne uprave v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani (gl. op. k čl. 11 uredbe IX). 1 Namreč: pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpriče¬ vala popolnoma ali deloma nadomeščajo čas učenja in zaposlitve v trgovskih obrtih z dne 21. aprila 1934 (Sl. N. 111 /XXVIII, Si. L. 358); naredba o dokazu sposobnosti za izvrševanje pogostinskih obrti z dne 6. oktobra 1934 (Sl. N. 241/LXI1, Sl. L. 678); pravil¬ nik o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih izpričevala dajejo ugodnosti za dokaz strokovne sposobnosti za rokodelske obrti z dne 21. aprila 1934 (SI. N. 111/XXVI1I, Sl. L. 358). 2 §§ 1, 2 in 3 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev (Sl. N. 285/LXXXlV, Sl. L. 65 ex 1934). Člen 2. —• Poslovne knjižice izdajajo, zamenjujejo in obnavljajo: 1. občinska oblastva vsem osebam, ki bivajo stalno v območju (ozemlju) njih občine, ko¬ likor niso pristojna oblastva ali ustanove, ki so na¬ vedene v naslednjih točkah 2., 3. in 4.; 2. prisilne združbe trgovcev in obrtnikov kakor tudi njihova poverjeništva vsem vajencem in pomočnikom v nji¬ hovem območju ne glede na to, v kateri vrsti obrti so te osebe zaposlene. Pristojna je tista prisilna zdru¬ žila ali poverjeništvo, na katerega področju se nahaja službodavec ali podjetje, pri katerem so te osebe za¬ poslene. Če je vajenec ali pomočnik nezaposlen, pa zahteva, naj se mu poslovna knjižica izda, zamenja ali obnovi, mu jo v takem primeru izda, zamenja ali obnovi prisilna združba ali poverjeništvo, v katerih ob¬ močju stalno biva. V krajih izven sedeža prisilne zdru¬ žbe ali poverjeništva obrtnikov sprejemajo krajevne občine od učencev in pomočnikov, ki so zaposleni v rokodelskih ali industrijskih obratih (podjetjih), njih prošnje za poslovne knjižice s potrebnimi listinami (prilogami) in drugimi podatki, potrebnimi 7,a vpis v poslovno knjižico, in zlasti s podatki o prosdlčevem osebnem opisu; tako urejene prošnje pošlje občina pristojni prisilni združbi obrtnikov ali njenemu po¬ verjeništvu s predpisano ceno za vrednost obrazca poslovne knjižice, katere izdaja se zahteva, kakor tudi s potrebnim zneskom za povračilo poštnine. Pri¬ silna združba (poverjeništvo) pošlje občini izpopol¬ njene poslovne knjižice s kontrolnimi listi, občina pa 292 Člena 2—3 XI. pozove prosilce, naj se v poslovne knjižice in na kon¬ trolne liste A in B, ki spadajo k vsaki posamezni po¬ slovni knjižici, podpišejo (odtisnejo palec). Nato vrne občina kontrolne liste kar najhitreje prisilni združbi ali poverjeništvu; 3. organi državnih pro¬ metnih ustanov za vse osebe, ki so zavarovane pri zavarovalnih ustanovah državnih prometnih naprav. 4. Samo zamenjavo in obnovitev — ne pa tudi prvo izdajo — poslovnih knjižic opravljajo pristojni sta¬ rešine poveljstev in ustanov narodne vojaške sile vsem osebam, ki so zaposlene pri poveljstvih in usta¬ novah narodne vojaške sile in so dolžne imeti poslov¬ ne knjižice. Člen 3. — j 1 ) Poslovne (delavske in druge) knji¬ žice, ki so bile izdane delavcem in nameščencem po predpisih, ki so bili v veljavi do 27. septembra 1938, veljajo najdalj do 31. decembra 1959. Prvo zamenjavo teh starih poslovnih knjižic opravijo: 1. državna kra¬ jevna policijska oblastva v krajih, kjer so, za vse osebe-imetniike starih poslovnih knjižic ne glede na njih izobrazbo (kvalifikacijo). Za vpis kvalifikacije obrtniškega pomočnika, če ni stare poslovne knjižice izdala prisilna združba, ne vpiše državno krajevno po¬ licijsko dblastvo podatkov v razpredetke 8 in 9 na strani 4, marveč napoti imetnika nove poslovne knji¬ žice k pristojni prisilni združbi, ki izpolni razpre- delka 8 in 9 in overi te vpisane podatke na strani 7 s podpisom dn pečatom. .Državna krajevna policijska oblastva so v tehle krajih: -Celje, predstojništvo mestne policije...; Ljubljana, uprava policije; Ma¬ ribor, pred sto jmištvo mestne policije...; 2. v krajih, kjer ni državnega krajevnega policijskega oblastva, opravijo tudi to prvo zamenjavo prisilne združbe tr¬ govcev i,n obrtnikov oziroma njih poverjeništva za trgovske in obrtniške pomočnike. Glede pristojnosti prisilnih združb ali njih poverjeništev veljajo tudi v tem primeru določbe točke 2. člena 2 teh tnavodil; 3. osebam, ki so zaposlene pri poveljstvih in napravah narodne vojaške sile. kakor tudi osebam, ki so zapo¬ slene in zavarovane pri državnih prometnih napra¬ vah, opravijo tudi to prvo zamenjavo starih poslovnih 293 XI. Navodilo o poslovnih knjižicah knjižic organi, ki so navedeni v prednjem členu pod točkama 3. in 4; 4. za vse ostale osebe, ki stanujejo izven krajev, navedenih pod točko I. tega člena in za katere niso pristojna oblastva in ustanove, navedene v prednjih točkah 2. in 5. tega člena, opravijo tudi to prvo zamenjavo poslovnih knjižic občine njih bi¬ vališča. — ( 2 ) Poslovne (delavske in druge) knjižice, ki so bile izdane do vštetega 27. septembra 1958, pre¬ nehajo veljati kot poslovne knjižice s 1. januarjem 1940. Po tem dnevu morajo vse osebe, ki so zavezane imeti poslovne knjižice, imeti zgolj le poslovne knji¬ žice po obrazcu, ki ga tiska osrednja uprava za po¬ sredovanje dela v Beogradu. Člen 4. — p) Podatki o času in vrsti zaposlitve, vpisani v poslovno knjižico, se praviloma ne over¬ jajo. Izjemoma se overjajo ti podatki za vajence in pomočnike v rokodelstvu in trgovini. — ( 2 ) Podatke o času in vrsti zaposlitve (službe) pomočnikov in va¬ jencev, zaposlenih v trgovinskih ali rokodelskih obratih v krajih, kjer so prisilne združbe, overjajo pristojne prisilne združbe ali njih poverjeništva. Overja pa tista prisilna združba ali njeno poverje¬ ništvo', ki je v kraju njih sedeža obrat (podjetje), v katerem so (ali so bile) te osebe .zaposlene. Za roko¬ delske vajence in za pomočnike, zaposlene pri indu¬ strijskih podjetjih, ki so na sedežu prisilne združbe obrtnikov ali njenega poverjeništva, overja ta pri¬ silna združba. V ostalih krajih overjajo občine. Člen 5. — Ker je stopila uredba z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in na¬ meščencev s pravilnikom za njeno izvrševanje v ve¬ ljavo z 28. septembrom 1938, morajo od tega dne dalje vse osebe, ki so zavezane imeti poslovne knji¬ žice, če so zaposlene ali bi se rade zaposlile, imeti: a) poslovno (delavsko ali drugo) knjižico, ki je bila pravilno izdana do vštetega 27. septembra 1938 po predpisih, ki so veljali do tega dne. Toda take knji¬ žice veljajo najdalj le do 31. decembra 1939; do tega dne jih morajo zamenjati organi, ki so navedeni v členu 3 teh navodil; b) ali pa novo poslovno knjižico 294 Členi 4 XI. po obrazcu, ki ga tiska osrednja uprava za posredo¬ vanje dela. Novo poslovno knjižico si morajo takoj priskrbeti vsi, ki si do 27. septembra 1938 niso pri¬ skrbeli poslovne knjižice po predpisih, ki so bili do¬ tlej v veljavi, ki pa morajo sedaj imeti poslovno knjižico. Potemtakem so službodavci dolžni svoje učence, stare najmanj 14 let, delavce, pomočnike in nameščence, ki si do 2.7. septembra 1938 niso priskr¬ beli poslovne (delavske ali druge) knjižice po pred¬ pisih, ki so bili v veljavi do tega dne, napotiti, naj si takoj priskrbijo novo poslovno knjižico po obrazcu, ki ga tiska osrednja uprava za posredovanje dela, pri oblastvu ali ustanovi, navedenih v členu 2 teh navodil. Člen 6. — Službodavec, ki sprejme ali obdrži na delu (v službi) delavca, vajenca ali nameščenca brez pravilne poslovne knjižice, zapade kaznim, predpi- sanim v členu 15 uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev. Člen 7. — p) Da bi se vpisovali podatki v poslovno knjižico pravilno, sledi nekoliko primerov za nekaj prvih strani poslovne knjižice: 1. prva notranja stran platnic (odtisk palca leve roke nepismene osebe, ki ima poškodovan palec desne roke); 2. prva notranja stran poslovne knjižice (imetnik: moški ali samska ali razporočena ženska, ki ni obdržala priimka po bivšem možu); 3. prva notranja stran (imetnik: po¬ ročena žena, vdova ali ločena ženska, ki je obdržaja priimek po bivšem možu); 4. druga notranja stran (redno vpisovanje podatkov); 5. tretja notranja stran (redno vpisovanje podatkov); 6. četrta notranja stran (vpis podatkov za učenca, ki ni opravil pomočniškega izpita); 7. četrta notranja stran (vpis podatkov za učenca, ki je opravil pomočniški izpit); 8. peta no¬ tranja stran (redno vpisovanje podatkov); 9. šesta notranja stran (redno vpisovanje podatkov in ove¬ ritev po oblastvu-ustanovi). — ( 2 ) V kontrolne liste se vpišejo ustrezni podatki iz poslovne knjižice na isti način. — ( 3 ) Vpisi morajo biti napravljeni s čr¬ nilom, čitno in brez madežev. 295 XI Navodilo o poslovnih knjižicah Člen 8. — f 1 ) Zasebnim nameščencem, za katere predpisuje uredba, da morajo imeti poslovno knji¬ žico ali legitimacijo, pa želijo (zahtevajo), naj se jim izda legitimacija zasebnega nameščenca, se izda legitimacija, ki povsem nadomešča poslovno' knji¬ žico. — ( 2 ) Stare listine (legitimacije), ki so bile iz¬ dane do vštetega 27 . septembra 1938 zamenjujejo tudi za nameščence državna krajevna policijska oblastva V krajih, kjer so; če so pa nameščenci zaposleni pri poveljstvih in ustanovah narodne vojaške sile ali pri državnih prometnih ustanovah, jih zamenjajo organi, navedeni v točki 3. člena 5 teh navodil, ostalim na¬ meščencem pa jih zamenjajo občine njih bivališča. — ( 3 ) Redno izdajanje legitimacij nameščencem oprav¬ ljajo zgolj le občine njih bivališča. — ( 4 ) Podatki se morajo vpisovati v legitimacijo po istih načelih in na isti način, kakor je to pokazano za vpisovanje podatkov v poslovno knjižico (člen 7 teh navodil). Člen 9. — 0) Ko predloži prosilec vse potrebne li¬ stine za izdajo poslovne knjižice, se začno vpisovati ustrezni podatki v poslovno knjižico. Zlasti se opo¬ zarja na izpolnitev razpredelka 9 na strani 4. V raz- predelek 9 se vpiše naziv poslednje obrti (podjetja), kjer je vajenec končal učno dobo v rokodelstvu ali trgovini. Pri rokodelskih vajencih se izpolni ta raz- predelek samo tedaj, če je vajenec opravil pomoč¬ niški izpit. Za rokodelske pomočnike, ki so deležni ugodnosti iz odstavka 3 § 451 zakona o obrtih, se vpiše, če nimajo dokaza, v katerem obrtu (podjetju) so se obrti izučili, v to rubriko tole: ..Priznava se mu naziv pomočnika skladno s § 451, odst. 3, zakona o obrtih." — ( 2 ) Ko se prosilec javi (osebno pride k oblastvu-ustanovi, pristojni za izdajanje poslovne knjižice), se vpišejo podatki na drugo notranjo stran (osebni opis in poklic), v „imenik (dnevnik) izdanih poslovnih knjižic" pa se vpišejo v ustrezne razpre- delke podatki o imetniku poslovne knjižice. Po vpisu podatkov v ..imenik" se zapiše na prvi notranji strani poslovne knjižice in na kontrolnih listih A in B za¬ poredna številka, pod katero je bila poslovna knji¬ žica vpisana v ..imenik"; nato se vpišejo podatki iz 296 Členi 8—10 XI. poslovne knjižice v kontrolna lista A in B. Potem se pozove prosilec, naj se na prvi notranji strani platnic in v ustrezne prostore kontrolnih listov A in B lastno¬ ročno podpiše. Če je prosilec nepismen, se napravi odtisk palca njegove desne roke; če je ta palec po¬ škodovan ali če ga prosilec nima, se napravi odtisk palca leve roke na prostoru, določenem za to, na prvi notranji strani platnic in na kontrolnih listih A in B. Nato se odtrgata na kraju poslovne knjižice kontrolna lista, poslovna knjižica pa se izroči njenemu lastni¬ ku. — ( 8 ) Kontrolne liste A o izdanih poslovnih knji¬ žicah pošlje oblastvo-ustanova najkasneje vsaka dva meseca enkrat osrednji upravi za posredovanje dela. Člen 10. — l 1 ) Pristojna oblastva in ustanove si nabavljajo (obrazce poslovnih knjižic od osrednje uprave za posredovanje dela („Središnja uprava za posredovanje rada“) v Beogradu, Štrosmajerjeva ulica 9, ki je edina upravičena, da jih tiska. Osred¬ nja uprava zalaga pristojna oblastva in ustanove tudi s knjigami ..imenika (dnevnika) izdanih poslov¬ nih knjižic". Ti obrazci in ..imeniki" se naročajo pri osrednji upravi za posredovanje dela s posebno na¬ ročilnico. ki jo za ta namen natisne osrednja uprava, in pri kateri je treba te naročilnice predhodno zahte¬ vati. — ( 2 ) Naročilnico mora oblastvo ali ustanova, ki je pristojna izdajati poslovne knjižice, izpisati s pi¬ salnim strojem ali s črnilom in opremiti z zavodskim pečatom, številko in podpisom pooblaščenega organa, poleg katerega se pritisne okrogli pečat. Pristojno oblastvo-ustanova obdrži kopijo naročilnice (natisnje¬ na je v duplikatu) in opravi po njej vknjižbe v „imeniku-dnevniku“ v razpredelku 2 in 3, nato pa jo položi v svoj arhiv. — ( 3 ) S prvo dobavo poslovnih knjižic dostavi osrednja uprava za posredovanje dela hkrati tudi: a) ..imenik-dnevnik" z že vpisanimi po¬ datki prve pošiljke (dobave) poslovnih knjižic, da imajo vodje imenika navodilo za nadaljnje (prihod¬ nje) vknjižbe. Če bi pristojno oblastvo-ustanova opra¬ vičeno spoznalo, da ji je potreben za poslovanje pri- kladnejši imenik z večjim številom strani (stolpcev), naroči lahko pri osrednji upravi za posredovanje 297 XI Navodilo o poslovnih knjižicah dela potrebno števil o pol in jih da vezati, da doibi z že poslanim „imeni.kom“ večji „imenik“: b) ..dostavnico*' (z navedbo osnovne številke poslanih poslovnih knji¬ žic in zneskom obremenitve za izvršeno pošiljko), ki jo obdrži oblastvo-ustanova in jo združi s kopijo na¬ ročilnice, ,pa po njej (dostavnici) izpolni razpredelke 4 do 13 imenika, nato pa dostavnico, združeno s ko¬ pijo naročilnice, položi v, svoj arhiv; c) potrebno šte¬ vilo obrazcev naročilnic za nadaljnja naročila obraz¬ cev za poslovne knjižice kakor tudi potrebno število položnic za čekovni račun osrednje uprave za posre¬ dovanje dela pri poštni hranilnici v Beogradu. Vpla¬ čila za poslovne knjižice se opravljajo samo s temi čekovnimi položnicami, ki imajo v ta namen na zadnji strani posebno besedilo, kjer se vpiše, za katere osnovne številke poslovnih knjižic se denar naka¬ zuje. Pod tako izpolnjeno besedilo na zadnji strani čekovne položnice se mora pritisniti pečat in posta¬ viti podpis pooblaščenega organa oblastva-ustanove. —• (*) Vplačilo za poslovne knjižice je treba po izvrše¬ nem nakazilu (po oddaji denarja na pošto) vpisati v ..imeniku" v razpredelka 14 in 15 in se mora vpla¬ čilo popolnoma ujemati z obračunom in zneskom, vpi¬ sanim v razpredelku 27 imenika. — ( 5 ) Priznanica čekovne položnice služi oblastvu-ustanovi kot popoln dokaz o izvršenem nakazilu; zato pa osrednja uprava za posredovanje dela ne bo izdajala v ta namen no¬ benih posebnih pobotnic. — ( 6 ) Poslovne knjižice, ki jih je naročilo in prejelo kako oblastvo-ustanova, le-to nilkakor ne sme odstopiti kakemu drugemu oblastvu-ustanovi, marveč sme izključno le samo iz¬ dati prejeto množino poslovnih knjižic. — ( 7 ) More¬ bitne reklamacije v zvezi z dobavo poslovnih knjižic se morajo vložiti takoj, najdalj pa v 8 dneh od pre¬ jema pošiljke s poslovnimi knjižicami. Člen 11. — P) Za vrednost prejetih obrazcev po¬ slovnih knjižic (legitimacij) odgovarja osrednji upravi za posredovanje dela oblastvo ali ustanova, ki jih je naročila. — ( 3 ) Oblastvu-ustanovi odgovarjajo za ravnanje s poslovnimi knjižicami in njih izdajanje 298 Člena 11—12 XI. in za redno nakazovanje zneskov, pobranih za izdane poslovne knjižice, odgovorni oskrbovalci (računodaj- niki) in nakazovalci gmotno in kazensko. Člen 12. — Ta navodila stopijo v veljavo z dnem objave v „Službenih novinah kraljevine Jugoslavije": natisnejo se pa tudi v ..Socialnem arhivu", uradnem glasilu osrednje uprave za posredovanje dela in v ,,Službenem glasniku ministrstva za notranje posle". V Beogradu d,ne 14-. oktobra 1938; S. u. za p. r. št. 1440. X!!. Uredba o minimalnih mezdah itd. XII. Uredba 0 določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu' I. Način določanja minimalnih mezd Člen 1. — ( 1 ) Osnovna mezda, ki siluži kot osnova za določitev minimalnih mezd, znaša za pomožno osebje po 2 (dva) dinarja na uro. ( 2 ) Kot osnovna mezda za pomožno osebje, čigar redni delovni čas znaša manj ko 8 ur na dan. se jemlje osnovna mezda za 8 ur na dan. 1 ( 3 ) Če se gospodarske razmere znatno izpre- menijo. predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje ipo odobritvi ministrskega sveta z naredbo novo osnovno mezdo. Nova osnovna mezda stopi v veljavo šestdeset dni po nje razglasitvi v ..Službenih novinah“. ( 4 ) Za pomožno osebje po tej uredbi veljajo vse osebe ne glede na spol, 2 ki dajejo stalno ali začasno v najem 3 svojo umsko ali telesno moč za nagrado, 4 ki sme biti v denarju ali v naravi, 5 in so zaposlene v podjetjih, navedenih v členu 32 te uredbe. 1 Gl. § 1 navodil. 2 Gl. I, t. 18 navodil XIII. 1 Sl. N. 33/XI, Sl. L. 103. Uredba ima zakonsko moč (t. 1 § 88 fin. zak. za 1. 1036/37). 300 XII. Uredba o minimalnih mezdah ild. / > Člena 1—2 XII. 3 § 1151 o. <1. z. in op. (1). 4 § 1152 o. d. z. in op. (1). 5 Gl. § 2 navodil XIII in čl. 7 odredbe XIV. Člen 2. — ( 4 ) Na temelju osnovne mezde iz čl. 1 te uredbe določi ban 1 oz. upravnik mesta Beograda minimalne mezde za vse območje banske uprave (uprave mesta Beograda), kadar to terjajo javni interesi ali katera .izmed priza¬ detih strank 2 to zahteva. ( 2 ) Ban oz. upravnik mesta Beograda sme do¬ ločiti za kvalificirane 2 delavce, zaposlene v pod¬ jetjih, ki so našteta v členu 32. te uredbe, tudi višjo minimalno mezdo od osnovne mezde. 4 Tako določena minimalna mezda velja za vso gospo¬ darsko stroko 1 ’ v območju banovine (uprave me¬ sta Beograda). Za nekvalificirane delavce sme določiti ban oz. upravnik mesta Beograda mini¬ malno mezdo v mejah 10% pod in 50% nad osnovno mezdo. ( 3 ) Za pomožno osebje, ki je zaposleno v obrti in trgovini v krajih z manj kot 5000 prebivalci in po vaseh, sme določiti ban (upravnik mesta Beograda) tudi nižjo minimalno mezdo od osnov¬ ne mezde po členu 1 te uredbe; toda ta mini¬ malna mezda ne sme biti pod 90% osnovne mezde iz člena 1 te uredbe. ( 4 ) Pri določanju minimalne mezde upošteva 0 ban oz. upravnik mesta Beograda gospodarske in socialne razmere, zlasti pa življenjske in pro- Čl. 2. hlača trgovskega nameščenca ne more biti nižja od minimalne mezde (SS B Zagreb, 50. maja 1959. Organizator, 1959, 65). 501 XII. Uredba o minimalnih mezdah itd. izvajalne stroške v ob moč j u banske uprave (uprave mesta Beograda). 1 Za dravsko banovino spodaj XIV. Gl. I, t. I do 10 navodil XIII. 2 Gl. § 3 navodil XIII. 3 Gl. I, t. 14 navodil XIII. 4 Po odst. ( 4 ) čl. 1 te uredbe. 5 Gl. I, t. 17 navodil XIII in čl. 5 odredbe XIV. 8 Postopek po el. 3 uredbe in I., 19 navodil XIII. Člen 3. — ( 3 ) Ban oz. upravnik mesta Beo¬ grada določi minimalne mezde po zaslišanju predstavnikov delavskih in službodavskih orga¬ nizacij, ki morajo biti zastopani v enakem šte¬ vilu. 1 ( 2 ) Ban oz. upravnik mesta Beograda sme zaslišati, če smatra to za potrebno, preden do¬ loči minimalne mezde, tudi prizadete delavske in službodavske zbornice. 2 ( 3 ) Da se zbero potrebni podatki, se sme obrniti ban (upravnik mesta Beograda) na dr¬ žavne ustanove, gospodarske zbornice in orga¬ nizacije, ustanove za socialno zavarovanje in ustanove za javno predavanje dela v območju banske uprave (uprave mesta Beograda); te so dolžne poslati banu (upravniku mesta Beograda) zahtevane podatke. 3 1 Gl. § 4 navodil XIII. 2 Gl. § 5 navodil XIII. 3 Gl. 1, t. 19 navodil XIII. Člen 4. — ( J ) Mezde kvalificiranih delavcev pod 18 leti starosti ne smejo nikdar biti manjše od 75% določenih minimalnih mezd. 1 ( 2 ) Minimalne mezde, določene po tej uredbi, se ne uporabljajo, če so mezde, določene s ko- 302 Členi 3—7 XII. lektivnimi 2 ali individualnimi pogodbami, za de¬ lavce in nameščence ugodnejše. ( 3 ) Določbe individualnih ali kolektivnih po¬ godb, ki določajo neugodnejše mezde od mini¬ malnih mezd, določenih s to uredbo, so nične. 8 1 Gl. § 6 navodil XIII. 2 § 209 ob. z., čl. 9 i. sl. te uredbe. 8 Glede tarifne lestvice odst. ( 2 ) čl. 14- te uredbe. — Kazen po t. a čl. 23 te uredbe. Člen 5. — Glede odškodnine za delo vajencev veljajo določbe § 267 zakona o obrtih. 1 1 Gl. § 7 navodil XIII, čl. 6 odredbe XIV in § 267 ob. z. in op. Člen 6. — (') Minimalne mezde, ki se določijo prvič po tej uredbi, veljajo od dne njih razgla¬ sitve v „Službenih novinah" ali v uradnem listu banske uprave, in sicer vse dotlej, dokler jih ban oz. upravnik mesta Beograda ne izpremeni, najmanj pa šest mesecev. ( 2 ) Novo določene minimalne mezde stopijo v veljavo šestdeset dni po njih razglasitvi in ve¬ ljajo do naslednje izprememibe, najmanj pa šest mesecev. Člen 7. — Za delavce, zaposlene pri gradbe¬ nih delih, ki jih vršijo po licitaciji ali kako drugače podjetniki v resorih posameznih mini¬ strstev in njim podrejenih ustanov, predpiše resorni minister sporazumno z ministrom za so¬ cialno politiko in narodno zdravje z naredbo, 1 da morajo določiti gradbena oblastva oz. druga pristojna oblastva v licitacijskih pogojih ali na kak drugi ustreznejši način minimalno mezdo, 303 XII. Uiedba o minimalnih mezdah itd. pod katero se delavci ne smejo plačevati. To velja za tista dela, ki jih izvajajo država, bano¬ vine in samoupravna telesa potem, ko stopi ta uredba v veljavo. 1 Naredba št. 15104/57 (SL N. 88 z dne 19. aprila 1957): 1. V .splošne pogoje za izvršitev gradbenih del države, banovin in samoupravnih teles se dostavi kot zadnji člen nov člen, ki se glasi: „Pri tem delu zna¬ šajo minimalne mezde za nekvalificirane delavce . .. din, izpod katere se mezde tem delavcem ne smejo plačevati. Glede ostalega veljajo za to delo- določbe uredba o določanju minimalnih mezd... Glede izvr¬ ševanja akordnih del veljajo posebno določbe čl. 8 zgoraj omenjene uredbe. Podjetnik je sam odgovo¬ ren za izvršitev obveznosti po tem členu tudi v pri¬ meru, če se delo izvršuje s podjetniki in akordanti. Nadzorstveno ©blastvo ima pravico, da nadzira izvr¬ ševanje obveznosti iz tega člena po podatkih iz mezd¬ nih seznamov, ki jih mora dati podjetnik na razpo¬ lago". 2. Oblastva, ki so pristojna za odobritev jav¬ nih gradbenih del, morajo za vsako posamezno delo določiti minimalno mezdo in pravočasno izpopolniti spredaj navedeni novi člen splošnih pogojev. V pod¬ ročjih, kjer so predpisane minimalne mezde po el. 2 odst. P) navedene uredbe, mora biti višina te mini¬ malne mezde približno v skladu s predpisanimi me¬ zdami, vendar ne sme biti manjša od osnovne, mezde, določene v čl. 1 odst. (’) navedene uredbe, razen v primeru čl. 2 odst. ( 2 ). To mezdo določajo navedena oblastva samostojno in neodvisno od ostalih minimal¬ nih mezd, prepisanih na temelju navedene uredbe. 3. Projektanti javnih gradbenih del morajo označiti v dotičnih elaboratih, kakšno efektivno mezdo so vzeli za temelj svojih proračunov, z ozirom na to, da se morejo dejanske mezde s sporazumom določiti na višjem nivoju nego je predpisana minimalna me¬ zda. To mezdo more izpremeniti reviderit, 'vendar ne more iti izpod višine mezde, določene v sm. t. 2 te naredbe. 4. Nadzorstveni organi so dolžni nadzirati strogo izvrševanje obveznosti po t. 1 te naredbe s strani podjetnikov javnih gradbenih del. 5. Ta na- Člena 8—9 XII. redba stojpi v veljavo z dnem objave v Službenih No- vinah. — Gl. tudi el. 36 uredbe ter I, t. 20 navodil XIII. — Kazen po odst. ( 2 ) čl. 23 te uredbe. Člen 8. — i 1 ) Kjer ni neobhodno potrebno in koristno za pomožno osebje, se akordno delo 1 nadomesti z delom na ure. 2 ( 2 ) Ban (upravnik mesta Beograda) oceni po zaslišanju prizadete delavske in službodavske zbornice, ali je akordno delo neobhodno potrebno in ali je nagrada za to delo zadostna. 3 1 Gl. § J154 a o. d. z. in op. 2 Gl. § 8 navodil XIII. 3 Gl. I, t. II navodil XIII ter čl. 7 odredbe XIV. II. Kolektivne pogodbe Člen 9. — (*) Kolektivne pogodbe 1 se sklepajo lahko ali za posamezna podjetja ali za posa¬ mezne stroke. ( 2 ) Kolektivne pogodbe za posamezna podjetja se sklepajo s posebnim pismenim sporazumom med službodavcem oz. njegovim predstavnikom z ene strani in dotično strokovno delavsko (lia- meščensko) organizacijo z druge strani. ( 3 ) Kolektivne pogodbe za posamezno stroko se sklepajo s pismenim sporazumom med dotično svobodno strokovno slnžbodavsko 2 in dotično strokovno delavsko (nameščensko) organizacijo. ( 4 ) Za polnopravne predstavnike organizacij, naštetih v tem členu, veljajo osebe, upravičene po pravilih dotičnih organizacij, katera so odo¬ brila pristojna oblastva po zakonu o društvih, shodih in posvetih. 3 305 20 XI!. Uredba o minimalnih mezdah itd. ( 5 ) Ce ni pristojnih svobodnih službodavskih strokovnih organizacij, 4 morejo sklepati kolek¬ tivne pogodbe kljub predpisom odstavka ( 2 ) § 209 zakona o obrtih tudi prisilne organizacije služ- bodavcev. (°) Kraljevske banske uprave (inšpekcije dela) oz. inšpekcija dela v Beogradu so na zahtevo ene stranke ali kadar to terjajo javni interesi, dolžne posredovati pri pogajanjih za sklenitev kolek¬ tivnih pogodb po določbah člena 9 zakona o in¬ špekciji dela. Pravico, posredovati pri pogajanjih za sklenitev kolektivnih pogodb, imajo tudi de¬ lavski in nameščenski zaupniki po določbi § 109 zakona o zaščiti delavcev. * § 209 ob. z., čl. 13 i. sl. uredbe o luškem delu, cit. v op. 9 k § 1 ob. z. 2 Glede izstopa iz službodavske organizacije gl. odst. ( 4 ), drugi st. čl. 14 te uredlbe. 3 § 9 navodil XIII nasprotuje določbi odst. ( 4 ) čl. 9 ce uredbe. 4 Odločba ministrstva za socialno politiko in na¬ rodno zdravje z dne 15. novembra 1957 (St. br. 84.162.): Uredba... je dovolila samo, da morejo samo v tistih krajih, kjer ne obstoje zadevne svobodne stro¬ kovne organizacije službodavcev, sklepati kolektivne pogodbe tudi prisilne organizacije službodavcev. Zato ni odločilno, koliko članov ima kaka svobodna stro¬ kovna organizacija službodavcev, kakor tudi ali je v enem kraju več vzporednih svobodnih organizacij službodavcev. Če obstoji zadevna svobodna stro¬ kovna organizacija službodavcev, potem prisilna or¬ ganizacija ne more sklepati kolektivne pogodbe (cit. Kokotovič 240). Člen 10. — Kolektivna pogodba se mora na¬ praviti v treh enakoglasnih izvodih v državnem jeziku; en izvod obdrži službodavec (ali stro¬ kovna službodavska organizacija), drugi izvod 306 Členi 10-12 XII. strokovna delavska (nameščenska) organizacija, tretji izvod pa mora poslati službodavec 1 (orga¬ nizacija) v 10 dneh od sklenitve pristojni banski upravi (inšpekciji dela) 2 oz. inšpekciji dela v Beogradu oz. rudarskemu glavarstvu zaradi re¬ gistracije. 1 Kazen po čl. 26 te uredbe. 2 Gl. I, t. 16 navodil XIII. Člen 11. — l 1 ) Ce sklene službodavec, ki je član svobodne strokovne službodavske organi¬ zacije, ki je sklenila s strokovno delavsko (na- meščensko) organizacijo kolektivno pogodbo za dotično stroko, s svojim pomožnim osebjem v podjetju 1 kolektivno pogodbo, velja tista kolek¬ tivna pogodba, ki je za pomožno osebje podjetja ugodnejša. ( 2 ) Ce sklene svobodna strokovna službodav- ska organizacija več kolektivnih pogodb z raz¬ ličnimi strokovnimi delavskimi (nameščen ski mi) organizacijami, ki se nanašajo na skupine delav¬ cev iste stroke, velja tista kolektivna pogodba, ki je za pomožno osebje ugodnejša. 2 1 Pač .z njegovo strokovno organizacijo. 2 Kolizija kolektivnih pogodb. Člen 12. — Kolektivna pogodba, ki se sklene med strokovnimi organizacijami službodavcev in delavcev (nameščencev) in ki velja za pod¬ jetje dotične stroke, se nanaša na vse pomožno osebje, zaposleno v dotičnem podjetju, 1 kakor tudi na osebje, ki stopi v podjetje na delo po sklenitivi kolektivne pogodbe. 1 Kolikor ne omejuje sama .kolektivna pogodba veljavnost na določene kategorije. Velja pa za vse ■507 20 * XII. Uredba o minimalnih mezdah itd. člane obratne posadke ne glede na pripadnost stro¬ kovni službojemniški organizaciji, ki je kolektivno pogodbo sklenila. Člen 13. — Določbe individualnih pogodb oz. sporazumov, 1 ki jih sklene delodajalec s posa¬ meznim delavcem (nameščencem), so nične, če nasprotujejo določbam veljavnih kolektivnih po¬ godb. Posebne določbe individualnih pogodb ali sporazumov veljajo samo, v kolikor so za de¬ lavce (nameščence) ugodnejše. Glede razmerja do minimalnih mezd odst. ( :! ) čl. 4 te uredbe. 1 Pomen ni jasen. Člen 14. — j 1 ) Kolektivna pogodba, ki se sklene v kaki stroki, se sme razširiti z odločbo bana (upravnika mesta Beograda) na vso stroko v območju banovine (uprave mesta Beograda), če obsega ta pogodba več kot polovico podjetij dotične stroke in je v njih zaposlena vsaj polo¬ vica vsega delavstva, zaposlenega v tej stroki na območju banovine (uprave mesta Beograda). 1 Iz¬ stop posameznega podjetja iz službodavske orga¬ nizacije, ki je skletnila kolektivno pogodbo za stroko, ne oprašča podjetja niti veljavnosti niti obveznosti te pogodbe. 2 ( 2 ) Ce zahteva več kot polovica delavstva, za¬ poslenega v kaki stroki na območju banovine (uprave mesta Beograda), ali več kot polovica podjetij dotične stroke, v kateri je zaposlena vsaj polovica vsega delavstva dotične stroke na območju banovine (uprave mesta Beograda), da naj se sklene kolektivna pogodba, pozove ban (upravnik mesta Beograda) obe stranki, naj v do- 308 Členi 15—IS XII. ločenem roku skleneta kolektivno pogodbo; če se pa v danem roku pogodba ne sklene, predpiše ban (upravnik mesta Beograda) z odlokom ta¬ rifno lestvico za plačevanje delavcev dotične stroke ; 3 ta tarifa je obvezna za vsa podjetja do- tične stroke na območju banovine (uprave me¬ sta Beograda) in za vse pomožno osebje, zapo¬ sleno v dotični stroki. Te tarife smejo biti ugod¬ nejšo od minimalnih mezd, določenih s to uredbo. 1 Za dravsko banovino razširitev kolektivne po¬ godbe v stavbni (Sl. L. 424 ex 1958) in grafični stroki (SI. L. 165 ex 1959). — Glede razširitve kolektivne pogodbe luških delavcev odst. ( 5 ) čl. 15 uredbe o luškem delu, cit. v op. 9 k § 1 ob. z. 2 Ta določba ne obravnava razširitve kolektivne pogodbe. 3 Kazen po t. 6 čl. 25 te uredbe; anketa po I, t. 19 navodil KIH. fll. Poravnavanje in razsodništvo Člen 15. ■— (') Ce nastane spor 1 med službo- davcem in njegovimi delavci, se mora 2 i ena i druga stranka, preden se objavi stavka ali iz- prtje, obrniti na pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje (upravo mesta Beograda) s prošnjo za poravnavanje. Obče upravno oblastvo v ta¬ kih primerih določi takoj ustno razpravo zaradi mirne poravnave spora. ( 2 ) Ce je spor večjega obsega (glede na šte¬ vilo delavcev ali na pomen stroke oz. podjetja), sme določiti ban oz. upravnik mesta Beograda, naj izvrši poravnalni postopek inšpektor delit kraljevske banske uprave (inšpekcija dela v Beogradu) ali pa rudarski glavar, če nastane spor pri rudarskih podjetjih. 509 X!l. Uredba o minimalnih mezdah itd. ( 3 ) Poravnaine razprave se morata udeležiti obe stranki po svojih predstavnikih. 2 (*) Če se doseže s poravnalnim postopkom, opravljenim po prednjih odstavkih tega člena, sporazum, se napravi o tem zapisnik, ki ga pod¬ pišejo predstavnik oblastva (oz. inšpektor dela oz. rudarski glavar) in obe sporni stranki kakor tudi predstavniki službodavskih in delavskih (nameščenskih) organizacij ter delavskih in nameščenskih zaupnikov, ki so se udeležili ustne razprave. ( 5 ) Če se pri sklenitvi sporazuma ne določi čas trajanja sporazuma, je sporazum obvezen za obe stranki najmanj za dobo šestih mesecev; po poteku šestih mesecev ga more vsaka stranka odpovedati z odpovednim rokom meseca dni. 4 (°) Če se tudi po ponovni obravnavi ne more doseči sporazum, ugotovi oblastvo, ki je vršilo poravnavanje, neuspeh posredovanja z zapisni¬ kom in izreče poravnalni postopek za končan. ( 7 ) V času, dokler traja obvezno poravnavanje, je prepovedana vsaka kolektivna ustavitev dela (stavka 5 ali izprtje 6 .) Posebne določbe veljajo po čl. 18 i. sl. uredbe o luškem delu, cit. v op. 9 k § 1 ob. z. 1 Namreč kolektivni, ne individualni spor. 2 Sicer kazen po t. a čl. 24 oiz. t. a čl. 27 te uredbe, razen v primeru odst. ( 3 ) čl. 16 te uredbe. 3 Gl. § 10 navodil XIII. 4 Kršitev sporazuma se kaznuje po t. b čl. 24 oz. t. b čl. 27 te uredbe. 5 Kazen po t. a čl. 27 te uredbe. 6 Kazen po t. a čl. 24 te uredbe. 310 Člena 16 — 1 ? XII Člen 16. — (*) Ob sporu med službodavcem in njegovimi delavci morejo sporne stranke, pre¬ den se objavi stavka ali izprtje, sporazumno 1 poveriti rešitev spora razsodni.škemu odboru, ki je sestavljen iz enega državnega uradnika, ki ga odredi ban (upravnik mesta Beograda), kot predsednika in iz najmanj po dveh zastopnikov spornih strank, ki jih odredita sporni stranki sami. 2 Če je nastal spor pri rudarskih podjetjih, določi ban za predsednika razsodniškega odbora državnega uradnika iz rudarske stroke. ( 2 ) Razeodniški odbor je sklepčen samo, če so pri seji navzoči vsi člani, t. j. predsednik in po¬ polno število članov-zastopnikov spornih strank. ( 3 ) Če se zateko sporne stranke k razsodni- štvu, ni obvezen poprejšnji poravnalni postopek po členu 15 te uredbe. ( 4 ) Sporne stranke se smejo zateči k razsocl- ništvu tudi po neuspelem poravnalnem po¬ stopku. 3 1 Obvezno razsodništvo po čl. 19 te uredbe. 2 Gl. § 11 navodil XIII. Ti zastopniki so razsod¬ niki, ki jih stranki imenujeta v razsodniški odbor. V postopanju pred tem odborom nastopata stranki sami oz. po svojih pooblaščencih. 3 Odst. ( 6 ) čl. 15 te uredbe. Člen 17. — : p) Za stvarno pristojnost razsod¬ niškega odbora je odločilen sporazum med spor¬ nimi strankami o pristanku na razsodništvo. 1 ( 2 ) Postopek pred razsodniškim odborom je javen in usten, razen odborovega posvetovanja in sklepanja o odločbi. 2 311 XII. Uredba o minimalnih mezdah itd. ( 3 ) Odbor sklepa z večino glasov na podstavi vsestranskega preiskovanja dn ocene podanih do¬ kazov. 3 ( 4 ) Postopek je brezplačen. ( 5 ) Od ločba razhodu iškega odbora in oprav¬ ljeno glasovanje se vpišeta v zapisnik. ( 6 ) Odločba razsodniekega odbora je obvezna za vsa podjetja, ki so v sporu, in sicer tako za službodavca, kakor tudi za vse delavce in name¬ ščence v sporu, ki so s svobodnim sporazumom poverili rešitev spora razsodniškemu odboru/ ( 7 ) Besedilo izdane odločbe razsodniškega od¬ bora se mora objaviti v vseh prizadetih pod¬ jetjih, prav tako tudi v uradnem listu banske uprave oz. v ..Službenih novinah" in ga mora poslati razsodniski odbor banski upravi (inšpek¬ ciji dela) oz. inšpekciji dela v Beogradu, glede rudarskih podjetij pa pristojnemu rudarskemu glavarstvu zaradi evidence. 5 1 Gl. § 12 navodil XIII. 2 § 13 navodil odloča, da je glasovanje javno; pač v odboru samem, da se glasuje z osebno izjavo in ne na pr. z listki. 3 Gl. § 13 navodil XIII. 4 Kazen za kršitev po t. c čl. 24 oz. t. c 27 te uredbe. 6 Gl. § 14 navodil XIII. Člen 18. — P) Odločbe razsodniškega odbora obvezujejo stranke za čas, za katerega so izdane, in nadomeščajo kolektivno pogodbo oz. določbe kolektivne pogodbe, o katerih se je razsodiščna odločba izdala. 1 ( 2 ) Zoper odločbo razsodniškega odbora ni pravnega sredstva, odločba pa je pravomočna 312 Členi 18—22 XII. samo toliko, kolikor je izdana v okviru pristoj¬ nosti 2 razsodniškega odbora, določene v spo¬ razumu o pristanku na razsodništvo. 1 Če je bil predmet sporazuma pravni ali inte¬ resni spor o kolektivni pogodbi in če sta sporazum na razsodniški odbor sklenili stranki, ki sta sposobni, skleniti kolektivno pogodbo (čl. 9 te uredbe). 2 Pobijanje po t. 5 § 691 c. p. p. Člen 19. — Državna, banovinska in občinska podjetja, 1 ki opravljajo takšna dela, ki služijo poglavitno občim javnim interesom, in sicer pro¬ metna podjetja, podjetja za proizvajanje plina in elektrike ter podjetja za preskrbovanje z vodo. kakor tudi delavci, zaposleni v teh pod¬ jetjih, so zavezani zateči se k razsodništvu, in sicer takoj po končanem 2 poravnalnem postopku. V takih podjetjih je prepovedana vsaka kolek¬ tivna ustavitev dela. 3 1 Navzlic čl. 33 te uredbe. 2 Pač brezuspešnem, odst. ( 6 ) čl. 15 te uredbe. 3 Kazen po odst. ( 2 ) čl. 24 in 27 te uredbe. Člen 20. — Noben službodavec ne sme odpu¬ stiti delavca (nameščenca) ali mu pretiti, da ga bo odpustil, zato ker je sodeloval pri poravna¬ vanju ali razsodništvu, če je o tem poprej pra¬ vočasno obvestil službodavca. 1 1 Kazen po čl. 25 te uredbe. Člen 21. — Ban oz. upravnik mesta Beograda mora preskrbeti razscdniškemu odboru potrebne poslovne prostore, potrebščine in pisarniško osebje. Člen 22. — Individualni spori iz kolektivnih pogodb in iz odločb razsodniškega odbora, ki se 313 XII. Uredba e minimalnih mezdah itd. nanašajo na materialni zahtevek, spadajo v pri¬ stojnost razsodniških odborov (razsodišč) po za¬ konu o obrtih. 1 1 Oz. pred pristojno sodišče; gl. tudi odst. ( 3 ) čl. 5 uredbe o razsodniških odborih, cit. v op. 1 k § 353 ob. z. IV. Kazenske določbe Člen 23. — (’) V denarju od 100 do 10.000 di¬ narjev se kaznuje službodavec: a) ki svojemu pomožnemu osebju ne plačuje minimalne mezde, določene po tej uredbi; b) ki se ne ravna po tarifni lestvici, omenjeni v členu 14 te uredbe. O V denarju od 100 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi službodavec (podjetnik), ki ne pla¬ čuje svojemu pomožnemu osebju minimalne mezde, ki se določi po členu 7 te uredbe. Člen 24. — (') V denarju od 100 do 10.000 di¬ narjev se kaznuje službodavec: a) ki se ne obrne po členu 15 te uredbe na pristojno poravnalno oblastvo. kakor tudi tisti, ki objavi izprtje, dokler traja obvezno porav¬ navanje; b) ki prekrši sporazum iz odstavka ( 5 ) čle¬ na 15 te uredbe; c) ki ravna zoper odločbo razsodniškega od¬ bora po odstavku ( 6 ) člena 17 te uredbe. ( 2 ) V denarju od 100 do 10.000 dinarjev se kaznuje službodavec (oz. odgovorni ravnatelj podjetja), ki se ne zateče pravočasno po členu 19 te uredbe k obveznemu razsodništvu ali ki ko¬ lektivno ustavi delo v podjetjih, kjer je kolek¬ tivna ustavitev dela po tej uredbi prepovedana. 3t4 Členi 27—2? XII. ( 3 ) V denarju od 100 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi vsaka organizacija, o kateri se do¬ kaže, da je ravnala zoper predpise členov 14, 15, 17, in 19 te uredbe. Člen 25. — V denarju od 100 do 5.000 dinar¬ jev se kaznuje službodavec, ki prepreči, da bi sodelovali njegovi delavci (nameščenci) pri po¬ ravnavanju ali v razsodniškem odboru, ali ki odpusti svojega delavca (nameščenca) zato, ker je sodeloval v razsodniškem odboru ali pri po¬ ravnavanju. 1 1 Čl. 20 te uredbe. Člen 26. — V denarju od 100 do 5000 dinar¬ jev se kaznuje službodavec (organizacija), ki ne predloži v določenem roku po členu 10 te uredbe sklenjene kolektivne pogodbe banski upravi (in¬ špekciji dela) oz. rudarskemu glavarstvu zaradi registracije. Člen 27. — V denarju od 100 do 500 dinarjev se kaznuje delavec (nameščenec): a) ki se ne obrne na pristojno poravnalno oblastvo po členu 15 te uredbe, kakor tudi trsti, ki stopi v stavko, dokler traja obvezno poravna¬ vanje; b) ki prekrši sporazum iz odstavka ( 5 ) člena 15 te uredbe; c) ki ravna zoper odločbo razsodniškega od¬ bora po odstavku (°) člena 17 te uredbe; č) ki se pregreši zoper predpise člena 19 te uredbe, ki določa, da se je obvezno zateči k raz- 315 XI'. Uredba o minimalnih mezdah itd. sodništvu, in prepoveduje kolektivno ustavitev dela glede nekaterih podjetij. Člen 28. — (*) Preiskovati in kaznovati pre¬ krške predpisov te uredbe so pristojna obča upravna oblastva prve stopnje; zoper njih raz¬ sodbo se smejo pritožiti prizadeti samo na eno neposredno višje upravno oblastvo, katerega od¬ ločba je izvršna. 1 ( 2 ) Glede roka za vlaganje pritožb in predaje pritožb veljajo obči predpisi za kaznovanje pre¬ krškov. 1 Gl. § 15 navodil XIII. Člen 29. — j 1 ) Denarne kazni, izrečene po tej uredbi, izterjujejo obča upravna oblastva prve stopnje z izvršbo. ( 2 ) Ob neizterljivosti se izpremenijo denarne kazni v kazen zapora, ki ne sme biti daljši od 30 dni; 50 dinarjev se računa za en dan. Člen 30. — Vse denarne kazni, izrečene po tej uredbi, se stekajo v „sklad za nadzor nad izvrševanjem predpisov uredbe o določanju mi¬ nimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu“, ki se ustanovi pri vsaki banski upravi in pri upravi mesta Beo¬ grada. Sklad upravlja ban oz. upravnik mesta Beograda po odobritvi ministra za socialno po¬ litiko in narodno zdravje. Sredstva tega sklada se ne smejo uporabljati za nikakršne nagrade. Potrebne nadrobnosti o uporabi tega sklada predpiše minister za socialno politiko in narodno zdrav.je s posebnim pravilnikom. 316 Členi 28—34 XII. Člen 31. — Pravica, preganjati prekršitve po tej uredbi, zastara v šestih mesecih od dne, ko je bil prekršek storjen; izrečene denarne kazni pa zastarajo v letu dni od dne, ko je postala sodba pravnomočna. V. Končne in prehodne določbe Člen 32. — Določbe te uredbe veljajo za vsa industrijska, obrtna, trgovska, prometna, rudar¬ ska, gozdna, bančna, zavarovalna in tem po¬ dobna podjetja kakor tudi za gradbene in elek¬ trotehnične obrti, kolikor ta uredba drugače ne določa. Člen 33. — Za pomožno osebje državnih pod¬ jetij kakor tudi za pomožno osebje samouprav¬ nih teles, katerega službeno razmerje je urejeno s statutom, veljajo določbe uredb, pravilnikov, statutov, poslovnih redov in ostalih predpisov, izdanih po izrečnih določbah posebnih zakonov, tako glede prejemkov kakor tudi glede ostalih vprašanj, ki jih urejuje ta uredba. 1 1 Velja pa 61. 19 te uredbe. Cl. 34. — Za osebe, zaposlene pri pomorstvu, določi minister za socialno politiko in narodno zdravje v soglasju z ministrom za promet, mi¬ nimalno plačo (prejemke) z naredbo. Glede skle¬ panja zaposlitvenih pogodb in ostalih vprašanj, ki jih ureja ta uredba, ostanejo v veljavi za osebe, zaposlene pri pomorstvu, določbe ured¬ be o ureditvi delovnih pogojev na pomorskih 317 XII. Uredba o minimalnih mezdah itd. ladjah kraljevine Jugoslavije z dne 29. marca 1935, P. O. št. 837/35. 1 1 Gl. op. * k § J oh. z. Člen 35. — Za poljedelske delavce določi po potrebi minimalne mezde in uredi ostala vpra¬ šanja, ki jih obsega ta uredba, minister za so¬ cialno politiko in narodno zdravje v soglasju z ministrom za kmetijstvo z naredbo, kolikor so pa s tem obseženi kmetijski delavci na državnih posestvih, v soglasju z resornim ministrom. Do¬ kler se ti predpisi ne izdajo, ostanejo v veljavi naredba ministra za socialno politiko z dne 26. junija 1928, Z. R. št. 6994 (..Službene novme“ z dne 14. maja 1931, št. 107), odločba ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 2. maja 1931, St. št. 21.508 (..Službene novine" z dne 14. maja 1931, št. 107), in z dne 15. maja 1931 St. št. 23.368 (..Službene novine“ z dne 20. maja 1931, št. 112), 1 kakor tudi uredba o vi¬ ničarskem redu za bivšo mariborsko oblast z dne 20. julija 1928. 2 1 Se tičejo donavske banovine. 2 Sedaj uredba o službenem razmerju med vino¬ gradnikom in viničarjem z dne 13. julija 1939 (zgo¬ raj V). Člen 36. — Določbe te uredbe ne veljajo za dela, ki so jih oddale država oz. banovine oz. samoupravna telesa z licitacijo pred uveljavitvijo te uredbe, in se dotične prej sklenjene pogodbe ne morejo izpreminjati na škodo države, bano¬ vine ali samoupravnega telesa. Gl. tudi op. 1 k čl. 7. 318 Členi 35—58 XII. Člen 3?. — Minister za socialno politiko in narodno zdravje izda natančnejša navodila 1 za izvrševanje te uredbe, če se pokaže za to po¬ treba. 1 Gl. XIII. Člen 38. — Ta uredba stopi v veljavo šest¬ deset dni po dnevu razglasitve v „Službenib novinah“. * * * Ministrski .svet je na svoji seji dne 12. februarja 1937 na temelju t. I § 8® fin. zakona za 1. 1936/37 odobril to uredbo. Za banovino Hrvatsko: uredba o reševanju de¬ lovnih sporov z dne -k maja 1940 (Nar. Novine 101), naredba o sestavi in poslovanju delovnih sodišč z dne 13. junija 1940 (Nar. Novine 135) in naredba o usta¬ novitvi sklada za nadzorstvo nad izvrševanjem uredbe o reševanju delovnih sporov z dne 13. junija 1940 (Nar. Nevine 155). 319 XIII. Navodila k minimalnim mezdam itd. XIII. Navodila za izvrševanje le uredbe' I. Splošna navodila 1. Od uveljavitve te uredbe na dan 15. aprila 1937, pa dokler se ne predpišejo minimalne mezde za po¬ samezne gospodarske panoge po odstavku ( 2 ) člena 2 uredbe, ne smejo znašati najnižje mezde za ne¬ kvalificirane delavce nad 18 leti starosti na ozemlju kraljevine Jugoslavije v vseh podjetjih, naštetih v členu 32 te uredbe, v krajih z več ko 5000 prebivalci manj ko 2 dinarja na delovno uro. 2. Za nekvalificirane delavce nad 18 leti starosti na ozemlju kraljevine Jugoslavije, zaposlene pri obrtu ali trgovini v krajih z manj kot 5.000 prebivalci, ne sme znašati najnižja mezda manj ko 1*80 dinarja na delovno uro, in to za delovni čas, ki je predpisan za dotična podjetja po členih 22 in 25 uredbe o odpira¬ nju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic in delovnem času pomožnega osebja z dne 19. ju¬ nija 1929. 3. Za nekvalificirane delavce pod 18 leti starosti, zaposlene v podjetjih in krajih, naštetih v točki 1 teh navodil, ne sme znašati najnižja mezda manj ko 1'50 dinarja na delovno uro; v podjetjih, naštetih v točki 2 teh navodil, ne sme znašati najnižja mezda manj ko 1'35 dinarja na delovno uro, in to za delovni čas, predpisan z zakonom o zaščiti delavcev in uredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obra¬ tovalnic in delovnem času pomožnega osebja z dne 19. junija 1929. 4. Če bi bile mezde spredaj navedenih delavskih kategorij neugodnejše od mezd, navedenih v točkah 1, 2 in 5 teh navodil, ne veljajo, najši so določene z individualno ali s kolektivno pogodbo. 1 Sl. N. 86/XXVII, Sl. L. 262. 320 XIII. Navodila k minimalnim mezdam itd. Navodila k minimalnim mezdam itd. XIII. 5. Radi uporabe točk 1, 2 in 3 teh navodil izda ban (upravnik mesta Beograda) takoj potrebno naredbo za svoje območje. Minimalne mezde, ki jih predpiše ban (upravnik mesta Beograda) po izdaji te naredbe s posebnimi naredbami za posamezne gospodarske panoge (stro¬ ke), se smatrajo po< členu 6 uredbe kot prvič dolo¬ čene minimalne mezde za dotično gospodarsko' pano¬ go (stroko) in stopijo v veljavo na dan razglasitve v ..Službenih novinah", oziroma v službenem listu ban¬ ske uprave. 6. Na podstavi spredaj navedenih osnovnih mezd določi ban (upravnik mesta Beograda), če se poda primer iz odstavka ( x ) člena 2 uredbe, minimalne mezde za spredaj navedene kategorije nekvalifici¬ ranih delavcev iza posamezne gospodarske panoge (stroke) v območju svoje banovine (uprave mesta Beograda [odstavek (>), ( 2 ) i;n ( 3 ) člena 2 in odstavek (’) člena 3 uredbe). 7. Ko predpisuje ban (upravnik mesta Beograda) z naredbo minimalne mezde za posamezne gospodar¬ ske panoge (stroke) na podstavi osnovne mezde iz točk 1, 2 in 3 teli navodil, sme predpisati to mezdo za nekvalificirane delavce nad 18 leti starosti, v kra¬ jih z več ko 5.000 prebivalci med 10% pod osnovno mezdo in 50% nad njo (odstavka ( 2 ) in ( 3 ) člena 2 uredbe); to je za 8 delovnih ur 14'40 do 24 dinarjev im dan, za 9 delovnih ur 16'20 do 27’— dinarjev na dan, za 10 delovnih ur 18’— do 30'— dinarjev na dan. 8. Ko predpisuje ban (upravnik mesta Beograda) z naredbo minimalne mezde za posamezne gospodar¬ ske panoge (stroke) v krajih ;z manj ko 5.000 prebi¬ valci, sme predpisati to mezdo za nekvalificirane de¬ lavce nad 18 leti starosti pri obrtu in trgovini tako, da ne sme znašati manj ko 90% minimalne mezde, določene v točki 7 teh navodil; to je za 8 delovnih ur 12‘96 do 21'60 dinarjev na dan, za 9 delovnih ur I4'58 do 24'30 dinarjev na dan, za 10 delovnih ur 16'20 do 27'— dinarjev na dan. 9. Za nekvalificirane delavce pod 18 leti starosti v krajih z več ko 5.000 prebivalci ne smejo znašati minimalne mezde manj ko 75% minimalnih mezd, 321 21 XIII. Navodila k minimalnim mezdam itd. določenih v točki 7 teh navodil (odstavek ( x ) člena 4 uredbe); to je za 8 delovnih ur 10'80 do 18'— di¬ narjev, za 9 delovnih ur 12*15 do 20'25 dinarjev, za 10 delovnih ur 13'50 do 22'50 dinarjev. 10. Za nekvalificirane delavce pod 18 leti starosti v krajih z manj ko 5.000 prebivalci pri ob rtu in tr¬ govini ne smejo znašati minimalne mezde manj ko 75% minimalnih mezd, določenih v točki 8 teh na¬ vodil; to je za 8 delovnih ur 972 do 1 (>'20 dinarjev na dan, za 9 delovnih ur 10'98 do 18'22 dinarjev, za 10 delovnih ur 12'15 do 20'25 dinarjev na dan. 11. Zaslužek delavcev, ,ki delajo v akordu, ne sme biti nižji od osnovne oz. določene minimalne mezde za delo na uro, ki je določena s temi navodili za de¬ lovni čas, dovoljen v dotični stroki. 12. Minimalne mezde, določene po teh navodilih, se ne uporabljajo v primerih, če so mezde, določene s kolektivnimi ali individualnimi pogodbami, za de¬ lavce in nameščence ugodnejše. 13. če je ban (upravnik mesta Beograda) poklican, da predpiše mezde tudi za kvalificirane delavce s tarifno lestvico po odstavku ( 2 ) člena 14 uredbe, predpiše to mezdo tako, da ne sme biti najnižja me¬ zda kvalificiranega delavca manjša od najvišje mini¬ malne mezde, ki se plačuje nekvalificiranemu de¬ lavcu v dotični gospodarski panogi (stroki). 14. Za kvalificiranega delavca v industrijskih podjetjih po tej uredbi se smatra: a) delavec s strokovno izobrazbo po zakonu o obr- tih, ki opravlja delo, za katero je usposobljen; b) delavec brez strokovne izobrazbe po zakonu o obrtih, ki pa opravlja dela, za katera je taka stro¬ kovna izobrazba potrebna, kakor tudi delavec, ki opravlja dela, za katera je potrebno posebno učenje in daljša praksa; c) delavec, ki ga prizna službodavec za kvalifici¬ ranega delavca. Ta označba kvalificiranega delavca ne posegu v določbe zakona o obrtih, ki določajo, kdo je kvalifi¬ ciran delavec z izučenim rokodelstvom po tem za¬ konu. 322 Navodila k minimalnim mezdam itd. XIII, V spornih primerih, ali je smatrati koga za kvali¬ ficiranega delavca in ali je smatrati podjetje za in¬ dustrijsko podjetje po teh .navodilih, odloča ban (upravnik mesta Beograda) po zaslišanju inšpektorja dela. 15. Mezde, ki bi bile na dan, ko je stopila uredba v veljavo, bodisi za nekvalificirane, bodisi za kvalifi¬ cirane delavce ugodnejše od mezd določenih pod točkami 1, 2 in 3 teh navodil, ostanejo v veljavi, do¬ kler se ne predpišejo minimalne mezde za posa¬ mezne gospodarske panoge v smislu točk 7, 8, 9 in 10 teh navodil. 16. Inšpekcije dela morajo pošiljati najkasneje do 10. dne v mesecu ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje (oddelku za .socialno skrbstvo) pre¬ pise vseh kolektivnih pogodb, ki so jim bile predlo¬ žene v minulem mesecu v registracijo. 17. S pojmom ,,gospodarske panoge'* se razumejo celotne .gospodarske delavnosti, kakor: industrija, obrt, trgovina itd. S .pojmom „stroke“ se razume posebna delavnost v okviru gospodarske panoge, kakor: manufakturna trgovina, trgovina z železnino, konfekcijska trgovina, tvornica nogavic, pohištva itd. S pojmom „skupine strok" se razume več strok, povezanih organsko, kakor: metalurgična, tekstilna, kmetijska industrija, trgovina z lesom, živili itd. 18. Pri določanju minimalnih mezd po odstavkih l 1 ), ( 2 ) in ( 3 ) člena 2, členu 4 in odstavku ( 2 ) člena 14 uredbe mora gledati ban (upravnik mesta Beograda) na to, da se izvede načelo „enaka nagrada za enako delo" ne glede na s.pol zaposlenih delavcev. 19. Preden se določijo minimalne mezde po od¬ stavkih ( x ), ( 2 ) in ( 3 ) člena 2 in .odstavku ( 2 ) člena 14 uredbe, mora ban (upravnik mesta Beograda) z anketami poizvedeti in vzeti v poštev gospodarske in socialne razmere, ki so v njegovem območju, mezde, ki se v dotični ali sorodni stroki ali skupini strok v njegovem ali sosednjem območju dejansko plaču¬ jejo, zlasti pa stroške za življenje in minimum, po¬ treben za obstoj delavca in njegove rodbine, kakor 523 21 ’ XIII. Navodila k minimalnim mezdam itd. tudi proizvodne stroške v njegovem ali sosednjem, ob¬ močju (odstavek ( 4 ) člena 2 in odstavek ( 3 ) člena 5 uredbe). 20. Gradbena in druga pristojna oblastva po čle¬ nu 7 uredbe morajo določiti za vsako konkretno delo minimalne mezde z.a nekvalificirane delavce, zapo¬ slene pri gradbenih delih, in z njimi .pravočasno po- polniti splošne pogoje. V območju banovin (uprave mesta Beograda), kjer so predpisane mezde po točkah 7, 8, 9 in 10 teh na¬ vodil, se morajo te minimalne mezde približno skla¬ dati s predpisanimi mezdami in ne smejo biti manjše od osnovne mezde, določene v točkah 1, 2 in 3 teh navodil. Nadzorni organi po členu 7 uredbe morajo gledati na to, da se ravnajo' podjetniki natančno po njim izdanih predpisih. II. Posebna navodila § 1. — (K odstavku ( 2 ) člena t uredbe.) — t. V podjetjih, kjer je uvedena angleška sobota, a de¬ lajo popolnih 48 ur na teden, se plačujejo vse ure delovnega časa po minimalni mezdi, določeni za uro: ob posameznih dneh v tednu smejo delati normalno tudi po 9 ur na dan zato, da bi se angleška sobota omogočila. 2. Za določitev zaslužka po delovnem času pri de¬ lavcih, ki so plačani na mesec ali na leto, se jemlje kot delovni 6a,s 25 dni na mesec ali 500 dni na leto. § Ž. — (K odstavku ( 4 ) člena 1 uredbe.) — Pri iz¬ računu osnovne in minimalne mezde, če se prejema mezda (nagrada) v prirodnin^h, mora določiti ban (upravnik mesta Beograda) po zaslišanju delavske in delodajalske zbornice namestek, izražen v de¬ narju. § 3. — (K odstavku ( 4 ) člena 2 uredbe.) — Kot prizadete stranke, .ki se smejo obrniti do bana (upravnika mesta Beograda), da bi določil minimalne mezde za nekvalificirane delavce za kako gospodar¬ sko panogo v .svojem območju, se razumejo: §8 I— 6 XIII. a) na delavski strani: 1. sindikalna organizacija delivcev dotične go¬ spodarske panoge (stroke), katere pristojnost in delo¬ vanje se razteza na območje dotične banovine (upra¬ ve mesta Beograda) po pravilih, odobrenih od pri¬ stojnih oblastev; 2. pristojna delavska zbornica; b) na službodavski strani: 1. svobodna organizacija službodavcev za dotično gospodarsko panogo (stroko), katere pristojnost in delovanje se razteza na območje dotične banovine (uprave mesta Beograda), po .pravilih, odobrenih od pristojnih oblastev; 2. prisilna združba službodavcev za dotično gospo¬ darsko panogo (stroko), katere pristojnost in delo¬ vanje se razteza na območje dotične banovine (uprave mesta Beograda); 3. pristojna službodavska zbornica. Ban (upravnik mesta Beograda) oceni važnost in upravičenost zahteve bodisi ene ali več organizacij prizadete stranke. § 4 . — (K odstavku p) člena 3 uredbe.) — 1. Pred¬ stavniki delavskih in službodavskih organizacij se morajo zaslišati ustno in kontrad ; ktorno, t. j. za¬ sliševati se morajo istočasno predstavniki organizacij obeh prizadetih .strank dotične gospodarske panoge (stroke). 2. Če bi bilo med temi organizacijami več priza¬ detih organizacij iste gospodarske panoge (stroke), zasliši ban (upravnik mesta Beograda) predstavnike vseh teh organizacij, ki so zakonito priznane. § 5. — (K odstavku ( 2 ) člena 3 uredbe.) — Ko¬ ristno in priporočljivo je, da zasliši ban (upravnik mesta Beograda), kadar koli je to mogoče, preden določi minimalne mezde, tudi prizadeto pristojno delavsko in službodavsko zbornico. § 6. — (K odstavku j 1 ) člena 4 uredbe.) — Ko določa minimalne mezde v smislu točk 7 in 8 sploš¬ nih navodil, mora določiti ban (upravnik mesta Beo¬ grada) istočasno tudi mezde za nekvalificirane de¬ lavce pod 18 leti starosti. 323 XIII. Navodila k minimalnim mezdam itd. §7. — (K členu 5 uredbe.) — Dokler se ne pred¬ piše uredba po § 267 zakona o obrtih, veljajo glede odškodnine za delo učencev (vajencev) določbe, ob¬ sežene v veljavnih učnih pogodbah: če pa teh ni, mora višino odškodnine učencem določiti ban (uprav¬ nik mesta Beograda) po zaslišanju pristojne službo- davske in delavske zbornice. g 8. — (K odstavku (') člena 8 uredbe.) — Grad¬ bena in druga pristojna oblastva po točki 20 sploš¬ nih navodil morajo določiti ob pregledu licitacijskih pogojev, katera dela se naj opravljajo v akordu. Nadzorni organi morajo podjetnike kontrolirati, ali se ravnajo po njim izdanih naredbah. § 9. — (K odstavku ( 4 ) člena 9 uredbe.) — Mini¬ ster za gozdove in rudnike določi, kateri polnopravni predstavniki in od katerih organizacij so poklicani sklepati kolektivne pogodbe v smislu tega člena. § 10. — (K odstavku ( 3 ) člena 15 uredbe.) — Po¬ ravnalna obravnava ni javna. § 11. — (K. odstavku P) člena 16 uredbe.) — Spor¬ ne stranke morajo določiti svojim zastopnikom tudi namestnike. Zastopniki spornih strank in njih na¬ mestniki morajo imeti redna pooblastila, potrjena pri pristojnih državnih oblastvih. in morajo priso¬ stvovati vsem sestankom razsod n iškega odbora. Po¬ temtakem morajo biti iste osebe med vsem razsod- niškim postopkom. § 12. — (K členu 17 uredbe.) — Razsodniški odbor zaseda praviloma na sedežu banovinske uprave (uprave mesta Beograda); ban (upravnik mesta Beo¬ grada) pa sme po izkazani potrebi odrediti, naj za¬ seda razsodniški odbor kje drugje v območju bano¬ vine (uprave mesta Beograda); v takem primeru sme zasedati razsodniški odbor 'amo v pisarni državnega ali samoupravnega urada. § 13. — (K odstavku ( 3 ) člena 17 uredbe.) — Pri sklepanju odločb razsodniškega odbora se morajo vsi prisotni člani pri glasovanju izjaviti „za“ ali „zoper“ predlagano odločbo. Glasovanje je javno; predsednik glasuje po¬ slednji. 326 §8 7—17 XIII. g 14. — (K odstavku ( 7 ) člena 17 uredbe.) — Pri¬ zadete stranke morajo trpeti vse izdatke zaradi po¬ ravnave stroškov za razglasitev sklenjene odločbe v uradnem listu banske uprave oziroma v „Službe- nih novinah“. Prav tako morajo trpeti tudi ostale stroške in izdatke, ki bi nastali v zvezi s poslova¬ njem razsodniškega odbora in njih zastopnikov. § 15. — (K odstavku p) člena 28 uredbe.) -■ Pri¬ tožbe zoper odločbe občnega upravnega oblastva prve stopnje se vlagajo, in sicer: zoper razsodbe sreskih načelnikov in mestnih poglavarjev na pristojno ban¬ sko upravo (oddelek za socialno politiko in narodno zdravje), zoper razsodbe upravnika mesta Beograda pa na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje (oddelek za socialno skrbstvo). § 16. — Vsa državna oblastva kakor tudi ostale ustanove in organizacije se morajo ravnati povsem po teh navodilih, kolikor so poklicane, da sodelu¬ jejo pri uporabi uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu. § 17. — Ta navodila stopijo v veljavo z dnem raz¬ glasitve v „Službenih novinah” in veljajo, dokler se ne izpremenijo ali ne dopolnijo z drugimi navodili. V Beogradu dne 15. aprila 1937. 327 XIV. Odredba o minimalnih mezdah XIV. Odredba Na podlagi čl. 2, odst. f 1 ) in ( 2 ), uredbe o dolo¬ čanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih po¬ godb, poravnavanju in razsodništvu (..Službene no- vine kraljevine Jugoslavije" z dne 13. februarja 1937, št. 33/XI/58) odrejam sledeče minimalne mezde na ozemlju dravske banovine: Člen 1. — (*) Minimalne mezde nekvalificiranih delavcev (delavk) znašajo na uro v dinarjih: ( 2 ) Za stroke, navedene v čl. 3 te odredbe, ne ve¬ ljajo te minimalne mezde. • ( 3 ) Za stroke, navedene v čl. 4 te odredbe, se mi¬ nimalna mezda ne predpisuje. ( 4 ) Za odmero višine minimalne mezde je mero¬ dajen ikraj obratovanja, ne pa sedež podjetja. ( s ) Kot industrijska podjetja se smatrajo ona, na katera se nanaša § 32, odst. (*), zakona o obrtih. 328 XIV. Odredba o minimalnih mezdah Člena 1—2 XIV. Člen 2. — f 1 ) Po lestvici, navedeni pod a) raz¬ predelnice v čl. 1, odst. (*), te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za naslednje stroke: Rudarstvo; lomljenje, drobljenje in izbiranje, kamna, ;peska, gramoza; kopanje gline, kaiolina, pe¬ ska; cementarne; apnenice; topilnice, livarne in va¬ ljarne železa, bakra in drugih kovin; izdelovanje žice; izdelovanje in popravljanje finih armatur, apa¬ ratov, instrumentov itd.; izdelovanje predmetov iz plemenitih kovin; izdelovanje, popravljanje, monti¬ ranje in demontiranje strojev, konstrukcij, kotlov, rezervoarjev, dvigal itd.; izdelovanje kemičnih iz¬ delkov; izdelovanje barv, lakov, firneža, kita, črnila, mazil, lepil, pečatnega voska, krede itd.; predelova¬ nje katrana in smole: destiliran je lesa, pridobivanje oglja, tanina in drugih ekstraktov; izdelovanje nitro- celuloznih in podobnih izdelkov (iz celuloida, bake- lita, kolodiuma itd.): predelovanje nafte, mineralnih olj itd.; izdelovanje mazil, mazilnih olj; topilnice loja in masti; svečarne, milarne; plinarne: električne centrale; pivovarne, izdelovanje slada, špirita in kva¬ sa; tiskarne; fotografija; izdelovanje klišejev, peča¬ tov, tiskarskih plošč itd.: graverji; dimnikarji; de¬ zinfekcijski zavodi; pogrebni zavodi. ( 2 ) Po lestvici, navedeni pod b) razpredelnice v čl. 1, odst. p) te odredbe, se odrejajo minimalne me¬ zde za naslednje stroke: Kiparstvo: klesarstvo; izdelovanje cementnih iz¬ delkov in umetnega kamna; izdelovanje mlinskih kamnov, brusov itd.; lončarstvo; steklarne, brušenje, jedkanje, slikanje, oblaganje, ali podobno obdelova¬ nje stekla; izdelovanje in obdelovanje litega želez¬ nega in kovinskega blaga; kovačnice orodja, srpov, kos itd.; pilarne; izdelovanje vijakov, zakovic, žeb¬ ljev, verig in drugih kovanih predmetov; kovači; ko¬ larja; kotlarji; zavodi za kovanje, tiskanje in stiskanje kovin; izdelovanje ključavničarskih izdelkov; klju¬ čavničarji; inštalaterji kurjav, sanitarnih naprav, vo¬ dovoda, plina, dvigal, električnih napeljav im naprav ter podobnih instalacij; predelovanje pločevine v ku- 329 XIV. Odredb« e minimalnih mezdah hinjski pribor, svetlobne objekte, škatle, sode, peči, galanterijske predmete in podobno: pocinkanje in emajliranje pločevine in predmetov; predelovanje žice v mreže, vrvi, žičnike, igle, zaponke itd.; izde¬ lovanje kablov, izolirane žice, vrvi, elektrotehničnih instalacijskih predmetov, baterij, akumulatorjev itd.: izdelovanje predmetov iz kovinskih spojin; galvano- plastika: .puškarji; mehaniki; strugarji; izdelovanje in popravljanje električnih strojev in naprav; fini mehaniki: izdelovanje in popravljanje klavirjev, or¬ gel. harmonijev, glasbil, gramofonov, gramofonskih plošč itd.: izdelovanje in popravljanje prevoznih sredstev (čolnov, letal, koles, vozov, avtomobilov, ka¬ roserij itd.); izdelovanje farmacevtskih, kozmetičnih, parfumerijskih in podobnih izdelkov: voščarji. me- dičarji; predilnice, tkalnice, apreture, barvarne in ti¬ skarne tekstilnega blaga: izdelovanje vate; izdelo¬ vanje sukanca; izdelovanje celuloze, papirja in le¬ penke: predelovanje in konfekcije papirja: karto- naže; knjigoveznice; izdelovanje usnja; izdelovanje gumijastih predmetov: izdelovanje čevljev in druge obutve; izddlovan je jermenarskih, .sedlarskih, tpr- barskih in usnjatih ali podobnih galanterijskih pred¬ metov: tapetniki in dekoraterji: tesarji; impregna¬ cija lesa: izdelovanje pohištva razen upognjenega, ležalnih in vrtnih stolov ter podobnih množinskih predmetov; izdelovanje lesenih stavbenih delov, le¬ senih modelov: mizarji; izdelovanje ščetk in metel; izdelovanje košar in drugih pletenih .predmetov; iz¬ delovanje glavnikov in drugih predmetov iz celu¬ loida, roga in kosti: pekarne; slaščičarne; izde'ova- nje cikorije, surogatov za kavo, žitne kave; praženje kave: mlini za dišave; izdelovanje ribjih, mesnih in zelenjadnih konserv; predelovanje mesa: klavnice; mesarji in klobasičarji; čiščenje črev; predelovanje mleka; izdelovanje likerjev, ž.ganja, sokov, esenc itd.: izdelovanje sodavice, brezalkoholnih pijač itd.; izdelovanje octa; izdelovanje in pridobivanje ledu; zdravilišča, kopališča; krznarji; kemično čiščenje in 330 Člen 3 XIV. barvanje perila in obleke: pralnice; zavodi za či¬ ščenje stanovanj in pohištva ter za shranjevanje preprog in pohištva; gradnja, vzdrževanje, poprav¬ ljanje cest, mostov, železnic: vodogradnje; tlakova¬ nje in asfaltiranje; gradnja nad zemljo, zidarstvo in gradbeno tesarstvo, studeočarstvo, krovstvo, po¬ laganje podov in zidnih oblog; slikarstvo; čiščenje oken, portalov itd.; brivci, frizerji, zavodi za nego¬ vanje telesa; trgovine, denarni zavodi, zavaroval¬ nice; trgovinske in podobne pisarne; kinematografi. ( 3 ) Po lestvici, navedeni pod c) razpredelnice v čl. 1, odst. f 1 ), te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za naslednje stroke: Gojenje perutnine: vrtnarstvo; opekarne, izdelo¬ vanje samotne opeke; vrvarne; izdelovanje plete¬ nin na tvorniški način; izdelovanje čipk, vezenin, pozametrije in umetnega cvetja; gozdna dela; žage; rezanje in cepanje drv; izdelovanje, lesne volne, so¬ darji; drobljenje in mletje lesne skorje; izdelova¬ nje parketov, lesenih rolojev in žaluzij, čepov, palic in držajev za dežnike, lesenih klincev; izdelovanje predmetov iz plutovine; mlini; izdelovanje testenin; izdelovanje biskvita, keksa itd.: izdelovanje čoko¬ lade, kakava, kanditov in drugih sladkornih pred¬ metov; sušenje in vkuhavanje sliv in drugega sadja; izdelovanje marmelade; črpanje in pripravljanje mi¬ neralne vode; izdelovanje perila, steznikov, kravat in podobno: izdelovanje obleke; izdelovanje klobu¬ kov, slamnikov, kap, tulcev; modistke; izdelovanje rokavic; industrije in obrti, ki niso navedene v tem členu, niti v členih 3 in 4 te odredbe, ter se tudi po upoštevanju določb člena 5 ne dajo uvrstiti v do¬ slej navedene .stroke v čl. 2 in tudi ne v stroke .po členih 3 in 4 te odredbe. Člen 3. — V strokah: izdelovanje pletenin na neto- varniški način; izdelovanje kopit in podpetnikov, stru¬ ženje lesa, izdelovanje drobnih in galanterijskih le¬ senih predmetov, kakor igrače, suha roba itd., ne gle¬ de na način izdelovanja; izdelovanje upognjenega 331 XIV. Odredba o minimalnih mezdah pohištva, ležalnih in vrtnih stolov in podobnih mno- žinskih predmetov, ne glede na način izdelovanja: izdelovanje in popravljanje dežnikov in sončnikov — znaša minimalna mezda ne glede na kraj obrato¬ vanja za delavce (delavke) v starosti nad 18 let din 2'50 na uro, za delavce (delavke) v starosti pod 18 let pa din 2'25 na uro. 'Člen 4. — Minimalne mezde se ne odrejajo: Za gostilniška podjetja po § 76 zakona o obrtih, mono- polske tovarne, izdelovanje razstreliv, cestne želez¬ nice, nakladanje in raztovarjenje blaga ter za rudar¬ ska zadružna podjetja, ki zaposlujejo samo člane. Člen 5. — Poimenovanje posameznih gospodarskih strok je izvedeno .skladno z nevarnostno tabelo, iz¬ dano z naredbo ministra za socialno politiko in na¬ rodno zdravje z dne 29. septembra 1934, St. št. 42.546 („S1. list" št. 698/92 ex 1954). V primerih, kjer obstoji dvom o uvrstitvi .podjetja v pripadajočo stroko po tej odredbi, je merodajna uvrstitev po nevarnostni tabeli. V obratih, ki obratujejo v oddelkih, kateri spadajo v razne stroke po tej odredbi, oziroma po imenovani nevarnostni tabeli, se plačujejo minimal¬ ne mezde, ki pripadajo dotičnim strokam, ako so ti oddelki samostojni. A-ko pa ti oddelki niso samo¬ stojni in se delavci (delavke) uporabljajo v obeh ali v več strokah, se plačuje višja minimalna mezda. Člen 6. — Za kvalificirano delavstvo in vajence ne veljajo minimalne mezde, odrejene s to odredbo, temveč se bodo mezde za kvalificirano delavstvo in odškodnine za vajence odredile kasneje. Vendar pa se kvalificiranemu delavstvu ne smejo plačevati nižje mezde od mezd, določenih s to odredbo za ne¬ kvalificirano delavstvo v dotični stroki. Člen 7 . — Zaslužek delavcev, ki delajo v akordu, ne sme biti manjši od zaslužka, ki se mora po tej odredbi plačevati za urno delo. 332 Členi i —9 XIV. Člen 8. — l 1 ) Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se določi mesečna plača s 25 dnevnimi plačami, za osebje, ki dobiva plačo letno, pa se določi letna plača s 300 dnevnimi plačami. ( 2 ) Delavcem, ki dobivajo na račun plače hrano in stanovanje, se zaračunava hrana z 8 din na dan, stanovanje pa z 2 din na dan. Člen 9. — Ta odredba stopi v veljavo z dnem ob¬ jave v »Službenem listu kralj, banske uprave drav¬ ske banovine". 1 Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 31. julija 1937. 1 Sl. L. 421 z dne 1. avgusta 1937; popravek z dne 5. avgusta 1937 (Sl. L. 428) je upoštevan. Gornja odredba je bila izpremenjena glede 1. odst. čl. 1 ter čl. 3 z odredbo z dne 29. januarja 1940 (Sl. L. 40), ki je stopila v veljavo 60 dni po dnevu objave (torej po 31. januarju 1940). Izpre- membe so že upoštevane. 333 XIVa. Min. mezde za trg', osebje XIV a. Odredba Na podstavi el. 2., odst. j 1 ) in ( 2 ), uredbe o dolo¬ čanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih po¬ godb, poravnavanju in razsodništvu (»Službene no- vine kraljevine Jugoslavije" z dne 13. februarja 1937., st. 33/XI/58, »Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine" št. 103/15 iz leta 1937.) odrejam sledeče minimalne mezde za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje na ozemlju dravske banovine. Člen 1. — ( 4 ) Določbe te odredbe veljajo za vsa industrijska, obrtna, trgovska, prometna, rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna in tem podobna podjetja kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate. ( 2 ) Za pomožno osebje državnih podjetij, kakor tudi za pomožno osebje podjetij samoupravnih teles, čigar službeno razmerje je urejeno s statutom, ne veljajo določbe te odredbe. Člen 2. — ( x ) Ta odredba določa minimalne mezde za pomožno osebje, ki je zaposleno v podjetjih in obratih iz čl. I. te odredbe in opravlja pretežno trgovske ali višje netrgovske službe ali pisarniške posle in ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic. ( 2 ) Izvzeti so učenci (vajenci), volonterji, prak¬ tikanti, pomožno osebje, ki še ni staro 18 let, in po¬ možno osebje, ki se mu samo izjemoma poveri oprav¬ ljanje trgovskih ali višjih netrgovskih ali pisarni¬ ških služb ali .ki opravlja pretežno podrejene> posle. ( 3 ) Glede vajencev veljajo določila § 267 zakona o obrtih. ( 4 ) Za volonterja v smislu te odredbe velja po¬ možna oseba iz čl. 2, odst. f 1 ), te odredbe, ki je za¬ poslena prvenstveno in pretežno zaradi lastne ko¬ risti, t. j zaradi izučitve. XIVa. Minimalne mezde za trgovinsko osebje Členi 1—6 XlVa. ( 5 ) Za praktikanta v smislu te odredbe velja v času prvih treh mesecev službe pomožna oseba iz čl. 2, odst. ( 1 ), te odredbe, ki je zaposlena zaradi svoje strokovne izpopolnitve in priprave za nadalj¬ nje službovanje pri dotičnem delodajalcu. V rok treh mesecev se všteva služba pri istem ali podobnem poslu na drugem službenem mestu. ( 6 ) Pomožno osebje iz čl. 2., odst. ( 2 ), tega člena, razen učencev in volonterjev, mora dobivati mini¬ malno mezdo, kakršna je določena za nekvalifici¬ rane delavce ustrezajoče stroke. Člen 3. — Minimalna mezda znaša za trgovske pomočnike din 900'— mesečne plače, za ostalo po¬ možno osebje iz čl. 2, odst. P) pa din 1000'— me¬ sečne plače. Člen 4. — Če opravlja pomožno osebje iz člena 2., odst. ( 1 ), te odredbe službo preko zakonitega de¬ lovnega časa, se minimalna mezda zviša sorazmerno s številom opravljenih nadur in za 50%nii pribitek za nadure. Člen 5. — Pri preračunanju službenih prejemkov v naravi se zaračuna vrednost hrane z din 240'-- mesečno, vrednost stanovanja pa z din 60'— mesečno. Člen 6. — Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v „Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine". V Ljubljani dne 30. januarja 1940. (Odredba je objavljena v Sl. L. 41 z dne 31. ja¬ nuarja 1940.) 335 XIVb. Min. mezde za gost. osebje XIV b. Odredba Na podlagi čl. 2. odst. 1. in 2., uredbe o določanju minimalnih mezd. sklepanju kolektivnih pogodb, po¬ ravnavanju in razsodništvu določam za gostinska podjetja po § 76 zakona o obrtih sledeče minimalne mezde na ozemlju dravske banovine. Člen 1 . — 1 . V gostinskih podjetjih zaposleno po¬ možno osebje se ne glede na spol razdeljuje glede do¬ ločitve minimalnih mezd v 2. kategoriji, in sicer: a) v kvalificirano pomož.no osebje; b) v nekvalifici¬ rano pomožno osebje. 2. V kategorijo kvalificiranega pomožnega osebja po tej uredbi spadajo ne glede na spol: a) pomožno osebje s predpisano strokovno izo¬ brazbo po čl. 2. uredbe o pomožnem osebju v gostin¬ skih obratih z dne II. maja 1937. („Služb. list" z dne 16. junija 1937., št. 325/48) in pomožno osebje z izpitom po toč, 3. čl. 17. iste uredbe; b) pomožno osebje, ki sicer nima izobrazbe po toč. a), ki pa dokaže, da ima najmanj 4 leta zapo¬ slitve pri kvalificiranih delih v gostinskih podjetjih ter opravljen izpit po toč. 3. čl. 17. iste uredbe. Do¬ kler ne izpolni tega pogoja, spada glede določitve minimalne mezde v kategorijo nekvalificiranega po¬ možnega osebja. 3. Za kvalificirana dela v smislu tega člena ve¬ ljajo dela, ,ki jih opravljajo: 1. upravitelj hotela (čl. 2., toč. 2., uredbe o pomožnem osebju v gostin¬ skih obratih); 2. plačilni natakar; 3. natakar; 4. por¬ tir v hotelih; 5. kuhar in slaščičar. 4. Vse ostalo pomožno osebje spada v kategorijo nekvalificiranega pomožnega osebja. 336 XIVb. Minimalne mezde za gostinsko osebje Členi 1—3 XIVb. 5. Za vajence me veljajo minimalne mezde, tem¬ več se bo odškodnina za vajence predpisala kasneje, v kolikor ne bo predpisana zanje odškodnina po § 267 zakona o obrtih. Člen 2. — 1. Višina minimalne mezde se odreja z upoštevanjem kraja zaposlitve in kategorije podjetja. a) V prvo skupino ikrajev spadajo: Ljubljana, Ma¬ ribor, Celje, Bled, Rogaška Slatina, Slatina Ra¬ denci, Rimske Toplice, Dobrna, Bohinjsko jezero, Gozd-Martuljek, Laško, Kranjska gora. Vsi ostali kraji spadajo v drugo skupino. b) V prvo kategorijo podjetij spadajo: hoteli, restavracije, kavarne in penzijoni. Vsa ostala gostinska podjetja iz § 76 zakona o obrtih spadajo v drugo kategorijo. Člen 3. — 1. Minimalne mezde znašajo na uro: 2. Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se določi mesečna plača s 25 dnevnimi plačami. 3. Pri preračunavanju službenih prejemkov v na¬ ravi se zaračunava: a) v podjetjih I. kategorije vrednost hrane z din 12'— in vrednost stanovanja z din 3'— na dan: b) v podjetjih 11. kategorije vrednost hrane z din 10'— in vrednost stanovanja z din 2'— na dan. 337 t2 XIVb. Min. mezde za gost. osebje Osebje, ikii ima pri podjetju dogovorjeno hrano, ima pravico na hrano za vse dni v mesecu. Deloda¬ jalec, ki ne daje svojemu pomožnemu osebju hrane za vse dni v mesecu, mora izplačati odškodnino za ne- podeljeno hrano v denarju. Člen i. — 1 . Lastniki gostinskih podjetij, v kate- terih je uvedena obvezna nagrada za postrežnino v smislu čl. 5. uredbe o pomožnem osebju v gostin¬ skih obratih, in lastniki kavarn morajo zaposlenemu kvalificiranemu osebju poleg hrane mesto minimalne mezde .iz čl. 3. te odredbe izplačevati pavšal dim 250'— mesečno. 2. V podjetjih, kjer je uvedena ta obvezna na¬ grada za postrežnino, se izplača ta pavšal, ako do¬ hodek iz obvezne postrežnine ne presega din 1000'— mesečno. Ako pa znaša dohodek iz obvezne postrež¬ nine nad din 1000'— pa do din 1250’— mesečno, se izplača pavšal le v tisti višini, da dosežeta obvezna postrežiiiina in pavšal skupaj din 1250' -. Lastniki kavarn, v .katerih ni uvedena obvezna postrežnina, pa morajo plačati pavšal v višini dinarjev 250'— mesečno. 3. Lastniki gostinskih podjetij, v katerih ni uve¬ dena obvezna postrežnina, smejo na račun neobvezne postrežnine odtegniti 25% v čl. 3. te odredbe določene minimalne mezde, a to le tistemu osebju, ki do¬ biva neobvezno postrežnino. 4. V podjetjih, kjer so že pred uveljavljenjem te odredbe obstajali za pomožno osebje višji pav¬ šali, ostanejo ti tudi za bodoče neokrnjeni. Člen 5. — S to uredbo predpisane minimalne me¬ zde ne veljajo: 1. za kvalificirano in nekvalificirano pomožno osebje, zaposleno v podjetjih II. kategorije v kra¬ jih druge skupine; 2. za kvalificirano in nekvalificirano pomožno osebje, ki prevzame obratovanje na račun proti od¬ škodnini od iztočene pijače, .prodanih jedil itd. 338 Členi 4—6 XIVb. 3. za kvalificirano pomožno osebje, ki izvršuje obratovanje kot poslovodja; 4. za tiste plačilne natakarje in upravitelje hotela, katerih službeno razmerje je urejeno s posebno pogodbo. Člen 6. — Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v ..Službenem listu kr. banske uprave drav¬ ske banovine". Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 4. maja 1940. Službeni list z dne 8. maja 1940, 194/37. 339 22’ XV. Zakon o zaščiti delavcev XV. Zakon o zaščiti delavcev 1 Prvi oddelek Obče določbe § 1. — ; ( J ) Pod ta zakon spadajo vsa obrtna, 1 industrijska, 2 trgovinska, prometna, rudarska 2 in njiim podobna podjetja (obrati) 1 na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v ka¬ terih je zaposleno pomožno osebje, 5 ne glede na to, komu pripadajo, ali privatnim osebam ali javnim telesom, 6 ali se opravljajo stalno ali za¬ časno. ali obstoje v obliki glavnih ali postranskih podjetij, ki se opravljajo poleg drugih podjetij, kakor tudi, ali poslujejo v obliki popolnoma sa¬ mostojnih podjetij ali pa kot sestavni deli po¬ ljedelskih in gozdnih gospodarstev. ( 2 ) Od tega se izvzemajo podjetja, kjer delajo samo člani njih 7 rodbine, na katere se ne nana¬ šajo predpisi tega zakona. ( 3 ) V spornih primerih, ali spada podjetje pod ta zakon ali ne, odloča ministrstvo za so¬ cialno politiko po zaslišanju pristojnih zbornic. 1 Cii. § I ob. z. 2 Gl. odst. ( 2 ) § 6 tega zakona. 3 Gl. op. 6 k § 1 ob. z. 1 Sl. N. 128/XX1, lir. L. 211. § 1. Delavsko zavetišče ne spada med podjetja po tem zakonu, ker je človekoljubna ustanova (KS Beograd, Politika, 5 oktobra 1939). 340 XV. Zakon o zaščiti delavcev §8 1-3 XV. 4 Gl. § 2 tega zakona. 5 Gl. § 3 tega zakona. 6 T. 2 § 109 fin. zakona za 1. 1939740: Določbe §§ 6, 8, 10, 12, 14, 15, 21, 87, 102, prvega odst. 103, 108 do 115 in 119 zakona o zaščiti delavcev ne veljajo za dela, ki jili izvaja ministrstvo za vojsko in mor¬ narico v lastni režiji za obrambo države. Razmerje med državo in delavstvom, zaposlenim pri izvajanju teh del, se uredi s posebno pogodbo. — Nadaljna omejitev še v § IC8. — GL tudi § 208 ob. z. — Glede oseb, zaposlenih pri utrjevalnih delih čl. 7 uredbe o izvrševanju utrjevalnih del z dne 7. septembra 1939, cit v op. 14 k § 153 na čelu o. d. z. (I). Glede delavskih in nameščenskih zaupnikov § 108 tega zakona. 7 Podjetnikove. § 2. — Za podjetje (obrat) po tem zakonu se smatra vsako ono organizirano delo v strokah, navedenih v § 1 tega zakona, ki se opravlja na posebnih za to določenih krajih, bodisi v zapr¬ tem, bodisi v odprtem prostoru, in s pomočjo posebnega pomožnega osebja. * 1 2 3 1 Gl. § 3 spodaj. § 3. — C) Za pomožno osebje po tem zakonu se smatrajo vse one osebe, brez razlike spola, ki delajo ali stalno ali začasno v podjetjih, na¬ vedenih v § 1 tega zakona, in sicer ali zaradi izučevanja kakršne koli vrste dela ali za na¬ grad o. §3. a) Posle višje vrste vršijo: 1. .strojnik (KS Beograd, 24. oktobra 1937, Rev 1207/37, Arhiv, 1937, 460); 2. pisarniški uradnik (KS Beograd, II. decembra 1937, Branič 1938, 366); 3. nadzornik kurilnice (KS Beograd, 27. novembra 1937, Branič 1938, 367); 341 XV. Zakon o zaščiti delavcev ( 2 ) Od tega se izvzemajo osebe, ki se jim po- verjajo posli višje vrste (poslovodje, knjigo¬ vodje, blagajniki, inženirji itd.), ki se ne sma¬ trajo za pomožno osebje po tem zakonn. 1 4 nameščenka v pisarni, ki vrši korespondentske in knjigovodstvene posle (SS B Zagreb, 30. marca 1938, Organizator 1938, 97); 5. skladiščnik v lesnem industrijskem obratu (SS Zagreb, 11. aprila 1935, Rucner-Strohal I, 445 ); 6. gostilniški poslovodja (SS Zagreb, 20. decem¬ bra 1935, Rucner-Strohal, I, 446); 7. skladiščnik v tekstilnem industrijskem obratu (SS Zagreb, 30. decembra 1955. Rucner-Strohal I, 447); 8. nameščenec, ki vrši pisarniške in blagajniške posle na parni žagi (SS Zagreb, 15. decembra 1933, Žilič-Šantek, 178). b) poslov višje vrste ne vršijo; 9. kurjač in strojnik, ki vrši pretežno manuelno delo (SS B Zagreb, 27. novembra 1935, Org. 1936, 25); 10. kopališka mojstrica (SS B Zagreb, 26. aprila 1938, O. Sl. Pr. III, 594). c) o obveznosti ministrske odločbe z dne 19. maja 1931: 11. odločba je obvezna za upravna in sodna obla- stva (SS B Zagreb, 20. januarja 1937, Organizator, 1937, 50); 12. šoferji spadajo k pomožnemu osebju, če je nji¬ hovo delo v zvezi z organiziranim delom podjetja (KS Beograd, 16. maja 1938, Mjesečnik, 1938, 586; Branič 1939, 95); 13. ministrstvo odloča samo v posameznih spor¬ nih primerih (vprašanje glede voznika; KS Beograd Politika, 6. julija 1938); 14 raznašalec kruha z določenim okolišem ne spa¬ da med industrijsko pomožno osebje, tudi če ima pekarna značaj industrijskega obrata (SS B Zagreb, 21. junija 1938, Ut 252/38, neobj.). Gl. tudi odločbe k § 10 tega zakona. §§ .4—5 XV. ( 3 ) Y spornih primerih, ali naj se kdo smatra za pomožno osebje po tem zakonu, odloča mini¬ strstvo za socialno politiko. 2 1 Volijo pa zaupnike (§ 108). 2 Odločba ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 19. maja 1931, St. br. 23.565 (Sl. N. 124/XXXVII, Sl. L. 222): vratarji (portirji), čuvaji, služabniki, kočijaži in kočijaški hlapci, postrežniki, kuharji, ki so najeti za izvrševanje pomožnih poslov pri obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih in njim podobnih podjetjih se ne smatrajo za pomožno osebje po z. o. zašč. d. glede določb o delovnem času, ker te osebe nima jo'neposredne zveze z organi¬ ziranim delom podjetja, kakor to določa § 2 ome¬ njenega zakona. — Po odločbi istega ministra z dne 20. junija 1938 (St. br. 54.703) se šoferji in kočijaži ne smatrajo za pomožno osebje po zakonu o zaščiti delavcev glede določb o delovnem času .samo takrat, kadar posli, ki jih opravljajo, nimajo neposredne zveze z organiziranim delom podjetja; da se pa sma¬ trajo za pomožno osebje, kadar imajo posli, ki jih opravljajo, zvezo z organiziranim delom podjetja. Po odločbi ministra za šume in rudnike z dne 9. decembra 1936 (IT R br. 17.282) rudarski izmenski pazniki ne vršijo poslov višje vrste po odst. ( 2 ) § 3 z. o zašč. del. § 4. — Lastniki podjetij, navedeni v § 1 tega zakona, morajo zagotoviti svojemu pomožnemu osebju delovne pogoje ter izpolnjevati vse ostale obveznosti, predpisane s tem zakonom. § 5. — Delovno razmerje med lastniki pod¬ jetij, navedenih v § 1 tega zakona, in njih po¬ možnim osebjem se ureja z individualno 1 ali kolektivno pogodbo, 2 ki ne sme nikoli naspro¬ tovati odredbam tega zakona. 3 1 Gl. § 1151 o. d. z., § 206 ob. z. i. dr. 2 Gl. § 209 ob. z., uredba XI!. 8 Vse določbe tega zakona so torej prisilne. 543 XV. Zakon o zaščiti delavcev Drugi oddelek Določbe o zaščiti delavcev a) Delovni čas § 6. — ( l ) V industrijskih in rudarskih 1 pod¬ jetjih ne sme trajati delovni čas najemnih de¬ lavcev več. nego 8 ur na dan oziroma 48 ur na teden. ( 2 ) Za industrijska podjetja 2 se smatrajo vsa ona podjetja, v katerih* dela najmanj 15 de¬ lavcev po povprečno uporabljenem številu de¬ lavcev v enem trimesečju. ( 3 ) Če pristanejo delavci industrijskih in ru¬ darskih podjetij prostovoljno, se sme delovni čas podaljšati kot prekočasno delo v rudarskih podjetjih za 1, v drugih pa največ za 2 uri. Ta podaljšava velja, če jo sklenejo štiri petine de¬ lavcev enega podjetja s tajnim glasovanjem. ( 4 ) Sklep o podaljšanju delovnega časa velja najdlje za 3 mesece. Po preteku tega časa se sme § 6. 1. Obrat mora biti industrijski in zaposlo¬ vati vsaj 15 delavcev; § 32 ob. z. ni ukinil posled¬ njega znaka za industrijski obrat po z. o zašč. d. (SS B Zagreb, 27. januarja 1937, Ut 458/36, O. SI. Pr. III, 551). 2. Gradbeno podjetje ni industrijski obrat (SS B Zagreb 25. septembra 1934, Rv 559/34, Sl. Pr. 1934, 144), glede stavbnega oddelka industrijskega obrata prizivna odločba ibid.; gl. tudi odi. k § 8. 3. Tudi dnevni kop je rudarski obrat (SS B Za¬ greb, 2. maja 1933, Rv 211/33, Sl. Pr. 1934, 129). 4. Za prometna podjetja delovni čas še ni omejen (SS B Zagreb, 18. oktobra 1939, Rv 745/39, Organiza¬ tor, 1940, 11). 344 XV. § 6 sklep obnoviti. Natančnejše določbe o teni pro¬ stovoljnem podaljšanju delovnega časa predpiše minister za socialno politiko sporazumno z mi- strom za trgovino in industrijo. 3 ( r> ) Za prometna podjetja (železnice, brodar- stvo, tramvaje, pošte, brzojave, telefone in 710- dobne naprave) določa 4 delovni čas resorni minister sporazumno z ministrom za socialno politiko po določbah tega zakona. ( 6 ) V ostalih podjetjih, razen v industrijskih in rudarskih, navedenih v § 1 tega zakona, traja delovni čas od 8 do 10 ur po naravi in teži posla. ( 7 ) Minister za socialno politiko določi 5 spo¬ razumno z ministrom za trgovino in industrijo po zaslišanju trgovskih, industrijskih, obrtni¬ ških in delavskih zbornic v šestih mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo, z uredbo delovni čas za vsako kategorijo tukaj označenih podjetij. V onih podjetjih, kjer se določi delovni čas z 8, odnosno 9 urami na dan, se sme, po sporazumu med službodavcem in delavci, delovni čas po¬ daljšati kot prekočasno delo še za 1, odnosno 2 uri na dan. 0 Pismeni sporazum o tem mora delodajalec po občinskem predstojništvu (op- štinskem sudu) vročiti pristojnemu nadzornemu oblastvu 7 najkasneje do začetka prekočasnega dela. Gl. op. 6 k § t zgoraj. Objava delovnega časa v seznamu pomožnega osebja po § 21 tega zakona. 1 Gl. op. 6 k § I ob. z. 2 Glede industrijskih obratov po ob. z. gl. § 32 ob. z. v op. 1 k § 339 ob. z. 343 XV. Zakon o zaščiti delavcev 3 Pravilnik o podaljšanju delovnega časa v indu¬ strijskih in rudarskih pod jetjih... z dne 24. sep¬ tembra 1924 (Sl. N. 239/L, Ur. L. 313), spodaj XVIII. 4 Uredba še ni izšla, razen za mornarje: pravilnik o ureditvi in razporedu delovnega časa na pomorskih ladjah kraljevine Jugoslavije z dne 22. junija 1938 (Sl. N. 142/XLT V) . Gl. čl 43 uredbe XVII. ' 5 Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila 1929 (Sl. N. 144dJlX, Ur. L. 284) ohranjena v veljavi s t. 14 § 428 ob. z.; čl. 22 i. sl. .pravilnika XVII; tudi § 157 ob. z., cit. v op. 3 k § 210 ob. z. 6 Gl. § 8 tega zakona. 7 Inšpekcija dela (gl. zakon XVI). * § ?. — V delovni čas se ne računa odmor med delom samim, ki je določen z zakonom, 1 pogodbo ali običajem 2 za posamezna podjetja ali za posamezne kategorije podjetij. Gl. čl. 27 uredbe XVII. 1 Spodaj §11. 2 Samo daljši kot po § 11 (§ 5). § 8. — P) Delovni čas se sme podaljšati samo izjemoma 1 in sicer: § 8. 1. Delavci sezonskih obratov nimajo pravice na plačo za prekočasno delo (SS Zagreb, 2. maja 1955, ftucner-Strohal I, 448). 2. Tolmačenje ministra socialne politike z dne 19. maja 1931 (St. br. 24.272) se izrečno naslanja na mnenje izvestnih državnih oblastev in ni nič dru¬ gega, kot podčrtavanje oddvojenega mnenja neka¬ terih državnih oblastev v razlagi socialne zakono¬ daje; zato si takega mnenja ni mogoče osvojiti... Iz okolnosii, da določajo t. 1, 5 in 6 § 8 cit. zakona še posebej nagrado prekočasnega dela, da pa tega ne stori t. 8 § 8 cit. zakona, niti § 22 cit. uredbe iz I. 1929 (gl. spodaj XVII), se še nikakor ne more sklepati a contrario, da nima v mislih § 10 cit. zakona tudi 346 §S 7-8 XV. 1. v podjetjih, ki morajo delati po naravi svojega posla ali v javni prid v izmenah nepre¬ stano in v katerih sme delati pomožno osebje tudi preko maksimalnega delovnega časa; toda število delovnih ur ne sme prekoračiti 60 ur na teden. Ta presežek dela se plačuje kot preko- časno delo; 2. v podjetjih, ki delajo z izmenami, toda občasno prekinjajo delo, in v katerih sme de¬ lati pomožno osebje tudi preko 8, 9, odnosno 10 ur na dan, odnosno 48, 54 ali 60 ur na teden; vendar ne sme presezati njih povprečni delovni čas v treh ali manj tednih 8, 9, odnosno 10 ur na dan, odnosno 48, 54 ali 60 ur na teden. * 2 3. če to izrečno zahtevajo razlogi višje sile ali nepredvidljive potrebe, ki se ne javljajo pe¬ riodično, in sicer zato, da se odpravijo even¬ tualne zapreke za normalno funkcioniranje po¬ sameznih podjetij. V teh primerih morajo last¬ niki podjetij najkasneje v 24 urah od trenutka, ko je nastopila ta eventualnost, o tem obvestiti pristojno oblastvo s pripombo, kdaj je nastopila dotična zapreka in kdaj je prenehala. 4. če se dela na osnovi običaja ali dogovora 3 med pomožnim osebjem in lastnikom podjetja v podjetju en dan ali več dni v tednu manj nego 8, 9, odnosno 10 ur na dan, se sme v njem druge dni v tednu delati preko 8, 9, odnosno dela v t. 8 , § 8 cit. zakona, ker bi v tem primeru navedeni § 10 ne govoril o „vsakem“ prekočasnem delu, nego naravno samo O' prekočasnem delu po t. 1, 5 in (> § 8 cit. zakona (SS B Zagreb. 25. januarja 1932, Ut 322/31, DNP 75). 3. Gl. tudi odločbe k § 10 tega zakona. 347 XV. Zakon o zaščiti delavcev 10 ur na dan; toda ta podaljšava ne sme trajati nikoli več nego 1 uro na dan. niti ne presezati števila predhodno opuščenih delovnih ur. 5. pri poslih, ki se morajo neizbežno izvrše¬ vati, da se 'zavaruje normalni začetek in konec dela v posameznih podjetjih (čiščenje delavnic, čiščenje in pripravljanje kotlov, strojev itd.). V ta namen se smejo pridržati posamezni delavci v posameznih podjetjih na delu tudi preko maksimalnega delovnega časa; toda to preko- časno delo ne sme trajati nikoli več nego 2 uri na dan. Ta presežek dela se plačuje kot preko- časno delo. Kateri so ti posli, ki veljajo zanje predpisi tega odstavka, predpisuje minister za socialno politiko s posebnimi pravilniki, 4 bodisi za vsako vrsto podjetij posebej, bodisi za njih posamezne skupine, in sicer po zaslišanju pristojnih zbornic; 6. če je to neizogibno potrebno, da se pre¬ preči kvarjenje materiala, ki se uporablja pri proizvajanju, v katerem primeru se sme podalj¬ šati delo največ za 2 uri na dan, in sicer največ za 35 dni na leto, o čemer mora lastnik podjetja naknadno obvestiti pristojno inšpekcijo dela; ta presežek dela se plačuje kot prekočasno delo. 7. če to neizogibno zahteva razvoj poslov v posameznih podjetjih. V tem primeru smejo pri¬ stojna oblastva dovoliti, da se podaljša v posa¬ meznih podjetjih ali v posameznih njih oddel¬ kih delovni čas za 2 uri na dan, največ za 4 tedne. Na ponovno prošnjo se sme ta dovoli¬ tev podaljšati največ še trikrat po 4 tedne v enem koledarskem letu. 34S XV. 8 8 8. Pri podjetjih, ki delajo izključno sezon¬ sko, 5 pok g tega ona, ki so izpostavljena atmo¬ sferskim vplivom, je delovni čas svoboden iz omejitvami, ki jih sme predpisati minister za socialno politiko sporazumno z ministrom za tr¬ govino in industrijo. ( 2 ) O vloženih prošnjah za podaljšavo de¬ lovnega časa morajo odločati pristojna oblastva najkasneje v petih dneh od dne vložitve. ( 3 ) Dokler se ne izdajo te odločbe, ne smejo lastniki podjetij samovoljno podaljševati de¬ lovnega časa. 0 Gl. op. 6 k § 1 tega zakona ter čl. 25 uredbe XVII. 1 Kazen po t. 1 § 123 in t. 1 § 124 tega zakona. 2 Kazen po t. 1 § 122 tega zakona. 3 Individualnega ali kolektivnega; glede angleške sobote gl. el. 24 uredbe XVII. 4 Niso izšli. 5 Odločba ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 26. aprila 1932 (St. Br. 27.045, Sl. L. 393): Kot sezonska podjetja v sm. § 8, t. 8 zakona o zaščiti delavcev... se smatrajo opekarne (ciglane i crepane),, močilnice konoplje (močilane kudeljaea), kamnolomi in podjetja za lomljenje kamenja, polj¬ ske apnenice, gradbena podjetja, podjetja za prido¬ bivanje peska in proda (šljuka) in podjetja za pre¬ delavo rib, dokler je riba sveža. Navedena sezonska podjetja lahko delajo 10 tir dnevno. V primeru, da se delo posamezne dneve prekine zaradi atmosfer¬ skih razmer, se sme to delo nadoknaditi druge dni, vendar tako, da v šestih delovnih dneh ne znaša več kot 60 ur. Bo odloku ministra za socialno politiko z dne 30. junija 1923 (št. 55.426, Ur. L. 290 ex 1923) velja za gradbena podjetja kot sezonska po t. 8 § 8 z. o zašč. del., da ne sme delovni čas v 3 mesecih pre¬ segati skupno 624 delovnih ur, na dan pa ne 10 ur. Zaradi kontrole si morajo sJužbodavci preskrbeti 349 XV. Zakon o zaščiti delavcev knjigo, v katero se vsak dan točno zapisuje delovni čas, t. j. kdaj se je v podjetju oz. na stavbi delo začelo in kdaj končalo; navesti je tudi ob katerem času je bil odmor. Dotični zapisnik morata vsak dan overiti službodavec oz. njegov zastopnik dn en de¬ lavec, ki ga v ta namen izvolijo ostali delavci po¬ djetja. — Gl. tudi odst. ( 2 ) čl. 22 uredbe XVII. fi Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo dne 19. maja 1931 odločbo (St. br. 24.272, Sl. L. 234), da „so nekatera državna oblastva napačno tolmačila besedo „vsako“ v § 10 tega zakona tako, da se mora tudi nadurno delo po odst. 2, 3, 4, 7 in 8 § 8 tega zakona plačevati s 50% poviškom .. . Za nadurno delo v sni. § 10 tega zakona je torej smatrati le delo iz § 6 in odst. 1, 5 in 6 § 8, nikakor pa ne .podaljšanje delovnega časa, ki ga predvidevajo odst. 2, 3, 4. 7 in 8 § 8 navedenega zakona." — Gl. spodaj odločbo 2. 8 9. — Določbe prednjega paragrafa ne ve¬ ljajo za otroke pod 16 leti. ki ne sinejo biti ni¬ koli zaposleni dalje nego 8 ur na dan; 1 minister za socialno politiko pa sme omejiti za izvestne kategorije del, ki jih določi sporazumno s pri¬ stojnimi ministri ali zbornicami, delovni čas za otroke pod 16 leti tudi pod 8 ur na dan. odnosno 48 ur na teden. 2 1 Kazen po t. 5 § 122 tega zakona. 2 Taka uredba še ni izšla. § 10 . — (') Vsako 1 prekočasno delo morajo plačevati lastniki podjetij najmanj 2 50% več od rednega. 3 § 10. 1. Prekočasno je vsako delo preko 8 ur v industrijskih in rudarskih podjetjih, tudi tisto, ki je dovoljeno v § 8 z. o zašč. del. (SS B Zagreb, 10. sep¬ tembra 1932, DNP 75). 2. Prekočasno je tudi tisto delo. ki ga § 8 tega zakona ne označuje izrečno kot prekočasno delo (SS B Zagreb, 25. januarja 1952. DNP 74). 350 t}§ 9—10 xv. ( 2 ) Pri akordantih 3 4 5 se smatra za normalno plačo ene ure. 48-ti, 54., ali 60. del povprečnega tedenskega zaslužka. 5 6 Gl. op. 6 k § I tega zakona: glede obveznega pre- kočasnega dela v rudnikih § 12 občih rudarsko-pola- cijskih predpisov (XXII). Gl. tudi čl. 26 uredbe XVII. 1 Dovoljeno (§ 8) in nedovoljeno. 2 Ev. več na pr. na podlagi posamezne ali kolek¬ tivne pogodbe. 3 Kazen po t. 2 § 123 tega zakona. 4 Gl. § Il54a o. d. z. in op. 5 Glede zapisovanja prekočasnega dela v sezname pomožnega osebja § 21 tega zakona. 0 Glede plačila prekoeasnega dela viničarjev § 10 uredbe V, mornarjev odst. ( 2 ) čl. 6 pravilnika o ure¬ ditvi in razporeditvi delovnega časa, cit. v op. 9 k § I ob. z., luških delavcev odst. ( 4 ) čl. 10 uredbe o luškem delu, cit. v op. 1 k § 1 ob. z. 3. Izravnavanje prekoeasnega dela tekom enega tedna ne vzame prekočasnemu delu posameznega dne značaja prekoeasnega dela (SS B Zagreb, 24. ju¬ nija 1938, Organizator, 1938, 119): enako neobj. odi. istega sodišča z dne 10. aprila 1935, Ut 112/35, da je dodatek . odnosno 48 ur na teden" bolj pojasni- len ter delovni čas na dan ne sme presegati 8 ur. - Nasprotno: prekočasno je vsako delo preko zakoni¬ tega 48 urnega delovnika na teden (KS Novi Sad. 30. maja 1938, Pravnički glasnik, 1958, 248). 4. Ni plačati prekočasnega dela, ki ga je izvršil službojemnik proti volji službodavca in ki ga tudi obseg njemu odkazanega dela ni zahteval (SS B Za¬ greb, 21 junija 1938, Ut 251/38, neobj.). 5. Pavšaliranje plačila za prekočasno delo: je dopustno 1 , vendar se z njim ne sme obiti pred¬ pisov glede plačila prekočasnega dela (SS B Zagreb, 18. oktobra 1932, Sl. Pr., 1934, 143). če je bil službojemniku obseg zaposlitve vsaj pri¬ bližno znan, je dobil z dogovorjenim plačilom osnov¬ no plačo; treba je preiskati, ali je s tem plačan tudi 351 XV. Zakon o zaščiti delavcev 50% povišek; to se dožene na ta način, da se ugotovi povprečna običajna mezda na uro, izračuna dnevni zaslužek dn 50% povišek; pri tem je treba upoštevati tudi prejemke v naravi (SS B Zagreb, 24. junija 1938, Organizator, 1938, 119), če je nagrada za delo preko 8 ur vsebovana že v plači, pritiče službojemniku samo še 50% povišek za prekočasno delo (SS B Zagreb, 1. maja 1936, O. Sl. Pr. III, 516). 6. Plača za nedovoljeno prekočasno delo pritiče službojemniku po § 878 in 1431 o. d. z. (SS Zagreb, 11, marca 1937, Mjesečnik, 1937, 506 ; 22. septembra 1939, Mjesečnik, 1939, 565). 7. Službojemnik ima pravico do poviška za pre¬ kočasno delo tudi takrat, kadar ima poleg oskrbe v naravi samo napitnino (SS B Zagreb, 26. aprila 1938, O. Sl. Pr. 111, 594). 8. Ni zapreke, da se službojemnik ali po razvezi službenega razmerja odpove nagradi za prekočasno delo, ker je za prisilni značaj teh določb odločilna gospodarska odvisnost službojemnika (SS B Zagreb, 18. oktobra 1938, Ut 296/38, neobj.). 9. Da službojemnik ni zahteval plačila preko- časnega dela, ni šteti za od reko tej nagradi (SS B Zagreb, 8. marca 1953, Sl. Pr., 1934, 144). 10. Če službojemnik ni zahteval plačila nadur, ki si jih je zapisoval, se jim ni tihoma odrekel (SS B Zagreb, 3. maja 1933, Sl. Pr., 1934, 144). 11. Nameščencu, ki vrši posle višje vrste, pritiče okolnostim primerna nagrada za prekopogodbeno delo (SS B Zagreb, 2. maja 1933, Organizator, 1934, 50). 12. Plača za prekočasno delo pritiče: kopališki mojstrici (SS B Zagreb, 26. aprila 1938, O. Sl. Pr., III, 594), kavarniški blagajničarki (SS Zagreb, II. marca 1937, Mjesečnik, 1957, 506), in sicer za delo preko 10 ur na dan. natakarju (KS Beograd, Branič, 1939, 341), strojniku v parnem mlinu, tudi če nadzira ostalo pomožno osebje (KS Novi Sad, 20. julija 1938, 247), 352 XV. § 10 kurjaču-strojniku, ki vrši pretežno telesno delo (SS B Zagreb, 27. novembra 1955, Organizator, (936, 25), šoferju industrijskega obrata, če je njegovo delo v zvezi z organiziranim delom obrata (KS Beograd, 16. septembra 1938, Kokotovič 377), destilatorju petrolejske rafinerije (SS Zagreb, 28. marca 1934, Žilie-Šantek 177), tudi delavcu, ki je plačan na mesec (SS Zagreb. 28. marca 1934, ibid. 177). 13. Plača za prekočasno delo n e pritiče: nameščenki v pisarni, ki vrši korespondentske in knjigovodstvene posle (SS B Zagreb, 30. marca 1938, Organizator, 1938, 97), pisarniškemu uradniku (Sk Beograd, II. decem¬ bra 1937, Branic, 1938, 366), nadzorniku kurilnice (SK Beograd, 27. novembra 1937, Branič, 1938, 367), skladiščniku v tekstilni tovarni (SS Zagreb, 30. de¬ cembra 1935, Rucner-Strolial I, 447), saldakontistu v knjigovodstvu (SS Zagreb, 1. ju¬ nija 1954, Žilič-šantek 176), službojemniku, ki vodi skladiščne knjige velike tvrdke (SS B Zagreb, 22. novembra 1934, ibid. 176), mizarskemu mojstru (SS Zagreb, 18, januarja 1935, ibid. 176), prikrojevalcu (SS Zagreb, 18. januarja 1955, ibid. 176), službojemniku, ki samostojno vodi točilnico (SS Za¬ greb, 20. decembra 1935, ibid. 176), knjigovodji tovarniškega podjetja (SS Zagreb, 24. oktobra 1931, Vragovič-Milanovič, 1 , 121), službojemniku delavskega zavetišča, ker je člove¬ koljubna ustanova (KS Beograd, Politika, 5. oktobra 1939). nočnemu čuvaju tovarniškega podjetja spričo od¬ ločbe, cit. pri § 3 tega zakona (SS Zagreb, 18. de¬ cembra 1931, Vragovič-Milanovič I, 138, enako SS B Zagreb, 20. januarja 1937, Organizator, 1937, 50), vratarju industrijskega podjetja (SS B Zagreb. 20. januarja 1937, Organizator, 1937, 48). 353 23 XV. Zakon o zaščiti delavcev b) O <1 m O' r § 11. — Med delom se mora dajati 1 pomož¬ nemu osebju na vsakih 8 ur dela odmor vsaj 1 ure. Ce se opravlja delo na odprtem prostoru, pod neposrednim vplivom sončnih žarkov, mora znašati ta odmor poleti najmanj 2 uri. 2 Gl. čl. 28 uredbe XVII. Objava odmorov v seznamu pomožnega osebja po § 21 tega zakona. 1 Kazen t. 2 § 122 tega zakona. 2 Odmor se ne všteje v delovni čas (§ 7). § 12. — (') Ob nedeljah je prepovedano vsako delo pomožnemu osebju v vseh podjetjih, na¬ vedenih v § 1 tega zakona. 1 ( 2 ) Vkljub tej odredbi sme odrediti minister za socialno politiko tudi drug dan odmora za posamezna podjetja in posamezne obrate, če to zahtevajo tri četrtine pomožnega osebja v do- tičnem podjetju. ( 3 ) Ob teh dneh se mora zagotoviti pomož¬ nemu osebju neprekinjen odmor najmanj 36 ur, šoferju prometnega podjetja, ker uredba v sm. odst. ( 5 ) § 6 tega zakona še ni izšla (SS B Zagreb, 18. oktobra 1939, Rv 7+5/39, Organizator, 1940, I 1). 14. Za plačilo službojamnikov, zaposlenih v pro¬ metnih podjetjih (tramvaj), je odločilna pogodba; za ta podjetja delovni čas ni omejen, ker v odst. ( r> ) § 6 tega zakona omenjena uredba še .ni izšla (SS Zagreb, 26. marca 1936, Žilič-Šantek, 178), 15. Plačilo za prekočasno delo zastara v treh letih, in sicer po t. d § 928 s. g. z. glede delavcev, dočim velja glede nameščencev § 330 ob. z. (KS Beograd. Politika, 17. septembra 1939). Gl. tudi odločbe k § 3 tega zakona. §§ 11—14 XV. če je en dan praznik, odnosno 60 ur, če sta dva dni praznika drug za drugim. ( 4 ) Za ostale praznike se prepušča svobod¬ nemu sporazumu delodajalcev in delavcev, da določijo, kdaj naj se dela in kdaj ne, kakor tudi, koliko časa naj ob teh dneh traja prekinitev vsakega dela. Gl. op. 6 k § 1 tega zakona; tudi čl. 29 i. sl., po¬ sebno čl. 31 uredbe XVII; glede oseb pod 18 leti § 16 tega zakona; gl. tudi § 12 predpisov XXII. 1 Kljub predpisom §§ 11 in 12 zakona o zaščiti de¬ lavcev smejo biti obrati iz tega pravilnika odprti vsak dan opoldne, ob nedeljah pa ves dan (t. 2 § 14 zakona v zaščiti delavcev), odst. ( 4 ) čl. 58 pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratih z alkoholnimi pijačami z dne 25. junija 1925 (Sl. N. 171/XXXIV, Ur. L. 268), izpremembe in dopolnitve z dne 28. no¬ vembra 1927 (Sl. N. 280/LXXVl, Ur. L. 1 ex 1928; gl. t. 1 odst. ( 2 ) § 427 ob. z. § 13 . — Ta paragraf je bil najprej izpremenjen s čl. 319 fin. zakona za 1. 1928/29 (Sl. N. 72/XXJI, Ur. L. 130), nato ga je ukinil § 425, t. I ob. z. § 14 . - 0 ) 1 ( 2 ) Lastniki prednjih podjetij, 2 katerih po¬ možno osebje je bilo popolnoma ali deloma za¬ posleno ob prednjih dneh občega odmora, mo¬ rajo dajati temu osebju primeren odmor med tednom. A lastniki podjetij, navedenih v odst. (’) tega paragrafa, 3 morajo zagotoviti svojim de¬ lavcem vsaj vsak tretji teden odmor na nedeljo ter jim dati poleg tega vsako leto zaradi odmora dopust najmanj toliko dni, kolikor so bili v mi¬ nulem letu zaposleni ob nedeljah. 4 Gl. op. 6 k § 1 tega zakona; glede oseb pod 18 leti § 16; tudi čl. 33 uredbe XVII. 355 2 S 1 XV. Zakon o zaščiti delavcev 1 Prvi odst. tega § je bil ukinjen s t. 1 § 425 ob. z. spričo določbe § 154 tega zakona: (}) Ob nedeljah morajo biti vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice, pi¬ sarne, delavnice in skladišča vsakega obrta zaprti in se mora v njih ustaviti vsako poslovanje. Ta ome¬ jitev ne velja za podjetja, v katerih je delo po zna¬ čaju njih posla samega neprekinjeno ali pri katerih delovne razmere ne dovoljujejo prekinitve dela. Taka podjetja se označijo z uredbo (§ 152). ( 2 ) Z uredbo (§ 152) se predpiše, katere obrti smejo imeti ob ne¬ deljah svoje lokale odprte dopoldne, ves delovni čas ali neomejeno. Prav tako se smejo glede na prido¬ bitne razmere in potrebe javnega prometa določiti z uredbo izjeme, v katerih krajih in ob katerem času smejo ob nedeljah biti odprti Jokali trgovskih in rokodelskih obrtov, za katere drugače velja nedelj¬ ski počitek. ( 3 ) Ob državnih praznikih: na rojstni dan Njegovega Veličanstva Kralja in na dan narod¬ nega zedinjenja morajo biti zaprti vsi lokali, proda¬ jalnice, poslovalnice, pisarne, delavnice in skladišča vsake obrti in se mora v njih ustaviti vsako poslo¬ vanje. Tudi za te dni je uporabljati izjeme odst. f 1 ). Poslovanje ob ostalih državnih praznikih se uredi z uredbo (§ 152). Prav tako se uredi po verskih raz¬ merah posameznih banovin z uredbo, ob katerih ver¬ skih praznikih morajo biti obrtni lokali zaprti in mora v njih prenehati vsako poslovanje. ( 4 ) Z uredbo (§ 152) se sme pooblastiti ban, da izda za izvrševanje uredbe potrebne predpise. 2 Po § 154 ob. z., zgoraj v op. 1 3 Ki je omenjal „podjetja, v katerih je delo po naravi njih posla neprekinjeno." 4 Kazen po t. 2 § 122 tega zakona. § 15. — (*) Razen podjetjem, navedenim v prednjem paragrafu, 1 se sme dovoliti delo ob dneh, navedenih v prvem odstavku § 12 tega za¬ kona, samo še v sledečih primerih: 356 88 15—16 XV. 1. če je to zaradi nenadne potrebe (višja sila) neizogibno potrebno ali če se morajo iz- vestni posli v javnem interesu izvršiti in vršiti; 2 2. če se mora izvršiti na enem izmed teh dni inventariziranje podjetja, predpisano z zako¬ nom; 2 3. če gre za čiščenje in vobče vzdrževanje delavnic in prostorov podjetja v dobrem stanju kakor tudi za vse one posle, od katerih sta od¬ visna redno delo in varnost v podjetju, kolikor je te posle nemogoče dovršiti ob delavnikih; 4. če gre za neizogibno potrebne posle, da se prepreči kvarjenje sirovin ali predelkov v pod¬ jetjih. kolikor se ti posli ne bi mogli izvrševati ob delavnikih; 2 5. če je neizogibno potrebno, da se spravijo v pravilno stanje instalacije posameznih pod¬ jetij. 3 ( 2 ) V vseh teh primerih morajo lastniki pod¬ jetij še prihodnji dan poročati pristojni inšpek¬ ciji dela. ( s ) Toda lastniki podjetij morajo dajati svo¬ jemu osebju ustrezen odmor med tednom. 3 Gl. op. 6 k § 1 tega zakona; tudi § 35 uredbe XVII.: glede oseb pod 18 leti § 16 tega zakona. 1 Gl. op. 1 k § 14 tega zakona. 2 Kazen po t. 1 § 122 tega zakona. 3 Kazen po t. 2 § 122 tega zakona. 8 16. — Določbe 88 14 in 15 ne veljajo za otroke pod 18 leti vobče, ki se jim mora dajati ob dneh, navedenih v § 12 tega zakona, brez¬ pogojno 1 in brez izjeme popoln odmor. 2 1 Kazen po t. 4 S 122 tega zakona. 2 Gl. t. 2 § 402 ob. z., cit. v op. 7 k § 256 ob. z. 357 XV. Zakon o zaščiti delavcev c) Nočno delo žensk i n mladostni h delavcev § £7. •— Ženske brez razlike in mladostni de¬ lavci pod 18 leti 1 se ne smejo zaposlovati po¬ noči 2 v podjetjih, 3 navedenih v § 1 tega zakona. 4 Gl. § 34 in 35 uredbe XVII; glede zaposlovanja žensk in mladoletnih delavcev v rudnikih § 11 občih rudarsko-policijskih predpisov (XXII). 1 Gl. op. 2 k § (6 tega zakona. 2 § 19 tega zakona, čl. 36 uredbe XVII. 3 Kazen po t. 3 § 123 tega zakona. Izjeme v § 18 tega zakona. 4 Po § 136 pravilnika XXI je prepovedano, zapo¬ slovati ženske in mladostne delavce pod 18. leti v podjetjih, v katerih se dela s svincem ali njegovimi spojinami (§ 135). Po § 229 istega pravilnika je pre¬ povedano, uporabljati ženske in mladostne delavce pod 18 leti pri tiskalnih strojih kakor tudi pri vseh ostalih tiskarskih delih, kjer vpliva svinec kvarno na delavca. Izjemoma se smejo uporabljati: t. vajenci po dovršenem 16. letu, 2. ženske, starejše nego 18 let, pri aparatih za bronsiranje, 3. ženske, starejše nego 18 let, pri razmetavanju stavka kakor tudi pri skla¬ diščih in pri vkladanju črk, 4. ženske, ki so že več let pri tiskarskih delih. — Tudi je prepovedano upo¬ rabljati ženske in mladoletne delavce pod 18 leti v steklarski industriji, tam kjer se topi in piha steklo (§ 158 istega pravilnika). Glede zaposlovanja mladostnih delavcev pri eks¬ ploataciji gozdov gl. pravilnik za lesno industrijo i. f. (XXI). § 18. — (') Od tega se sme odstopiti za od¬ rasle ženske in mladoletne delavce od 16. do 18. leta samo: a) ob višji sili, ko je neizogibno treba pod¬ jetje oteti nepredvidljivih nevarnosti ali večje škode; 558 88 17—20 XV. b) če se dela s surovinami, ki se rade kva¬ rijo, če jih je neizogibno treba obvarovati ne¬ izbežne pok vare, in sicer največ 30krat na leto; c) ob neizogibni višji državni potrebi. ( 2 ) V primerih pod a) in b) morajo lastniki podjetij najkasneje v 24 urah, ko nastopi ta eventualnost, o tem obvestiti pristojno inšpek¬ cijo dela; primere pod c) pa določa ministrstvo za socialno politiko. 1 Cii. § 35 uredbe XVII. 1 Kazen po t. I § 122 tega zakona. § 19. — j 1 ) Izraz „noč“ pomeni razdobje naj¬ manj 11 neprekinjenih ur, v katero mora spa¬ dati čas od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. ( 1 ) V pekarnah, v katerih je nočno delo pre¬ povedano, 1 se smatra izjemoma, da mine noč ob 4. uri zjutraj. 1 Gl. uredbo o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih podjetjih, cit. v op. 3 k § 34 tega zakona; tudi čl. 36 uredbe XVIJ. č) Najnižja starost za spre je m a n j e otrok na delo 8 20. (') Olroci pod 14 leti ne smejo biti zaposleni 1 v podjetjih, navedenih v 8 1 tega za¬ kona. 2 ( 2 ) Od tega se izvzemajo strokovne šole , 3 ki se ne smatrajo za podjetja po tem zakonu, če so jih odobrila pristojna oblastva in če so pod njih nadzorstvom. 1 Izjema v odst. ( 2 ) § 453 ob. z., cit. v op. 1 k § 253 ob. z. 2 Kazen po t. 6 § 123 tega zakona. 359 XV. Zakon o zaščiti delavcev 3 Za zavarovanje učencev srednjih tehničnih in moških obrtnih šol velja pravilnik z dne 13. oktobra 1933 (Sl. N. 267/1,XXXVIII, SI. T„ 662). d) S e z n a m pomožnega osebja § 21. — Da se nadzira izvrševanje odredb §§ 17 do 20 tega zakona, morajo voditi vsi last¬ niki podjetij, navedenih v § 1 tega zakona, se¬ znam 1 vseh oseb, ki so zaposlene v njih pod¬ jetjih, razvrščenih po starosti: do dovršenega 16. leta, do dovršenega 18. leta in preko 18. leta starosti, z označbo rojstnega leta in s točno označbo ur, od kdaj in do kdaj traja njih delo, od kdaj do kdaj trajajo njih odmori, s ločno označbo, kdaj so bile prekočasno zaposlene. Te sezname morajo imeti lastniki podjetij javno razgrnjene na lahko pristopnem in vidnem me¬ stu v prostorih svojega podjetja, ako pa se to opravlja na odprtem prostoru, pred pisarno do- tičnega podjetja. Gl. op. 6 k § 1 tega zakona. 1 Kazen po t. 5 § 122 tega zakona. e) D e I o žen pred in po porodu § 22. — ( 1 ) Ženam porodnicam je prepove¬ dano vsako delo v podjetjih, navedenih v § 1 tega zakona, iza čas dveh mesecev pred in dveh mesecev po porodu. 1 ( 2 ) Ravno tako imajo žene porodnice pravico, ustaviti vsako delo v podjetju, v katerem so zaposlene, čim dokažejo z zdravniškim izpriče- valom, da pričakujejo porod v dveh mesecih. 1 ( 3 ) Dokler traja vse bolovanje v zvezi z njih porodom, prejema porodnica v mejah zgoraj do- 360 §§ 21—24 XV. ločenih štirih mesecev vse pomoči, ki ji pripa¬ da po odredbah zakona o zavarovanju delav¬ cev za slučaj bolezni. 2 1 Glede nameščenk (§ 324 ob. z.) odst. ( 4 ) in ( 5 ) § 326 ob. z. Kazen po t. 5 § 123 z. o zašč. del. 2 Gl. § 49 z. o za v. del.; odst. ( 4 ) tega § določa, da se čas dveh mesecev pred porodom, ko zavarovana članica spričo določbe z. o zašč. del. ni delala, ra¬ čuna kot čas zavarovan ja v roke po tem §. § 23. — Porodnic, katerih bolezensko stanje 1 bi trajalo tudi preko dveh mesecev po porodu, ne smejo njih delodajalci odpustiti, dokler po¬ polnoma ne ozdravijo, ako ne bi to trajalo več nego leto dni od dne njih poroda. 1 Gl. glede nameščenk odst. ( 4 ) in ( 5 ) § 326 ob. z.; glede odpovedi službojemnic § 236 ob. z. § 24. — Lastniki podjetij morajo omogoče- vati ženam materam, da ob pravem času doje svoje otroke. V ta namen mora dovoljevati 1 vsak lastnik podjetja materam, ki same doje svoje otroke, poleg rednega odmora tudi poseben od¬ mor za dojenje 2 njih otrok, in sicer: 1. če je otrok v materinem stanovanju, do 30 minut na vsakih 4 do 5 ur dela ali 2. če je otrok v otroškem zavetišču podjetja, 3 kjer mati dela, 15 minut na vsakih 4 do 5 ur dela. Zaradi teh odmorov se ne sme dotičnim materam nikakor skrajševati redni odmor, 4 niti se jim ne sme zaradi tega prikrajševati njih mezda. 1 Kazen po t. 2 § 122 tega zakona. 2 Glede nameščenk (§ 324 ob. z.) odst. ( 6 ) § 526 ob. z. 3 § 26 tega zakona. 4 § 11 tega zakona. 361 XV. Zakon o zaščiti delavcev § 25. — Za ženo se umeva v tem primeru vsako žensko bitje brez razlike let, zakonskega stanja (omožena ali ne) in narodnosti, za otroka pa vsak otrok brez razlike, zakonski ali neza¬ konski. f) Otroška zavetišča § 26. — V vseh industrijskih podjetjih, kjer dela več nego 100 delavcev, med katerimi jih je vsaj 25 z malimi otroki, ki jih nimajo v času, ko delajo v podjetju, komu doma puščati v varstvo, morajo napraviti lastniki podjetij v ne¬ posredni bližini podjetja posebna otroška zave¬ tišča, kjer se, dokler traja delo v podjetju, čuvajo otroci delavcev prednje kategorije. 1 1 Kazen po t. 7 § 123 tega zakona. § 27 . — V ta namen morajo preskrbeti last¬ niki teh podjetij primerne prostore in opremo, potrebno za taka zavetišča, istotako pa tudi na¬ mestiti potrebno osebje, ki naj oskrbuje in čuva otroke v njih. Vse stroške za ustanovitev in vzdrževanje teh zavetišč morajo trpeti lastniki podjetij sami. § 28. — (') Nova podjetja, o katerih je mo¬ goče še pred njih ustanovitvijo približno vedeti, da bodo že ob začetku svojega dela spadala pod obveznosti, omenjene v § 26 tega zakona, morajo predložiti obenem, ko vlože prošnjo za odobri¬ tev 1 naprave podjetja samega, inšpekciji dela 2 na vpogled in odobritev tudi načrte otroških zavetišč, ki jih morajo napraviti po S 26. ( 2 ) Podjetja, ki že obstoje in ki izpolnjujejo pogoje, navedene v S 26 tega zakona, morajo 362 8§ ;>-—30 XV. pričeti z ustanovitvijo otroških zavetišč, dolo¬ čenih v istem paragrafu, najkasneje v 6 mese¬ cih. ko stopi ta zakon v veljavo. ( 3 ) Preden napravijo zavetišče, morajo pred¬ ložiti svoji pristojni inšpekciji dela načrte na vpogled in odobritev. 1 Gl. § 105 i. sl. ob. z. 2 Oklic razprave o gradnji je treba po odst. ( 4 ) § 109 ob. z. vročiti tudi oblastvu za inšpekcijo dela obenem z izvodom, prilog k prošnji, da jih oceni s stališča zaščite delavcev; svoje mnenje in predloge mora dati pismeno do dne razprave ali ustno na raz¬ pravi sami. — Gl. tudi čl. 10 z. o insp. dela (XVI). § 29. — (') Če so v neposredni bližini pod¬ jetij, za katera velja obveznost iz § 26 tega za¬ kona, državna ali druga javna otroška zavetišča, sme oprostiti pristojna inšpekcija dela lastnike dotičnih podjetij obveznosti glede naprave last¬ nih zavetišč, ako se zavežejo, da bodo vse otroke svojih delavcev, ki bi imeli po § 26 tega zakona pravico do oskrbe v zavetiščih, ob svojih stro¬ ških stalno nameščali v dotičnih državnih ali javnih zavetiščih. ( 2 ) Če se ugotovi, da lastniki podjetij ne iz¬ polnjujejo vestno te svoje obveznosti, ali da iz kakršnega koli razloga ni več mogoče uporab¬ ljati državnih ali drugih javnih zavetišč za otroke delavcev posameznih podjetij, stopijo za lastnike dotičnih podjetij iznova v veljavo ob¬ veznosti, predpisane v § 26 tega zakona. g) H i g i e n s k i pogoji za delo § 30. — (') Pomožno osebje sme biti zapo¬ sleno v podjetjih (obratih), navedenih v § 1 tega 503 XV. Zakon o zaščiti delavcev zakona, samo, če niso prostori, v katerih se dela, nevarni za njegovo zdravje in življenje vobče. 1 ( 2 ) Če so lastniki podjetij dolžni, dajati svo¬ jemu pomožnemu osebju tudi stanovanje, 2 smejo uporabljati pomožno osebje za delo samo, ako mu preskrbijo tudi popolnoma zdrava stano¬ vanja. ( 3 ) Vsa podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev prednjega odstavka, morajo najkasneje v enem mesecu po opozoritvi pristojnih oblastev ali iz¬ polniti pogoje, ki jim jih postavijo ta oblastva po predpisu prednjega odstavka, ali pa razpu¬ stiti vse svoje pomožno osebje. 3 ( 4 ) Kateri prostori in katera stanovanja ne ustrezajo zahtevam prvega odstavka tega para¬ grafa, ugotavljajo pristojne inšpekcije 4 dela na temelju mnenja strokovnih organov in občih navodil, ki jih bodo dobivale o tem od ministr¬ stva za socialno politiko. 5 1 Gl. § 1157 o. d. z. in § 252 ob. z. ter op.; nadzor¬ stvo inšpekcije dela t. 1 čl. 9 z. o insp. dela (XVI). 2 Op. 2 k § 1152 o. d. z.; § 103 do 111 pravilnika XXI. 3 § 127 ob. z.: t 1 ) Obče upravno oblastvo prve stop¬ nje mora občasno pregledovati obrtne lokale in de¬ lavnice, ali izpolnjujejo določbe po § 126 (cit. v op. 1 k § 1157 o. d. z.). To pregledovanje se ne sme vršiti ob strankinih stroških ... ( 4 ) Na osnovi pregleda od¬ redi oblastvo, naj se v določenem roku odstranijo nedostatki, opaženi pri omenjenih podjetjih. Če imet¬ nik obrti ne more odstraniti opaženih težkih nedo- statkov v določenem roku ali če se pri treh zapo¬ rednih pregledih lokala ugotove isti nedostatki, mu sme obče upravno oblastvo prve stopnje prepovedati nadaljnje izvrševanje obrti v tem lokalu. 4 T. 1 čl. 9 z. o insp. dela (XVI). s Kazen po t. 2 § 124 tega zakona. XV. __§ 31 § 31. — Lastniki podjetij morajo skrbeti: 1 1. da se vzdržujejo delovni prostori, stroji, orodje in material tako, da je zdravje in živ¬ ljenje delavcev zavarovano. 2 Stroji in strojni deli, ki se jih je nevarno dotikati, morajo biti stalno zaprti; 2. da se delavnice dobro razsvetljujejo, vzdr¬ žujejo čiste, zračijo in da so opremljene z ga¬ silnimi sredstvi; 3 5. da niso prostori za delo 4 in stanovanje z delavci prenapolnjeni; 4. da se vzdržuje v prostorih podjetja red in nravnost, 6 zlasti če delajo moški in ženske skupaj. Tovarniške zgradbe, kjer delavci obe¬ dujejo, morajo imeti prostore, kjer se delavci lahko umivajo in obedujejo, in sicer posebej za moške in posebej za ženske; tudi ti prostori morajo ustrezati higienskim pogojem; 5. da niso uporabljane 'si rov in e ali izdelano blago okužene, tako "•>. — C) Upravni odbori delavskih zbornic morajo sestaviti najkasneje do dne 1. februarja vsakega leta proračun o dohodkih in izdatkih za dotično leto ter ga predložiti skupščinam v odobritev. ( 3 ) Ko odobrijo skupščine proračune, jih mo¬ rajo predložiti upravni odbori takoj po pristoj¬ nih komisarjih ministrstvu za socialno politiko v odobritev. § 64. — j 1 ) Delavske zbornice morajo voditi točen pregled vseh dohodkov in izdatkov. Naj¬ kasneje 14 dni po preteku vsakega koledarskega leta morajo sestaviti njih upravni odbori za¬ ključne račune za minulo računsko leto ter jih potem predložiti skupščinam v odobritev. ( 2 ) Ko odobrijo skupščine predložene letne zaključne račune, jih morajo predložiti zbor- 386 §§ 63—66 XV. niče skupno z letnimi poročili o svojem poslo¬ vanju v minulem letu po pristojnih komisarjih ministrstvu za socialno politiko na vpogled. § 65. — l 1 ) Minister za socialno politiko sme odrediti po zaslišanju svojih pristojnih organov razpust zbornic, odnosno njih upravnih odbo¬ rov, in sicer: a) če skupščine zbornic in upravni odbori težko prefkršijo odredbe tega zakona, statutov ali poslovnikov; b) če izstopita ali izgubita članstvo dve tretjini članov upravnih odborov posameznih zbornic. ( 2 ) Če se razpuste upravni odbori, se skli¬ čejo najkasneje v enem mesecu od dne, ko se priobčijo dotične odločbe, skupščine zbornic, da izvolijo nove upravne odbore; če pa se skupščine zbornic razpuste, se razpišejo takoj nove vo¬ litve, tako da je mogoče sklicati nove skupščine najkasneje v treh mesecih po razpustu starih. ( 3 ) Če se v prednjih primerih v določenem roku ne skličejo skupščine zbornic, da izvolijo nove uprave, niti se ne izvrše volitve novih čla¬ nov zbornic, sine ministrstvo za socialno politiko samo sklicati skupščine, odnosno razpisati do¬ tične volitve. § 66. — (’) Dokler se ne izvolijo definitivni člani delavskih zbornic po odredbah tega zako¬ na, se ustanovijo začasne delavske zbornice na sedežih in območjih označenih v § 36 tega za¬ kona. 387 29 * XV. Zakon o zaščiti delavcev ( 2 ) Člane /teh zbornic imenuje minister za socialno politiko na predlog organizacij delavcev in nameščencev iz pokrajin, na katere se razpro¬ stira njih območje, in sicer po zaslišanju pri¬ stojnih poverjeništev za socialno politiko, kjer so ta poverjeništva ustanovljena, drugače pa direktno. ( 3 ) Začasne zbornice so v prvi vrsti dolžne, izdelati statute in poslovnike zbornic ter napra¬ viti vse pripravljalne ukrepe, da se čimprej izvolijo člani definitivnih delavskih zbornic. ( 4 ) Začasne delavske zbornice volijo začasno vse potrebne organe, navedene v tem zakonu. ( 5 ) Dokler se ne konstituirajo definitivne zbornice, opravljajo začasne delavske zbornice, razen prednjega, vse posle, ki so po tem zakonu dodeljeni v področje delavskih zbornic. (°) Začasne zbornice krijejo vse svoje stroške izključno iz redne doklade po § 62 zakona o za¬ ščiti delavcev. 1 1 l7,pr. v t. 39 § 124 fin. zakona za 1. 1939/40. § 67. — f 1 ) Delavske zbornice nadzira mini¬ strstvo za socialno politiko po svojih posebnih komisarjih. ( 2 ) Zbornice pošiljajo vse predloge, vsa po¬ ročila in vse prošnje, namenjene ministrstvu za socialno politiko po pristojnih komisarjih. Skup¬ ščine zbornic morajo biti prijavljene o pravem § 67. Minister more v izvrševanju svoje nadzor¬ stvene pravice ocenjevati tudi zakonitost zborničnih odločb (DS, odi. št. 31.661/38, Vreme 19. septembra 1939). 388 88 67—107)1 XV. času ministrstvu za socialno politiko, ki sme pošiljati nanje svoje posebne odposlance. § 68. — S tem zakonom se ne izpreminjajo določbe zakona o radnjama z dne 29. junija 1910. ki se nanašajo na organizacijo delavske zbornice v prejšnji kraljevini Srbiji, dokler se ne uve¬ ljavi zakon o obveznem zavarovanju delavcev tudi na tem ozemlju; potem morajo stopili tudi na tem ozemlju v veljavo določbe tega zakona. Odločbe tega § so že obsoletne. § 69. — Vse delavske zbornice na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smejo ustanoviti skupno tajništvo 1 v Beogradu, da opravljajo čim uspešneje svoje posle pri cen¬ tralnih oblastvih. 1 Pravila osrednjega tajništva delavskih zbornic v Beogradu, odobrena z odlokom z dne 15. septem¬ bra 1924, št. 175. 8 69a. — Delavske zbornice so pri opravlja¬ nju svojih poslov oproščene vseh državnih taks. Četrti oddelek Borze dela 8 70 do 10?a. Te določbe je nadomestila uredba o preskrbo- vanju brezposelnih delavcev z dne 25. novembra 1957 (Sl. N. 1/1, Sl. L. 92. .pojpr. Sl. N. 66/XXI), ki določa v § 1: P) Javna služba za posredovanje dela in podpi¬ ranje brezposelnih delavcev (skrajšano: javna služba za posredovanje dela) so vsi posli, ki jih vrše po tej uredbi, ki nadomešča predpise IV. poglavja zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922,... 389 XV. Zakon o zaščiti delavcev Peti o tl d e 1 e k Delavski zaupniki 8 108. — V vseh podjetjih, navedenih v § 1 tega zakona, izvzemši vojaška državna podjetja za oborožitev in aeroplanisko industrijo, 1 ima po¬ možno osebje, ki je zaposleno v njih. pravico izvoliti 2 svoje zaupnike. 3 (d. op. 6 k § 1 tega zakona. 1 Izprememba v t. 8- § 96 fiin. zakona za 1. 1938/39. 2 Navodila (XIX) so uvedla tudi sporazum name¬ sto volitev (čl. I): volitev tudi ni, če je vložena samo ena lista (čl. 22). 3 Minister za gozdove in rudnike je s svojo odločbo z dne 9. marca 1931 (Sl. N. 62/XVIII, SI. L. 503) po¬ sebej dovolil, da se v vseh rudarskih in topilniških podjetjih, ki spadajo pod nadzor tega ministrstva, volijo delavski zaupniki po navodilih (XIX). „Ta od¬ ločba se pa ne nanaša na tista rudarskopravna ob¬ močja, v katerih obstoje krajevni zadružni odbori na temelju zakona o rudarskih zadrugah z dne 14. avgusta 18%“, torej na dravsko banovino, kjer ru¬ darski in topilniški delavci ne volijo zaupnikov po 8 108 i. sl. z. o zašč. del., marveč člane krajevnega delavskega odbora po § 23 cit. zakona za vsak obrat. Zaščito službojemniških funkcionarjev rudarskih zadrug ustanavlja § 7 veljavnega statuta rudarske za¬ druge: Za delegate, člane krajevnih odborov, odbo¬ rov, za zaupnike, prisednike poravnalnega urada in razsodišča izvoljeni člani so dolžni, dolžnosti svojega zvanja opravljati po najboljši vednosti in vesti, na¬ sprotno pa morajo zagotoviti podjetniki in zakupniki ter njih zastopniki s temi dolžnostmi poverjenim čla¬ nom druge skupine polno svobodo in neodvisnost v izvrševanju teh dolžnosti v obsegu njihovega zako¬ nitega področja, tako da izpolnjevanje teh dolžnosti ne more biti povod za njih odpust ali za duhu za¬ kona o rudniških zadrugah nasprotne ukrepe. 590 »S 108—109 XV. O zaupnikih monopolskih delavcev čl. 31 pravil¬ nika o monopolskih delavcih z dne 19. julija 1935 (Sl. N. 261/LXV, Sl. L. 4 , ex 1936), delavcev državnih prometnih ustanov čl. 116 pravilnika, cit. v op 11 k S 153 (I). S 109. Delavski zaupniki imajo tole na¬ logo: a) delujejo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so navedena v § I 1 tega zakona; b) vplivajo na vzdrževanje dobrih odnošajev med delavci in njih službodavei; c) sodelujejo pri pripravljanju in izdelova¬ nju kolektivnih delovnih pogodb 2 med delavci in delodajalci; č) skrbijo, da se delodajalci in delavci strogo drže vseh ikolektivnih in individualnih delovnih pogodb; d) posredujejo med delavci in službodavei v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa v onih, ki se tičejo mezd (plač), da se porav¬ navajo taki spori izlepa; kjer se jim to ne bi po¬ srečilo. in kjer bi zaradi tega pretila stavka, 3 za¬ htevajo zaupniki posredovanje državnih pristoj¬ nih oblastev; 4 e) posredujejo pri določanju akordnih tarif, 5 povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami, ob sodelovanju delavskih strokovnih organizacij 0 in službodavcev, prav tako posredujejo pri deljenju akordnega dela; f) stremijo za tem, 79), ki določa glede delovnega časa itd. v čl. 42' sledeče: P) Glede delovnega časa pomožnega osebja, pre- kournega dela ter odmora in glede zaposlitve žen in otrok v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah veljajo določbe uvodoma omenjenih ministrskih uredb. P) Pomožnemu osebju v pekovskih podjetjih (ob¬ ratovalnicah) se mora dajati nepretrgan nedeljski odmor po 36 ur, in sicer od 15. ure v soboto do 3. ure v ponedeljek, če se dela v eni izmeni, a od 19. ure 427 xvn. Uredba o delovnem čašo v soboto do 7 . ore v ponedeljek za drugo izmeno, če se dela v dveh izmenah. ( 3 ) Prekrške predpisov o delovnem času pomožne¬ ga osebja kaznuje kraljevska banska uprava (VI. od¬ delek); proti njeni razsodbi se more prizadeti prito¬ žiti na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v roku 14 dni od dneva razsodbe. ( 4 ) Izrečene kazni gredo v dobro državnega za¬ klada. 428 XVIII. Uredba o podaljševanju delovnega časa XVIII. Pravilnik o podaljševanju del. časa §§ 1—3 XVIII. Pravilnik o podaljševanju delovnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih na podstavi sporazuma med last¬ niki in njih pomožnim osebjem 1 § 1. — Lastniki industrijskih in rudarskih pod¬ jetij, ki želijo podaljšati delovni čas v svojih pod¬ jetjih na .podstavi predpisov tretjega odstavka § 6 zakona o zaščiti delavcev, morajo o tem obvestiti svoje pomožno osebje ter ga pozvati, naj odredi iz¬ med sebe potrebno število predstavnikov za usta¬ novitev glasovalnega odbora, pod čigar kontrolo se mora izvršiti glasovanje po tem pravilniku. § 2. — Glasovalni odbor, določen v prednjem pa¬ ragrafu, sestavljajo v podjetjih, kjer je zaposlenih do 100 delavcev (dnevničarjev in mesečarjev), po dva predstavnika delavcev in službodavcev (lastnikov) do- tičnili podjetij: v podjetjih, kjer je zaposlenih preko 100 delavcev, pa po trije predstavniki delavcev in službodavcev. Predstavnike delavcev določijo v podjetjih, kjer so delavski zaupniki, delavski zaupniki sami izmed sebe; kjer pa jih ni, določijo za ta primer potrebno število svojih predstavnikov delavci dotičnega pod¬ jetja, pri čemer pazijo na to, da so določeni pred¬ stavniki pismeni in izvoljeni izmed takih delavcev, ki so najdlje zaposleni v omenjenem podjetju. § 3. — Glasovalni odbor mora preskrbeti in pri¬ praviti vse, česar je treba za pravilno izvedbo gla- 1 Sl. N. 239/L, Ur. L. 313. 4-29 XVIII. Pravilnik o podaljševanju del. časa sovanja o podaljšavi delovnega časa po predpisih tega pravilnika. V ta namen izobesi glasovalni odbor na vidnem kraju podjetja sezname delavcev podjetja oziroma onih oddelkov podjetja, v katerih naj bi se podaljšal delovni čas. V te sezname vpiše poleg ime¬ na in priimka vsakega delavca leta njegove starosti, čas, od kdaj je zaposlen v podjetju, in ali ima pra¬ vico glasovanja po tem pravilniku. Obenem mora označiti dan, ko naj se vrši glasovanje, ki se nikakor ne sme izvršiti ne pred enim tednom, odkar so bili izobešeni omenjeni seznami, niti kasneje nego čez mesec dni. § 4. — Pravico glasovanja imajo brez razlike spola vsi delavci, zaposleni v dotičnem podjetju, ki so do¬ vršili 16 let starosti in ki delajo v dotičnem podjetju najmanj mesec dni. § 5. — Glasovanje je obvezno, tajno in osebno. Izvrši se izven delovnega časa z listki enake barve in velikosti, na katerih se ne sme označiti nič dru¬ gega nego samo „za“ ali ,,proti". Prazni listki se ne štejejo. Glasovanje se mora organizirati tako, da se ga lahko udeležijo vsi priznani glasovalci. Vrši se lahko ali istočasno in na enem kraju za vse podjetje ali pa posebej po raznih oddelkih, toda tako, da se upošteva za podaljšavo delovnega časa za vse pod¬ jetje izid glasovanja vseh delavcev dotičnega pod¬ jetja, za posamezne oddelke pa izid glasovanja delav¬ cev dotičnega oddelka. Glasovanje se sme vršiti samo v prostorih onega podjetja, za katero se opravlja, kraj za to pa določi glasovalni odbor. g 6. — Vse one osebe, ki bi mislile, da se jim je po krivici odrekla glasovalna pravica, smejo zoper to vložiti pismen ali usten protest pri glasovalnem odboru v treh dneh od dne, ko so bili izobešeni se¬ znami, določeni v § 5 tega pravilnika; glasovalni od¬ bor mora odločiti o vseh vloženih protestih najka¬ sneje v novih treh dneh, odkar je potekel rok zu vlaganje teh protestov, kar mora ugotoviti s poseb- 430 §§ 4-9 XVIII. n im zapisnikom, v katerega mora vpisati poleg vsa¬ kega protesta odločbo, izdano o njem. Glasovalni o-dbor odloča z večino glasov. Če so glasovi enako razdeljeni ali če pritožitelj ni zado¬ voljen z odločbo glasovalnega odbora, vroči glaso¬ valni odbor predmet, če gre za industrijska podjetja, pristojni oblastni inšpekciji dela, če gre pa za rudar¬ ska podjetja, nadzorstvenemu rudarskemu oblastvu; ona odločijo v petih dneh od dne, ko prejmejo predmet. § 7. — Glasovalni odbor mora ugotoviti izid glaso¬ vanja s posebnim zapisnikom, ki ga overijo vsi nje¬ govi člani. Izid izvršenega glasovanja se mora takoj pismeno naznaniti lastniku dotičnega podjetja, v čigar pod¬ jetju ali oddelku se je izvršilo glasovanje, in prav tako tudi za industrijska podjetja pristojni oblastni inšpekciji dela, za rudarska podjetja pa nadzorstve¬ nemu rudarskemu oblastvu. § 8. — Lastniki podjetij smejo, če se je izteklo glasovanje ugodno, že prihodnji dan v svojih pod¬ jetjih izkoristiti podaljšavo delovnega časa, sprejeto z glasovanjem. Ta podaljšava se mora objaviti in mora biti na vpogled delavcem v podjetju ves čas, dokler traja. Šteje se za prekočasno delo ter se plačuje po § 10 zakona o zaščiti delavcev. § 9. — Zoper način izvršenega glasovanja se sme vsaka stranka, tako .službodavec kakor tudi najmanj ena petina delavcev, k>i so glasovali, pritožiti naj¬ kasneje v treh dneh po izvršenem glasovanju pri pri¬ stojni oblastni inšpekciji dela oziroma pri nadzornem rudarskem oblastvu, ki ugotovi, ali se je izvršilo glasovanje pravilno ali ne, ter ga po tem ali ipotrdi ali pa razveljavi. Zoper odločbo oblastne inšpekcije dela oziroma nadzorstvenega rudarskega oblastva se morejo inte¬ resenti pritožiti najkasneje v 14 dneh po prejemu 431 XVIII. Pravilnik o podaljševanju del. časa njenega priobčila na ministrstvo za socialno politiko oziroma na ministrstvo za šume in rudnike, ki odlo¬ čita o teh pritožbah definitivno. To odločbo morata izdati ministrstvi v osmih dneh od dne, ko prejmeta predmet. Pritožbe, vložene zoper izvršeno glasovanje, ne ustavljajo izvršitve sklepa, .sprejetega z glasovanjem, dokler ne določi definitivno o njih ministrstvo za so¬ cialno politiko oziroma ministrstvo za šume in rud¬ nike. Če postane odločba, s katero se izvršeno gla¬ sovanje razveljavi, izvršna, mora odrediti pristojna oblastna inšpekcija dela oziroma nadzorstveno ru¬ darsko oblastvo vnovično glasovanje v osmih dneh, odkar je postala odločba izvršna. § 10. — Odločba, izdana o podaljšavi delovnega časa po § 7 tega pravilnika, velja najdalje za tri mesece; po tem časni se mora glasovanje na isti na¬ čin ponoviti in v istih časovnih presledkih stalno ob¬ navljati. § 11. — Če se izreko delavci ob glasovanju o po¬ daljšavi delovnega časa zoper to podaljšavo, se .sme vršiti novo glasovanje šele čez tri mesece od dne, ko se je glasovanje izvršilo. § 12 . — Odločba o podaljšavi delovnega časa ne velja obče za otroke pod 16 leti, ki ne smejo biti po § 9 zakona o zaščiti delavcev nikakor zaposleni nad 8 ur na dan. § 13. — Lastniki podjetij, ki postopajo zoper pred¬ pise §§ 1, 8 in 11 tega pravilnika, se kaznujejo po § 124, točki 1 zakona o zaščiti delavcev; oni, ki po¬ stopajo zoper predpise § 12 tega pravilnika, pa se kaznujejo po predpisih § 122, točke 3 zakona o za¬ ščiti delavcev. § 14. — Vse stroške, ki bi nastali ob gdasovanju po določbah tega pravilnika, morajo trpeti lastniki pod¬ jetij, za katera se vrši glasovanje. O višini stroškov 432 §8 10—15 XVIII. za glasovanje se sporazumejo pred izvršenim glaso¬ vanjem člani glasovalnega odbora in to tudi posta¬ vijo v zapisnik. § 15. — T,a pravilnik* stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih novinah“. V Beogradu dne 25. Septembra 1924. 28 453 XIX. Navodila za volitve zaupnikov XIX. Navodila za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva 1 Člen 1. — O) V vseh podjetjih, navedenih v § I zakona o zaščiti delavcev, 1 imajo delavci in name¬ ščenci, ki so zaposleni v njih, pravico izvoliti svoje zaupnike. ( 2 ) Ti zaupniki in njih namestniki se volijo po § 111 zakona o zaščiti delavcev v zgoraj omenjenih podjetjih z najmanj 10 zaposlenimi delavci po določ¬ bah teh navodil, kolikor se ne doseže v tem pogledu med delavci in nameščenci, zaposlenimi v podjetju, in službodavcem tega podjetja ali njih zadevnimi strokovnimi organizacijami drugačen sporazum. Spo¬ razum je dosežen, če so pristale nanj najmanj tri pe¬ tine delavcev in nameščencev, zaposlenih v dotičnem podjetju. 1 Obseg teh podjetij določa sedaj — različno od § 1 — § 108 tega zakona. Člen ž. — ( J ) Delavski in nameščenski zaupniki, kakor tudi njih namestniki se volijo redno v mesecu januarju vsakega leta. ( 2 ) Od tega se izvzamejo sezonska in novousta¬ novljena podjetja, ki hi začela obratovati po tem roku; v njih imajo delavci in nameščenci pravico, izvoliti svoje zaupnike in njih namestnike takrat, ko začno dotična podjetja obratovati. Člen 3. — Mandat delavskih in nameščenskih za¬ upnikov kakor tudi njih namestnikov traja eno ko- 1 Sl. N. 396|LXXXIII, Ur. L. 3 ex 1928. 434 XIX. Navodila za volitve zaupnikov Členi 1—5 XIX. ledarsko leto. Če pa se iz kakršnih koli vzrokov vo¬ litve delavskih in nameščenskih zaupnikov kakor tudi njih namestnikov v času, ki je določen v -pred¬ njem členu, ne izvršijo, smejo ostati dotedanji za¬ upniki še nadalje v svoji funkciji, toda najdlje še za leto dni. Člen 4 . — i 1 ) Pred koncem koledarskega leta lahko preneha mandat delavskih in nameščenskih zaupni¬ kov tudi: a) s smrtjo; b) s prostovoljno odpovedjo; c) z izgubo državljanskih pravic po polnoveljavni sodni odločbi; č) z izstopom iz podjetja; d) zboig težke kršitve dolžnosti oziroma prekora¬ čitve področja, če je nastala s tem nevarnost za živ¬ ljenje, zdravje i,n za druge važne interese zaposlenih delavcev ali podjetja samega. O vprašanju, ali gre za težko prekrvitev dolžnosti ali prekoračitev pod¬ ročja, odloči na zahtevo lastnika podjetja ali dveh tretjin zaposlenih delavcev d-otičnega podjetja pri¬ stojna inšpekcija dela; zoper njeno odločbo se sme nezadovoljna stranka pritožiti na ministrstvo za so¬ cialno politiko. ( 2 ) Izpraznjeno mesto se mora popolniti najkas¬ neje v 14 dneh. Člen 5. — Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem pod¬ jetju, in sicer tako, da volijo v podjetju, v katerem je zaposlenih: 1) do 20 delavcev, vsi enega zaupnika: 2) od 21 do 50 delavcev, največ tri zaupnike: 3) od 51 do 100 delavcev, največ štiri zaupnike: 4) od 101 do 150 delavcev, največ pet zaupnikov; 5) od 151 do 450 delavcev, največ šest zaupnikov; 6) če je več nego 451 delavcev, voli vsakih nadalj¬ njih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več nego 16 zaupnikov. 435 28 ’ XIX. Navodila za volitve zaupnikov Člen 6. — ( x ) V podjetjih, v katerih je poleg de¬ lavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, smejo tako delavci kakor tudi nameščenci voliti svoje po¬ sebne zaupnike. ( 2 ) V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaup¬ nikov, mora biti en zaupnik izvoljen izmed name¬ ščencev. Člen 7. — Če je podjetje sestavljeno iz več sa¬ mostalnik oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek po¬ sebne zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno šte¬ vilo teh zaupnikov večje nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za dotično podjetje. Člen 8. — P) Delavski in nameščenski zaupniki kakor tudi njih namestniki se volijo z neposrednim, tajnim glasovanjem po kandidatnih listah (proporčni volilni sistem). ( 2 ) Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci obojega spola, ki so ob času volitev zaposleni v po¬ djetju in so dovršili 18 let starosti. ( 3 ) Pasivno volilno pravico imajo pod pogojem, da uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in pisme¬ ni volilci obojega spola, zaposleni v podjetju. Člen 9. — ( x ) Volitve delavskih in nameščenski h zaupnikov kakor tudi njih namestnikov izvajajo vo¬ lilni odbori. ( 2 ) V onih podjetjih, kjer so delavci tudi prej vo¬ lili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni od¬ bor ter izvedejo nove volitve po teh navodilih. ( 3 ) V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso vo¬ lili svojih zaupnikov ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitev poseben volilni odbor. Fa vo¬ lilni odbor sestavljajo najstarejši delavci dotičnega podjetja, ki jih mora biti toliko, kolikor je zaupni¬ kov, ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše vo¬ litve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščenski zaupniki sami, ki jim je potekel mandat. ( 4 ) Volilni odbor ne sme imeti manj nego tri člane. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v ka- 436 Členi 6—13 XIX. terih se ne voli več zaupnikov .nego dva, popolniti izmed delavcev, ki so najdlje zaposleni v dotičnem podjetju. Člen 10. — V področje volilnih odborov spada tole: 1. volijo predsednika; 2. sestavljajo volilni imenik; 5. razpisujejo volitve (izdajajo razglas), določajo dan in kraj volitev; 4 sprejemajo im rešujejo pritožbe zoper sestavo volilnega imenika; 5. popravljajo volilni imenik: 6. izvršujejo volitve same: 7. ugotavljajo in razglašajo izid volitev; 8. sprejemajo pritožbe zoper volitve. Člen 11 . — Volilni odbori sklepajo z navadno ve¬ čino glasov. Ob enaki razdelitvi -glasov odloča pred¬ sednikov glas. Člen 12. — (’) Volilni odbori zahtevajo od pristoj¬ ne inšpekcije dela: a) naj potrdi volilni odbor; b) naj določi dan volitev: c) naj obvesti o svojem sklepu lastnika oziroma službodavca dotičnega podjetja ter mu naroči, naj izroči predsedniku volilnega odbora do določenega roka seznam delavcev in nameščencev, zaposlenih v podjetju, z označbo njih imena in priimka. Za one osebe, glede katerih bi utegnil nastati sum, da so mlajše od 18 let, mora označiti lastnik ali delodajalec dotičnega podjetja še leta njih starosti. ( 2 ) Pristojna inšpekcija dela sme poslati svojega odposlanca, da nadzira volilna opravila. ( 3 ) Svoj sklep mora priobčiti inšpekcija dela tudi pristojni delavski zbornici, ki sme prav tako dolo¬ čiti svojega odposlanca, da prisostvuje volilnim opravilom. Člen 13 . — (') Volilni odbori morajo predvsem se¬ stavili točne volilne imenike za izvedbo volitev, in sicer posebej za delavce in posebej za nameščence. 437 XIX. Navodila za volitve zaupnikov ( 2 ) V ta namen mora dati po členu 12 teh navodil službodavec ali lastnik onega podjetja, kjer naj se izvrši glasovanje, po naročilu pristojne inšpekcije dela volilnemu odboru na razpolago podatke o vseh delavcih in nameščencih dotičnega podjetja, ki so v trenutku, ko se razpišejo volitve, zaposleni v njem; na podstavi teh podatkov sestavi volilni odbor imenik vseh polnopravnih volilcev dotičnega podjetja. Člen 14. — ( 1 ) Volitve se razpišejo s posebnim vo¬ lilnim razglasom, ki ga sestavi volilni odbor, pod¬ piše pa njegov predsednik. ( 2 ) Od dne, ko se objavi razglas, do dne, ko naj se izvrše volitve, morata miniti v podjetjih, ki imajo do 150 delavcev, najmanj dva tedna; v podjetjih preko tega števila pa morajo miniti najmanj trije tedni. ( 3 ) Volilni razglas mora obsezati: 1. mesto, dan in uro volitev; 2. število zaupnikov in njih namestnikov, ki jih je treba izvoliti: 3. mesto, kjer so razgrnjeni volilni imeniki; 4. navodilo, da se smejo zahtevati popravki v vo¬ lilnih imenikih v treh dneh od dne, ko so se imeniki razgrnili v podjetju, in da se zakasnele zahteve ne bodo upoštevale; 5. pripombo, kje in kdaj se sprejemajo kandidatne liste in kdaj bodo razgrnjene volilcem na vpogled; 6. pripombo, da se more glasovati polnopravno samo za sprejete kandidatne liste; 7 . naslov volilnega odbora. ( 4 ) Volilni razglas mora biti nabit na več lahko pristopnih mestih v dotičnem podjetju ali v njegovih oddelkih. ( 5 ) Istočasno s tem volilnim razglasom se razgrne na vpogled tudi volilni imenik. Člen 15. — (*) Zoper sestavo volilnega imenika se sme vsak polnopravni volilec v dotičnem podjetju pismeno ali ustno pritožiti na volilni odbor v treh dneh od dne, ko je bil objavljen razglas in volilni imenik. 458 Členi 14—19 XIX. ( 2 ) Volilni od‘bor mora rešiti te pritožbe najka¬ sneje v treh dneh, ko jih je prejel, ter postopati po tej rešitvi. ( 3 ) Svojo odločbo o pritožbi zoper sestavo volil¬ nega imenika mora dostaviti volilni odbor pritožniku pismeno. Člen 16 . — p) Vsaka kandidatna lista, vložena v času, ki je določen v točki 5 , člena 14 teh navodil, mora obsegati toliko kandidatov in toliko njih na¬ mestnikov, razporejenih po vrsti zaposlenosti, ko¬ likor je zaupnikov določenih za dotično podjetje glede na število delavcev in nameščencev, zaposlenih v dotičnem. podjetju. ( 2 ) Ko se sestavljajo kandidatne liste, je treba vpoštevati različne skupine poklicev in zvanj moških in ženskih delavcev in nameščencev, zaposlenih v dotičnem podjetju. Posamezne kandidate ali njih na¬ mestnike je treba vpisati v listo pod zaporednimi šte¬ vilkami ter označiti njih ime in priimek, poklic in stan o volišče. Člen 17 . — Vsako kandidatno listo mora podpisali ali uprava krajevne organizacije delavcev, zaposle¬ nih v dotičnem podjetju, ali pa tolikokrat po pet •polnopravnih volilcev, delavcev in nameščencev, za¬ poslenih v podjetju, kolikor se voli zaupnikov. Pred¬ lagatelji liste morajo biti polnopravni volilci in mo¬ rajo biti vpisani v volilni imetnik. Člen 18 . — Predlagatelji liste imajo pravico, do¬ ločiti za volilni odbor enega svojega predstavnika in njegovega namestnika: to se mora označiti tudi na kandidatni listi. Če predlagatelji ne določijo predstav¬ nika liste v volilnem odboru, posluje volilni odbor tudi brez takih predstavnikov. Predstavniki liste ozi¬ roma njih namestniki imajo pravico, prisostvovati poslovanju volilnega odbora. Člen. 19 . — ( x ) Ce podpiše volilec kot predlagatelj več nego eno kandidatno listo, se smatra, da je pod¬ pisal samo listo, ki se izroči prva. Ce se vloži isto¬ časno več kandidatnih list, ki so jih podpisali isti 439 XIX. Navodila za volitve zaupnikov predlagatelji, ali če so podpisani na kandidatni-listi predlagatelji, ki nimajo aktivne volilne pravice, se morajo njih podpisi prečrtati na vseh podpisanih li¬ stah. Če potem ne ostane zadosti podpisnikov, mora postopati volilni odbor po določbah člena 20 teh na¬ vodil. ( 2 ) Spajanje kandidatnih list ni dovoljeno. Člen 20. — ( l ) Volilni odbor mora označiti izro¬ čene kandidatne liste z • zaporednimi številkami po času, ko se izroče, ter konstatirati na njih dan in čas izročitve, potem pa jih preizkusiti, ali so po teh na¬ vodilih pravilne. Če ugotovi na njih nedostatke, mora odbor takoj obvestiti predstavnike dotičnih kandidat¬ nih list ter jim določiti skrajni rok za njih popravo; ta rok se sme podaljšati največ do tretjega dne pred dnem, ko se morajo vršiti volitve. ( 2 ) Najkasneje v treh dneh pred dnem volitev se morajo kandidatne liste razgrniti .na mestih, ozna¬ čenih v volilnem razglasu, v dotičnem podjetju ali v posameznih njegovih oddelkih volilcem na vpogled. ( 3 ) Dokler liste še niso razgrnjene, jih smejo pred¬ lagatelji umakniti z ustrezno pismeno izjavo. Člen 21. —• Kandidatne liste ne veljajo: a) če se izroče prepozno; b) če jih ni podpisalo določeno število predlaga¬ teljev; c) če niso kandidati navedeni pO' vrsti i.n tako, kakor je predpisano v drugem odstavku člena 16 teh navodil, in če se niso ti nedostatki popravili po prvem odstavku člena 20 teh navodil. Člen 22. — (*) če se predloži do poslednjega roka za predlaganje kandidatnih list samo en,a pravilna kandidatna lista, proglasi glavni volilni odbor vse kandidate na tej listi za izvoljene in glasovanje se ne vrši; osebe, ki so navedene na tej listi, pa se smatrajo za izvoljene, in sicer v onem redu, v ka¬ teremu so zapisane na listi. Če se do določenega roka ne izroči ali ne usvoji nobena kandidatna lista ali če. .se proglase vse predložene kandidatne liste za ne¬ veljavne, mora predsednik volilnega odbora to takoj 440 Členi 20—25 XIX. objaviti in volilce pozvati, naj p red lože v novem roku, ki ga določi volilni odbor, nove kandidatne liste. ( 2 ) Ce se tudi v tem roku ne vloži nobena pra¬ vilna kandidatna lista, objavi predsednik volilnega odbora tako, kakor je določeno za objavljanje vo¬ lilnega izida,, da se volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov v dotičnem podjetju ne bo vršila, dokler ne zahteva tega iznova ena izmed organizacij, ome¬ njenih v členu 17 teh navodil, ali najmanj ena dese¬ tina delavcev in nameščencev, zaposlenih v dotičnem podjetju. Člen 23. — j 1 ) Vsak polnopravni volilec ima samo en glas ter sme glasovati samo osebno, in sicer za eno izmed usvojenih kandidatnih list. ( 2 ) Glasovanje se vrši z glasovnicami. ( 3 ) Vsaka kandidatna lista mora imeti svoje gla¬ sovnice, ki se razlikujejo od glasovnic ostalih kandi¬ datnih list po barvi. ( 4 ) Ko poteče rok za popravo volilnih imenikov, overovi volilni odbor za vsako kandidatno listo to¬ liko glasovnic, kolikor je volilcev v popravljenem volilnem imeniku. ( 5 ) Glasovnice se morajo vročiti vsakemu volilcu osebno na volišču. Poleg glasovnic, ki služijo za legi¬ timacijo za glasovanje, vroči volilni odbor vsakemu volilcu po eno papirno kuverto, naslovljeno na volilni odbor. Te kuverte morajo biti neprevidne ter mo¬ rajo imeti isto barvo in velikost. Člen 24. — ( J ) Za neveljavne se smatrajo one gla¬ sovnice, ki so podpisane. ( 2 ) Če je v oni kuverti več glasovnic, se smatrajo prav talko za neveljavne. Člen 25. — P) Vsak volilec dobi po eno glasovnico vsake kandidatne liste: izmed njih položi glasovnico one liste, za katero hoče glasovati, v prejeto kuverto, ki jo izroči volilnemu odboru na mestu in v času, označenem v volilnem razglasu. ( 2 ) Predsednik ali drug član volilnega odbora, do¬ ločen za to, prevzame kuverto, jo vrže vpričo volilca 441 XIX. Navodila za volitve zaupnikov v posebno skrinjico ter zapiše o izvršenem glasova¬ li ju potrebno zabeležko v volilni imenik. ( 3 ) Skrinjico mora zapreti ali zapečatiti predsed¬ nik volilnega odbora; urejena mora biti tako, da se kuverte z glasovnicami ne morejo vzeti iz nje, ne da bi se skrinjica odprla. ( 4 ) Če se volijo istočasno, toda posebej, delavski in nameščenski zaupniki, se izročajo kuverte z gla¬ sovnicami ločeno ter se mečejo v posebne skrinjice. Člen 26. — (*) Volilne priprave in glasovanje samo je treba opraviti tako, da se s tem nikakor ne ovira obratovanje podjetja, kjer se vrši glasovanje. Glaso¬ vanje se mora vršiti na nedeljo ali na praznik, ko dotično podjetje ne obratuje, ali, če to dopuščajo razmere, na delavnik po končanem obratovanju v po¬ djetju, in sicer na mestu in v času, označenem v vo¬ lilnem razglasu. Mesto za glasovanje mora biti pra¬ viloma v podjetju. Pri večjih podjetjih se sme vršiti glasovanje, da gre hitreje od rok, istočasno na več voliščih. V' tem primeru mora določiti volilni odbor za vsako volišče posebno volilno komisijo; njo se¬ stavljajo po trije polnopravni volilci, ki določijo enega izmed sebe za predsednika. ( 2 ) Glede predstavnika liste v tej volilni komisiji je postopati tako, kakor je predpisano v členu IN teh navodil. Člen 27. — f 1 ) Potrebne prostore za volitve mara dati volilnemu odboru na razpolago lastnik .podjetja, če ima dotično podjetje primerne prostore za gla¬ sovanje. ( 2 ) Prostori za glasovanje morajo imeti: pri manj¬ ših podjetjih dve prehodni sobi; pri podjetjih s preko 3C0 delavci pa morajo biti prostori za glasovanje na ograjenem dvorišču, ki se da zapreti. ( :i ) V sobo. .kjer se vrši glasovanje, se puščajo de¬ lavci zaporedoma, in sicer eden ali več, nikakor pa se jih ne pušča več nego pet naenkrat. Člen 28. — ( J ) Glasovanje se začne ob času, ki je označen v volilnem razglasu, in traja do časa, ki je določen v tem razglasu. Ko poteče čas za glasovanje, 442 Členi 26—31 XIX. določen v volilnem razglasu, se pripuste h glasovanju samo še oni volilci, ki so že bili takrat v sosednji sobi pri manjših ali na zaprtem dvorišču pri večjih podjetjih. ( 2 ) V podjetjih, kjer se obratuje z dvema ali več izmenami, se zagotovi delavcem, ki so zaposleni v dnevnih izmenah, potrebni čas za glasovanje tudi po njih delu. Člen 29. — Takoj po končanem glasovanju pre- šteje volilni odbor kuverte, izročene z glasovnicami, ter vpiše ugotovljeno stanje v svoj zapisnik. Potem prešteje glasovnice, izročene za posamezne kandi¬ datne liste, ter vpiše izid tudi v svoj zapisnik. Člen 30. — (*) Ko se ugotavlja volilni izid, je treba postopati takole: glasovi, oddani za posamezne liste, se seštejejo. Dobljena vsota se razdeli s tolikim šte¬ vilom, kolikor se voli skupno zaupnikov v dotičnem podjetju. Tako dobljeni količnik je volilni količnik. Torej dobi vsaka volilna lista toliko mandatov ozi¬ roma zaupnikov in njih namestnikov, kolikorkrai je volilni količnik v številu dobljenih glasov vsake liste. Če bi na ta način število mandatov delavskih in na meščenskih zaupnikov ne bilo popolnoma razdeljeno, dobijo ostale mandate zaporedoma one liste, ki imajo največji ostanek. ( 2 ) Če so ostanki enaki, odloči žreb, kateri listi naj pripadajo nedodeljeni mandati. Člen 31. — (*) Mandati se dodeljujejo na posa¬ mezne kandidate posameznih kandidatnih list po vr¬ sti, v kateri so ti kandidati vpisani v dotično kandi¬ datno listo. ( 2 ) V podjetjih, kjer je zaposlenih poleg delavcev 10 ali več nameščencev, se mora dodeliti, če ni od¬ padel izmed talko dodeljenih mandatov vsaj eden na predstavnike nameščencev, iz one kandidatne liste, ki je dobila največ glasov, zadnji mandat, ki ji pripada v dotični listi, prvoimenovanemu nameščencu. ( 3 ) Če je kdo izvoljen na več kandidatnih listah, mora sam. izjaviti volilnemu odboru, na kateri listi se smatra za izvoljenega. 443 Navodila za volitve zaupnikov XIX. Člen 32. — (?) O izidu izivršenega glasovanja mora sestaviti volilni odbor takoj zapisnik ter v njem ugo¬ toviti : 1. skupno število kuvert, ki so jih oddali volilci; 2. skupno število pravilnih glasovnic, ki so jih od¬ dali vsi volilci; 5. število glasov, ki so bili oddani za posamezne kandidatne liste; 4 volilni količnik in število mandatov, ki odpadejo na posamezne kandidatne liste; 5. število glasovnic, ki so bile kot nepravilne za¬ vrnjene; 6. imena izvoljenih delavskih in nameščenskih za¬ upnikov. ( 2 ) Ta zapisnik podpišejo vsi člani volilnega od¬ bora, overovita pa ga odposlanca inšpekcije dela in pristojne delavske zbornice. Člen 33. — (*) Ko je volilni odbor ugotovil uspeh volitev, mora o tem takoj obvestiti izvoljene osebe ter jim izdati pismeno potrdilo. ( 2 ) Če izvoljeni zaupnik v treh dneh od dne, ko se mu je vročilo pismeno potrdilo, ne odkloni izvo¬ litve, se smatra, da jo je sprejel; drugače pa pokliče volilni odbor na njegovo mesto ustreznega namest¬ nika z iste kandidatne liste. Člen 34. — l 1 ) Volilni odbor mora sestaviti listo izvoljenih zaupnikov ter jo najkasneje v petih dneh, ko se je sestavil in podpisal zapisnik o izvršenem glasovanju, objaviti na onih mestih v podjetju, kjer je bil prej objavljen volilni .razglas. ( 2 ) Poleg tega mora vročiti odbor v istem roku en izvod dotične liste lastniku podjetja, enega pa z vse¬ mi zapisniki in ustreznimi spisi vred pristojni inšpek¬ ciji dela na vpogled. ( 3 ) Prav tako mora obvestiti o vsem tem pismeno tudi pristojno delavsko zbornico. Člen 35. — Volitev ne velja: a) če so se prekršili bistveni predpisi zakona o zaščiti delavcev; 444 §§ 32—40 XIX. b) če so se pripetila med volitvijo dejstva, glede katerih obstoje dokazi, da so vplivala škodljivo na pravilni razvoj volitev, na pr. grožnje, nasilja, pod¬ kupovanje volilcev z alkoholom, denarjem itd. Člen 36. — (*) Zoper nepravilnosti ob volitvah se smejo prizadeti volilci in pristojna delavska zbornica pritožiti preko volilnega odbora najkasneje v osmih dneh od dne, ko so se volitve izvršile, na pristojno in¬ špekcijo dela; če so mogle te nepravilnosti vplivati na izid volitev, jih inšpekcija dela tudi razveljavi. Zoper odločbo pristojne inšpekcije dela ni pritožbe. ( 2 ) Če se vloži pritožba, mora izdati pristojna in¬ špekcija dela svojo odločbo v osmih dneh od dne, ko je pritožbo sprejela. Če tega ne .stori, se smatra pri¬ tožba za zavrnjeno. Člen 3?. — Če bi kdo izmed članov volilnega od¬ bora v namenu, da vpliva na volilni uspeh, glasoval za sklep, ki bi očividno nasprotoval zakonu o zaščiti delavcev ali tem navodilom, kaznuje pristojna in¬ špekcija dela na pritožbo prizadetih oseb, ko je ugo¬ tovila obstoj tega dejstva, take člane volilnega od¬ bora z izgubo pasivne volilne pravice za tri leta in z izključitvijo, da bi bili člani volilnega odbora: zo- per to odločbo se smejo pritožiti kaznovani člani vo¬ lilnega odbora v osmih dneh na ministrstvo za so¬ cialno politiko. Člen 38. — Kolikor so delavske zbornice po teh navodilih poklicane, sodelovati pri volitvah delav¬ skih in nameščenskih zaupnikov, morajo to nemudo¬ ma storiti kakor tudi dati volilnemu odboru ves po¬ trebni volilni material. Člen 39. — Vse stroške, ki izvirajo iz volitev de¬ lavskih in nameščenskih zaupnikov in njih namest¬ nikov, trpi pristojna delavska zbornica. Člen 40. — Zoper službodavce. ki se ne bi ravnali po odredbah teh navodil ali ki bi postopali zoper na¬ vodila, morajo ukreniti pristojne inšpekcije dela ono. kar je navedeno v drugem odstavku člena 23 zakona o inšpekciji dela. 443 XIX. Navodila za volitve zaupnikov Členi 41—45 Člen 41. — Vse denarne kazni, določene v pred¬ njem členu teh navodil, se izrekajo v korist sklada za zaščito delavskih in nameščenskih zaupnikov pri pristojni delavski zbornici; upravljati se mora po pravilniku, ki ga izda o tem prizadeta zbornica in odobri ministrstvo za socialno politiko. Člen 42. — Vse oblastne inšpekcije dela in de¬ lavske zbornice se morajo strogo ravnati po teh na¬ vodilih. Člen 43. — Ta navodila veljajo od dne, ko se raz¬ glase v ..Službenih Novinah". V Beogradu dne 25. decembru 1927. 446 XX. Poslovnik o poslovanju zaupnikov XX. Poslovnik o poslovanju zaupnikov Člena 1—2 XX. Poslovnik o poslovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov 1 I. Konstituiranje zaupnikov Člen 1. — p) Predsednik volilnega odbora mora pozvati v treh dneh, ko postanejo volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvršne, pismeno vse iz¬ voljene zaupnike na sejo, da prevzamejo svoje dolž¬ nosti. ( 2 ) Na tem sestanku izvolijo posebej tako delavski kakor tudi nameščenski zaupniki, in sicer če so v vsaki kategoriji najmanj po trije, vsak izmed sebe svojega starešino in tajnika; če pa so v kategoriji manj nego trije zaupniki, izvolijo vsi skupaj svojega starešino in tajnika. ( 3 ) Če predsednik volilnega odbora ne bi postopal tako. kakor je zgoraj določeno, se konstituirajo izvo¬ ljeni zaupniki po poteku tridnevnega roka sami. Člen 2. — P) Prav tako izvolijo tudi zaupniki v podjetjih, ki so sestavljena iz več samostojnih od¬ delkov, če voli vsak tak oddelek najmanj tri zaup¬ nike, iz vsakega oddelka svojega starešino. Če je število izvoljenih zaupnikov za enega izmed teh od¬ delkov manjše nego tri, izvolijo vsi ti zaupniki sku¬ paj svojega starešino. ( 2 ) Kadar se pretresajo vprašanja, ki se tičejo vseh oddelkov, se smatrajo ti starešine za odposlance zaupnikov posameznih oddelkov dotičnega podjetja. ( 3 ) Ti odposlanci ali starešine zaupnikov posamez¬ nih oddelkov dotičnega podjetja izvolijo za ta primer svojega starešino izmed sebe z 'navadno večino glasov. 1 Sl. N. 296/LXXXIII,- Ur. L. 4 ex 1S28. 447 XX. Poslovnik o poslovanju zaupnikov Člen 3. — Na to sejo mora poklicati predsednik volilnega odbora tudi lastnika podjetja ali službo- davca, ki ji sme .prisostvovati osebno ali pa poslati svojega zastopnika. Člen 4. — Ko se izvoli starešina zaupnikov in se zaupniki konstituirajo, mora starešina o tem tudi' pismeno obvestiti lastnika ali službodavca dotičnega podjetja, pristojno inšpekcijo dela in pristojno de¬ lavsko zbornico ter jim priobčiti tudi imena izvo¬ ljenih zaupnikov. II. Naloga zaupnikov Člen 5. — Delavski zaupniki imajo tole nalogo: a) delujejo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov delavcev, zaposlenih v podjetjih, navedenih v § 1 zakona o zaščiti delavcev: b) vplivajo na vzdrževanje dobrih odnosa jev med delavci in njih službodavci; c) sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju ko¬ lektivnih pogodb med delavci in delodajalci; č) skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže vseh kolektivnih in individualnih pogodb o delu; d) posredujejo med delavci in službodavci v spo¬ rih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa v onih, ki se tičejo mezd (plač), da se poravnajo taki spori izlepa. Kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi radi tega pretila stavka, morajo zahtevati zaup¬ niki posredovanje državnih pristojnih oblastev; e) posredujejo pri določanju akordnih tarif, pov¬ prečnih Ln minimalnih zaslužkov, kolikor niso urejeni s kolektivnimi pogodbami, ob sodelovanju delavskih strokovnih organizacij in službodavcev, istotako po¬ sredujejo pri deljenju akordnega dela; f) stremijo za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in admini¬ strativna oblastva za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja, ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na upo¬ rabo veljavne zakonodaje o zaščiti delavcev; 448 Členi 3—9 XX. g) stremijo za tem, da se vzdržuje v podjetjih red i-n disciplina: h) podpirajo delavce in službodavce z nasveti o-b izstopu iz dela ali ob odpustu delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo izlepa: i) sodelujejo po možnosti v upravi raznih delav¬ skih humanitarnih naprav (zadrug raznih vrst, raz¬ nih društev za medsebojno podpiranje itd.), in sicer po navodilih ministrstva za socialno politiko; j) vročajo službodavcem vloge za izboljšavo or¬ ganizacije dela v podjetjih. III. Delovanje zaupnikov Člen 6. — ( J ) Delovanje delavskih in mameščen- skih zaupnikov je posredniško-pomirjevalnega zna¬ čaja. ( 2 ) Delavski in namešoenski zaupniki ne smejo niti sprejemati na delo, niti odpuščati delavcev in nameščencev iz obrata; tudi ne smejo določati mezd ali akordnih cen za delavce. V teh Stvareh smejo samo posredovati. Člen 7 . — Prošnje in pritožbe posameznih delav¬ cev (nameščencev) sprejemajo posamezni zaupniki ter jih oddajajo svojemu starešini, ki obvešča o njih. čim utegne, prizadetega službodavca ter vselej ukrene, česar je treba. Člen 8. — ( 2 ) Starešina delavskih zaupnikov je zakoniti predstavnik delavcev v podjetju, v katerem je izvoljen. ( 2 ) Starešina in tajnik podpisujeta v imenu de¬ lavcev, zaposlenih v dotičnem podjetju, vse vloge, naslovljene na lastnika ali na pristojna oblastva. Člen 9. — ( J ) Če starešina zaupnikov ne bi uspel v svojih intervencijah ali 6e bi .pretila zbog nepo¬ pustljivosti bodisi delavcev, bodisi službodavcev ne¬ varnost stavke ali izpora, mora starešina o tem ne¬ mudoma obvestiti pristojno inšpekcijo dela ter zahte¬ vati od nje intervencijo, da se spor odvrne. 449 89 XX. Poslovnik o poslovanju zaupnikov ( 2 ) Med stavko ali izporom ne sme starešina za¬ upnikov, dokler stavke ali izpora ni konec, nastopati niti kot govornik, če bi namerjal s svojimi govori za¬ vleči nastali spor, niti kot vodja stavke v dotičnem podjetju. Člen 10. — j 1 ) Starešina delavskih in nameščen- skih zaupnikov mora imeti najmanj enkrat na mesec s svojimi zaupniki skupen sestanek. ( 2 ) Sestanke sklicuje starešina zaupnikov ustno ali pismeno, kadar se pokaže potreba ali kadar jih pismeno zahteva tretjina izvoljenih zaupnikov. ( 3 ) Sestanke more sklicevati starešina zaupnikov tudi na zahtevo pristojne inšpekcije dela. ( 4 ) Sestanek se sme vršiti vselej, kadar sta na njem prisotni dve tretjini izvoljenih zaupnikov. ( 5 ) Sestanki se smejo vršiti v podjetju samem, če dajo lastniki podjetij zaupnikom na razpolago potre¬ ben lokal; drugače pa se vršijo tudi izven dotičnega podjetja. Člen 11. — f 1 ) Na sestankih se pretresajo vsa te¬ koča vprašanja, ki spadajo v njih področje po do¬ ločbah zakona o zaščiti delavcev in po navodilih za volitve delavskih in nameščen škili zaupnikov. ( 2 ) Če so se izvolili posebni delavski in nameščem- ski zaupniki, vršijo svoje posle posebej; glede onih vprašanj in poslov, ki se tičejo enih in drugih, pa imajo vsi zaupniki skupno sejo, v kateri izvolijo za ta primer svojega starešino z navadno večino glasov. Člen 12. — l 1 ) Zaupniki sklepajo v sejah polnove¬ ljavno z nadpolovično večino glasov prisotnih zaup¬ nikov. Starešina glasuje poslednji. Ob enaki razde¬ litvi glasov odloča glas starešine. ( 2 ) Tajno glasovanje z listki se vrši, kadar skle¬ pajo zaupniki o ustavitvi dela v dotičnem podjetju ali kadar to zahteva eden izmed zaupnikov. Člen 13. — l 1 ) V zapisnikih, ki se morajo voditi o sklepih zaupniških sestankov, mora biti vselej vpisana vsebina sklepa, storjenega na teh sestankih, in s kolikim številom glasov je bil ta sklep storjen. 450 Členi 10—16 XX. ( 2 ) Zapisnik podpisujeta starešina in tajnik. ( 3 ) Overjen prepis teh zapisnikov mora pošiljati starešina na zahtevo pristojni inšpekciji dela in de¬ lavski zbornici. Člen 14. — (') Starešine delavskih in nameščen- skih zaupnikov morajo predložiti konec vsakega leta pristojni inšpekciji dela pismeno poročilo o svojem delovanju. ( 2 ) V teh poročilih morajo biti po možnosti nave¬ deni vsi važnejši dogodki, ki posezajo v področje zaupnikov, in uspeh njih delovanja. Zlasti morajo obsezati ta poročila čim točnejše podatke o številu zaposlenih delavcev in nameščencev, o njih starosti, spolu, zakonskem stanju, številu otrok (rodbinskih članov), plačah in mezdah (največjih in najmanjših), stanju ustanov, ki služijo za podpiranje delavcev in nameščencev, na pr. kuhinje, konzumne zadruge, stanovanja, čitalnice itd. Člen 15. — ( 2 ) Če meni skupina delavskih ali na- mešča:n.skih zaupnikov, da so s sklepom, M ise enako tiče delavcev in nameščencev, v znatni meri prekr¬ šeni njeni opravičeni interesi, se sme pritožiti na pristojno inšpekcijo dela, ki preizkusi okolnosti, v katerih je bil omenjeni sklep storjen: če ugotovi, da krši koristi prizadete skupine, sme ta sklep tudi raz¬ veljaviti. ( a ) Zoper tako odločbo pristojne inšpekcije dela se sme nezadovoljna stranka v 14 dneh pritožiti na ministrstvo za socialno politiko, čigar odločba je izvršna. Člen 16. — ( x ) Za udeležbo v upravi delavskih hu¬ manitarnih ustanov pri dotičnem podjetju, na pr. dru¬ štev za medsebojno podpiranje, zadrug in drugih ustanov za oddajanje živil in drugih predmetov, sta¬ novanj itd., pošljejo v upravo takih ustanov vsi za¬ upniki samo potrebno število svojih odposlancev, in sicer po vrsti in velikosti dotične naprave. ( 2 ) Če se zgode v poslovanju teh ustanov nepra¬ vilnosti, morajo poslati zaupniki pristojnemu držav¬ nemu nadzorstvenemu oblastvu vlogo o tem. 451 29 1 XX. Poslovnik o poslovanju zaupnikov Člen 17. — ( J ) Delavski zaupniki ne dobivajo za svoje delo nobene plače ali nagrade. ( 2 ) Svojo dolžnost opravljajo, kadar koli je to mo¬ goče, izven določenega delovnega časa. ( 3 ) Kolikor pa se mora vršiti njih delovanje po naravi njim odrejenega področja ob delovnem času, ne smejo šteti službodavoi časa, prebitega v prednjem delovanju, za čas, ki bi ga prebili delavski zaupniki izven podjetja, in torej tudii ne smejo zaradi tega ničesar odtezati od njih mezd. Delavskim zaupnikom, ki se plačujejo od kosa. morajo vračunati lastniki podjetij čas, ki ga prebijejo v prednji dolžnosti, do¬ kler traja delovni čas v podjetju kot efektivno delo v podjetju ter jim ga nagraditi v razmerju njih pov¬ prečnega normalnega zaslužka. Člen 18. — Ce se izprazni mesto delavskega ali nameščanskega zaupnika, se vpokliče, da ga popolni, ustrezni namestnik z iste kandidatne liste. Ta popol¬ nitev se mora izvršiti najkasneje v 14 dneh od dne, ko se je dotič.no mesto izpraznilo. Člen 19. — ( 1 ) Delovanje delavskih in nameščen- skih zaupnikov je pod nadzorstvom pristojne in¬ špekcije dela. ( 2 ) Inšpektorji dela se morajo, ko pregledujejo podjetje, obveščati o njih delovanju ter izdajati po¬ trebna navodila in potrebne naredbe za čim pravil¬ nejše izvrševanje njih dolžnosti; zaupniki pa se mo¬ rajo strogo ravnati po danih navodilih in naredbah. Člen 20. — O sporih, kii nastajajo med samimi de¬ lavci podjetja ali med delavci in njih službodavci. in sicer v zvezi s poslovanjem zaupnikov, odločajo pristojne inšpekcije dela oziroma ministrstvo za so¬ cialno politiko. Člen 21. — Službodavci ne smejo niti odpuščati, niti preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti po do¬ ločbah zakona o zaščiti delavcev in navodil za vo¬ litve delavskih in nameščenskih zaupnikov. 452 Členi 17—2=> XX. Člen 22. — Vse spise, ki se nanašajo na njih de¬ lovanje, morajo hraniti zaupniki v svojem arhivu ter jih oddati zaupnikom, ki stopijo na njih mesto. IV. Končne določbe Člen 23. — Vsi stroški, združeni z delovanjem de¬ lavskih in nameščen Sikih zaupnikov, zadenejo pri¬ stojno delavsko zbornico. Člen 24. — Ta pravilnik velja tako za delovanje delavskih in nameščenskih zaupnikov in njih namest¬ nikov, izvoljenih po določbah navodil za volitve de¬ lavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi za delovanje onih, ki se izvolijo po sporazumu. Člen 25. — Ta poslovnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah“. V Beogradu 25. decembra 1927. 453 XXI. Pravilnik o varnostnih odredbah XXI. Pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih z dne 25. oktobra 1921, Sl. N. 19/III ex 1922, Ur. L. 305 ex 1924 (v izvlečku). Naslednji higienski in socialnotehnični predpisi veljajo za vsa podjetja, na katera se razprostirajo obrtni zakon.. . in za katerih integralno izvajanje pri novih podjetjih skrbi inšpekcija dela. Pri že obstoječih podjetjih določi inšpekcija dela meje, v katerih naj se naslednji predpisi izvajajo v teh pod¬ jetjih; to velja za primere, kjer je izvajanje var¬ nostnih odredb združeno z večjimi izdatki. Inšpekcija dela upošteva pri tem potrebo varnostnih ali higijen¬ skih odredi) po eni strani in gospodarsko moč podjetja po drugi strani. Obče določbe Prvi oddelek. Higiena dela Prvo poglavje. Delovni prostori in na¬ čin gradnje. § 1. Delovni prostori. § 2. Prostor in površina. § 3. Višina -delovnih prostorov. § 4. Grad¬ beni način tal. § 5. Delavnice pod zemljo in pod streho. § 6. Tla okoli peči. § 7. Okna. § 8. Vrata. Drugo poglavje. Čistoča delovnih prosto¬ rov. § 9. Čiščenje delovnih prostorov. § 10. Podjetja, kjer se vrši -delo z orga-nskimi tvarinami. § 11. Atmo¬ sfera delovnih prostorov. § 12, Pljuvalniki. § 13. Stra¬ nišča. § 14. Prepoved obedovanja v delovnih prostorih. S 15. Pitna voda. § 16. Umivalniki. § 17. Kopalnice. § 18. Garderobe in delovna obleka. Tretje poglavje. Zračenje, razsvetljava, kurjava. § 19. Zračenje, obči predpisi. S 20. Venti- 454 XXI. Pravilnik o varnostnih odredbah Piavilnik o varnostnih odredbah XXI. lacija, hitrost v izpremembi zraka. § 21. Naravna ven¬ tilacija. § 22. Umetna ventilacija. § 23. Ščit 'ventila¬ torja. § 24. Odprtine blizu ventilatorja. § 25. Hitrost ventilatorja. § 26. Sveži zrak. § 27. Ogrevanje zraka. § 28. Ventilacija z vpihavanjem. § 29 . Dovajanje sve¬ žega zraka. § 50. Odvajanje pokvarjenega zraka. § 51. Izsrkavanje, združeno z vpihavanjem. § 32. Prali in nezdravi plini. § 33. Odvajanje vodene pare. § 34. Razsvetljava. § 55. Umetna razsvetljava. § 56. Re¬ zervna razsvetljava. § 37. Razsvetljava za varnost. § 38. Razsvetljava za svarilo. § 39. Kurjava. § 40. Kurjava prostorov z eksplozivnimi tvarinami. § 41. Radiacija. Četrto poglavje. Sredstva za zaščito oči, pljuč, rok, nosa in telesa v o b č e. § 42. Zaščita oči. § 43. Zaščita pl juč. § 44. Zaščita nag in rok. § 45. Delavna obleka. § 46. Sanitetna ureditev. Drugi oddelek. Varnost pri delu Peto poglavje. Prehodi. § 47. Prost prehod. § 48. Vrata, zasilni izhodi. § 49. Stopnice. § 50. Ograje. Šesto poglavje. Predpisi glede požara. § 54. Obče odredbe. § 52. Rešilne lestvice; uporabljanje vode pod pritiskom; vrata, zavarovana zoper ogenj. Sedmo poglavje. Uporabljanje pare pod pritiskom. § 53. Obče določbe; prehodi; izhodi; razsvetljava; stojišča; kanal za pepel; kotli pod mi¬ lim .nebom. § 34. Izpričevalo kotla. § 55. Varnostni ventili. § 56. Manometri; kontrolni manometer; na¬ prave za napajanje; parne črpalke; ročne črpalke: uporabljanje vodovoda. § 58 do 60. Stanje vode v kotlu. § 61. Skupine kotlov. § 62. Avtomatsko zapira¬ nje. § 63. Sušilci in pregrejevalci pare in ogrejevalci vode. § 64. Ostali predpisi. § 65. Pregledovanje kotlov. § 66. Parovodi. § 67. Posluževanje parnih kotlov. Osmo poglavje. Uporabljanje motorjev, transmisij in delovnih strojev. § 68. Dvorana za stroje. § 69. Zaščita -sestav in delov mo¬ torjev: nevarni okoliš. § 70. Poganjanje motorjev. § 71. Ustavljanje motorjev. § 72. Hidravlični motorji. § 75. Električni motorji. § 74. Izločanje transmiisijskik 455 XXI. Pravilnik o varnostnih odredbah osovin. § 75. Opaži vodoravnih, navpičnih in pošev¬ nih osovin. § 77. Dohod k osovinam; lestve. § 78. Ma¬ zanje. § 79. Nadevanje jermenov. § 80. Snet jermen. § 81. Ograje kolutov. § 82. Ograje jermenov. § 83. Kabli, vrvi, verige. § 84 Obleka in kape zaposlenih oseb. § 85. Nezavisno ustavljanje strojev; oklopi za nevarne dele; zamašne krogle; uporabljanje valjar¬ jev. § 86. Brus. § 87. Krožne žage. § 88. Delovni stroji z ostrimi noži. Deveto poglavje. Verige, kljuke, napra¬ ve za dviganje, zabijanje in dvigala (1 i f ti). § 89. Verige. § 90. Kljuke. § 91. Bobniči za verige. § 92. Dviganje težkih predmetov. § 93. Dvi¬ ganje žarečih tekočin. § 94 Skrajševanje verig. § 96. Izžarjanje verig. § 97. Preizkušanje verig. § 98. Dvi¬ gala; zavora; hidravlična dvigala. § 90. Zavarovanja; periodično pregledovanje. § 100. Varnostne zavore. § 101. Premični mostovi. § 102. Nosilnost. Deseto poglavje. Delavska stanovanja. § 105. Obči predpisi za delavska stanovanja. Vsako podjetje, oddaljeno nad 3 km od naseljenih krajev, mora, če ni v bližani lokalov, ki bi jih mogli delavci uporabljati za stanovanje, napraviti zdrava, udobna delavska stanovanja (prim. § 32 z. o zašč. del., XV). § 104. V stanovanjskih lokalih ne sme biti manj nego 14 m 3 prostora za vsakega delavca. Ti lokali morajo biti najmanj 2'60m visoki; za silo se sme dovoliti, da so obstoječa delavska stanovanja visoka 2'40 m. Če so stene debele manj nego 0'50 m, morajo imeti zu¬ nanji zidovi zadosti debelo izolacijsko plast zraka ali drugega izolirajočega materiala, da se osebe v lo¬ kalih varujejo naglih izprememb temperature. § 105. Spalni prostor. Vsaka delavska rodbina mora imeti poseben oddelek. Sobe, ki služijo za spalnice, se smejo uporabljati samo za osebe istega spola (več oseb, ki niso rodbinski člani). Razdalja med poste¬ ljami ne sme biti manjša nego 0'80 m. Prepovedano je, postavljati postelje drugo nad drugo. Vsaka oseba mora imeti na razpolago posebno posteljo, ki se¬ stoji iz postelnjaka, desak, slamnjače, rjuh, blazine s povlako in odeje, istotaiko pohištvo potrebno za spravljanje stvari. § 106. Lokali, v katerih je pre- 456 Pravilnik o varnostnih odredbah XXI. povedano stanovati. Delavcem je prepovedano, sta¬ novati v delovnih prostorih, skladiščih ali katerem koli drugem prostoru, ki služi trgovinskemu ali in¬ dustrijskemu namenu. § 107. Tla. Tla spalnih lokalov ne smejo prepuščati tekočin in morajo biti iz tva¬ rine, ki se da lahko umivati. Stene. Isto velja za stene, ki se morajo pogosteje umivati in če je treba, pobeliti (najmanj enkrat na leto). § 108. Vzdrževanje. Službodavee mora vzdrževati potrebščine, naštete v § 105, v čistem in dobrem stanju. Rjuhe se morajo prati najmanj enkrat na mesec, razen tega pa vse¬ lej, kadar se izpremeni oseba, ki spi v postelji. Slama v slamnjačah se mora menjavati dvakrat na leto. § 109. čistoča. Spalni lokali ne smejo biti na¬ tlačeni s stvarmi; umazano perilo se ne sme hraniti v njih. Ti lokali se morajo pogosto umivati in či¬ stiti, da ostanejo čisti. Postelje se morajo postiljati vsak dan. Če je v lokalih kaj mrčesa, se mora ukre¬ niti, kar je treba, da se mrčes uniči. § iiO. Pitna voda. umivalniki. Vsem osebam, ki stanujejo v delavskih stanovanjih, se mora dajati na razpolago dobra pitna voda in en umivalnik na vsakih šest oseb. Poleg umi¬ valnika spada na vsako osebo posebna brisača in milo. Pri delavskih stanovanjih mora biti potrebno število stranišč, za katera veljajo določbe § 13. § 111. Dimnik in plinovodi. Skozi spalne lokale ne smejo držati dimniki in drugii plinovodi, razen če so vzi¬ dani. Ti lokali ne smejo biti v direktni zvezi s stra¬ nišči, pomivalnicami dn temu podobnim. Specialne določbe Stavbinstvo. § 112. Zemeljska dela. § 113. Jame in vodnjaki. § 114-. Apnenice. § 115. Montiranje in de¬ montiran je stavbnih odrov. § 116. Oder na navpičnih stebrih; plohi; dostop k nadstropjem. § 117. Oder na lestvah. § 118. Viseči oder (brana). § 119. Koze. § 120. Odri za svode. § 121. Pregled odrov. § 122. Leseni žlebi. § 123. Lestve. § 124 Strmine. § 125. Dvigala. § 126. Dvigala za malto. § 127. Prevažanje valjarjev. § 128. Varnostne ograje. § 129. Zaščitni pasovi. § 130. Podiranje stavb. § 131. Primetanje gradiva z roko. § 132. Predpisi, ki se tičejo delavcev. § 133. Higienski predpisi. +57 XXI. Pravilnik o varnostnih odredbah Industrija in uporabljanje svinca. § 155. Podjetja, -ki se jih tiče pravilnik. § 156. Žene in otroci (gl. op. 4 k § 17 z. o zašč. del., XV). § 157. Posode za topljenje; odvajanje dima. § 158. Delo s svinčenimi spojinami. § 159. Manipuliranje. § 140. Mize in tla v delavnici. § 141. Drobljenje in mešanje. § 142. Keramični proizvodi. § 145. Hrana in pijača, cestna obleka. § 144. Delovna obleka. § 145. Umival¬ niki. § 146. Kopalnice. § 147. Predpisi za delavce. § 148. Sanitetna služba. Uporabljanje svinčenega belila za barvanje. § 149 do § 155 je nadomestil pravilnik o uporabi svinčenega belila z d.ne 7. maja 1931 (Sl. N. 108/XXXIII, Sl. L. 590). Pihanje stekla v steklarski indu¬ striji. § 154. Uporabljanje istega pihalnika. § 155. Register o zdravstvenem stanju. § 156. Sukcesivno pihanje. § 157. Oznaka in čuvanje pihalnika. § 158. Uporabljanje mladostnih delavcev in žensk. § 159. Predpisi za delavce. Zaščita delavcev v podjetjih, ki de¬ lajo z elektriko. § 160. Kategorije podjetij. § 161. Podstavki strojev druge kategorije; transfor¬ matorji. § 162. Ograjanje strojev ali aparatov. § 165. Zapalna atmosfera v lokalih, kjer so električni stroji. § 164. Razvodne plošče. § 165. Dohod k strojem in aparatom. § 166. Pomožna razsvetljava. § 167. Prevod¬ niki. § 168. Drogi in nosilci električnih vodov. § 169, 170. Izključevanje pri delu na progi. § 171. Proge. § 172. Predpisi za delavce. § 173. Delavnice, kjer se izdeluje in popravlja električni material. § 174. Na¬ črt instalacij. § 175. Ostali predpisi. § 176. Izvajanje električnih instalacij. Delo v stisnjenem zraku. § 177. Osebe, ki se ne smejo uporabljati za ta dela. § 178. Prepo¬ ved alkohola. § 179. Kompresija in dilatacija zraka. § 180. Delovna Staniča. § 181. Vhodna stanica. § 182. Odredbe ob izhodu delavcev iz vhodne slanice. § 183. Vrata. § 184. 'Vhod v staniee in izhod. § 185. Razsvet- 458 Pravilnik o varnostnih odredbah XXI. ijava. § 186. Vhodni kanali. § 187. Prva pomoč; ba¬ raka za odmor po izhodu; izhodna stanica. § 188. Pre¬ gledi. § 189. Izjeme. § 190. Predpisi za delavce. Železnice za poljska in gradbena dela. § 191. Prosta širina med tiri. § 192. Prosta ši¬ rina med tirom in zidom. § 195. Prosta širina med tirom in materialom. § 194. Zavarovanje vagona, ki stoji. § 195. Merjenje proste širine. § 196. Vzvodi. § 197. Signali na vlaku. § 198. Signali na progi. § 199. Varnostne odredbe ob popravilu na progi. § 200. Spre,- vodniki. § 201. Prehodi pri delavnicah in skladiščih. § 202. Zavore. § 205. Delavnimi in skladiščni tiri. § 204. Železnice, ki se obratujejo z vreteni. § 205 in 206. Premikalino osebje. § 207. Predpisi za delavce. Mehanične pralnice perila. § 208. Pri¬ našanje perila v pralnice. § 2C9. Razkuževanje § 210. Delovna obleka. § 211. Prepoved, prinašati umazano perilo tja, kjer je čisto perilo. § 212, Odvajanje vode. § 215, 214. Jedi in pijače, § 215. Zavarovanje strojev; predpisi za delavce. Tiskarska podjetja. § 216. Prostornina in površina delovnih lokalov; nevarna dela; izjeme, i? 217. Uporabljanje podzemeljskih prostorov; izjeme. § 218. Prostori, v katerih nastajata prah in visoka temperatura; stavnice in tiskarne; bronsiranje. § 219. Tla. § 220. Stene. § 221. Pljuvalniki. § 222. Garde¬ robe. § 225. Obedovanje v podjetju. § 224. Stroji; brzotiskalnii stroj.i: rotacijski stroji; stroji za rezanje papirja. § 225, Odvajanje dima in pare. § 226. Sne¬ manje valjarjev s stavkom. § 227. Zajpaljive tekočine. § 228. Uporabljanje delovne obleke. § 229. Zaposlo¬ vanje žensk in mladostnih delavcev (gl. op. 4 k § 17 z. o zašč. del., XV). § 250. Razsvetljava, kurjava in zračenje. § 251. Čiščenje; umivanje prostorov; ka¬ sete. § 252. Delovna obleka. § 255. Pitna voda; umi¬ valniki. § 254. Dolžnosti delavcev. § 255, 256. Sani¬ tetna služba. Proizvajanje in uporabljanje kal¬ cijevega karbida in a c e t i 1 e n a. § 237. Po¬ sode za kalcijev karbid. §§ 258 do 277 je nadomestil pravilnik o proizvajanju in uporabi kalcijevega kar- 459 XXI. Pravilnik o varnostnih odredbah bida in acetilena z dne 18. maja 1934 (Sl. N. 243/LXIII, Sl. L. 735, § 57). Kamen olomi, kopanje ilovice, peska, in gramoza. § 278. Odkopavanje. § 279. Izkopa¬ vanje materiala v terasah ali stopnicah. § 280. Iz¬ kopavanje v eni smeri. § 281, 282, 283. Kopanje sta- nienih pcdkopov; ponovno miniranje. § 284. Ograje. § 285, 286. Uporabljanje razstrelil. § 287. Prehodi. § 288. Vagoneki; vodila. § 289. Strmine; viseči odri; vretena. § 290. Lestve. § 291. Zavarovanje delavcev. § 292. Baraika; sanitetni material. § 293. Nočno delo (gl. op. 3 k § 34 z. o zašč. del., XV). § 294. Delavci. Proizvajanje sladkorja. § 295. Obče določbe. § 296. Dovažanje pese. § 297. Oplakovalni žlebi (.kanali). § 2,98. Rezanje pese. § 299. Saturacija in izparivalna postaja. § 300. Centrifuga. § 301. Po¬ staja za kockasti sladkor. S 502. Postaja za apno. § 303. Parni aparati. § 304. čiščenje in popravijanje aparatov. § 305. Delo na postaji za apno. § 306. Di¬ fuzija in vkuhavanje. § 307. Delo s centrifugami. § 309. Higienski predpisi. § 309. Zaščitna sredstva. § 510. Nezgode in obolevanja. § 311. Uporabljanje nesposobnih oseb. § 312. Vedenje delavcev. § 513. Ob¬ java delovnih in varnostnih predpisov. Proizvajanje papirja. § 314. Obče do¬ ločbe. § 315 in 316. Uporabljanje in predelovanje cunj. § 317. Razpraševanje. § 518, 319. Sortiranje. § 320. Aparati za kuhanje s paro. § 321. Aparati. § 322. Pripravljanje mase. § 525. Malakserji. § 324. Sušilni cilindri. § 325. Ograjanje. § 526. Pripravljanje pa¬ pirja. § 327, 328. Monge. § 329, 330. čiščenje in zračenje delavnic. § 531. Umivalniki, garderoba in kopalnice. § 532. Kopalnice. § 533. Delovna obleka in respiratorji. § 334. Prva pomoč. § 335, 336. Uporab¬ ljanje delavcev. § 537. Uporabljanje orodja in var¬ nostnih naprav. § 338. Obleka. § 359. Vedenje delav¬ cev. § 340. Nezgode. § 341. Objava predpisov pod¬ jetja. Brodarstvo. §§ 342 do 390. * 460 Pravilnik o varnostnih odredbah XXI. Dodatek k specialnim določbam pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odred¬ bah v podjetjih z dne 12. decembra 1924 (Sl. N. 56/VIII, Ur. L. 588 ex 1925). Pravilnik za lesno industrijo I. Varnostni predpisi ob eksploata¬ ciji gozdnega lesa. A. Obči predpisi (zdrav¬ stveno stanje delavcev, ki jim je delo dovoljeno; nadzorstvo, izbiranje delavcev za posebno nevarne posle; zaklonišča, stanovanja in njih ureditev; od¬ pravljanje zbirališč v planinskih krajinah; obvezila, okrepčila, pitna voda, svetiljke ob nevarnosti; pre¬ izkušanje in prenašanje orodja; pristop k delovi¬ ščem). B. Podiranje dreves (dnevni čas in vremen¬ ske razmere, v katerih se smejo podirati drevesa; preizkušanje tal: razdelitev delavstva; podiranje na strmem 'svetli: določanje smeri za podiranje: last¬ nosti klinov; podiranje z vrvjo ali s kljuko; kako je valiti ne popolnoma padla drevesa navzdol; postopanje ob podiranju; kako je drevesa klestiti in kako va¬ liti okleščena drevesa navzdol; postopanje pri od¬ stranitvi dreves, ki jih je izruval vihar; pravočasni konec podiranja; razstrelila). C. Prevažanje (spu¬ ščanje z vilami ali brez njih, prevažanje na vozu, saneh; zaviranje; lastnosti in oprema vozil; predpisi za prevozno osebje; sani). Č. Vzpenjača na škripec (porazdelitev mest za zaviranje; zaščita zoper pre¬ mični mehanizem; vezanje voz z vrvmi za vlačenje: zavarovanje, če premikalna sila prestane; prepoved vožnje in pristopa; pregledovanje tračnic; naprave za prijemanje; preizkušanje: vodi za dajanje zna¬ menj). D. Spuščanje z lastno težo (zaviranje, število voz, ki se smejo zavirati; vožnja z živalmi ali z mo¬ torno silo; gradnja tirov; potiskanje voz z delavci). E. Viseča žična železnica (zaznamovanje smeri; pre¬ izkušanje vrvi; obrat ob viharnem vremenu, popra¬ vila, brzina obrata). F. Suhe in vodne drče (ureditev; 461 XX!. Pravilnik o varnostnih odredbah zavarovanje odprtine za vmetavanje klad; predpisi za obrat). G. Naprava za metanje. H. Koritasta proga (napravljanje in zavarovanje koritaste proge; postav¬ ljanje delavcev pri pehanju; uvrščanje velikih hlo¬ dov; napravljanje splavov in predpisi za njih vzdr¬ ževanje med vožnjo). 1. Natovarjanje, raztovarjanje in skladanje lesa (pritrjevanje tovorov; zavarova¬ nje prometnih sredstev med natovarjanjem in razto¬ varjanjem; razdelitev obtežitve; raztovarjanje; kraj za raztovarjanje; skladišče; višina skladišča ali do¬ ločanje krade; lastnosti zemljišča za skladanje; obu¬ tev med natovarjanjem; kje morajo stati delavci; preizkušanje priprav in orodja; nameščanje kolov za držanje; zavarovanje krade; čiščenje od snega: kako je jemati hlode s krade; kako je skladati ob¬ delani les; kako je skladati deske). II. Mehanično obdelovanje lesa (stanje delavnic; predpisi za stroje; krožne žage; razporni klin: varnostni pokrov žage; nihalne žage; trakaste žage: navpični jarem; vodoravni jarem; stroji za oblanje; poravnalni stroji; utorjanje na poravnalnem stroju; oblanje profilov; predpisi za freze; stroji za vrtanje; suho brušenje; vsrkavanje lesnega prahu; delo v akordu pri mehaničnem obdelovanju lesa (gl. qp. 1 k § 1154 a O', d. z.); delovno osebje: predpisi z.a delavce). Predelovanje kovin in predpisi za njih obdelovanje. A. Obrat plinskih generatorjev. § 1, 2. Plinovod. § 3, 4. Puščanje plina iz generatorja. § 5, 6, 7. Popravila in čiščenje. B. Topilnice jekla. § 8, 9. Postavljanje v obrat. § 10 do 14. Izlivanje. § 15. Žlindra. § 16 do 20. Prena¬ šanje ingotov. C. Ulivanje železa in kovin. § 21 do 24. Drobilec železa. § 25, 26. Okviri. § 27 do 29. Livarska ponev. § 30. Prehodi. § 31. Ulivanje po¬ noči. § 32 do 34. Livarske ponve na prevesje. § 35 do 39. Varnostne odredbe za livarje. § 40 do 42. Nevar¬ nost eksplozije pri kupolnih pečeh. § 42. Varnostne odredbe pri livarskih ponvah. § 43, 44. Ostale var¬ nostne odredbe. Č. Pu d lovke, mehanična kladiva in delavnice za adjustiranje. 462 Pravilnik o varnostnih odredbah XXI. g 45, 46. Surovine. § 47, 48. čiščenje paketov od žlin¬ dre. § 49, 50. Odstranjevanje žlindre. § 51. Orodje, g 52, 55. Parno kladivo. § 54, 55, 56. Prevažanje var¬ jenih železnih kep. § 57. Ravnanje s parnim kladi¬ vom. § 58 do 61. Opreznostne odredbe pri delu s parnim kladivom, g 62. Tla oikoli peči lin stroja za valjanje, g 65 do 65. Delo na stroju za valjanje. § 66 do 69. Oprez¬ nostne odredbe pri delu na stroju za valjanje. § 70 do 75. Predpisi za delovno osebje. § 76. Spuščanje v obrat, g 77. Valjanje žice. § 78. Navijanje žice. g 79. Struženje valjarjev. § 80, 81. Prenašanje žarečega železa, g 82. Rezanje železa s škarjami. § 85. Žage za rezanje železa, g 84, 85. Izravnani j e ohlajenih dro¬ gov. § 86 do 88. Upogibanje drogov. D. Vlečenje žice in i z d e 1 o v n j e žebljev. § 89. Navijanje zvlečene žice. g 90, 91. Opreznostne odredbe pri vle¬ čenju žice. § 92. Izdelovanje žebljev. § 95, 94. Oprez¬ nostne odredbe. E. Stiskalnice za obdelo¬ vanje pločevine. § 95 do 97. Rezanje ploče¬ vine. § 98. Stiskalnice na vijak. § 99 do 101. Stiskal¬ nice na ekscenter. § 102 do 105. Opreznostne odredbe pri stiskalnicah. F. Predpisi za brusilce, g 106. Pogon brusa. § 107, 108, Brzi.na brusov, g 109, 110. Varovanje brusilnih kamnov, g 111. Pritrditev kamna na os. § 112. Varnostne odredbe za delavce. Predpisi za opekarne. I. Priprave, g 1, 2. Delovni prostori. § 5 do 6. Prehodi. § 7, 8. .Lestve, g 9. Odprtine. § 10. Kotli za parjenje apnene opeke. §11. Vodovodi in plinovodi. § 12. Zračenje. II. Stro¬ ja. § 15 do 17. Varnostne naprave. § 18, 19. Stiskalnice, g 20, 21. Potiskanje materiala. Predpisi za dvigala (1 i f t e). § 1, 2. Jašek, g 5. Vrata za pristop. Dvigala za malto. § 4. Kako se uravnava gibanje dvigala, g 5. Varnostne odredbe, g 6. Ujemalo za kabino, g 7. Brzina kabine. § 8. Ja¬ kost verige. § 9. Protivna utež. § 10 do 12. Mazanje. Signalni aparati, g 15. Označbe. § 14. Namestitev motorja. § 15. Posluževanje dvigala. § 16. Pregledo¬ vanje dvigala. Varnostni predpisi za pivovarne in tvornice slada. A. Tvor niče slada, (g 1). B. Var il niča. g 2. Postavljanje kadi za kuhanje 465 XXI. Pravilnik o varnostnih odredbah brozge. § 3. Aparati za mešanje brozge. § 4. Basen za grant. § 5 do 7. Prehodi. § 8, 9. Opreznostne od¬ redbe. C. Kletarstvo. § 10, 11. Uporabljanje zraka pod pritiskom. § 12. Lestve. § 13, 14. Skladanje sodov in kadi. § 15. Ventilacija. § 16. Dohodi h kadem. Č. Smol j en j e sodov. § 17 do 21. Uporaba smole. § 22. Smoljenje z razgreto paro ali vročim zrakom. § 23. Smoljenje z vetrilom ali žarečim železom. § 24 do 26. Količina smole. D. Strojno s m olj en j e. § 27. Peč za smoljenje. § 28 do 33. Opreznostne od¬ redbe pri strojnem smoljanju. Varnostne odredbe pri izdelovanju ali polnjenju mdneralnh voda, peni¬ ne in uporabljanju ogljikove kisline. § I. Prostori. § 2. Aparati. § 3. Največji dopustni pri¬ tisk v aparatu. § 4. Aparati, ki delujejo s plinome- rom. § 5. Aparati in posode za polnjenje. § 6, 7. Upo¬ rabljanje kisline. § 8, 9. Uporabljanje ogljikove kis¬ line. § 10, 11. Čistoča delovnih prostorov, pokositro- vanje posod in vodov. § 12, 13. Preizkušnje posod za mešanje. § 14, 15. Hranjenje sodavice. § 16. Kakovost ogljikove kisline. § 17. Uporabljanje žveplene kis¬ line. § 18. Posode za tekočo ogdjikovo kislino. § 19. Redukcijski ventil. § 20 do 23. Opreznostne odredbe pri polnjenju. (Po čl. 6 uredbe o proizvajali ju soda¬ vice z dne 28. februarja 1938, Sl. N. 54/XVII, veljajo glede vzdrževanja higiene in zaščitnih ukrepov v de¬ lovnih prostorih kakor tudi pri proizvajanju soda¬ vice čl. 137 do 151 pravilnika z dne 3. junija 1930 o bližjih določbah za izvrševanje zakona o nadzor¬ stvu nad ž.ivili ter predpisi gorenjega pravilnika). (Za nadaljnje predpise o obratni zaščiti gl. op. k § 1157 o. d. z.). 464 XXII. Rudarsko policijski predp Rudarsko policijski predpisi §§ 1—4 XXII. XXII. Obči rudarsko-policij skl predpisi 1 (v izvlečku) Prvo poglavje Obče določbe Namen im obveznost § 1. — Obči rudarsko-policijski predpisi vsebu¬ jejo predpise za varnost rudniških del, naprav in zgradb, za preprečevanje nevarnosti za življenje in zdravje zaposlenega osebja, za zaščito površine v interesu varnosti ljudi, imovine in javnega prometa ter za zaščito narodnogospodarskih interesov, ogro¬ ženih z rudniškimi deli. § 2. — Obči rudarsko-policijski predpisi se nana¬ šajo na vsa rudarska izsledovanja in rudnike ter z njimi zvezane obrate, ki spadajo pod rudarski za¬ kon, ter se morajo po njih ravnati vsi rudniški pod¬ jetniki, njihovi nameščenci in delavci. Rudniški podjetniki § 3. — Za rudniškega podjetnika se smatra rudo- sledec, rudarski upravičenec ter zakupnik in uživa¬ lec in njih zakoniti zastopnik (skrbnik, stečajni in prisilni upravnik ter poravnalni upravnik). Odgovorni tehnični upravnik § 4. — ( J ) Tehnični obrat vsakega rudniškega oz. topilniškega podjetja upravlja odgovorni upravnik. ( 2 ) Odgovorni tehnični upravnik je oseba, ki ji je poverjeno poslovodstvo samostojnih rudniških oz. to- pilniških obratov v vnaprej določenih mejah ter za i Sl. N. 215/LXIV popr. Sl. N. 224/LXVII, Sl. L. 511 ex 1939. 465 30 XXII. Rudarsko policijski predpisi dela prvenstveno odgovarja po rudarskih in ostalih zakonih in je potrjena s strani rudarskega oblastva. ( 3 ) Aiko obstoji rudniško oz. topilniško podjetje iz več samostojnih obratov, more rudarsko oblastvo po potrebi odrediti, da se postavijo posebni tehnični od¬ govorni upravniki. ( 4 ) Za odgovornega tehničnega upravnika se more postaviti, kdor dokaže, da je pridobil strokovno iz¬ obrazbo na rudarski ali topiilniški ali njim enaki vi¬ soki šoli oz. univerzi in da je prebil po končanem izpitu najmanj tri leta v ustrezni strokovni praksi, da je državljan kraljevine Jugoslavije, da obvlada državni uradni jeziik, da je zanesljiv in fizično spo¬ soben za določeno službo. ( 5 ) Pri manjših rudnikih, če obstoji manjša ne¬ varnost, more rudarsko oblastvo izpregledati zahtevo po višji strokovni izobrazbi in dovoliti, da se za od¬ govornega tehničnega upravnika postavi, .kdor je do¬ vršil samo nižjo rudarsko šolo, ako je z dotedanjim praktičnim delovanjem najmanj pet let nadzorne službe dokazal sposobnost za tehnično vršenje do- tičnih rudniških poslov. ( c ) Kadar izvršuje rudarski podjetnik na izsledo- valnih mestih podzemska dela, mora prijaviti rudar¬ skemu oblastvu osebo, odgovorno za vodstvo teh del. 1 aka dela morejo voditi po oceni rudarskega obla¬ stva tudi osebe z nižjo rudarsko šolo ali osebe z do¬ kazano praktično sposobnostjo. S 5. — P) Ako rudniški podjetnik ne postavi kvali- lificiranaga odgovornega tehničnega upravnika, ustavi rudarsko oblastvo delo, v nujnih primerih pa, ako zahtevajo to važni razlogi, postavi usposobljeno osebo na stroške rudniškega podjetnika. ( 2 ) Ako rudarsko oblastvo naknadno izve in ugo¬ tovi, da ogroža delo potrjenega odgovornega tehnič¬ nega upravnika varnost zaposlenega osebja in rudnika ali da ne ustreza pogojem po § 4, odredi, da se izmenja. § 6. — t 1 ) Ako je odgovorni tehnični upravnik odsoten za kratek čas, ga mora zastopati oseba z ustrezno strokovno izobrazbo. 466 88 5—9 XXII. ( 2 ) Ako je odgovorni tehnični upravnik odsoten dalj nego osem dni, mora to sporočiti rudarskemu oblastvu in označiti osebo, ki ga bo za časa odsot¬ nosti zastopala. Nadzorstveno osel) je § 7. — ( l ) Na vsakem rudniku morajo nadzirati rudiniško-tehnična in topil.niška dela samo tiste osebe, ki jim je priznana za to sposobnost. Rudniški pod¬ jetnik 'mora prijaviti te osebe rudarskemu oblastvu zaradi odobritve. (-) Za tehnično nadzorstveno osebje morejo biti postavljene samo tiste osebe, ki so po strokovni šol¬ ski izobrazbi ali v izjemnih primerih samo po doka¬ zani strokovni praksi usposobljene, da nadzirajo po¬ samezne vrste tehničnih del. (*) Nadzorstveno osebje je jamsko, zunanje a.li delovniš-ko ter se deli na glavnega nadzornika (ma¬ nipulanta), nadzornika in paznike. ( 4 ) Za glavnega nadzornika in nadzornika rudni¬ ške oz. topilniške stroke se more redoma postaviti samo, kdor je dovršil nižjo rudarsko oz. njej enako strokovno šolo ali kdor je uspešno opravil strokovni izpit, ki daje usposobljenost za vršenje nadzorniške službe. ( 5 ) Za jamskega paznika se more postaviti tudi tisti, ki zna citati, pisati in računati ter je bil naj¬ manj 5 let zaposlen v jami kot prvi kopač. Delavci tj 8. — R) Vsakega delavca je treba pred zaposlit- vio v rudniku zdravniško pregledati. (-) Delavec, ki ima bolezen ali telesno hibo, za¬ radi katere bi bilo ogToženo zdravje ali življenje njegovo ali drugih oseb ter osebe, ki se udajo pijan¬ čevanju, se ne smejo zaposlovati. S 9. — (r) Redoma ne sme biti nihče zaposlen pri takem delu, ki presega njegovo izobrazbo in delovno moč. ( 2 ) Delavci, ki še niso bili zaposleni na rudniku, se morajo poučiti o nevarnostih v jami, že zaposlene 467 30 ' XXII. Rudarsko policijski predpisi delavce pa je treba poučiti, kako morajo ravnati, kadar se jim poveri delo, ki je združeno s posebnimi nevarnostmi, in sicer še predno nastopijo delo. § 10. P) Kot pomožni kopač more biti zaposlen samo tisti delavec, ki je delal na delovnih krajih najmanj 3 leta. Kopač more postati delavec, ki je vršil najmanj 2 leti posle pomožnega kopača pod vodstvom samostojnega kopača. Prvi kopač na de¬ lovnem kraju more biti tisti kopač, ki je sposoben za samostojno vršenje kopaških poslov ter je opravil izpit pred upravnikom o rudarsko-policijiskih pred¬ pisih, ki se nanašajo na dolžnosti delovnih starešin v jami. ( 2 ) Vsaka izmena na delovnem kraju mora imeti svojega prvega kopača. ( 3 ) Delavci napredujejo po odredbah upravnika. Zaposlovanje žen in otrok § 11. — (’) Žene ne glede na starost in moški pod 18 let starosti se ne smejo zaposlovati niti pri noč¬ nem delu niti pri delu pod zemljo. ( 2 ) Ženski in moški mladoletniki od 16 do 18 let se smejo zaposlovati samo zunaj in za tako delo, ki ne škoduje njihovemu telesnemu zdravju. ( 3 ) Mladoletniki pod 16 leti se morejo zaposliti samo kot vajenci, otroci pod dopolnjenimi 14 leti se pa ne smejo zaposlovati pri nobenem delu. Stavke do nesreče § 12. — p) V primerih stavk ne smejo prekiniti dela tisti nameščenci i,n delavci, ki morajo vršiti nujno potrebna dela za ohranitev in varnost rudnika. ( 2 ) V primeru stavke ali nesreče se morajo zato. da se ohrani rudnik in preprečijo nevarnosti, na po¬ ziv pristojnega rudarskega oblastva in pod njegovim nadzorstvom brezpogojno dati na razpolago delavci ter nadzorstveno in strokovno osebje, ki ga ono določi. ( 3 ) Vsi nameščenci in delavci so dolžni delati pre- kočasno, ob nedeljah in praznikih, če gre za to, da 468 §§ to—H XXII. se obvaruje podjetje od nastalih ali grozečih kata¬ strof ali če to zahteva varnost življenja in imovine. ( 4 ) Vsak rudniški podjetnik je v primeru nesreče v sosednem rudniškem podjetju dolžan, priti na po¬ ziv soseda na pomoč z vsemi svojimi delovnimi moč¬ mi in tehničnimi sredstvi, v kolikor ne bi zaradi tega prišel v nevarnost njegov rudnik. Nesreče § 13. — Vsak primer v jami ali zunaj, ki je po¬ vzročil smrt ali težko telesno poškodbo ali pri ka¬ terem je bilo lahko poškodovanih več oseb, je treba takoj prijaviti pristojnemu rudarskemu oblastvu. § 14. — f 1 ) Vsak smrtni primer na rudniku ter tistega, v katerem je bilo več oseb težko poškodo¬ vanih, je treba takoj brzojavno ali telefonsko prija¬ viti rudarskemu oblastvu. Pri tem je treba navesti ime in priimek ponesrečenca, njegov poklic, kraj ter čas in vzrok nesreče. ( 2 ) Smrtne in težke nesreče je treba razen rudar¬ skemu oblastvu prijaviti na gorenji način tudi dr¬ žavnemu tožilstvu in občemu upravnemu oblastvu. § 15. — (*) Brzojavni ali telefonski prijavi smrt¬ nega ali težkega primera mora slediti najdal j v roku treh dni od dneva nesreče pismena prijava, ki mora obsegati ime in priimek ponesrečenca, njegov poklic, rojstni dan, datum in dan v tednu, uro in izmeno, kraj in način nesreče, zdravniško ugotovitev in pred¬ vidno trajanje zdravljenja težke poškodbe. Prijavo podpisuje odgovorni tehnični upravnik, ki obenem na kratko poroča o vzroku nesreče in navede priče in očividce nesreče. Prijavi je treba priložiti načrt kraja, kjer se je nesreča zgodila. Na enak način je treba prijaviti pismeno tudi vse težke primere ter tiste, ki sami na sebi z zdravniškega stališča niso težki, a je zdravljenje trajalo več nego 20 dni. Pismene prijave se dostavljajo razen rudarskemu oblastvu trudi državnemu tožilstvu neposredno ali preko sodnih ali občih upravnih oblastev po zahtevi državnega tožilstva. 469 XXII. Rudarsko policijski predpisi ( 2 ) Po končanem zdravljenju težko ponesrečenih se prijavi rudarskemu oblastvu dan ozdravljenja in zdravniška ugotovitev o morebitnih posledicah zn delovno sposobnost ponesrečenca. Ako ponesrečenec medtem umre, je treba o tem obvestiti rudarsko oblastvo. § 16. — Na kraju, kjer se je zgodila smrtna ali težka nezgoda, se ne sme do preiskave nesreče, ven¬ dar pa najdalj 5 dni od dneva nesreče, brez dovo¬ ljenja rudarskega oblastva niič izpremeniti, razen da se odstrani ponesrečenec ter ob nujni potrebi zava¬ ruje kraj ali v primeru znatne ovire v obratovanju. § 17. — Lahke nesreče se prijavljajo rudarskemu oblastvu mesečno z navedbo podatkov kakor za težke poškodbe, vendar se ne navajajo očividci in priče niti se ne polagajo načrti. Začetek in ustavitev dela § 18. — P) Vsako izsledovanje s podzemskimi deli ter začetek dela na rudniku je treba takoj prijaviti pristojnemu rudarskemu oblastvu. ( 2 j Ako namerava rudniški podjetnik .zmanjšati ali ustaviti delo na zunanjem kopu ali v jami za dalj kot 15 dni, mora to najmanj 15 dni prej prija¬ viti rudarskemu oblastvu. Ako se delo ustavi ali skrči zaradi nepredvidenih dogodkov, se mora to prijaviti najkasneje v 3 dneh po ustavitvi oz. skr¬ čenju. ( 3 ) Pred vsako nameravano začasno ali trajno ustavitvijo dela je treba izmeriti opuščene prostore in izpopolniti načrte. Gradba zgradb in naprav § 19. — j 1 ) Za gradbo zgradb in naprav in njih uporabo je treba imeti dovolitev pristojnih oblastev. ( 2 ) Prošnje za odobritev zgradb in naprav, za ka¬ tere niso pristojna rudarska oblastva, se vlagajo po¬ tom njih pristojnemu občemu upravnemu oblastvu. ( 3 ) Prošnje za odobritev zgradb in naprav, za katere je pristojno rudarsko oblastvo, morajo vse- 470 §§ — 21 XXII. bovati točen popis zgradb in naprav z načrti in sta¬ tičnimi računi v dveh izvodih. Rudarsko oblastvo more po potrebi zahtevati tudi več izvodov. ( 4 ) Vsaka premestitev strojnih naprav, ki jih je odobrilo rudarsko oblastvo, se mora prijaviti temu oblastvu s prilogo najbližjega položaja novega mesta, kamor se postavijo. Rudarsko oblastvo opravi po potrebi ogled na mestu samem. Od te prijavne dolž¬ nosti so izvzeti manjši pnevmatični stroji. Načrti dela § 20. — i 1 ) Rudniški podjetnik je dolžan prido¬ bivati rudo na način, ki ustreza sodobni rudniški tehniki ter na temelju v naprej določenega delov¬ nega načrta. ( 2 ) Temeljni delovni načrt je treba predložiti ru¬ darskemu oblastvu preden se rudnik odpre, letni delovni načrt pa pred začetkom leta. Temeljni načrt odobrava rudarsko oblastvo, na letni načrt pa da po potrebi pripombe oz. ga izpremeni. Odgovornost za izvrševanje predpisov § 21. — t 1 ) Tehnični upravnik kakor tudi tehnično nadzorstveno osebje so odgovorni v mejah dodelje¬ nega jim področja za to, da se izvršujejo določbe teh predpisov in naredbe rudarskih oblastev ter da se strokovno vodi in nadzira vse delo v dodeljenem jim področju. ( 3 ) Rudniški podjetnik ali sploh oseba, nadrejena odgovornemu tehničnemu upravniku ali tehničnemu nadzorstvenemu osebju je soodgovorna, v kolikor je posegala v obrat rudnika s svojimi odredbami ali v kolikor je s svojimi dejanji ali opustitvami one¬ mogočila oz. otežila tehničnemu upravniku ali nad¬ zorstvenemu osebju, da se izpolnijo določbe teh pred¬ pisov ali naredbe rudarskih oblasti. ( 3 ) Vsak delavec je odgovoren za svoje delo. Prvi kopači in vodje delovnih skupin odgovarjajo za stro¬ kovno in varno delo pri delih, ki so jim poverjena. +71 XXII. Rudarsko policijski predpisi Nadzorstvo rudarskega oblastva § 22. — O Izvrševanje rudarsko-policijskih pred¬ pisov in naredb nadzirajo rudarska oblastva, ki po¬ šiljajo v ta namen po uradni dolžnosti občasno svoje organe zaradi pregledovanja izsledovalnih del in rudnikov. ( 2 ) O priliki tega nadziranja morajo odgovorne tehnične osebe dajati organom rudarskega oblastva vsa potrebna obvestila o delu podjetja, in sicer o stvareh, ki spadajo pod nadzorstvo rudarskega ob¬ lastva. § 23. — l 1 ) Ako se pri izsledovanju ali v rudniku zgodi primer, ki bi izzval težke motnje v delu ali zaradi katerega grozi nevarnost za varnost oseb ali imovine, mora rudniški podjetnik oz. njegov teh¬ nični upravnik o tem takoj obvestiti rudarsko oblastvo. ( 2 ) Takoj, ko izve ali opazi rudarsko oblastvo, da je kaj storjeno proti rudarsko-policijskim pred¬ pisom glede varnosti oseb ali imovine ali pa kaj opuščeno, da se stori, odredi tudi samo način, kako naj se odstrani nepravilnost ali nevarnost. V pri¬ merih, ki ne dovoljujejo odlašanja, more organ ru¬ darskega oblastva na licu mesta določiti neobhodno potrebne varnostne ukrepe in zaukazati njih iz¬ vršitev. § 24 . — Varnostni ukrepi, ki jih odredi rudarsko oblastvo, se naznanijo podjetniku oz. njegovemu po¬ oblaščencu ali odgovornemu tehničnemu upravniku pismeno ter jih mora poslednji vpisati v nadzorno knjigo. § 25. — Na vsakem rudniku se vodi nadzorna knjiga o pregledu rudniških del. V to knjigo se vpi¬ sujejo odredbe rudarskih oblastev, ki se tičejo do- tičnega rudnika, ter odredbe odposlanca rudarskega oblastva v primerih, ki ne dovoljujejo odlašanja ali pa so izdane v soglasju z odgovornim upravnikom. Naredbe odgovornega upravnika se vpisujejo v knji- 472 §§ 22—25, §§ 5-11—542 XXII. go, v kolikor se tičejo varnosti ljudi in imovine. Ako obstoji na rudniku več jam in dnevnih kopov s posebnimi odgovornimi upravniki, se vodi nadzorna knjiga na vsakem izmed teh obratov. II. poglavje. Delo na površini (§§ 26 do 55). 111. po¬ glavje. Delo v jami (§§ 56 do 77). IV. poglavje. Pre¬ voz in izvoz (§§ 78 do 144). V. poglavje. Vožnja oseb in materiala v aknah (§§ 145 do 222). VI. poglavje. Kretanje ljudi v jami (§§ 223 do 241). VIL poglavje. Razsvetljava (§§ 242 do 278), VIII. poglavje. Razstre¬ lilo, ravnanje in delo z razstrelilom (§§ 279 do 359). IX. poglavje. Zračenje in nevarnosti jamskega zraka (§§ 360 do 447). X. poglavje. Reševanje, prva pomoč in higiena (§§ 448 do 481). XI. poglavje. Stroji in na¬ prave (§§ 482 do 517). XII. poglavje. Rudniški načrti in merjenja (§§ 518 do 540). XIII. poglavje Končne določbe Skrb za zdravje in življenje delavcev § 541. — Dolžnost odgovornega tehničnega uprav¬ nika in nadzorstvenega osebja je, da skrbi za zava¬ rovanje zdravja in življenja poverjenih jim delav¬ cev ne samo po teh predpisih, marveč da se sploh po stanju sodobne tehnike trudi, preprečiti vsako nevarnost za zdravje in življenje delavcev. Spoznavanje delavcev s predpisi § 542. — R) Vsak rudniški podjetnik je dolžan poskrbeti, da se delavci na smotren način seznanijo s temi predpisi, v kolikor se tičejo izvrševanja z njihove strani. ( 2 ) Podjetja, ki jim naloži rudarsko oblastvo, so dolžna v danem roku izdelati v skladu s temi pred¬ pisi navodila za delavce in jih predložiti rudarskemu oblastvu v odobritev. 473 XXII. Rudarsko policijski predpisi §§ 543—547 Izpremembe občih predpisov in spe¬ cialni predpisi § 543. — Samo višje rudarsko oblastvo more izpre- min jati obče predpise ali dovoljevati izjeme, razen v kolikor to ni dovoljeno rudarskim oblastvom prve stopnje. § 544. •—• Rudarska oblastva morejo izdati za po¬ samezne rudnike in panoge rudniških obratov po¬ sebne varnostne predpise. Rudarsko oblastvo § 545. — Kjer koli se v teh predpisih omenja ru¬ darsko oblastvo, se nanaša to na rudarsko oblastvo prve stopnje (rudarsko glavarstvo). K a z n o v a n j e § 546. — Kdor se pregreši proti občim rudarsk - policijskim predpisom, .kakor tudi proti specialnim predpisom in odredbam rudarskega oblastva, se ka¬ znuje po določbah rudarskega zakona. Kdaj stopijo ti predpisi v veljavo § 547. — (*) Ti predpisi stopijo v življenje z dnem objave v „Službenih Novinah“, obvezno moč pa do¬ bijo 1. januarja 1939. ( 2 ) Ko stopijo v veljavo ti obči rudarsko-policijski predpisi, prenehajo veljati vsi prejšnji obči rudar- skenpolicijski predpisi. Specialni rudarsko-policijski predpisi se morajo prilagoditi tem predpisom v roku enega leta od dne njihove objave v »Službenih No¬ vi nah“. V Beogradu 15. avgusta 1938. 4?4 XXIII. Uredba o zaposlovanju tujih državljanov Uredba o zaposlov. tujih državljanov Čl. 1 — 2 XXIII. XXIII. Uredba o zaposlovanju tujih državljanov 1 Čl. 1. — Tuji državljani, ki dajejo svojo telesno ali umsko moč ali usluge v službo tretjih oseb za nagrado ali brezplačno ali zaradi izučevanja ali ki opravljajo kako samostojno delo, za katero ni treba pooblastitve oz. dovolitve po zakonu o ob rtih ali kakem drugem zakonskem predpisu, se zaposlujejo po predpisih te uredbe. V spornih primerili, ali spada neka zaposlitev tujih državljanov pod pred¬ pise te uredbe, odloča minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju prizadetih mi¬ nistrov. Čl. ž. — f 1 ) Noben tuji državljan, na katerega se nanašajo predpisi te uredbe, ne sme biti zaposlen niti opravljati kako samostojno delo v sm. čl. 1 te uredbe, preden se ne izda dovolitev za njegovo zaposlovanje po tej uredbi. ( 2 ) Predpisi te uredbe se ne nanašajo na tele tuje državljane: 1. na znanstvenike, književnike, igralce in druge umetnike (slikarje, glasbenike, pevce in pod.), ki prihajajo v našo državo posamič ali v skupinah v druge namene, ne pa zaradii zaposlitve; 2. na športnike, ki prihajajo kot člani ali pred¬ stavniki tujih športnih društev in združb zaradi pri¬ rejanja športnih tekem ali samo zaradi sodelovanja pri njih; 3. na dopisnike tujih listov in tujih novinarskih agencij; 1 Sl. N. 86/XXII, Sl. L. 263. 475 XXIII. Uredba o zaposlov. tujih državljanov 4. na služinčad in šoferje, ki so zaposleni -pri tu¬ jih konzularnih predstavništvih; 5. na služinčad in šoferje, ki so zaposlenih pri tujih državljanih, ki prihajajo v našo državo kot turisti, in to samo za čas, dokler so pri teh turistih za¬ posleni; 6. na dijake in študente, če si ne služijo tukaj sredstev za svoje vzdrževanje; 7. na trgovske potnike tujih podjetij, ki oprav¬ ljajo svoje posle v naši državi po določbah trgovin¬ skih pogodb. ( 3 ) Glede ureditve zaposlovanja ali dela tujih dr¬ žavljanov iz odst. ( 2 ) tega člena veljajo še nadalje obstoječi predpisi, kaikor tudi predpisi, ki jih o tem izdajo posamezna pristojna ministrstva. Čl. 3. — ( x ) Za dovolitev se prosi s posebno proš¬ njo za vsakega tujega državljana. ( 2 ) Prošnjo vloži: 1. službodavec v primerih pod točkami 1, 2 in 7 člena 4 te uredbe in v primerih, ko je predpisano s posebnim pravilnikom v sm. t. 6 čl. 4 te uredbe; 2. prizadeti tuji državljan v vseh ostalih primerih. ( 3 ) Službodavec po tej uredbi je vsaka fizična ali pravna, domača ali tuja oseba, ki na kakršen koli način ukorišča delo m usluge tretje osebe proti na¬ gradi. ne glede na vrsto in velikost nagrade ali pa brezplačno. Čl. 4. — Za dovolitev se sme prositi: t. za kvalificirano delavsko osebje, ki ima posebno strokovno izobrazbo in prakso, kolikor to dopušča stanje domačega delovnega trga, oziraje se na važ¬ nost gospodarskega dela tujega državljana za napre¬ dek domačega gospodarstva in strokovno izpopolnitev domačih delavcev; 2. za kvalificirano delavsko osebje, ki je neob- hodno potrebno za montiranje ali popravilo special¬ nih strojev, izdelanih ali dobavljenih od podjetij v inozemstvu; 476 Členi 3—5 XXIII. 3. za tuje državljane, ki opravljajo kako samo¬ stojno delo, za katero ni treba pooblastitve oz. dovo¬ litve po zakonu o obrtih ali kakem drugem zakon¬ skem predpisu, kolikor se pokaže potreba za tako delo in kolikor to dopušča stanje domačega delov¬ nega trga; 4. za tuje državljane jugoslovanske narodnosti; 5. za tuje državljane, ki so rojeni in vzgojeni v naši državi ali ki so prisil pred dnem 14. junija 1932, če do uveljavitve te uredbe niso odšli v enem kole¬ darskem letu z ozemlja naše države za več ko tri mesece brez presledka: 6. za tuje državljane, za katere predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu s prizadetimi ministri s posebnimi pravilniki ali na¬ vodili pogoje, po katerih se jim sme dati taka do¬ volitev, in 7. če obstoji posebna potreba, da se zaposli tuji državljan kot poverjenik tujega kapitala, vloženega pri podjetjih v inaši državi v produktivne namene, kar oceni minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju prizadetih ministrov. Čl. 5. — ( x ) Dovolitev se sme dati: 1. Za določen čas in velja samo za čas, ki je v dovolilu označen i:n ki ne sme biti daljši od. enega leta. Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme na obrazloženo zahtevo kakega državnega ob- lastva dati dovolitev za zaposlitev tudi za čas, daljši od leta dni, če je to v javno korist; 2. za nedoločen čas in velja do preklica s strani prvostopnega ali drugostopnega oblastva. Dovolitev se sme dati samo osebam, označenim v t. 4, 5 in 6 čl. 4 in odst. ( 2 ) čl. 28 te uredbe. ( 2 ) Tuji državljan, ki se mu izda dovolitev za ne¬ določen čas, mora predložiti vsako leto v mesecu maju dovolilo krajevnemu policijskemu oblastvu prve stopnje, da se preizkusi, ali veljajo še nadalje raz¬ logi. zaradi katerih je bilo izdano. Če se ugotovi, da teli razlogov ni več, morajo oblastva, ki vrše pre¬ izkus, obvestiti o tem tisto oblastvo, ki je izdalo do- 477 XXIII. Uredba o zaposlov. tujih državljanov volitev za nedoločen čas, da izda potrebno odločbo o tem, ali ostane ta dovolitev še nadalje v veljavi. Če veljajo taki razlogi še dalje, potrdi dovolitev za naslednje leto, in sicer po predpisih člena 23 te uredbe, ter obvesti o tem obiastvo, ki je dovolitev izdalo. Čl. 6. — U) Tuji državljan sme biti zaposlen samo tisti čas, v tistem svojstvu, pri tistem delu, pri tistem podjetju in v tistem okolišu, ki so označeni v dovolilu. (-) Rodbinski člani tujega državljana se na osnovi dovolitve, dane za njegovo zaposlitev, ne smejo za¬ poslovati. Čl. 7. — Ob stavki ali izporu v takem podjetju se službodavcu ne izda dovolitev za zaposlovanje tujih državljanov, dokler se spor ne konča. Kljub temu sme minister za socialno politiko in narodno zdravje tudi v takem primeru odobriti zaposlovanje tujih državljanov ,če je to v javno korist. Čl. 8. — i 1 ) Po tej uredbi pristojna oblastva so: 1. ban oz. upravnik mesta Beograda v območju uprave mesta Beograda (oddelek za socialno poli¬ tiko in narodno zdravje) kot prvostopno obiastvo; 2. minister za socialno politiko in narodno zdravje kot drugostopno obiastvo. (-) V pristojnost prvostopnega oblastva spada, da daje prve dovolitve za določen čas z veljavnostjo do največ enega leta dnii, računaje skupni čas za¬ poslitve na ozemlju naše države, za zaposlovanje tu- jih državljanov, omenjenih v točkah 1, 2, 3, 1. 5 in (> člena 4 te uredbe; podaljšuje dovolitve za spredaj naštete tuje državljane za nadaljnje roke do leta dni; daje dovolitve za nedoločen čas po posebnih pravilnikih in navodilih; izreka kazni za kršitve predpisov te uredbe in opravlja vse ostale posle, ki so mu odrejeni s predpisi te uredbe, pravilniki za njeno uporabo, navodili ali naredhami ministra za socialno politiko in narodno zdravje. 478 Členi 6—9 XXIII. (*) V pristojnost drugostopnega oblastva spada, da: daje in podaljšuje dovolitve za zaposlovanje tujih dr¬ žavljanov, katerih delokrog se razteza na območje več nego enega -prvostopnega oblastva; za .pover jenike tujega kapitala v sm. t. 7 čl. 4- te uredbe; daje do¬ volitve za nedoločen čas za zaposlovanje tujih dr¬ žavljanov, omenjenih v t. 4, 5 in 6 čl. 4 te uredbe, kolikor bi tega minister za socialno politiko dn na¬ rodno zdravje s posebnimi pravilniki in navodili ne prenesel v pristojnost prvostopnega oblastva; rešuje pritožbe zoper odločbe ali razsodbe prvostopnih ob- lasitev kakor tudi vsa ostala vprašanja po tej uredbi, ki se ne od kažejo v pristojnost prvostopnega oblastva.. (■*) Prvostopna oblastva morajo pošiljati ministru za socialno politiko in narodno zdravje v prepisu vse svoje odločbe, s katerimi izdajajo, zavračajo ali raz¬ veljavljajo dovolitve, obenem s poročilom o zbranih podatkih (referatom), spiskom podatkov o tujem dr¬ žavljanu in njegovem službodavcu, če je službodavec prosil za dovolitev. ( 5 ) Odločbe ministra za socialno politiko in na¬ rodno zdravje glede zaposlovanja tujih državljanov so izvršne. Čl. 9. — ( x ) Dovolitve se izdajajo s pogojem, da za¬ posluje službodavec, kjer koli je to mogoče, poleg tujih državljanov vsaj enako število naših državlja¬ nov ustrezajoče stroke zaradi specializacije in uspo¬ sobitve v isti vrsti posla, oz. da jim omogoča usposo¬ bitev v tej stroki posla za določen čas na kak drag -primeren način, ki ga določi po tej uredbi pristojno oblastv-o. ( 2 ) Podaljšava dovolitve zavisi od občih pogojev za izdajo dovolitev, od izpolnitve pogojev, po katerih je izdana, od izpolnitve predpisov te uredbe, od važ¬ nosti gospodarskega dela tujega državljana za napre¬ dek domačega gospodarstva in strokovno izpopolnitev domačih delavcev kakor tudi od stanja na domačem delovnem trgu. ( 3 ) V prošnji za podaljšavo dovolitve je treba jasno utemeljiti potrebo nadaljnje zaposlitve tujega državljana in navesti vse dokaze, s katerimi se taka 479 XXIII. Uredba o zaposlov. tujih državljanov potreba ugotavlja. Ta prošnja se mora vložiti pri prvostopnem oblastvu, pristojnem po tej uredbi, naj¬ kasneje mesec dni pred iztekom roka veljajoče do¬ volitve; drugače se sme zaprošena podaljšava zavrniti ne glede na to, ali je potreba za tako zaposlitev. Člen 10. —- l 1 ) Prošnja za dovolitev zaposlovanja tujega državljana po čl. 5 te uredbe se pošlje s po¬ trebnimi prilogami pristojnemu prvostopnemu obla¬ stvu, ne glede na to, ali gre za prvo zaposlitev ali pa za podaljšavo roka prejšnje dovolitve. ( 2 ) Službodavec mora v svoji prošnji navesti; oseb¬ ne podatke tujega državljana (dan, mesec, leto in kraj rojstva, državljanstvo, narodnost, poklic, stro¬ kovno izobrazbo, prakso in pod.); v katerem svojstvu in za kateri čas ga želi zaposliti; kdo je dotlej oprav¬ ljal ra posel; odklej ga zaposluje; številčno stanje domačih in tujih delavcev v svojem podjetju in dru¬ ge podatke, ki jih predpiše ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za vse ali posamezne po¬ klicne vrste. Če službodavec ne bi mogel navesti vseh potrebnih osebnih podatkov o tujem državljanu, ki ga želi dovesti iz inozemstva, mora takoj v prošnji navesti državljanstvo in narodnost tujega državljana. V tem primeru se sme dati samo začasna dovolitev, ki prestane veljati po izteku 10 dni po zaposlitvi iz inozemstva dovedenega tujega državljana, če ne spo¬ roči službodavec v tem roku pismeno pristojnemu prvostopnemu oblastvu vseh ostalih podatkov in ne vroči potrebnih prilog. ( 3 ) Službodavec mora priložiti prošnji: a) za zaposlovanje tujega državljana po t. 1 čl. 4 te uredbe; 1. poročilo in mnenje pristojne javne borze dela. ali je na ozemlju njenega območja kaj domačih de¬ lavcev iste vrste brez posla in ali je treba dovoliti, da se tuji državljan dovede oz. zaposli; 2. v dveh izvodih izpolnjeni spisek podatkov o tu¬ jem državljanu in njegovem službodavcu in spisek tujih državljanov, zaposlenih pri istem službodavcu, po obrazcih, ki jih predpiše minister za socialno po¬ litiko in narodno zdravje, in sicer potem, ko jih 480 Člen 10 XXIII. predhodno overi pri pristojnem krajevnem državnem policijskem oblastvu, kjer pa tega ni, pri občem upravnem oblastvu prve stopinje, ki obdrži ob ove¬ rovitvi tretji izvod zase; 3. dokaze o strokovni izobrazbi in praksi tujega državljana; 4. dve naj novejši fotografiji tujega državljana, ki se laliko predložita tudi 'kasneje, če tujega držav¬ ljana ob času vložitve prošnje še ni v naši državi; 5. potrdilo prizadetih oblastev o potrebi zaposlo¬ vanja tujega državljana, kolikor je to predpisano ali se še predpiše. b) za zaposlovanje tujega državljana po t. 2, čl. 4 te uredbe: 1. verodostojne dokaze o izvršeni nabavi specialnih strojev v inozemstvu, oz. o neobhodni potrebi po¬ pravila takih strojev; 2. v 10 dneh po prihodu in zaposlitvi tujega dr¬ žavljana vse priloge, označene v t. 2 in 4 pod a) odst. ( 3 ) tega člena. Sicer prestane začasna dovolitev veljati; c) za poverjenika tujega kapitala v sm. t. 7. čl. 4 te uredbe razen prilog, označenih v t. 2, 3, 4 in 5 pod a) odst. ( 3 ) tega člena tudi še dokaze o vrsti in velikosti tujega in domačega kapitala, vloženega v prizadeto podjetje v naši državi, kakor tudi druge dokaze o potrebi, da se imenuje tuji državljan za poverjenika, kolikor je to -predpisano ali se še pred¬ piše. ( 4 ) Tuji državljan, ki želi delati na račun več služ- bodavcev v sm. t. 3 čl. 4 te uredbe, mora priložiti prošnji vse priloge, označene pod a) odst. ( 3 ) tega člena. ( 5 ) Tuji državljan, ki se želi zaposliti po t. 4, 5 in •6 čl. 4 te uredbe, mora priložiti prošnji vse priloge, označene v t. 2, 4 in 5 pod a) odst. ( 3 ) tega člena ka¬ kor tudi dokaze, da izpolnjuje pogoje za pridobitev dovolitve v sm. pravilnikov za uporabo te uredbe, navodil in naredb ministra za socialno politiko in narodno zdravje. 481 31 XXIII. Uredba o zaposlov. tujih državljanov Čl. 11. — Če je kaj naših državljanov ustrezne poklicne vrste nezaposlenih, mora pristojna delavska zbornica oz. prizadeta poklicna zbornica (inženirska, leka.rnarska in pod.) ali druga strokovna delavska (nameščenska) ustanova ali organizacija, ki vodi evi¬ denco o svojih brezposelnih članih, obvestiti o tem pristojno javno borzo dela in navesti v svojih poro¬ čilih poleg njihovih osebnih podatkov tudi še njih strokovno izobrazbo in prakso, bivališče in natanč¬ nejši naslov. Javna borza dela mora napotiti službo- davca tja, kjer lahko dobi ustrezno delovno moč, oz. mora to navesti v svojih poročilih in mnenjih, ki jih daje po predpisu čl. 12 te uredbe. Čl. 12. — ( 1 ) Na prošnjo prizadete osebe mora dati javna borza dela na temelju poročil ustanov in organizacij, omenjenih v prednjem členu, kakor tudi po podatkih, ki jih ima sama, prosilcu svoje poročilo in mnenje najkasneje v 15 dneh od dne .prejema prošnje. Drugače sme prizadeta oseba priložiti svoji prošnji potrdilo pristojne javne borze dela ali poštno potrdilo o tem, kdaj se je obrnila do nje s prošnjo za poročilo in mnenje, in označiti v prošnji, da ju v določenem roku ni dobila. V tem primeru sme pri¬ stojno oblastvo tudi brez tega izdati odločbo, ko je prednje predhodno preizkusilo. ( 2 ) Javna borza dela oddaja svoje poročilo in mnenje po plačilu takse po tar. post. 3. in 4. zakona o taksah. Čl. 13. — f 1 ) Na zahtevo prizadetega službodavca in na predlog odbora za tuje delavce sme ban oz. upravnik mesta Beograda odrediti, maj opravi inšpek¬ tor dela ali komisija na kraju samem ogied in pre¬ izkusi potrebo zaposlovanja tujega osebja pri tem delodajalcu. ( 2 ) Povračilo potnih stroškov inšpektorja dela oz. članov komisije obremenja službodavca in ise pobira po uredbi o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev, ki jih izvrše v korist in ob stroških privatne stranke in na njeno zahtevo, z dne 29. marca 1929, št. 25.190 in njenih izpremem- bah in dopolnitvah. 482 Členi II—16 XXIII. Čl. 14. — ( J ) Pred zaposlitvijo tujega državljana, ki prihaja na osnovi redne dovolitve neposredno iz inozemstva, mora skleniti službodavec z njim po¬ godbo, s katero mu zagotovi vsaj tiste delovne po¬ goje, kakor domačini državljanom iste stroke in spo¬ sobnosti. in natančno navesti njegove prejemke ka¬ kor tudi, koliko mu gre za potne stroške za njegov povratek, ko se po izteku zaposlitve vrne domov'. ( 2 ) Službodavec mora tako pogodbo potrditi naj¬ kasneje v 15 dneh potem, ko vstopi tuji državljan v delo, v treh izvodih pri pristojnem državnem policij¬ skem oblastvu; en izvod obdrži zase, enega izroči tu¬ jemu državljanu, enega pa pošlje po tej uredbi pri¬ stojnemu prvostopnemu ctblastvu. Čl. 15. — Službodavec, ki zaposluje tuje držav¬ ljane je dolžan: 1. voditi register po predpisanem obrazcu, kamor vpisuje vse potrebne podatke glede tujih državlja¬ nov, ki jih zaposluje, razen glede tistih, ki imajo dovolitev po točki 5. člena 4 te uredbe; 2. prijaviti tujega državljana, ki ima osebno do¬ volitev po točkah 5 in 6 člena 4 te uredbe, v 10 dneh po zaposlitvi prvostopnemu oblastvu, ki je dovolitev izdalo; 5. obvestiti v 10 dneh po prestanku zaposlitve tu¬ jega državljana o tem pismeno pristojno krajevno državno policijsko oblastvo, če pa takega ni, obče upravno oblastvo prve stopnje in po tej uredbi pri¬ stojno prvostopno oblastvo. Čl. 16. — p) Pri vsakem prvostopnem oblastvu po tej uredbi se osnuje poseben odbor za tuje delavce, ki oddaja mnenje banu oz. upravniku mesta Beogra¬ da o vseh vloženih prošnjah in pritožbah, -da se dobi dovolitev za zaposlovanje tujih državljanov, ter o ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na zaposlovanje tu¬ jih državljanov v njih okolišu. Ta odbor sestavljajo: šef odseka za socialno politiko, referent inšpekcije dela in po en predstavnik upravnega oddelka in od¬ delka za industrijo, obit in trgovino pri vsaki banski upravi oz. ustreznih oddelkov uprave mesta Beograda. 4S5 81* XXIII. Uredba o zaposlov. tujih državljanov ( 2 ) Mnenje odbora za bana oz. upravnika mesta Beograda ni obvezno. Čl. 17. — f 1 ) Dovolitev izdana delodajalcu, preneha veljati: 1. po izteku določenega roka; 2. s prestankom shižbodavčevega poslovanja: 3. s prestankom službenega razmerja. ( 2 ) Dovolitev, dana tujemu državljanu, preneha veljati: 1. če se ne ravna po predpisih odst. ( 2 ) člena 5 te uredbe; 2. po izteku določenega roka: 5. v 50 dneh od dne priobčitve odločbe, s katero se je dovolitev za neodrejen čas preklicala: -k če odide tuji državljan z ozemlja naše države za več ko tri mesece v enem koledarskem letu, a tega odhoda in razlogov zanj pred odhodom iz države ne prijavi pismeno pristojnemu oblastvu, ki mu je dovolitev izdalo, niti svojega povratka v našo državo ne prijavi istemu oblastvu v 10 dneh po svojem povratku. Člen 18. — l 1 ) Dovolitev se razveljavi: 1. če se zaposluje tuji državljan zoper člen 6 te uredbe; 2. če je prestal razlog, zbog katerega se mu je do¬ volitev izdala; 3. če delodajalec oz. tuji državljan, ki dobi osebno dovolitev, ne plača takse, določene v členu 25 te uredbe. ( 2 ) Dovolitev se more razveljaviti: 1. če se ne izpolnijo v določenem roku pogoji, na katere je vezana veljavnost dane dovolitve; 2. če se dajo v prošnji ali spisku podatkov o tujem državljanu oz. o službodavcu netočni podatki; 3. če ne sklene delodajalec v predpisanem roku pogodbe s tujim državljanom, ki prihaja neposredno iz inozemstva; 4 če zlorablja tuji državljan gostoljubnost naše države; Členi 17—21 XXIII. 5. v ostalih primerih kršitve predpisov te uredbe, pravilnikov in navodil, izdanih na osnovi te uredbe, in sicer ne glede na to, ali se je izrekla denarna ka¬ zen ali ne. Člen 19. — I 1 ) Inšpektorji dela ali organi policij¬ skega oblastva oz. organi občega upravnega oblastva prve stopnje morajo zapisniško ugotoviti in o tem takoj obvestiti po tej uredbi pristojno prvostopno oblastvo zaradi nadaljnjega postopka, če ugotovijo: 1. da so tuji državljani zaposleni brez dovolitve oz. po prestanlcu veljavnosti dovolitve ali zoper pred¬ pis člena 6. te uredbe; 2. da niso izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bila dovolitev dana; 5. da službodavec, kti zaposluje tuje državljane, ne vodi o njih registra; da ni izpolnil svojih dolž¬ nosti in obveznosti po tej uredbi glede zaposlovanja tujih državljanov ali da ni sklenil delovne pogodbe s tujim državljanom v smislu člena 14- te uredbe. ( 2 ) Pristojna krajevna državna policijska oblast¬ va, kjer pa takih ni, obča upravna oblastva prve stopnje morajo skrbeti za to, da se tuji državljani ne zaposlujejo brez dovolitve po tej uredbi. Čl. 20. — f 1 ) Zoper vse odločbe ali razsodbe prvo¬ stopnih oblastev sme vložiti prizadeta stranka v 15 dneh po priobčdtvi pritožbo na ministra za socialno politiko in narodno zdravje po oblastvu, ki je izdalo izpodbijano odločbo oz. razsodbo; vendar se sme pri¬ tožba zoper odrejeno višino takse vložiti samo, če je vsa taksa že plačana. ( 2 ) Pritožba ne ustavlja izvršitve odločbe oz. raz¬ sodbe, če po tej uredbi pristojno prvostopno obla¬ stvo ne odredi drugače. Čl. 21. — P) Službodavec, ki zaposluje tujega dr¬ žavljana zoper predpise odst. (’) člena 2 in odst. F) člena 6 te uredbe, se kaznuje v denarju od 100 do 10.000 dinarjev. 485 XXIII. Uredba o zapeslov. tujih državljanov ( 2 ) Službodavec, ki krši predpise členov 14- in 15 in točk 2 in 3 odst. ( 2 ) člena 18 te uredbe, se kaznuje v denarju od 100 do 5000 dinarjev, neglede na to, ali se je dovolitev za zaposlovanje tujega državljana razveljavila ali je bila zavrnjena. (-) Službodavec se kaznuje s posebno razsodbo za vsakega tujega državljana, ki ga zaposluje zoper predpise te uredbe. ( 4 ) Tuji državljan, ki se zaposli zoper predpise odst. f 1 ) člena 2. odst. (*) člena 6, točk 2 in 3 odst. ( 2 ) člena 1" in točk 2 in 5 odst. ( 2 ) člena 18 te uredbe, se kaznuje v denarju od 100 do 3000 dinarjev. Razen tega se mu lahko prepove vsako nadaljnje zaposlo¬ vanje na ozemlju kraljevine Jugoslavije. ( 5 ) Kdor prekrši ostale predpise te uredbe, pravil¬ nikov i'n navodil, izdanih na osnovi te uredbe, se kaznuje v denarju od 1CK) do 3000 dinarjev. ( 6 ) Vse denarne kazni izrekajo po tej uredbi pri¬ stojna prvostopna oblastva. ( 7 ) Vse denarne kazni, izrečene po tej uredbi, sc stekajo v sklad za neposredno podpiranje nezaposle¬ nih delavcev, ki je naložen pri Državni hipotekarni banki. ( 8 ) Minister za socialno politiko ,in narodno zdravje predpiše način, kako je pošiljati denar, dobljen od izrečenih kazni po tej uredbi, v sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. (°) Dohodke od teh kazni sme uporabljati minister za socialno politiko in narodno zdravje tudi za po¬ krivanje izdatkov zaradi vodiitve kartoteke, stati¬ stične službe, okrepitve kontrole nad tujci in zaradi ostalih upravnih stroškov (dopolnitev v t. 17 § 88 fin. zakona za 1. 1937/38). Cl. 22. — Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme po pokazani potrebi in po zaslišanju prizadetih ministrov: 1. predpisati, v katerem številčnem razmerju proti zaposlenim domačim delavcem in nameščencem se smejo pri kakem službodavcu zaposlovati tuji dr¬ žavljani; 486 Člena 22—27 XXIII. 2. omejiti ali popolnoma prepovedati zaposlovanje oz. delio tujih državljanov v posameznih krajih ali pokrajinah naše države oz. za posamezne stroke, ob gospodarski krizi ali večji nezaposlenosti delavcev in nameščencev ustrezne stroke, ki so naši državljani, ter iz drugih, za državo važnih razlogov: 1 . omejiti ali popolnoma prepovedati zaposlovanje oz. delo tujih državljanov tistih držav, ki zaposlo¬ vanje naših državljanov ovirajo ali popolnoma one- mogočujejo. Čl. 23. — j 1 ) Minister za socialno politiko in na¬ rodno zdravje sme po zaslišanju prizadetih ministrov predpisati, da se pobiraj taksa za zaposlovanje dr¬ žavljanov tistih držav, ki pobirajo takso za zaposlo¬ vanje naših državljanov ali ki njih zaposlovanje ovi¬ rajo ali popolnoma onemogočujejo. Ta taksa se po¬ bira od islužbadavca, ki zaposluje tujo delovno moč oz. od tistega tujega državljana, ki dela samostalno ali ki dobi osebno dovolitev po predpisih te uredbe. Te takse se stekajo v sklad za neposredno podpi¬ ranje nezaposlenih delavcev. Iz naslova te takse za dovolitev zaposlovanja se pobira na leto: 1. po 200 dinarjev za delavce in nižje pomožno osebje; 2. po 500 dinarjev za razne specialiste in kvalifi¬ cirano osebje; 5. po 2000 dinarjev za poverjenike tujega kapi¬ tala, ki vrše samo nadzor pri podjetju, v katero je vložen tuji kapital: 4. po 3000 dinarjev za višje upravno in tehnično osebje; upravne in tehnične direktorje, šefe. proku¬ riste, knjigovodje, blagajnike in temu pod.; 5. po 5000 dinarjev za poverjenike tujega kapitala, ki opravljajo tudi posle, označene v prednji točki. (-) Letna taksa se pobira za vse dovolitve z ro¬ kom nad 6 mesecev do 1 leta dni. polovica tega zne¬ ska pa za dovolitve do 6 mesecev. ( 3 ) Odrejeno takso je treba plačati v 10 dneh po vročitvi dovolila oz. v mesecu dni od dne predpisa te takse, če je bilo dovolilo vročeno pred predpisom takse; sicer dovolitev ne velja. 487 XXIII. Uredba o zaposlov. tujih državljanov ( 4 ) Taksa iz odst. ( 2 ) tega člena za dovolitev z veljavnostjo za nedoločen čas se mora plačati za vse koledarsko leto, v katerem je dovolitev izdana, za naslednja koledarska leta pa najkasneje do dne 5i. decembra prejšnjega leta; sicer prestane dovo¬ litev veljati. ( 5 ) Takso plača tista fizična in pravna oseba, na katere prošnjo se je dovolitev izdala. ( 6 ) Minister za socialno politiko in narodno zdrav¬ je predpiše način, kako je pošiljati denar, pobran za takse po tej uredbi, skladu za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. ( 7 ) Na predlog ministra za socialno politiko in na¬ rodno zdravje ministrski svet po potrebi lahko zviša ali zniža višino taks, določenih v odst. ( x ) tega člena. Čl. 24. — ( x ) Brez predhodne soglasnosti ministra za socialno politiko in narodno zdravje se ne smejo vnašati nikake določbe o zaposlovanju tujih držav¬ ljanov v pogodbe, ki jih sklepajo državna ali javna samoupravna telesa z domačimi ali tujimi podjetji ali posamezniki o raznih dobavah ali delih, ki jih naj ta podjetja oz. osebe izvrše za njih račun ali za ra¬ čun njih zavodov oz. ustanov; tudi se take določbe ne smejo vnašati v rešitve o raznih ugodnostih (kon¬ cesijah), ki se dajejo domačemu ali tujemu podjetju ali posameznikom. ( 2 ) Službodavec sme po tako sklenjeni pogodbi oz. po dani mu ugodnosti zaposlovati tujega državljana samo tiste profesije in državljanstva, ki sta ozna¬ čena v pogodbi ali koncesiji, in sicer, ko dobi za njegovo zaposlovanje dovolitev od oblastva, pristoj¬ nega po tej uredbi. ( 3 ) Službodavec, ki mu je po taki pogodbi oz. ugodnosti (koncesiji) dana možnost, zaposlovati tuje državljane do nekega določenega števila, mora v okviru tega števila prositi s posebno prošnjo dovo¬ litev za zaposlovanje vsakega tujega državljana s pozivom na ustrezno določbo pogodbe oz. koncesije. Prošnji mora priložiti dokaze, da izpolnjuje vse po¬ goje, ustanovljene z določbo o zaposlovanju tujih dr¬ žavljanov, iz take pogodbe oz. koncesije. Členi 24—29 XXIII. Cl. 25. — Kolikor bi predpisi te uredbe nasproto¬ vali določbam pogodb, odnosno sporazumov, sklenje¬ nih s tretjimi državami, veljajo določbe teh spora¬ zumov. Čl. 26. — (!) Oblastvo, ki da na potni list vizo za vstop tujega državljana v našo državo oz. oblastvo. ki mu izda dovolitev za bivanje, mora zapisati na njegov potni list oz. na dovolilo- za bivanje številko, datum in rok dovolitve za njegovo zaposlovanje in naziv oblastva, ki jo je izdalo. ( 2 ) Če glede tujega državljana ni izdana dovoli¬ tev za zaposlovanje po pristojnem obla9tvu, zapiše oblastvo, ki da vizo na potni list o-z. oblastvo, ki izda dovolitev za bivanje, nad vizo oz. v dovolilu za bi¬ vanje pristavek: „brez pravice do zaposlovanja". čl. 27. — f 1 ) O zaposlovanih tujih državljanih in njih službodavcih se vodi statistika pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in tudi pri vsakem prvostopnem o-blastvu. ( 2 ) Zaradi evidence o zap-o-slovanih tujih državlja¬ nih po vrsti njih poklica in zaradi nadzora, ki ga je treba voditi v smislu točke 1. odst. I 1 ) člena 19 te uredbe, mora imeti vsak tuji državljan, za čigar za¬ poslitev se je izdala dovolitev po tej uredbi, izkaz¬ nico o poklicu, brez katere taka dovolitev ne velja. Čl. 28. — f 1 ) S prošnjami, da bi se dobila dovoli¬ tev za zaposlovanje tujih državljanov, -ki na dan uve¬ ljavitve te uredbe še niso rešene, je postopati po¬ vsem p-o tej uredbi. ( 2 ) Minister za socialno politiko in narodno zdrav¬ je sme v soglasnosti z ministrskim svetom po poka¬ zani potrebi odrediti, naj se izvrši revizija vseh do¬ volil oz. potrdil, izdanih za nedoločen čas pred uveljavitvijo te uredbe, in naj se ta dovolila oz. po¬ trdila zamenjajo z novimi, če so izpolnjeni pogoji, določeni s predpisi te uredbe. Čl. 29. — j 1 ) Minister za socialno politiko in na¬ rodno zdravje predpiše s pravilniki natančnejše do¬ ločbe za uporabo te uredbe, potrebne obrazce in 489 XXIII. Uredba o zaposlov. tujih državljanov čl. "0 navodila za njeno natančno in pravilno uporabo ter obrazec za izkaznico o poklicu. ( 2 ) Dohodek od prodanih obrazcev se steka v sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delav¬ cev, ob čigar stroških se ti obrazci tiskajo. ( 3 ) Obrazci se prodajajo po ceni, na način in s popustom 'pooblaščenim prodajalcem, kakor to odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje. Čl. 30. — Ta uredba dobi moč v 30 dneh od dne svoje razglasitve v »Službenih Novinah"; tega dne prestanejo veljati pravilnik za zaposlovanje inozem¬ skih delavcev O. št. 376/IV z dne 24. novembra 1925 {»Službene novine" št. 274 z dne 28. novembra 1025) in vsi predpisi, ki tej uredbi nasprotujejo. V Beogradu, dne 29. marca 1955; St. br. 18.000. Za uporabo te uredbe je izšel pravilnik z dne 21. septembra 1935 (Sl. N. 230/LV1, Sl. L. 561), z izpr. z dne 29. novembra 1936 (Sl. N. 285/LXIX, nadaljnja navodila z dne 8. oktobra 1955 (Sl. N. 239/LlX, Sl. L. 565), 15. novembra 1936 (Sl. N. 278/LXIIl) in z dne 7. maja 1937 (Sl. N. 109/XXXI). Za banovino Hrvatsko je izšla naredita o zapo¬ slitvi tujih državljanov z dne 24. februarja 1940 {Nar. Novine z dne 27. februarja 1940). 490 XXIV. Uredba o prenosu poslov Uredba o prenosu poslov — člena 1—2 XXIV. XXIV. Uredba o prenosu poslov socialne politike in narodnega zdravja od države na banovino Hrvatsko 1 (v izvlečku) Cl. i. — Banovina Hrvat ska je na svojem področju po odst. ( x ) čl. 2 uredbe o banovini Hrvatski pristojna za posle iz resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, kolikor niso pridržani državi. Cl. 2. — V pristojnosti ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ostanejo: 1. izdelava in izvršitev mednarodnih kon¬ vencij (pogodb), ki se tičejo zdravstvenih, so¬ cialnih in migracijskih vprašanj: 2 . ... "i. pripravljanje osnutkov državnih zakonov, ki vsebujejo splošna načela delavskega prava in delavskega zavarovanja, splošna načela o zapo¬ slovanju tujcev ter priprave osnutka zakona o izšel javanju; 4. poročevalska služba o zdravstvenih raz¬ merah, o gospodarskem in socialnem položaju delavcev in nameščencev, kolikor je večjega ali mednarodnega pomena, ter vodstvo osrednje 1 Sl. N. 282/XOIX. 491 XXIV. Uredba o prenosu poslov evidence in statistike o migracijah in zaposlitvi tujih državljanov na ozemlju države; 5. kar se tiče vojnih invalidov in ostalih žrtev vojne. Cl. 3. - j 1 ) Za proučevanje problemov iz področja socialne politike, kolikor so pomembni za vso državo, se ustanov i pri ministrstvu za so¬ cialno politiko in narodno zdravje svet za so¬ cialno politiko, ki bo dajal pobude in mnenja za pravilno reševanje teh problemov. ( 2 ) • • • ( 3 ) Sestavo in področje teh svetov bo pred¬ pisal ministrski svet s posebnimi uredbami. Cl. 4. — j 1 ) Področju delavske zbornice v Zagrebu se dodajo še okraji: Šid, Uolk, Brčko, Gradac in Derventa. Okraj Dvor se doda pod¬ ročju delavske zbornice v Sarajevu. ( 2 ) Področju delavske zbornice v Splitu se dodajo okraji: Fojnica, Bugojno, Konjic, Mostar, Prazor, Ljubuško, Tomislavgrad in Livno. Okraj Boika kotorska se doda področju delavske zbor¬ nice v Sarajevu. ( 3 ) • • • Cl. 5. — ( J ) Vsa nadzorna oblast nad upra¬ vami za posredovanje dela na področju bano¬ vine Hrvatske preide na bana. Posli samouprav¬ ne finančne in upravne narave iz pristojnosti osrednje uprave za posredovanje dela, ki niso skupni, preidejo na glavne uprave za posredo¬ vanje dela za banovino Hrvatsko v Zagrebu, za Dravsko banovino v Ljubljani, za ostale bano- 492 Členi 3—8 XXIV vi ne v Beogradu. Glavne uprave so samoupravne javne ustanove. Na čelu glavnih uprav stoji državni uradnik oz. uradnik banovine. ( 2 ) V pristojnosti osrednje uprave za posre¬ dovanje dela ostanejo skupni posli in posli, ki jih ji bo poverilo predsedstvo. Predsedstvo tvo¬ rijo upravnik osrednje uprave in upravniki glavnih uprav za posredovanje dela. 1 ( 3 ) ... ( 4 ) • • • 1 Naredba o izvršitvi čl. 5 uredbe o prenosu po¬ slov socialne politike in narodnega zdravja z dne 21. decembra 1939 (Sl. N. 269/CIv) določa, da se s 1. januarjem 1940 ustanovijo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani glavne uprave za posredovanje dela. \ njihovo pristojnost spadajo vsi posli osrednje upra¬ ve, ki obdrži posle po t. b), c), d), e), f) in k) § 53 uredbe o preskrbi brezposelnih delavcev. Cl. 7 . — Iz pristojnosti ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se prenesejo v pri¬ stojnost banskega oblastva vsi posli glede zapo¬ slovanja tujih državljanov. Izvzemajo se tisti posli, ki so v zvezi z obveznostmi države, izha¬ jajočimi iz mednarodnih pogodb. Cl. 8. — C)... ( 2 ) Vprašanje osrednjega urada za zavarova¬ nje delavcev se bo rešilo s posebno uredbo. V Beogradu. 28. novembra 19"9. 493 Stvarno kazalo Stvarno kazalo (številke označujejo strani.) Acetilen 157. 459. Aeroplanska industrija 390. Agencije, časopisne 69. Akordna plača 41, 55, 76, 77, 96, 157, 220, 505, 332, 551, 391, 397, 422. Alkoholne pijače 78. Ambulatoriji 566. Amortizacija posl. knjižic 275. Angleška sobota 324, 421. Arhitekti 62. Artisti 62. Avtomobili 40. Avtorska pravica 39. Babice 63. Banke 255, 317, 344, 420. Banovina llrvatska 15, 319, 406, 407, 490. 491. Banovine, podjetja 313, 317, 334. Banska uprava, zakon 185. Barvanje s pistoletom 48. Bednostni sklad 32. Bel je 11. Biološki proizvodi 26. Blago na up 78. Bolezen delavca 42, 44, 81, 90, 98, nameščenca 161, nalezljiva 28, 99, nameščenke 161, navodila 175, naznanitev 82, novinarjev 211, odpust 98, 171, poslov 200, preiskava 28, v hišni skupnosti 44, 90, viničarjev 227, 235. Bolnica, ladijska 66, 366. Borze dela 66, 289, 403. Bratovske skladnice bolezen zavarovancev 80, 82, člani razsodišč 42, hranarina 83, nezgode 51, 82, odtegljaji 31, pogodbeni uslužbenci 159, uradniki 13, 159, volitve 55, zaščita funkcionarjev 53, zdravniki 13. Brezplačni dopust 85. Brivnice 28. Brodarska podjetja 14, 62. Brodarstvo 54, 62, 317, 345, 460. Carinski posredniki 24. Centralni higijenski zavod 11 . Civilna hiša Nj. Vel. kra¬ lja 10. Cvetličarstvo 61. I Stvarno kazalo Čas, delovni 38, 47, 66. 244. 544, 346, 410, 420, 429. Čast 96, 98, 204, 212, 229. Čukarica 11. Davčni odbori 101. Davki družbeni 54, izterjevanje 34, 35, uslužbenski 32, 54. Delavci kvalificirani 522, monopolski 65, 391, poljedelski 11, 18, 35, 56, 61, 197, 318, prometnih ustanov 12, 34, 45, 391. Delavnice 46, 91, 185, 564, 410, 412. Delavke 94, 161, 358, 560. 362, 367, 425, 468. Delavske organizacije 177, 189, 192, 505, 307, 325, 371, 375, 391, 413. Delavske zbornice člani 276, naloge 186, 191, 276, 302, 325, 374, 376, 393, nameščenci 382, ■območja 575, 492, predsednik 383, prispevki 31, razpust 387, sredstva 385, skupščine 378, statut 384, tajnik 383. Delavski zaupniki gl. za¬ upniki. Delavsko zavarovanje načela 491, nameščenci 13, 382, nezgode 50, novinarji 208, 211, poročila 414. prispevki 50, razsodišča 42, zdravniki 15. Delavsko zavetišče 540. Delo prekočasno 29, 223. 535, 344, 350, 402, 410, 422, 468, pretirano 49, v izmenah 547. Delovni čas 3S. 47. 344. 392. 410, 414, 420, 429, gostinskega osebja 244, 420, osemurni 544. podaljšanje 344, 346, 421. 429, poslov 199. v industrijskih obratih 175, 344. 429, v obrtnih obratih 545, 420, v pomorstvu 66, v prometnih obratih 345, 427, v rudniških obratih 544, 429, viničarjev 222. Delovna orodja 46, 78, 91, 565. Denar, zakon 79. Denarni zavodi pod zaščito 255. Dentistična zbornica 1%. Dezinfektorji 25. Dnevničarji 10. Dojenje 162, 225, 361. Dojilje 28. Domače delo (industrija) 63, 79. Dopisniki listov 475. II Stvarno kazalo Dopust 39, brezplačni 44, 83, mornarjev 164, nameščencev 163. neizrabljeni 163, novinarjev 209, 211, poslov 200. prenos 164, spori 188. Dosmrtna podpora 52. Dosmrtna služba 52, 92. Drogerije 63. Društva 15, 195. Dvor 9. Država, uslužbenci 9, 39. 72, 313, 317, 334, 390, 406. Drž. hipotekarna banka 13, 250. Dvigala 463. Električna podjetja 27, 176, 313, 458. Električne naprave 49. 157. Električni vodi 49. Elektroinstalaci jska obrt 123, 156. Elektrotehniki 159, 317. Emajliranje 18. Feniks, jusosl. 54, 90, 168, 171. Filmski operaterji 25. Gasilska organizacija 12, 15. Gasilna sredstva 365. Geometri 25, 62, 67. Glasovanje o del. času 429. Glavnično kritje 50. Gospod, panoga 323. Gospod, kriza 170, 255, 263. Gospodinjski posli dopust 200, hrana 199, inozemski 476, izstop 204, naredba 197, odpoved 202, odpust 203, plača 198, počitek 199, spalnice 199, spori 207, zdrav, preiskava 198. Gostinski obrati 78, 241, 336, 355. Gostišča 241, 246. Gozdarji 25, 27. Gozdarstvo 36, 61. 65, 340, 461. Gozdni čuvaji 65. Gozdovi, razlaščeni 11, 12, 55, 65. Gradbena dela 504, 324. Gradbena podjetja 317, 349, 457. Grafična kol. pogodba 309. Gramoz, kopanje 460. Grdo ravnanje 125, 131, 230. Hišna opravila 75, 126. Hišna skupnost 47. 90, 94. 125, 126, 197, 218. Honorarni uslužbenci 42. Hoteli 241, 246, 247. Hrana 44. 47, 51, 66, 90, 199. 222, 249, 366, 374, 414, med dopustom 164, 200. llranarina 43, 81, 83. Hranilnice, mestne 16. Ilovica, kopanje 460. Industrija hotelska 241, kovinska 462, lesna 41. 461, m 32 Stvarno kazalo sladkorna 460, steklarska 26, 176, 358, 458, svinčena 458. Industrijski obrati delovni čas 544, 429, minim. mezde 517, 528, 554, mojstri 150, poslovni redi 174, vajenci 112, 115, 119, 155, varnostni ukrepi 48, 565, 454. Inozemci 25, 58, 248, 291, 475, 491, 495. Inšpekcija dela naloge 209, 307, 309, 365, 566, 594, 407, 431, 445, 452, odsek za — 408, odredbe 414, osebje 416, zakon 406. Invalidi 26, 491. Invalidska renta 168. Inženirji 62, 67. Iskanje nove službe 56, 94, 167, 203. Izguba poslovne knjižice 272, zaslužka 17. Izključni zastopniki 86. Izpiti gozdarski 65, mojstrski 113, 149, 156, mornarski 66, pomočniški 113, 134, viničarski 216, vojaški 85, vozaški 66, 157, za lovske čuvaje 64, za kinooperaterje 157, za kurjače 157, za morn. strojnike 157, za posluževalce elektr. naprav' 157, za posluževalce parnih kotlov 157, za uradnike brat. sklad- nic 13. Izpričevala 59, 107, 203, 400, lažna 97, 129, mojstrska 156, pomočniška 156. 141, spori 188, taksiranje 60, vajeniška 133, zdravniška 82. Izprtje 310, 311, 403, 411, 414. Izravnan je prekočasnega dela 351. Izstop 57, 96. 129, 171, 204, 205, 2.12, 229. Izumi 39. Izvršba davčna 35, na prejemke 32, 34, odložitev 55. prisilna dražba 36, prisilna uprava 35. Javna dela 12. Javna letališča 66. javna skladišča 40. javne borze dela 589. javnopravna sl. razmerja 269. Javnopravna telesa 9, 72. Jeklo 460. Kader 84, 96, 12,7. Kalcijev karbid 459. Kamnolomi 421, 460. Karteli 40. Kavarne 241, 246, 355. Kavcije 107, 249. IV Stvarno kazalo kinooperaterji 67, 157. kladiva, mehanična 462. Klesarska obrt 125. klinične preiskave 63. Kmetijske zbornice 1%. kmetski posli 9, 61. Kolektivne pogodbe 73, tl6, 189, 257, 265. 266, 312, 315. 320, 326, 343, 375, 382, 391, dostava 306, izprememba 263, kolizija 307, odpoved 257, razširitev 308, sklenitev 73, 305, stranke 73, 305, taksiran je 20, učinek 73, 307. Kolektivni spori 309. Konkurenčna klavzula 172, konkurenti 88, 99. Konkur. prepoved 159, 213. Konvencije, mednarodne 15, 491. Konvencijske kazni 173, 175, 177, 188, 414. Kopači 468, 474. Kovine 462. Krajevni odbori strok, šol 147. Kraljevo 11. kreditiranje blaga 78. Kriza 170, 255, 263. Kuharji 336, 543. kuhinje 366. Kurjava 78, 454. Laboratoriji 26, 68. Ladijska posadka 26. Ladje, stvarne pravice na — 58. Legitimacije delavske 400, uredba 269. Lekarne 30, 63, pom. osebje 25, 100, 109, 167. Lekarnarske zbornice 68, 196. Lesna industrija 41, 461. Leteče osebje 17. Licitacijski pogoji 303. Lifti 463. Lokomotive 49. Lov 61, 64. Lovski čuvaji 17, 25, 26 , 40. l uški delavci 26, 54, 66, 73, 309, 371. Mednar. organizacija dela 15. Mednar. pogodbe 15. 491. Migracije 491. Mimoidoče zaposlitve 44, 52, 90, 167. Mineralne vode 464. Minimalne mezde gostinskega osebja 336, gradbenega osebja 304, izpremembe 300, nameščencev 334, navodila 326, odredbe 328, 334, 556, osnovna mezda 300, postopek 302, 324, trg. osebja 334, učinek 303, uredba 300, vajencev 303, 532, 354. 357. [ Mobilizaci ja 11, 15. Modeli 39. Mojstrski izpiti 115, 149, 156. Molčečnost 100, 101. V 32 ; Stvarno kazalo Monopoli 61. Monopolski delavci 65, 391. Mornarji 27, 30, 66, 195. 317. Motorji 455. Motorna vozila 40, 66. Nadure, gl. prekoč. delo. Nadzorna knjiga 472. Nadzorstveno' osebje 467. Nakaznice kot plača 78. Nameščenci 158, bolezen 161, dopust 165, konkur. klavzula 172, konkur. prepoved 159, legitimacije 269, odpoved 166. odpravnina 169, poskusna doba 165, vodilni 255, 263, 268, zaupniki 396, 443. Napitnina gostinskega osebja 245, 251. izsiljevanje 96, minim. mezde 338, prom. osebja 30, razdeljevanje 246, višina 242, 245, Naprave za dviganje 456. Narodna banka 13. Nar. obrambni sklad 32. Nastop službe 103. 171, 223, 274. Natakarji 336. Natečaji 160. Naturalni prejemki 30, 33, 78, 198, 220,'300, 324, 355, 335, 338. Nedelje 199, 223, 354, 356, 425.' Nedoletniki 24. Nelojalna konkurenca 88, 99. Nesposobnost 95, 128, 203. Nezaupanje 95, 205. Nezgode naznanilo 366, 413, 469, odškodnina 50, preiskava 411, rudniška 469, zadržek 46, 50, 82, 201. Nezvestoba 97. Noč 199, 359, 426. Nočno delo 558, 367, 425, Nosečnost 94. Notarji 62. Notarski pripravniki 24, 62. Novinarji avtorska pravica 212, bolezen 211, dopust 209, izstop 212, odg. uredništvo 210, odpoved 210, 211, odpust 212, pogodba 208, smrt 212, spori 213, uredba 208, zavarovanje 211, 214. Novi n e, tuje 68. Nravnost 47, 92, 95, 98, 114, 175, 199, 204, 230, 365. Obči državljanski zakonik 9, 206, 218. Občine 9, 11, 72, 270, 313, 317, 334, 406. Običaji 75, 87, 166, 195, 197, 218,’346. Obleka 244. Obnova posl. knjižice 273. 1 Oborožitev 390. VI Stvarno kazalo Obračuni 165, 251. provizije 85, 89, viničarski 221. Olbrat 341. Obratna zaščita 46, 91, 363, >65, 454. Obrtni red 9. Obrtni zakon 61, 268. Obrtno sodišče 186, 187. Obvezna telesna vzgoja 40. Obseg službe 8, 74. Odgovorno uredništvo 210. Odgovornost sd. 40. Odmori gostinskega osebja 244, med delom 47, 175, 346, 354, 422, nadomestni 355, 557. Odobritev delavnic 49. Odpoved 55, 92, 131, 201, 259, kol. pogodbe 257, roki 55, 93, 175, 209, 210, 259, 263, 266, si. razmerja 52, v stečajih 57, vajen, pogodbe 131. Odpravnina nameščencev 168, 195, novinarjev 210, 212, poslov 204, znižanje 170, 259, 263, 264, 266. Odpust 57, 95, 128, 175, 205, 205, 212, 229. Odstop 28, 103, 171, 206. Odtegljaji 30, 42. Odvetniki 24, 62, 192, 267. Odvetn. pripravniki 24. Ogljikova kislina 464. Okrajšave 7. Omarica za prvo pomoč 366. Opekarne 349, 465. Opravila, gl. posli. Oprostitev od voj. službe 13. Orodje 46, 78. 91, 565. Osnovna mezda 300. Osrednji urad za za v. del. 13, 49, 493. Otroci 24, 110, 175, 550, 357, 367, 425, 468. Otroška zavetišča 362. Papir 177, 460. Para 455. Parne lokomotive 49. Parni kotli 157. Pavšaliranje prekoč. dela 351. Pazniki, rudniški 467. Peči za emajliranje 48. Pekarne 368, 425, 427. Penzije 241, 246. Periodični tisk 65. Perutninarstvo 61. Pesek 460 1 . Pijača 225. Pijančevanje 99, 204. Piloti 38. Pisarniški posli 158. Pismena oblika 17, 75. Pivovarne 463. Plača 28, gl. prejemki. Plač. natakarji 242, 244, 246, 336, 339. Planinske koče 63. Plin 315. Plinarne 16. Plinski generatorji 462. _ Pločevina 463. Pobi janje draginje 40. Pobotanje 32, 81. VII Stvarno kazalo Pogodba kolektivna 73, 305, službena 16. Pogodbeni poštarji 10, uradniki 10, 18. Pokojnina 54-, 169, 263. izvršba 33. 55, obljuba 53, obdavčenje 54, skladi 55, 260, višina 29, znižanje 259, 261, 264, 266. Pokojninsko zavarovanje 170, nezgode 51, novinarjev 214, odtegljaji 31. Poljedelski delavci II. 18, 35, 36, 61, 197, 318. Poljedelsko proizvajanje 61, 340. Pomočniki izpiti 113, 134, 140, 142, odbor 392, trgovski 335, vojaška zaposlitev 151, zaposlovanje 142. Pomorska plovba 62. Pomorski privilegiji 58. Ponovno obolenje 82, 161. Pooblastilna pogodba 27. Popravni zavodi 137, 151. Poravnava, prisilna 36. Poravnan je 309. Poročevalska služba 491. Porod 43, 94, 161, 360, 402. Porodnišnice 63. Posadka ladijska 26. 35, najmanjše število 66. obratna 341. Poselski redi 10, 197, 206. Poskusna sl. razmerja 52, 92, 122, 165, 202, 225. Posli gospodinjski 197, kmetski 9, 61, pisarniški 158, 334. prodajni 85, trgovski 158, važnejši 187, višje vrste 55, 341, višji netrgovski 158, višji trgovski 169, višji tehnični 169. Poslovna tajnost ICO. Poslovne knjižice 269, amortizacija 272, izdajanje 271. 283. 286. 296 izguba 272, kazni 277. nameščencev 287, navodila 291. oblika 281, obnova 273, 286, 292. obrazci 297, obveznost 269, 291. pravilnik 281, sprejem v službo 274. 281, vpisi 188. 216. 274. 284. 294. uredba 269, veljavnost 282. zadrževanje 274. zamenjava 280, 292, 297. Poslovni redi 174, dostava 185, gost. obratov 245. itid. obratov 174, izpremembe 185, objava 176, obrazec 177, pregled 185, 411, Vlil Stvarno kazalo rudn. obratov 174, vsebina 174. Poslovnik za zaupnike 447. Posmrtnina 212. Posredovanje dela 31, 3S2, 389. Poštna hranilnica 42, 250. Potniki, trg. 476. Povratek 114. Požarna varnost 455. Pragmatike 52, 257. Praktikanti 335. Pralnice 176, 459. Prazniki 66, 199, 223, 355, 423. Predujmi 41, 77, 165. Prehodi 455. Prehrana 44, 47, 374, 414, gost. osebja 249, na ladjah 51, 66, poslov 199, v bolezni 44, 90. Preiskovalni zapori 97. Prekočasno delo 29, 223, 335, 344. 350, 402, 410, 422, 468. Prekopogodbeno delo 75. Prejemki 28, akordni 41, 77, davki 32, 35, doispevanje 40, 76, 198, 224, izprememba 30, 221, izterjevanje 57, odtegljaji 30, prednosti 55, rubež 32, 35, v naravi 30, 33, 198, 220, 300, 324, 353, 355, 338, višina 28, 75, 175, 197,. 209, 248, zadrževanje 95, 204. 230, zaščita 30, zastaranje 37, 165, znižanje 255, 264. Prenos obrata 37, 38, 169, 226. Prevoz potnikov in blaga 66. 427. Pridružena podjetja 256. Priganjanje k delu 49. Prisilna dražba 36. Prisilna poravnava 36. Prisilna uprava 35. Prisilne določbe 60, 81, 109, 173, 207, 239. Prisilne združbe 73, 1.18, 120, 133, 135, 141, 195, 1%. 271, 306. Pristaniški delavci 26 54. 66. 75, 309, 371. Prodaja tobaka 25. Prodajalci srečk 40. Prokuristi 16.1, 169, 281. Prometna podjetja 317, 340, 345, 406, 427. Prostostna kazen 98, 129. Provizija 85, 97. Prva pomoč 366, 473. Pudlovke 462. Rabat 86. Razlogi za izstop 57, 96, 129, 171, 204, 212, 229 odpoved 175, 202, 398, odpust 57, 95, 128, 171, 203, 212, 229, važni 57, 128, 129. Razsodišča 74, 213, 265. Razsodniški odbori 186, 311, 326. Razstrelila 79, 473. Razsvetljava 78, 365, 454, 473. Rdeči križ 12, 15. IX Stvarno kazalo Rečna plovba -19, 67. Regulac. načrti 49. Rekruti 14. Remuneracije 89, 257. Restavracije 241, 246. Rezervni častniki 84. Režijska oforambena dela 541. Režijski stroški, znižanje 255, 263. Ribarstvo 62, 65. Rubež prejemkov 29, 32. Rudarska inšpekcija 185. Rudarska oblastva 53, 78, 185, 307, 309, 407, 472, 474. Rudarske zadruge 390. Rudniški obrati 14, 37, 107, 194, 340, 407, delavci 18, 65, 77, 79, del. čas 344, 429, dražba 36, mezde 77, min. mezde 329, 334, stavke 54, 468. Rud. polic, predpisi 465. Rud. topilniška podjetja 14, 82. Rudarstvo 61, 65. Sadjarstvo 61. Seznami osebja 25. 411, 437. Sezonski obrati 349, 413, 454. Shrambe za obleko 199, 459. Simulanti 31. Sindikati (del.) 177, 189, 192, 305, 307,- 325, 371, 375, 391, 413. Slad 463. Sladkor 177, 460. Slaščičarji 336. Službena pogodba 16, 71. Smrt sd. 54, 127, 134, 211, 227, s j. 54, 106, 127, 170, 212, 218, 227, zaupnika 594. Soc. zdr. služba 25. Spalni prostori 47, 199, 249, 456. Splošni rud. zakon 9. Sporazum 310, 315. Spravljalne posode 77. Stalna sl. razmerja 29, 33. Stanovanja 33, 47, 66, 78, 102, 106, 126, 188, 219, 224, 249, 364, 365, 566, 374, 410, 451, 456. Starostne rente 168. Stavbinstvo 309, 457. Stavke 52, 54, 96. 510. 311, 391, 405, 411, 414, 468. Stečaji 28, 36, 57, 103, 104, 130,' 132, 169, 211. Steklarska industrija 26, 176, 458. Stisnjen zrak 176, 458. Stroka 323. Strok. nad. šole 115, 126, 130, 131, 143, 175, 359, 426. Stroški spora 192, 267. Surovine, nevarne 365, 367. Svet za soc. pol. 492. Svetila 79. Svinčeno belilo 16, 48, 176, 458. Svinec 26, 176, 358, 458. Šoferji 40, 476. j število posadke ladje 66, vajencev 116. Ištrajk gl. stavka. X Stvarno kazalo Tajnik, občinski 9. Tajnost, poslovna, 98, 101, zasebna 101. Taksiranje sl. pogodbe 17. Tantjeme 163. Tarifna lestvica 308, 314. Tatvina 96, 203, 229. Tehnični upravnik (rud.) 463. Tekoče gorivo 65. Telesna vzgoja 40. Tesarske obrti 123. Tisk. zakon 210. Tiskarska podjetja 26, 177, 421, 459. Tožba 192, 213. Trafike 17, 69. Tramvaji 56, 157, 345. Transmisije 455. Trgovska obrt 123. Trgovske knjige 86, 163. Trgovski posli 158, 334. Trgovinski zakonik 64. Trinajsta plača 89, 257. Trnek — prepoved 78. Tuji državljani 475, 491, 493. Turistični kraji 241. Učenci (šol) 24, 218. Udeležba na dobičku 163. Uniformiranje mornarjev 66 . Upokojitev 52. Upravitelji hotelov 243, 356. Usmiljenke 11. Usposobljenost gost. osebja 242, viničarjev 216. Ustava 372. Ustavitev dela 43, 127, 170, 211, 310, 311, 314, 316, 413, 470. Utrjevalna dela 14, 72. Vajenci 110, 159, 195, 358, 411, 427, dolžnosti 125, legitimacije 269, 291, nagrade 121, 124, 246, 247, 249, 303, 526, 352, 554, 537, odpoved 131, pogodba 18, 115, 118, poskusna doba 122, potrdilo 135, razveza pogodbe 127, seznam 154, spori 186, starost 111, šole 126, število 116, učna doba 122, varščine 107, 249. Važni razlogi 57, 95, 128, 151, 173, 226, 229, 398. Vera 47, 199. Viničarji 215, delovne moči 218, del. čas 222, dolžnosti 223, izpit 216, izstop 229, nadure 223, obračun 221, odpoved 225, odpust 229, pogodba 217, prejemki 220, razveza sl. razmerja 225, 228, 234, selitev 228, spori 230, usposobljenost 216, združevanje 235. Viničarska komisija 230. Viničarski red 215. Viničarski sklad 255. Vinogradništvo 61, 215. XI Stvarno kazalo Vlečenje žice 465. Voda 513. Vodeči uradniki 256, 26S. Vodnjakarska obrt 125. Vojaška služba 13, 42, 84. Volitve v bratovske skladnice 55, zaupnikov 395, 395, 454, Volonterji 334, Vračunan je v prejemke 42, 45, 83, vajeniške dobe 123. Vratarji 556, 345. Vzorci 39. Vžigalice 16. Zadruge člani upr. odborov 24, gospodarske 24, 63, 69, oficirska 69, rudarske 196, 390, vodne 69, zdravstvene 69. Zadružni revizorji 25. Zakup zrakoplova 38. Zamuda časa 43, 84. Zapad prejemkov 55. Zasebne šole 62. Zasedba tovarn 54, 97, 399. Zastaranje prejemkov 37, 165. Zaščita časovna 38, obratna 46, 48, 365, 392. 454, pred zračnimi napadi 39. v rudnikih 465. Zaupniki 390, 454, 447. intervencije 449, mandat 594, 455, nadzorstvo 411, 452, nameščenski 596, naloge 177, 306, 591. 429, 448, navodila 454, poročila 451, poslovnik 597, 447. razveza sl. razmerja 398, 411, sestanki 450. spori 398, starešina 447, 449. stroški 445, 453, število 396, 455, zaščita 398, 411. Zavarovalne dajatve 30. Zavarovalnice delovni 'čas 420, min. mezde 317. 544. nadzorstvo 55. Zavetišča, otroška 362. Zavodi, vzgojni 151. Zbornice 195, delavske 196, 373, dentistične 196, inženirske 196, kmetijske 196, lekarnarske 196, notarske 1%, odvetniške 196, podjetniške 152, 196, 502, 525, zdravniške 68, 196. Zdravila 44, ‘k). Zdravilišča 65. Zdravniki 13, 63, 111, 127. Zdravniške preiskave 27, 66, 111, 198, 244. 467. Zdravstvene občine 15. Združbe, prisilne 73, 118, 135, 135, 141, 195, 196, 271, 506. Združevalna pravica 571. Zemlja 78, 219, 224, 255. Zgradarina 107. XII Stvarno kazalo Zidarska obrt 123. Zobni tehniki 63, 42,1. Zrakoplovstvo 38, 62, 66. Zveze društev 195. Žage 462. Žalitev 96, 105. Žeblji 463. Železnice 14, 54, 62. 176, 345, 406, državne 406. gradbene 459. gradnja 12, industrijske 62, poljske 459. Železniški delavci 12, 34, 43, uslužbenci 10. Žene 94, 161, 175, 358, 360, 362, 367. 425, 468. Ženske obrti 123, 151. Žice 463. Živila 78, 451. Živina 217, 224, 228, 229. Živinoreja 61. Živinozd ravniki 63. 67. Življenjske potrebščine 27. XIII ? Obvestilo, Prvi dodatek našemu Delovnopravnemu zborniku, ki obsega dopolnitve do 1. januarja 1941, je bil stavljen in pripravljen za tisk že pred 6. aprilom tega leta. Izredni dogodki so nato povzročili, da ni izšel že prej. Ker se z razglasom z dne 24. aprila t. 1. (61. 1) na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, uporabljajo še nadalje tamkaj veljavni zakonski predpisi o civilnih, trgovinskih, meničnih im kazenskih stvareh, kolikor ne odredijo italijanske oblasti s posebnimi določbami, ki jih iz¬ dajo, drugače, so ostale v veljavi tudi izpremembe in dopolnitve, ki jih vsebuje pričujoči prvi dodatek. Založnica je prepričana, da je s to izdajo ustregla vsem, ki uporabljajo Delovnopravni zbornik. Doda¬ tek z i,spremembami do konca tekočega leta bo iz¬ dala v začetku prihodnjega leta. V Ljubljani, začetek oktobra 194!.-XIX. Navodilo k Dodatku 1, Dodatek 1. obsega dopolnitve , Delovnopravnega zbornika do 1. januarja 1941. Za uvrstitev dodatkov v Delovnopravni zbornik veljajo sledeče smernice. Posamezni listi Do¬ datka imajo svojo paginacijo, ki se razlikuje od pa- ginacije knjige v tem, da ima vsaka številka strani Dodatka posebno znamenje: bodisi številko (na pr. 235/1), bodisi črko (na pr. 22/a). To razlikovanje je važno. Strani Dodatka, označene s pristavljeno šte¬ vilko (235/1) so nadomestne strani; toi po¬ men i, da je treba stran 235/236 iz knjige odstraniti in jo nadomestiti s stranmi 235/1 — 236/1, ki sta izšli v Do- rlatku 1. Nasprotno pa pomeni dostavljena črka (22/a), da gre zgolj za dopolnilno stran izza strani, ki je v knjigi navedena brez črke; torej je treba s črko zaznamovani list uvrstiti v knjigo tik izza strani brez dotične črke, na pr. stran 22/a in sl. je treba uvrstiti v knjigo izza sedanje strani 22; pri tem pa ni treba na tem. mestu odstraniti nobenega dosedanjega lista, ker gre le za dostavek, ne za na¬ domestilo. Da ostane Delovnopravni zbornik vedno na te¬ kočem, ne odlašajte z uvrstitvijo tega dodatka. Pri te,m se ravnajte po sledečem navodilu. Naj¬ prej je treba vzeti liste Zbornika iz plainic na ta način, da odvijete oba vijaka (v nasprotni smeri urnega kazalca, ev. prvič z malimi kleščami), nakar dvignete vse liste Zbornika iz ležajev. Med tako razvezane liste je treba skrbno uvrščati liste Dodatka, in sicer je treba opravljati to delo po vrst¬ nem redu listov, kakor so urejeni v Dodatku. List z navodilom ostane seveda izven knjige. Liste 22/a in sl. Dodatka je treba vložiti izza strani 22 knjige, tako da se nadaljuje dosedanje besedilo na strani 23. ki pride izza tega dostavka. Vrhu tega položite (tako, kakor ležijo listi knjige, ki jo listate) strani od 23 do vštev&i 60, in sicer brez izpremeinb, na to pa položite iz Dodatka sledečo stran 60/a. Na isti način preložite nadaljnje liste knjige do strani 118; na tem mestu dodajte dopolnilno stran 118/a ter položite nato na tako dopolnjeni del knjige vse strani do 196, kjer pridejo na vrsto dopolnilne stra¬ ni 196/a, b, c, č Dodatka 1. Do strani 218 ni nobene izpremembe. V Dodatku kaže sedaj sledeča stran 219/lin sl. na to, da gre za nadomestni list: dosedanji list 219/220 jo torej treba odstraniti iz knjige in ga nadomestiti z listom 219/1 — 220/1 Dodatka, izza njih pa dostaviti sledeče dopolnilne liste Dodatka: 220/a in sl. Nadaljna dopolnitev knjige po teh vzgledih ne bo delala težkoč. Dodatni pravni viri,, ki jih je treba uvrstiti izza vsega dosedanjega gradiva, torej izza zadnje stra¬ ni 493 (strani 495 in sl. Dodatka 1) imajo pagi.na- c i j o brez dodatnega znamenja, sa j gre za preprosto nadaljevanje gradiva izza strani 495. Kazalo ostane vedno izza vsega besedila na koncu knjige in ima zato posebno .pagi,nacijo. Seveda ne more vsak Dodatek obsegati prav vseh izprememb Zbor.nikove vsebine, ki so se medtem izvršile; pač pa obsega vsak Dodatek vse izpremem¬ be, tičoče se v Zborniku objavljenih besedil, dočim bodo manj važne izpremembe, posebno v opombah, nadoknadene v priliki večjih izprememb na dotienih straneh. Nekatere važnejše, a manjše iz.premem.be izvo¬ lite p r i p isa t i v Zbornik: t. na strani 13. drugi odst.: pravilnik o usluž¬ bencih bratovskih blagajn za zavarovanje delavcev in nameščencev rudarskih podjetij v kraljevini Ju¬ goslaviji z dne 13. novembra 1940 (Sl. N. 266/KC II). izpr. in dop. dne 28. novembra 1940 (Sl. N. 28Q/XCII); 2. na strani 53, v dvanajsti vrsti od spodaj, nado¬ mestite ..dvajset" s „trideset“, in sicer ustrezno ured¬ ili o izpremembi § 248 zakona o izvršbi in zavaro¬ vanju z dne 5. oktobra 1940 (Sl. N. 254 LXXXI, Sl. k. 551); 3. na strani 55, tretji odstavek: sedaj uredbe o odlaganju... z dne 13. maja 1940 (Sl. N. 109/XXXIX); tu objavljena določba ni izpremenjena; 4. na. strani 492 dostavite v odst. ( 2 j čl. 4 izza... Tomislavigrad: ,Stolac‘ (in Livno . . .), uredba . o dopolnitvi uredbe o prenosu... z dne-17. maja 1940 (Sl. N. tl8/XLIIiI). Seznam kratic je treba na strani 8 dopolniti: Sudska praksa, 111 = Tih. M. Ivanovič, Sud- ska praksa 1952— 1959, Beograd, 1940 Spričo dostavkov je treba črtati: na strani 221 vse besedilo do § 7: na strani 225 besedilo in op. § 15; izza § 16 opo¬ zoriti na § 16a; na strani 228 besedilo S 23; na strani 300 odst. j 1 ) in drugi stavek odst. ( :i ) čl. I: na strani 302 odst, j 1 ) in ( 2 ) čl. 6; na strani 306 in 307 besedilo čl. 10: na strani 516 besedilo čl. 30: na strani 339 vse besedilo. / § 1151 Dodatek 1. Pojasnilo ministrstva financ — oddelek za davke — na temelju čl. 43 zakona o taksah št. 18012/1.(1 z dne 26. marca 1940 (Sl. N. 64/XXI): 1) Tar. štev. 20 zakona o taksah predpisuje, da se ,,plača za službene pogodbe, s katerimi se kdo za izvesten čas zavezuje vršiti službo za določeno protidajatev, taksa po zne¬ sku vseh protidajatev, zvezanih s službo ter izračuna¬ nih po čl. 20 zakona o taksah . . . t%“. Po 3. opombi navedenih predpisov se taksa po tej tarifni številki plačuje brez ozira na to, ali je pravno listino (namestitveni odlok, postavitveno pismo-, zapisnik o izvolitvi i. sl.) sestavil sam službodavec ali pa je bila o tein napravljena pogodba, ki jo podpišeta obe stranki, ali pa se odlok o imenovanju (izvolitvi) da v arhiv. Ta taksa se plačuje torej za ustanovitev služ¬ benega razmerja na temelju pravnih listin, t. j. listin, s katerimi se osnuje službeno razmerje. Ako ni li¬ stine v tem smislu, tudi ni taksne obveznosti. Zato taksi iz navedene tar. štev. niso zavezani: podpisani ali. nepodpisani mezdni seznami, pobotnice, vpisi iz¬ plačila prejemkov v knjigah, nepodpisani službeni razporedi, nepodpisane personalne liste. Dalje niso zavezani tej taksi zapisniki o sejah upravnega odbora, če se ravnateljstvo samo pooblašča, da sme izvršiti postavitev, in konkretna postavitev ni nikjer nave¬ dena: poslovni red, ki ne vsebuje nobene določene postavitve, dasi ga je uslužbenec podpisal ter se na¬ haja v rokah službodavca; dalje zapisnik o seji, kjer se samo odobrava načrt o ureditvi uradniških pre¬ jemkov; dalje predpisi o tem, kako naj se po statutih razdeli dobiček med uradnike. Navedene listine bi bile obvezane taksi samo, če bi vsebovale tudi take podatke, s katerimi se osnuje konkretno službeno razmerje. — Poslovne knjižice, prijave pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ali pri pokojninskem 22/a I. Obči državljanski zakonik zavodu za nameščence ter seznami uslužbencev, s katerimi izročajo službodavci pristojni davčni upravi uslužbenski davek, niso zavezane tej taksi, ker niso listine v zasebnem prometu. — 2) Pri izračunavanju vrednosti nasprotnih koristi in nasprotnih dajatev se je treba ravnati po predpisih čl. 20 zakona o taksah, razen v primerih po 1. opombi k navedeni tar. štev. Za javnopravne .službe (n. pr. za tiste, ki so osnovane na zakonu o občinah iz 1. 1933 ali na zakonu o mest¬ nih občinah iz 1. 1934, kakor tudi za javnopravna službena razmerja pri raznih zbornicah in drugih javnopravnih ustanovah, v kolikor posebni zakonski predpisi kaj drugega ne določajo), kakor tudi za službena razmerja pogodbenih uradnikov države in banovine se plača namreč taksa samo po vrednosti enoletnih protidajatev, ne glede na to, za koliko časa je službeno razmerje ustanovljeno. — 3) Če dobi uslužbenec od istega službodavca ali od njegovega pravnega naslednika kako drugo službo z večjimi .prejemki, se plača taksa samo od poviška prejemkov; vendar je treba dokazati, da je bila plačana taksa za prej dosežene prejemke ali da so bili oproščeni od te takse po takrat veljavnih predpisih. Če pa dobi uslužbenec od svojega službodavca ali od njegovega pravnega naslednika službo z enakimi prejemki, se plača samo stalna taksa 20 din za vsako polo, in si¬ cer v taksnih znamkah. — 4-) Izvzemši službe pogod¬ benih uradnikov države in banovine niso zavezana tej taksi službena razmerja, osnovana na zakonu o uradnikih in ostalih državnih civilnih uslužbencih, na zakonu o državnem prometnem osebju in na zakonu o ustroju vojske in mornarice, dalje službena raz¬ merja duhovnikov vseh priznanih veroizpovedi ter vajeniške pogodbe po t. 3 odst. ( 2 ) § 436 zakona o obrtih. — 5) Pri službenih razmerjih o poslih, ki jih navadno vršijo dninarji (dnevničari, nadničari), do¬ mači posli, delavci itd. nastane taksna obveznost samo s pismeno pogodbo, ki jo podpišeta obe stranki. Te pogodbe so zavezane taksi 14 % (in ne 1%), in sicer od vrednosti, izračunane po 5: opombi k tar. štev. 20 taksnega zakona. — 6) Uredba z dne 15. marca 1940 .predvideva obročno plačevanje takse za službene po- § 1151 I. godbe. Po 6. opombi k navedeni tar. štev. se more pla¬ čati taksa tudi v štirih enakih mesečnih obrokih, in sicer za službene pogodbe, zavezane taksi \%, če pre¬ sega taksa 600 din, za službene pogodbe, zavezane taksi ¥;%>, če presega taksa 100 din, seveda pri posa¬ meznem službo jemniku, ne pa službodavcu. Ce se tak obrok ne plača pravočasno, se mora po čl. 51 zakona o taksah plačati poleg redne takse še kazenska taksa v enkratnem znesku dotienega obroka. — Tudi za službena razmerja, ki doslej niso bila zavezana tej taksi (na pr. službena razmerja občinskih in drugih javnopravnih uslužbencev na nekih pravnih področ¬ jih), a so po sedanjih predpisih zavezana taksi, ter za službena razmerja, za katera do 25. decembra 1950 taksa ni bila plačana, a so bila zavezana taksi j>o prejšnjih predpisih, ter taksa presega 600 oz. glede delavcev 100 din, se more plačati taksa v štirih ena¬ kih mesečnih obrokih od 1. marca 1940. — 7) Končno se opozarja na predpise t. 9 do 14 čl. 216 taksnega in pristojbiinskega pravilnika, 1. j. da se ta taksa pla¬ čuje v gotovini pri pristojni davčni upravi, stalna taksa 20 din iz op. 4 k navedeni tar. štev. pa v taksnih mamkah. — Pojasnila, ki so morda že izdana o tem predmetu, veljajo samo v toliko, kolikor SO' v skladu s tem pojasnilom. Uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 21. decembra 1940 (Sl. N. 1/1 z dne I. januarja 1941) določa v § 12: V tarifni številki 20 zakona o taksah se v prvi vrstici črtajo besede: „za izvesten čas.“ 22/c Dodatne odločbe k o. d. z. I. Dodatek 1. I. Obči državljanski zakonik § 153 (tretje novele). 5. Uslužbenci mestnih pod¬ jetij, kolikor niso obenem tudi uslužbenci mestne občine kot samoupravnega telesa, niso javni usluž¬ benci; za spore o njihovih prejemkih so pristojna redna sodišča (SS Zagreb, 18. marca 1957, Rucner- Strohal, II, 958). 6. Uredba o znižanju prejemkov državnih in samo¬ upravnih uslužbencev z dne 17. septembra 1935 velja tudi za pogodbene uslužbence mestnih podjetij (VS Ljubljana, 2. oktobra 1940, Rv 133/40, Organizator 1541, 15). tj 1157. 12. Pooblaščenec (pouzdanik) v sni. S 97 z. o zav. del. je vodeči činitelj v podjetju z ozirom na obseg svojega poslovanja, t. j. oseba, ki predstav¬ lja voljo in namere podjetnika; ni pa pooblaščenec že vsakdo, če ima le najmanjši delokrog in samo¬ stojnost (SS Zagreb, 23. aprila 1936, Rucner-Strohal, II, 997). 13. Sodba kazenskega sodišča ni po § 98 z. o zav. del. pogoj za priznanje odškodnine. Odškodninski zahtevek zavarovanca oz. njegovih sorodnikov proti tretjim osebam preide po odst. ( 3 ) tj 97 istega zako¬ na na SUZOR samo do višine stvarno izdanih pod¬ por: s tem ne preneha legitimacija teh oseb k tožbi za odškodnino (SS Zagreb, 16. januarja 1936. Rucner- Strohal, II, 998). tj 1158. II. Žena bančnega sluge nima pravice na pokojnino, če ni bila dogovorjena, ne glede na to, da je dajala banka njenemu možu po njegovem iz¬ stopu iz službe prostovoljno nek mesečni znesek (SS Zagreb, 2. aprila 1936, Rucner-Strohal, II, 596). 12. Obljuba pokojnine ni daritev, če izhaja od službodavea (VS Ljubljana, 19. decembra 1939. Rv 747/59, — Organizator 1941, 13). 60/a A S 258 II. Dodsitek 1. Odredba bana dravske banovine z dne 20. avgu¬ sta 1940 (Sl. L. 401) določa, da se v stroki elektroin- stalaterjev (§ 50, t. 2 ob. z.) zviša število vajencev, določeno v prvem odstavku § 1 cit. uredbe, za po enega nadaljnjega vajenca. Odredba bana dravske banovine z dne 29. novem¬ bra 1940 (Sl. L. 697) določa, da se v strokah strojnih ključavničarjev iz točke 11, kleparjev iz točke 15. livarjev kovin iz točke 15, pasarjev in kovinostruž- cev iz točke 16, zlatarjev iz točke 17, graverjev iz točke 18, mehanikov in avtomehanikov iz točke 21, optikov iz točke 24 ter urarjev iz točke 25 § 25 ob. z. zviša število vajencev, določeno v odst. (*) § 1 cit. uredbe, za po enega nadaljnjega vajenca, vendar sa¬ mo, če zaposluje podjetje vsaj enega pomočnika. 118/a Dodatne odločbe k ob. z. II. Dodatek 1. II. Zakon o obrti h S 1. I. Zu pogodbenega inženirja občine ne veljajo delovnopravne določbe obrtnega zakona (KS Beo¬ grad, Politika 8. septembra 1940). 2. Za osebje, zaposleno pri mlatilnicah, ki obra¬ tujejo ambulantno, veljajo delovnopravne določbe ob. z. (SS Zagreb, 24. marca 1938, Ruener-Strohal, II. 961). S 269. I. Pragmatika (kolektivna pogodba) se more izpremeniti samo s sporazumom obeh strank, razve¬ zati pa samo z odpovedjo s strani katere koli stranke. Iz okolnoisti, da je službojemnik, ki je zahteval do¬ klado za ženo, kakor mu po pragmatiki pripada, ostal še nadalje v službi ter prejemal prejemke brez te doklade, ne izhaja, da se je tej dokladi tilioma od¬ rekel (SS Zagreb, 20. februarja 1936, Ruener-Strohal, II. 972). 2, Če službo jemnik ni v sin. kolektivne pogodbe zahteval plačila za prekočasno delo do sledečega iz¬ plačila, se je odrekel tej pravici: taka odreka pri¬ dobljeni pravici ni neveljavna. Predpisi odst. ( :! ) t? 209 ob. z. niso prisilni (SS Zagreb, I. maja 1940, Mjeseč- nik 1940, 330). Op.: odločba je docela zgrešena, kajti niso samo tiste določbe prisilne, ki jih našteva § 251 ob. z., marveč tudi tiste, ki so prisilne po lastni vsebini. 3. Določba kolektivne pogodbe, da rešuje mezdne spore referent Delavske zbornice, ne ustanavlja ugo¬ vora nedopustnosti pravdne poti (VS Ljubljana, 14. februarja 1940, Ut 15/40, Organizator, 1940. 84). S 219. 5. Določbe drugega stavka odst. (') S 219 ob. z. veljajo tudi za primer vojaške vaje (VS Ljub¬ ljana, 8. oktobra 1940, Rv 404/40, Delavska pravica, 21. novembra 1940, št. 48). 196/a II, Dodatne odločbe k ob. z. b. Odlok ministrstva za promet, oddelek za gradbo železnic št. 280/1940: Določbe 8 219 ob. z. ne veljajo za osebje, zaposleno pri gradnji železnic, ki jo vrši država v lastni režiji (Vjesnik radničke komore, Za¬ greb, 1940, 118). S 221. 2. Službodavec sme odbiti vrednost hrane, ki jo prejema službojemnik na vojaški vaji, od pre¬ jemkov, ki mu jih mora plačevati med tem časom (VS Ljubljana, 16. aprila 1940, O. Sl. Pr. III, 673). 3. Službojemnik, ki nima še pravic po § 22,1 ob. z., ima v primeru vojaške vaje pravico do prejemkov do enega tedna po drugem stavku odst. j 1 ) § 219 ob. z. (VS Ljubljana. 8. oktobra 1940, gl. odi. 5 k § 219 ob. z.). § 233. 1. V podaljševanju poskusnega službenega razmerja je videti izigravanje prisilnih določb ob. z., ki gre v škodo službojemniku; smatrati je. da gre za službeno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas (VS Ljubljana. 27. februarja 1940. Rv 94/40, Organizator, 1940, 86). § 238. 4. Izstopni razlog je. če slnžbodavec, ki je prišel v .plačilne težkoče, več mesecev ne izplača prejemkov (SS Zagreb, 26. junija 1936, Rucner- Stro¬ kah II. 962). 5. Dejstvo, da je dobil službojemnik drugo službo, ni važen razlog za izstop (KS Beograd, 29. septem¬ bra 1938, Sudska praksa, III, 1216). § 23f. 15. Važen razlog je, če je službojemnik ne¬ zvest v službi: dol očba t. 2 § 239 ob. z. ni v na - sprotju s t. 3 § 272 istega zakona, da je glede vaje¬ niškega razmerja odpustni razlog, če je bil vajenec obsojen zaradi zločinstva ali prestopka, storjenega iz koristoljubja (KS Novi Sad. 23. marca 1940, Pravni život, 1940,' 120). 16. Za odpust ne zadošča samo službodavčev sum, da je službojemnik nezvest v službi, marveč je po¬ treben popoln doikaz dejstev, ki utemeljujejo služ- bodavčevo nezaupanje (SS Zagreb, 16. aprila 1936, Rucner-Strohal, II, 963). 196/b Dodatne odločbe k ob. z. II. 17. Službcdavec se ne more sklicevati na § 289 ob. z., če se je službeno razmerje po zakasnelem po¬ vratku službojemnika v službo brez ugovora nada¬ ljevalo (SS Zagreb, 1. maja 1936, Rucner-Strohal, II, 964). 18. Ni odpustni razlog, če službojemnik ne pri¬ stane na znižanje prejemkov (KS Beograd, Politika. 11. decembra 1940). 19. Odpustni razlog je žalitev, izrečena službo- davčevemu zastopniku v obratu (KS Beograd, 27. decembra 1935, Sudska praksa, III, 1217). 20. V rok tedna dni se štejejo tudi prazniki (KS Beograd, 30. marca 1938, Sudska praksa, III, 1219). § 246. 6. V primeru razveze službenega razmerja brez pravilnega odpovednega roka velja § 246 ob. z., ne pa § 330 ob. z., ki se nanaša samo na zahtevke iz pravilne razveze službenega razmerja. Prekiuzijo iz § 246 ob. z. prekine samo tožba, ki je v roku šest mesecev vložena pri sodišču, ne pa iožba, vložena pri obrtnem oblastvu (SS Zagreb, 19. novembra 1936, Rucner-Strohal, II, 965); gl. odi. 5! § 249. 4. Službojemnik, ki iztožuje odškodnino za¬ radi tega. ker ni dobil izpričevala, ni dolžan doka¬ zati, da je skušal nove službodavce na drug način prepričati o tem. da je bil uslužben in da teče spor o izdaji izpričevala (SS Zagreb, 12. februarja 1939. Rucner-Strohal, 11, 966). § 324. 6. Za presojo, ali vrši kdo višje posle, ni odločilen njegov naziv (poslovodja), marveč njegova dejanska služba; kdor vrši le nadzorstvo nad vajen¬ ci in pomočniki, ne vrši višjih poslov (SS Zagreb. 23. januarja 1936, Rucner-Strohal, II, 967). 7. Tnkasant zavarovalne družbe ne vrši pretežno trgovskih opravil (?) (SS Zagreb, 26. januarja 1938. Rucner-Strohal, II, 9?0). 8. Mizarski delovodja vrši višje netrgovske posle (VS Ljubljana, 24. aprila 1940, Organizator, 1940, 64). 9. Nadzorstvo pri montaži strojev daje kvalifika¬ cijo po § 324 ob. z.; vendar taki posli niso tudi posli višje vrste po odst. ( 2 ) § 5 z. o zašč. del. (VS Ljub¬ ljana, 25. oktobra 1940, Organizator, 1940, 83). 196/c II. Dodatne odločbe k ob. z. 10. kurjač v pekarni ne vrši poslov v sin. § 324 ob. z. (SS Zagreb, 3. marca I93S, Rucner-Strohal, II, 969). 11. Polir vrši posle v sm. tj 324 ob. z. (KS Beograd, 6. aprila 1937, Sudska praksa, HI. 1225), enako trgov¬ ski agent (KS Beograd, 13. septembra 1938, ibid. 1235). S 330. 2. Določbe § 350 cb. z. vel ja jo samo za služ- bojemnike v sm. § 324 ob. z. (VS Ljubljana. 24. okto¬ bra 1939, Rv 712/59, neobj.). § 332. 11. Vel javen je dogovor na enomesečen od¬ povedni rok; tega ne izključuje § 538 ob. z., ker ta splošna določba ne razveljavlja posebne določbe odst. ( 8 ) § 332 ob. z. (SS Zagreb, II. novembra 1937, Rucner-Strohal, II. 973). 12. Po prestanku službenega razmerja se more službojemnik veljavno odreči pravicam iz § 532 ob. z. (KiS Beograd. 16. novembra 1936. Sudska praksa, I IT, 1243). tj 333. 10. Vodja delavske skupine (partije), ki nad¬ zira delavce pri delu. ne vrši višjih tehničnih poslov (SS Zagreb. 5. maja 1938. Rucner-Strohal, 11. 976). 11. Skladiščnik ne vrši višjih trgovskih poslov, ker se zahteva zanje organizacijski značaj in samostojno trgovanje (SS Zagreb. 17. januarja 1938, Rucner- Strohal. II. 979). Gl. odi. 2! 12. Višjih tehničnih poslov ne vrši, kdor dela na¬ črte za manjša zidarska dela, ne da bi imel za to usposobljenost in mu zaradi lega drugi podpisujejo načrte, tudi če razdeljuje delo na stavbi in nadzira izvrševanje del po načrtih (SS Zagreb, 7. oktobra 1938, Rucner-Strohal, II, 975). 13. Mizarski delovodja ne vrši višjih tehničnih opravil (VS Ljubljana, 24. aprila 1940, Organizator, 1940, 64). 14. Ni potrebno, da bi nameščenec vršil ves čas 10-letnega roka višje posle (KS Beograd, 16. oktobra 1936, Sudska praksa, III, 1239). 15. Stečajno postopanje nad imovino službodavca pomeni likvidacijo v sm. odst. ( 7 ) § 353 ob. z. (KS Beograd, 24. septembra 1957, Sudska praksa, III, 1241). 196/e Dodatne odločbe k ob. z. 16. Dejstvo samo, da je nameščenec vršil posle po navodilih službodavca, ne vzame še .kvalifikacije vi¬ šjih trgovskih poslov (KS Beograd, 24. septembra 1937, Sudska praksa, III, 1224). 17. V čas nepretrgane službe se vračuna tudi čas odsluženja kadrskega roka, ker v tem času ne pre¬ stane službeno razmerje (KS Beograd, 5. aprila 1935, Sudska praksa, III, 1238). 18. Mizarskemu poslovodji pritiče odpravnina; vpliv pris. poravnave (VS Ljubljana, 24. aprila 1940, Organizator, 1940, 84). § 433. Za osebje, zaposleno pri Aeroklubu, ne ve¬ ljajo določbe ob. z., ker ima to društvo javnopravni značaj (KS Beograd, 18. avgusta 1938, Sudska praksa, III, 1232). 1%,/d v. Dodatek 1. Viničarjevi prejemki § 6. — j 1 ) Viničar ima sledeče prejemke: a) prosto stanovanje v vinogradnikovi zgradbi; če k zgradbi spada vrt za zelenjavo, dobi tudi tega; b) na vsakega >4 ha vinograda, ki ga obdeluje za vinogradnika, najmanj % ha deputatne zem¬ lje (sposobne za pridelavo žitaric ali okopavin) in ravno toliko travišča; če pri vinogradu ni za¬ dostne deputatne zemlje, mora vinogradnik na¬ mesto manjkajoče deputatne zemlje dajati vini¬ čarju letno najkasneje do i. novembra toliko krušnega zrnja oziroma krompirja, kolikor bi se ga povprečno pridelalo na manjkajoči površini; v tem primeru se računa, da se pridela 100 kg krušnega zrnja na 20 arih in 200kg krompirja na 5 arih; če ni zadostnega travišča, mora vino¬ gradnik dajati viničarju ustrezajočo količino krme po odbitku stroškov pridelave ali proti¬ vrednost v denarju; c) steljo, ki jo oskrbi vinogradnik sam: k stroškom za spravljanje stelje za vinogradnikovo živino prispeva vinogradnik polovico; č) če ima viničar svojo živino ali popoln ha¬ sek vinogradnikove živine (mleko in tele), nosi stroške za spravljanje krme viničar, drugače pa vsak polovico; > d) če oskrbuje viničar vinogradnikovo živino s svojo krmo, je mleko njegovo; če pa oskrbuje 219/1 v. Viničarski red vinogradnikovo živino z vinogradnikovo krmo, mu gre za oskrbovanje v pogodbi določena od¬ škodnina bodisi v denarju, bodisi v naturalijah, hasek od te živine pa je vinogradnikov; e) ne glede na to, čigava je živina, ki jo vi¬ ničar redi, razpolaga z gnojem, ki se pridela od I. decembra do 50. aprila, viničar, vendar le z korist deputatne zemlje in travišča, z ostalim pa razpolaga vinogradnik; f) viničar mora dobiti kot nagrado poleg ko¬ ličine tropin, določene v pogodbi, še din 100' — letno od vsakega A ha vinograda, ki ga viničar obdeluje; nagrado je plačati do 1. novembra; (je vinograd obdeluje več viničarjev skupno, se na¬ grada deli med viničarje sorazmerno številu nji¬ hovih delovnih moči; g) poleg gorenjih prejemkov dobiva viničar zase in za svoje delovne moči pogojeno dnevno mezdo 1 za vsako delovno moč in za vsak dejan¬ ski delovni dan, ko delajo bodisi sam, bodisi nje¬ gove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu; ta mezda mora zna¬ šati najmanj: za navadna dela v poletnih mese¬ cih po din 15’—, v zimskih po din 12’ — , za kvali¬ ficirana in težja clela, našteta v predzadnjem odstavku tega paragrafa, pa v poletnih mesecih po din 18’75, v zimskih po din 15 - — . ( 2 ) Od zgoraj določene mezde ali od letne na¬ grade sme vinogradnik odračunati srednjo vred¬ nost tistih prejemkov v naravi, 2 ki jih viničar po pogodbi dobi mimo onih. določenih v toč. a) do e) tega paragrafa. Ce so ti prejemki v zemljiščih, se računa kot srednja vrednost legi in kakovosti zemlje ustrezajoča najemninska vrednost zem- ljišča v dotičnem kraju, če pa so ti prejemki v drugačnih naturalijah. se srednja vrednost ra¬ čuna po vrednosti dotičnih prejemkov na mestu samem. Rožje in trava iz vinograda se ne odra- čunavata od določene mezde ali letne nagrade, mora si jih pa viničar spraviti iz vinograda na lastne stroške. ( :! ) Ce je dogovorjeno, da se vinograd obde¬ luje ali se posamezna dela v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu opravljajo v akordnem delu, dnevna mezda v akordu ne sme biti nianjša od dnevne mezde, ki je v pogodbi določena za dela (§ 1 te uredbe), ki se ne delajo v akordu, pri čemer se računa, da je za obdelo¬ vanje enega orala vinograda potrebnih najmanj 100 delovnih dni ne vštevši tretjo kop. ( 4 ) Brez viničarjeve privolitve delo v akordu ni dovoljeno. j 5 ) Za kvalificirana in težja dela se štejejo: rigolanje. Cepljenje, škropljenje, žveplanje, je¬ senska ali zimska globoka kop in rez. (°) Globoka kop, najsi bo jesenska, zimska ali spomladanska, je tista kop. pri kateri se kop¬ lje 25 do 30 cm globoko, ne glede na gnojenje. Kop. pri kateri se samo praši, ni globoka kop. ( 7 ) Višino minimalnih mezd, določenih pod t. g), more ban spremeniti po zaslišanju Vinar¬ skega društva v Mariboru in Strokovne zveze vi¬ ničarjev v Ljutomeru. Določbe § 6 so prisilne (S 41). Upoštevane so določbe uredbe o spremembah in dopolnitvah viničarske uredbe... z dne 10. avgusta 1940 (Sl. L. 383), § 1. Po § 10 je stopila ta uredba o izpremembah. . .“ v vel javo in dobila obvezno moč 7 . dnem razglasitve v ..Službenem listu kraljevske 220/a v. Viničarski red banske uprave dravske banovine" v Ljubljani. .S tein dnem prestanejo veljati določbe uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom..., kolikor nasprotu¬ jejo določbam te uredbe". Prehodne določbe gl. op 2 k § 43 te uredbe. Upoštevane so tudi določbe, spremembe te uredbe z dne 11. februarja 1941 k t. g odst. (*), ki stopijo v veljajo 1. marca 1941 (Sl. L. 123). 1 Glede dospevanja plače § 13. 2 Ne pijače, odst. ( 3 ) § 15. § 6a. — j 1 ) Mleko od viničarjeve živine je vi¬ ničarjevo. ( 2 ) Kjer je navada, da viničar dobi mezdo ali del mezde v mleku, ki ga mora sam vnovčiti, mu mora vinogradnik dati v denarju tisto razliko, ki ni pokrita z izkupičkom od mleka, razen tega pa mu mora dati tudi odškodnino' za trud in čas, izgubljen pri prodaji (§ 6, toč. g). Paragraf 6a je dostavljen z uredbo o spremembah in dopolnitvah, cit. v op. k § 6. Določbe § 6a so prisilne (§ 41). 220/b §§ 12—14 V. 224/a v. Viničarski red Dodatek 1. § 15 je izpremenjen s § 5 uredbe o spremembah in dopolnitvah..., cit. v op. pri S 6, in se glasi: § 15. — P) Pijača, ki jo dobi viničar, mora biti zdrava in ne pokvar jena in ne sme biti po¬ narejena. Šmarnica je prepovedana. ( 2 ) Pijača je obvezna dajatev tam. kjer je bilo doslej dajanje pijače v navadi. (’) Tudi tam, kjer dajanje pijače doslej ni bilo v navadi, pa se pijača daje, se njena vred¬ nost ne sme odračunavati od mezde v smislu dru¬ gega odstavka § 6 te uredbe. ( 4 ) V primerih drugega in tretjega odstavka tega paragrafa viničar nima pravice do odškod¬ nine. če ne pije. ( r> ) Materam, poročenim in neporočenim, se mora dajati prilika, da doje svojo deco. Zaradi tega se jim ne smeta krajšati redni odmor in mezda. Za S 16 je uredba o spremembah in dopolnitvah (§ 4-) . . j. cit. v op. k S 6. dodala nov S 16a, ki se glasi: § 16a. — j 1 ) Za dela, ki jih po tej uredbi ozi¬ roma po pogodbi opravlja viničar s svojimi de¬ lovnimi močmi, sme vinogradnik najeti tuje de¬ lovne moči samo v primerih, ko viničar z delov¬ nim močmi, ki jih je po pogodbi dolžen imeti, zaradi vremenskih razmer ali nenadno nastopiv- ših rastlinskih bolezni ne bi mogel opraviti dela v takem času, da se gospodarstvo obvaruje večje škode. 1 ( 2 ) Kdaj se mora kakšno delo opraviti in vrstni red dela na vsem posestvu določi vino¬ gradnik. Določbe § 16a so prisilne (§ 41). 1 Kazen po t. j) S 42. 224/b §8 23—26 V. Dodatek 1. 8 23 je izpremenjen s § 5 uredbe o spremembah in dopolnitvah..., cit. v op. k 8 6, in se glasi: 8 23. — j 1 ) Selitev se vrši v času od 1 . do 11 . novembra. Ako se vinogradnik in viničar spora¬ zumeta, se selitev lahko vrši tudi v drugem času. na pr. spomladi. ( 2 ) Ko viničar zapusti službo, mora v redu iz¬ ročiti vinogradniku vse, kar mu je ta dal v upo¬ rabo, oskrbo in varstvo. ( :) ) Vse, kar viničar pridela na deputatni zem- I ji in kar dobi kot odškodnino za opravljeno delo. je njegova last. Ce namerava od teh pridelkov kaj prodati, jih mora med službeno dobo ponu¬ diti v nakup najprej vinogradniku, ob koncu službene dobe pa najprej vinogradniku, če ta ne kupi, pa svojemu nasledniku, in sicer po dnevni ceni. Ce viničar pusti v viničariji seno iz vino¬ gradnikovega zemljišča, mu mora vinogradnik na zahtevo plačati dnine za dneve, ko je to seno spravljal, če ni za to delo že plačan. ( 4 ) Ce dobi viničar drva kot deputat, so nje¬ gova last in jih lahko odpelje; če pa dobi seno in slamo samo za uporabo, mora pri odselitvi seno in slamo, ki se nista uporabila, pustiti na¬ sledniku. Gnoj ostane vinogradniku brez odškod¬ nine. Stroške selitve nosi viničar. ( r> ) Viničarja, ki je zapustil službo pri drugem vinogradniku proti določbam te uredbe, vino¬ gradnik ne sme sprejeti v službo in odgovarja za vso škodo, ki bi s tem nastala drugemu vino¬ gradniku. 228/a v. Viničarski red 228/b §§ 34—3"a V. doma dosegel na deputatni zemlji, kakor tudi stroške selitve. ( 2 )Ako se je službeno razmerje ukinilo po krivdi viničarja, mu mora vinogradnik povrniti samo vrednost semena in vrednost dela na depu¬ tatni zemlji. ( s ) Odškodnina ne more znašati več, kakor znaša povprečna krajevna vrednost pridelkov oziroma dela glede na način obdelovanja na de- putatni zemlji. Določbe § 37 so prisilne (§ 41). Dodatek 1. K o m i s i j a z a pregled o v a nje vini¬ čarskih p o g o d b 8 3?a. — P) Na sedežu sreskega načelstva, v čigar območju so viničarji, se ustanovi posebna komisija iz treh članov za pregledovanje vini¬ čarskih pogodb. ( 2 ) Predsednik komisije je sreski načelnik, ostala dva člana pa sta srezu dodeljena politično- upravni uradnik in sreski kmetijski referent. Ce pri sreskem načelstvu ni dodeljenega politično- upravnega uradnika ali kmetijskega referenta, mora sreski načelnik o tem poročati banski upra¬ vi, ki bo posle za ta srez prenesla na komisijo drugega sreza. Prav tako je postopati, kadar se pred komisijo Obravnava zadeva sreskega načel¬ nika ali njegovih sorodnikov in svakov do tre¬ tjega kolena, kakor tudi kadar se obravnavajo enako zadeve ostalih dveh članov komisije in njunih sorodnikov in svakov do tretjega kolena, če pri dotičnem sreskem načelstvu ni dodeljenih 233/1 v. Viničarski red več p o i i t ičn o- u p r a v n i h uradnikov oziroma več sreskih kmetijskih referentov. ( :t ) Komisija je sklepčna, ako so navzoči vsi člani. ( 4 ) Sklepa se z večino glasov. Pri enakem šte¬ vilu glasov odločuje predsednik. Določbe §§ 37a do 37č so dostavljene s § 6 uredbe o spremembah in dopolnitvah . .., cit. v op. k § 6. § 57b. — Naloga komisije je, da pregleda vse tiste viničarske pogodibe, sklenjene med vino¬ gradniki in viničarji, o katerih prejme bodisi ustno bodisi pismeno pri javo ali o katerih zazna uradoma, da niso v skladu z določbami te uredbe. Prijavo na komisijo more vložiti vsakdo, zlasti pa vinogradnik in viničar. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru. Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru, vsa državna in samo¬ upravna oblastva in organi javne varnosti. Pri¬ java mora biti vložena najkasneje v roku treh mesecev po podpisu pogodbe. Po kasnejših pri¬ javah ali zaznanjih se ne postopa. 1 1 Odst. j 1 ) § 9 uredbe o spremembah in dopolni¬ tvah, cit. v op. k § 6, določa: Prijave za obstoječa službena razmerja morajo biti vložene pri komisiji za pregledovanje viničarskih pogodb najkasneje v roku petih mesečev od dne. ko dobi ta uredba pravno moč. Po kasnejših prijavah ali uradnih zaznanjih se ne postopa. 8 3?c. — L) Predsednik skliče komisijo naj¬ kasneje v roku 15 dni potem, ko je prejel pri¬ javo ali je uradno zaznal za tako pogodbo. ( 2 ) Komisija posluje v smislu določb zakona o občem upravnem postopku. 236/1 §§ 3?b—39 V. ( :i ) O razpravah pred komisijo se vodi zapis¬ nik. iz katerega morajo hiti razvidne ugotovitve in sklepi komisije. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. ( 4 ) Ako se komisija uveri, da sklenjena po¬ godba ni v skladu z določbami te uredbe, z ute¬ meljeno odločbo proglasi pogodbo za nično ter naroči pogodbenikoma, da skleneta novo po¬ godbo. Hkrati prijavi v pogodbi zapažene pre¬ krške in nedostatke pristojnemu občeupravnemu oblastvu prve stopnje zaradi uvedbe kazenskega postopka. ( r> ) Odločbo podpiše predsednik. C'j Proti odločbi komisije je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo po določbah za¬ kona o občem upravnem postopku. § 37e. — Glede odškodninskih zahtev oziroma prejemkov, kakor tudi glede izvršbe veljajo smi¬ selno določbe §§ 33 do 35 te uredbe. Pravica združeva n j a § 38. — Viničarji imajo pravico združevati se v posebna strokovna društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in socialnih interesov. Določbe § 38 so prisilne (ij 41). Gl. § 35 z, o zašč. del. (XV) in op. Viničarski sklad § 39. — (’) Pri kraljevski banski upravi drav¬ ske banovine v Ljubljani se ustanavlja poseben viničarski sklad, v katerega se stekajo prispevki in kazni iz te uredbe. Sklad se uporablja za pod¬ pore viničarjem in njihovim svojcem v prime¬ rih dolgotrajne bolezni, onemoglosti in smrti. 237/1 Viničarski red V. (-) Natančnejša določila o plačevanju v sklad in o upravljanju in o uporabljanju tega sklada predpiše ban s posebnim pravilnikom. 1 1 Pravilnik o vplačevanju prispev¬ kov v viničarski sklad in o upravlja¬ nju in o uporabljanju tega sklada z dne 20. avgusta 1940 (Sl. L. 4€0 z dne 24. avgusta 1940): Cl. 1. (') Pavšalni znesek din 100 od vsakega 'A ha vi¬ nograda. ki ga obdeluje viničar, plača imetnik vino¬ grada (lastnik, uživalec, zakupnik), ki mu to dolžnost nalagata §§ 39 in 40 uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskega reda) na podstavi plačilnega odloka tistega sreskega na¬ čelstva, v čigar območju je vinograd, ki ga viničar obdeluje. Če je vinograd na ozemlju dveh ali več sreskili načelstev, izda plačilni odlok tisto sresko na¬ čelstvo, v čigar območju viničar stalno biva. ( 2 ) Če znaša površina vinograda več ko 'A ha, je plačati so¬ razmeren znesek tudi od te večje površine vinograda. — Čl. 2. f 1 ) Pavšalni znesek je plačati redoma naj¬ kasneje do 31. oktobra vsakega leta. V ta namen mora sresko načelstvo zbrati vse potrebne podatke o površini vinogradov, ki jih viničarji obdelujejo, ugo¬ toviti. ali imetnik vinograda ne spada morda med izvzete osebe v smislu § 40 uredbe, ter nato naj¬ kasneje do 1. septembra vsakega leta dostaviti za¬ vezanemu imetniku vinograda plačilni odlok, ki mora vsebovati ime in priimek imetnika, njegovo bivališče in kraj in površino vinograda kakor tudi znesek, ki ga je imetnik vinograda dolžen plačati. Ako imetnik vinograda ne biva na ozemlju kraljevine, je dostaviti plačilni odlok njegovemu pooblaščencu oziroma prav¬ nemu zastopniku. ( 3 ) Imetnik vinograda je dolžen plačati pavšalni znesek v roku 50 dni po prejemu plačilnega naloga. — Čl. 3. Proti plačilnemu odloku je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo po določbah zakona o občem upravnem postopku. Odlok je dostaviti zavezani osebi proti vročilnici. - Čl. 4. (’) Pavšalni znesek plača plačilu zavezani imet¬ nik vinograda tistemu sreskemu načelstvu, ki je pla¬ čilni odlok izdalo. ( 2 ) Sresko načelstvo pregleda, ali 238/1 v. S 40 je plačani znesek v skladu s plačilnim odlokom, vpiše plačilo v kontrolno knjigo ter nato preodkaže zne¬ sek viničarskemu skladu pri kraljevski banski upravi. ( 3 ) V primeru neplačila se izterja pavšalni znesek po določbah zakona o občem upravnem postopku. - Čl. 5. Gotovina sklada se nalaga pri Hranilnici drav¬ ske banovine v Ljubljani. — Čl. 6. Dohodki tega sklada so: a) pavšalni zneski po § >9 uredbe o služ¬ benem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskega reda) in denarne kazni; b) morebitni izredni dohodki, kot podpore države, banovine in občin; c) obresti od naložene gotovine tega sklada. — Čl. 7 . Z viničarskim skladom razpolaga ban. — Čl. 8. Sredstva sklada se sinejo uporabljati: a) za podpira¬ nje viničarjev in njihovih svojcev v .primerih dolgo¬ trajne bolezni, onemoglosti in smrti; b) v kritje stroškov, združenih z upravljanjem in uporabljanjem tega sklada. — Čl. 9. f 1 ) Knjigovodstvo sklada vodi finančni oddelek kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani v smislu predpisov uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budžetiranju banovin. Najkasneje do konca vsakega leta mora fi¬ nančni oddelek sestaviti zaključni obračun o dohod¬ kih in izdatkih sklada za preteklo poslovno leto. ( 2 ) Originalne spise, s katerimi se odrejajo izplačila iz sklada, hrani oddelek za socialno politiko in ljud¬ sko zdravje pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani, ki vodi tudi vso ostalo manipulacijo v zvezi z izplačili iz sklada. — Čl. 10. Podpore in vsa ostala izplačila v breme sklada se izplačujejo v me¬ jah doseženih dohodkov in (po) izkazani potrebi in upravičenosti po odredbi bana v skladu s tistimi predpisi uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budžetiranja banovin, ki urejajo izplačila iz ba¬ novinskega proračuna. — Čl. 11. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v ..Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine*' v Ljubljani. § 40. — ( 1 ) Vsak imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda, ki po svojem glavnem po¬ klicu ni kmet oziroma vinogradnik, ima pa vini- 238/a Viničarski red V. carja, plača letno od 14 ha vinograda, ki ga ob- deluje viničar, v viničarski sklad pavšalni zne¬ sek din 100’—. Ta znesek sme ban za območje veljavnosti te uredbe po gospodarskih razmerah znižati ali zvišati. ( 2 ) Za kmeta oziroma vinogradnika po svojem glavnem poklicu se šteje, kdor obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine, ali kdor obdeluje zemljo s pomočjo tuje delovne moči, če je sam ali so njegovi rodbinski člani fizično pretežno zaposleni v poljedelskih ali vinogradniških delih. ( s ) Za kmeta se štejejo tudi osebe, ki morajo zaradi bolezni, starosti ali drugih neizbežnih raz¬ logov obdelovati zemljo s tujimi močmi, ter ne- doletni otroci kmetov in zapuščine za kmeti. ( 4 ) V nobenem primeru se ne šteje za kmeta oseba, ki ima dohodek iz razmerja stalne javne ali zasebne službe ali zbog njega (upokojenec), če prejemki iz tega naslova znašajo več kot din 18.000'— letno. Prav tako se ne štejejo za kmeta pravne osebe. (‘j Vendar ne plačujejo prispevka po odst. P) tega paragrafa pravne osebe za tiste vinograde, ki jih uživajo fizične osebe, če po zakonskih predpisih donos teli vinogradov tvori del plače uživalcev, oziroma se jim ta donos šteje v plačo. Prav tako ne plačujejo prispevka cerkvene (ne samostanske) imovine, če je donos vinograda do¬ ločen za vzdrževanje cerkve ali kritje stroškov bogoslužja. ( 6 ) Plačevanje pavšalnih zneskov predpisuje občeupravno oblastvo prve stopnje. Proti pred¬ pisu je dopustna pritožba po določilih zakona o občem upravnem postopku. 238/b §§ 41—42 V. Splošne določbe § 41. — Pravice, ki pripadajo viničarjem v smislu §§ 6, 6a, 9. 10, 14 tretji odst., 15, 16a, 17, 18, 19, 22, 25, 26, 37 in 38 se z viničarsko po¬ godbo ne morejo omejiti. Po § 7 uredbe o spremembah in dopolnitvah..., cit. v op. k § 6. Kazni § 42. — P) Kaznuje se z denarno kaznijo od 10 do 1.000 dinarjev, ob neplačilu v odrejenem roku pa z zaporom od enega od (prav: do) dvaj¬ set dni: a) imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vino¬ grada, ki sprejme v službeno razmerje po § 1 osebo, ki nima po S 2 predpisane kvalifikacije za viničarja; b) imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vino¬ grada, ki viničarsko službeno razmerje, obsto¬ ječe po § 1. spremeni v najemninsko, zakupniško ali oskrbninsko, da bi se ognil obveznostim po tej uredbi; c) imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vino¬ grada, ki sklene z viničarjem pogodbo, ki ni v skladu z določbami §§ 4, 5 in 41 te uredbe; č) kdor sprejme viničarja ali kdor slopi v službo kot viničar brez pismene pogodbe po do¬ ločbah § 4; d) vinogradnik, ki uporablja osebe pod 16. letom starosti ali zdravniško spoznane dela ne¬ zmožne za delovne moči (četrti odsl. S 5), ali ki uporablja mlajše delovne moči v nasprotju s predpisom zadnjega stavka petega odstavka 8 5; 238/c v. Viničarski red e) vinogradnik, ki sili viničarja ali njegove delovne moči, da morajo delati ob nedeljah in praznikih brez nujnega razloga (§ 10); f) vinogradnik, ki zakrivi, da se obračun ne napravi pravočasno (§ 8); g) viničar, ki prekrši predpis prvega odstavka § 11 ali ki namerno krši predpis drugega od¬ stavka navedenega paragrafa; h) vinogradnik, ki ne sprejme viničarja v službo oib določenem času ali mu ne izroči dogo¬ vorjenega stanovanja ali deputatne zemlje (§ 13); i) vinogradnik, ki ravna proti predpisom § 15; j) vinogradnik, ki ravna proti predpisom § 16a; k) vinogradnik, ki krši predpis petega odstav¬ ka paragrafa 23. ( 2 ) Kazni izrekajo občeupravna oblastva prve stopnje v korist viničarskega sklada. ( 3 ) Proti izreku kazni je dopustna pritožba v roku 15 dni na kraljevsko bansko upravo. Določbe tega § so izipremenjene s § 8 uredbe o spremembah in dopolnitvah..., cit. v op. k § 6. Prehodne določbe § 43. — j 1 ) Viničarji, ki imajo veljavne vini¬ čarske knjižice, predpisane po dosedanjih pred¬ pisih o viničarskem službenem razmerju, in so dejansko služili kot viničarji, se štejejo kot za viničarsko službo sposobni po § 5 te uredbe, ne glede na dobo njihove dosedanje zaposlitve v tej stroki. Kot dokaz njihove usposobljenosti velja še nadalje viničarska knjižica. Vendar si mo¬ rajo tudi ti viničarji priskrbeti predpisane po¬ slovne knjižice v smislu uredbe z zakonsko močjo 238/č v. § 45 o legitimacijah za delavce in nameščence (,,Služ¬ beni list“ št. 288/47 z dne 10. junija 1958). 1 ( 2 ) Do 31. oktobra 1940 se morejo sprejeti v službo za viničarje tudi osebe, ki nimajo po tej uredbi predpisane usposobljenosti, (oda taki vi¬ ničarji morajo do 1. avgusta 1940 opraviti vini¬ čarski izpit. 2 1 GL uredbo IX (čl. 18, t. 5). 2 Glede uveljavljenja uredbe o spremembah in dopolnitvah te uredbe, cit. v op. k § 6, določa odst. ( 2 ) § 9 uredbe o spremembah...: Pogodbe za obstoječa viničarska razmerja se morajo spraviti v sklad z do¬ ločbami te uredbe najkasneje do 1. novembra 1940. 258/d Viničarski red Členi 9—12 IX. Dodatek 1. Na osnovi čl. 17 uredbe z zakonsko močjo o legi- iimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in name¬ ščencev in čl. 18 pravilnika za njeno izvrševanje se daje po zaslišanju stalne posvetovalne komisije za poslovne knjižice zaradi enotnosti postopka ob vpi¬ sovanju podatkov o začetku in prestanku zaposlitve (str. 10 do 31) tole pojasnilo o začetku in p r e s t a ti k u zaposlitve po odst. 2 čl. 9 uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjiži¬ cah) delavcev in nameščencev in odstavku 2. člena 6 pravilnika za njeno izvrševanje. 1 1. 7 , ,.začetkom zaposlitve" je treba razumeti za¬ četni dan, ko je službojemnik po (ustni ali pismeni) službeni pogodbi bil dolžan, nastopiti posel (službo), oziroma dan, ko je službodavec bil dolžan sprejeti službojemnika na posel (v službo). 2. S „prestankom zaposlitve" se mora razumeti dan, ko poteče službena pogodba, če je bil posel (služba) s pogodbo časovno določen. Drugače, t. j. če s službeno pogodbo ni bil določen čas trajanja za¬ poslitve, je treba vzeti tisti dan, ko službena po¬ godba pravno preneha, t. j. tisti dan, ko preteče od¬ povedni rok. Prav tako je treba vzeti tisti dan, ko preneha zaposlitev (posel, služba) zaradi razveze služ¬ bene pogodbe po zakonu. 3. Prekinitve zaposlitve (službe, dela), ki nimajo za posledico prestanka službene pogodbe, kakor na pr. bivanje na dopustu, bolovanje, opravljanje važ¬ nih poslov in pod. se ne vpisujejo v razpredelek po¬ slovne knjižice ..Prestanek zaposlitve". 4. To pojasnilo naj se objavi v ..Službenih Novi- nah kraljevine Jugoslavije". V Beogradu, dne 4. junija 1940. 1 SI. N. 14I/XLIX, Sl. L. 306. 274/a IX. Uredba o poslovnih knjižicah Člena 9—10 X. Dodatek 1. Na osnovi čl. 1" uredbe z zakonsko močjo' o legiti¬ macijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščen¬ cev in čl. 18 pravilnika o izvrševanju te uredbe iz- dajem tole navodilo o uporabi čl. 11 pravilnika o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimaci¬ jah (poslovnih knjižicah). 1 1. Do legitimacije zasebnega nameščenca, ki nado¬ mešča docela poslovno knjižico, ima pravico: a) kdor je zaposlen in predloži poleg vseh drugih listin tudi odlok o pokojninskem zavarovanju kate¬ rega izmed pokojninskih zavodov za zavarovanje na¬ meščencev v državi; b) kdor ni zaposlen in zato ne more predložiti od¬ loka o pokojninskem zavarovanju, more pa dokazati, da sicer izpolnjuje pogoje za obvezno pokojninsko zavarovanje po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev; c) kdor je zaposlen ali ni zaposlen, ima pa več kot 55 let starosti ali kdor kot upokojenec ne more biti sprejet v pokojninsko zavarovanje, če sicer izpol¬ njuje pogoje iz 1 in 2 zakona o pokojninskem za¬ varovanju nameščencev; č) kdor ima svoje pokojninsko' zavarovanje pri službodavcu po t. (> ali 7 § 3 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, če to dokaže in predloži odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ali banovine Hrvatske, da je izvzet iz obvez¬ nega pokojninskega zavarovanja pri pokojninskem zavodu, ako’ ni izvzet že po zakonu (točka 6 § 3 za¬ kona o pokojninskem zavarovanju nameščencev) in ako sicer izpolnjuje pogoje iz §§ i in 2 zakona o po¬ kojninskem zavarovanju nameščencev in prednje točke c). 2. To navodilo naj se objavi v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije". V Beogradu, dne 20. aprila 1940. 1 Sl. N. 97/XXXV, Sl. L. 204. 286/a X. Pravilnik o poslovnih knjižicah Pojasnilo čl. 11 pravilnika o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev glede pravice trgov¬ skih pomočnikov do legitimacije zasebnih na¬ meščencev. 1 'Po izkazani potrebi in na osnovi čl. 17 uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev in čl. 18 pravilnika o izvr¬ ševanju te uredbe izdajam tole pojasnilo: Trgovski pomočniki, ki so zavezani pokojninske¬ mu zavarovanju po čl. 1, 2 in 5 uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na trgovske pomočnike (Sl. N. z dne 50. marca 1940 št. 74/XXV). 2 imajo pravico do legitimacije osn. št. 111 po določbah uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev, pravilnika in navodil za njeno izvrševanje. Za trgovske pomočnike se štejejo tisti pomočniki, ki so zaposleni v trgovskih obratih, izvzeinši obrti, omenjene v odst. ( 8 ) § 19 zakona o obrtih (branjev¬ ski in mali trgovski obrti), ali pa v prodajalnicali obrtnih in industrijskih podjetij ali zadrug pri tr¬ govskih poslih, če je to njihovo glavno opravilo in imajo potrebno izobrazbo. Za dokaz izobrazbe velja dvoletno učenje kot vajenec v katerem izmed spredaj navedenih obrti. Učno dobo nadomeščajo dovršeni štirje razredi meščanske, srednje ali tej enake stro¬ kovne šole. Potemtakem in v zvezi s čl. 11 pravilnika o izvr¬ ševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev so ob¬ čine pristojne, izdajati takim trgovskim pomočnikom legitimacije. V Beogradu, dne 17. avgusta 1940. 1 Sl. N. 201/LXVIU, Sl. L. 448. 2 Sl. L. 2C2. 286/b Člen 1 XII. Dodatek 1. Čl. t uredbe o izprememibah iri dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 9. sep¬ tembra 1940 (SI. N. 207 z dne 23. julija 1940, Sl. L. 458), je izpremenil v čl. 1 navedene uredbe (XII) od¬ stavek (*), ki se glasi: Osnovna mezda, ki služi ikot osnova za dolo¬ čitev minimalnih mezd, znaša za pomožno osebje po 4 (štiri) dinarje na delovno uro. Drugi stavek odstavka ( 3 ) se glasi: Nova osnovna mezda stopi v veljavo v 15 dneh po njeni razglasitvi v „Službenih novinah". Čl. 1 . 1 . Napitnina je glede izračuna minimalne plače' upoštevna samo, kjer to banska odredba iz¬ rečno določa, na pr. glede gostinskega pomožnega osebja (odredba XIYb), ne pa glede osebja, zaposle¬ nega v brivnicah (VS Ljubljana, 24. septembra 1940, Ut 172/40, — Organizator 1941, 16). 2. Če je izrečno dogovorjena brezplačnost, ne ve¬ ljajo minimalne mezde (VŠ Ljubljana, 22. oktobra 1940, Rv 401/40, — Organizator, 1941, 12). 300/a XII. Uredba o minimalnih mezdah Člena 3—4 XII. Dodatek 1. Čl. 2 uredbe o izpremembali in dopolnitvah uredbe XII z dne 9. septembra 1940 (Sl. N. 207 z dne 23. ju¬ lija 1940, Sl. L. 458) je izpremenil odst. ( 1 ) čl. 6, ki se glasi: ( 1 ) Minimalne mezde, ki se določijo prvič po tej uredbi, veljajo od dne njih razglasitve v ..Službenih novinah“ ali v uradnem listu banske uprave, in sicer dokler jih ban oz. upravnik me¬ sta Beograda ne izpremeni. Odst. ( 2 ) se glasi: ( 2 ) Novo določene minimalne mezde stopijo v veljavo v 15 dneh po njih razglasitvi in veljajo do naslednje izpremembe. 302/a Uredba o minimalnih mezdah XII. Člen 10 XII. Dodatek 1. Čl. 3 uredbe o izpremombah in dopolnitvah ured¬ be XII z dne 9. septembra 1940 (SL N. 207 z dne 23. julija 1940, Sl. L. 458) je izpremenil čl. 10 te uredbe, ki se glasi: Člen 10. — Kolektivna pogodba se mora na¬ praviti v državnem jeziku v štirih enakoglasnih izvodih; en izvod obdrži službodavee (strokovna službodavska organizacija), drugi izvod stro¬ kovna delavska (nameščenska) organizacija; tre¬ tji izvod mora poslati službodavee (strokovna službodavska organizacija) v 10 dneh od skleni¬ tve pristojni banski upravi oziroma inšpekciji dela v Beogradu oziroma rudarskemu glavarstvu zaradi registracije, četrti izvod pa uradnemu or¬ ganu javne službe za posredovanje dela, „Soci- jalnemu arhivu“ v Beogradu. 306/a XII. Uredba o minimalnih mezdah itd. Členi 28—30 XII Dodatek 1. Čl. 4- uredbe o izpremembah in dopolnitvah ured¬ be XII z dne 9. septembra 1940 (Sl. N. 207 z dne 23. julija 1940, Sl. L. 458) je izpremenil čl. 30 te uredbe, ki se glasi: Člen 30. — ( 1 ) Vse denarne kazni, izrečene po tej uredbi, se stekajo v „sklad za podpiranje siromašnih delavcev in njihovih rodbin". Sred¬ stva tega sklada se smejo uporabljati samo za dajanje podpor za prehrano otrok siromašnih delavcev in za njihovo pošiljanje v letovišča in dnevna zavetišča, za dajanje enkratne podpore siromašnim onemoglim delavcem kakor tudi za druge oblike podpiranja siromašnih delavcev in njihovih rodbin. ( 2 ) Sredstva, zbrana v območju banske uprave (uprave mesta Beograda), upravlja ban oz. uprav¬ nik mesta Beograda, ki izdaja natančnejše pred¬ pise o uporabi teh sredstev. ( 3 ) Ban (upravnik mesta Beograda) uporabi za namene, navedene v tem členu, tudi denarna sredstva dosedanjega sklada za nadzor nad izvr¬ ševanjem predpisov uredbe o določanju mini¬ malnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, po¬ ravnanju in razsodništvu. 316/a XII. Uredba o minimalnih mezdah Uredba o minim. mezdah nekval. delavcev XIV. Dodatek 1. XIV. Odredba o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce (delavke) Na temelju čl. 2 odst. j 1 ) in ( 2 ) uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, po¬ ravnavanju in razsodništvu (..Službeni list" z dne 20. februarja 1937, št. 103/15), novelirane z uredbo mini¬ strskega sveta o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd itd. („ Služb eni list" z dne 18. septembra 1940, št. 458/75), odrejam mini¬ malne mezde za nekvalificirane delavce (delavke) na ozemlju dravske banovine, kakor sledi: Člen 1. — f 1 ) Minimalne mezde nekvalificiranih delavcev (delavk) znašajo- na uro v dinarjih: ( 2 ) Za odmero višine minimalne mezde je odločilen kraj obratovanja. ( 3 ) Za industrijska podjetja se štejejo- tista, na ka¬ tera se nanaša § 32 odst. ( x ) zakona o obrtih. Člen 2. — (U Po lestvici, navedeni ;pod a) razpre¬ delnice v čl. 1 te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za naslednje stroke: 329/1 XIV. Uredba o minm. mezdah nekval. delavcev rudarstvo: lomljenje kamenja in kopanje zemlje; predelovanje in obdelovanje kamenja, z izjemo izde¬ lovanja mlinskih kamnov in brusov, brušenja in stru¬ ženja kamenja in izdelovanje blaga iz skrilavca; ko¬ vinska stroka; stroke strojev in železnih konstrukcij, strelnega orožja ter fizikalnih in kirurških instrumen¬ tov; stroke kemičnih izdelkov in farmacevtskih prepara¬ tov, izdelovanje barv, predelovanja katrana in smole; stroka razstreliva in vžigalic, z izjemo izdelovanja razstreliv in smodnika; stroka olj in maščob; centrale za proizvajanje sile jn za preskrbo z vodo; izdelo¬ vanje blaga iz gume in njenih nadomestkov; pivo¬ varne in izdelovanje slada, kvasa in špirita; gradnja železnic, cest in vodnih zgradb; gradnje nad zemljo; grafična stroka, z izjemo knjigoveštva; dimnikarstvo; dezinfekcija stanovanj, pohištva in obleke; pogrebni zavodi; kinematografi. ( 2 ) Po lestvici, navedeni po b) razpredelnice v čl. I te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za na¬ slednje stroke: zasebni promet (osebni in blagovni prevoz ter po¬ možni prometni obrati), z izjemo oseb, ki opravljajo živino; izdelovanje mlinskih kamnov in brusov, bru¬ šenje in struženje kamenja ter izdelovanje blaga iz skrilavca; predelovanje zemlje: izdelovanje in po¬ pravljanje glasbenih instrumentov; gradnja prevoz¬ nih sredstev; tekstilna stroka: papirna stroka (izde¬ lovanje in predelovanje papirja in kartona); izdelo¬ vanje usnja, z izjemo samostojnega drobljenja in mletja drevesne skorje; predelovanje usnja in nje¬ govih nadomestkov; gozdno-žagarska stroka: prede¬ lovanje lesa, z izjemo struženja lesa (izdelovanje drob¬ nega in galanterijskega lesenega blaga, deščic za ščetke, pripravljanje strugarskega lesa, izdelovanje okvirov, rezbarstvo, rezbarske delavnice ipd. ter izdelovanje igračk, palic in podobnih predmetov), ter z izjemo izdelovanja upognjenega pohištva, ležalnih in vrtil¬ nih stolov in podobnih množinskih predmetov; izde¬ lovanje ščetk in pletenega blaga; predelovanje kosti, rogov, celuloida itd.; živilska stroka (hrana, jestvine in pijače); z izjemo pivovarn, tovarn špirita in kvasa; konfekcija moške in ženske obleke; krznarstvo; či- 330/1 Člen 2—7 XIV. ščenje in barvanje obleke in perila; snaženje perila; zavodi za snaženje stanovanj in pohištva od prahu, za shranjevanje preprog in pohištva, za izposojanje predmetov: knjigoveštvo; trgovina; denarni in zava¬ rovalni zavodi ter samostojne pisarne. ( 3 ) Po lestvici, navedeni pod c) razpredelnice v čl. I. te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za naslednje stroke: gojenje perutnine; vrtnarstvo; samostojno drob¬ ljenje in mletje drevesne skorje; struženje lesa (iz¬ delovanje drobnega in galanterijskega lesenega blaga, deščic za ščetke, pripravljanje strugarskega lesa, iz¬ delovanje okvirov, rezbarstvo, rezbarske delavnice ipd. ter izdelovanje igračk, palic in podobnih predmetov) ter izdelovanje upognjenega pohištva, ležalnih in vrtnih stolov in podobnih množinskih predmetov; gostinstvo (gostilne, kavarne, krčme); oblačilna stroka in čišče¬ nje, z izjemo strok, navedenih v odstavku ( 2 ) tega člena; higiena (zdravilišča, kopališča, brivci itd.). Člen 3. — Poimenovanje posameznih gospodarskih strok je izvedeno skladno z nevarnostno tabelo, iz¬ dano z naredbo ministra za socialno politiko in ljud¬ sko zdravje z dne 8. aprila 1938, St. št. 30.451 (Sl. 1. št. 264/43 iz 1. (938). V primerih, kjer obstoji dvom o uvrstitvi podjetja v pripadajočo stroko po tej od¬ redbi, je odločilna uvrstitev po nevarnostni tabeli. V obratih, ki obratujejo v oddelkih, kateri spadajo v razne stroke po tej odredbi oziroma po imenovani nevarnostni tabeli, se plačujejo minimalne mezde, ki pripadajo dotičnim strokam, ako so ti oddelki samo¬ stojni. Ako pa ti oddelki niso samostojni in se delavci (delavke) uporabljajo v obeh ali v več strokah, se plačuje višja minimalna mezda. Člen 4. — Za vajence ne veljajo določila te od¬ redbe. Člen 5. — Kvalificiranemu delavstvu se morajo plačevati mezde, ki so najmanj tako visoke, kolikor so visoke mezde, določene s to odredboi Člen 6. — Minimalne mezde, določene s to od¬ redbo, veljajo tudi za akordno delo. Zaslužek delav¬ cev, ki delajo v akordu, ne sme biti manjši od za- 331/1 XIV. Odredba o min. mezdah nekval. delavcev služka, ki se mora po tej odredbi -plačevati za urno delo. Člen 7. — (*) Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se izračuna dnevna plača s 25 im delom mesečne plače, za osebje pa, ki dobiva letno plačo, se izračuna dnevna plača s 500 tim delom letne plače. ( 2 ) Hrana, ki jo dobiva delavec od delodajalca, se sme vračunati pri preračunanju minimalne mezde z zneskom din 12'— na dan, stanovanje pa z zneskom din 2'— na dan. Člen 8. — Delodajalec, ki ne plačuje svojemu po¬ možnemu osebju minimalne mezde, določene po tej odredbi, se kaznuje v smislu čl. 23 uredbe o določa¬ nju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb itd. v denarju od 100'— do 10.000'— dinarjev. Člen 9. — l 1 ) Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v ..Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine". ( 2 ) S tem dnem prenehata veljati odredba kraljev¬ ske banske uprave dravske banovine z dne 51. julija 1957, VI. št. 21700/1 o minimalnih mezdah ter odredba z dne 29. januarja 1940, VI. št. 3544/1 o spremembi odredbe o minimalnih mezdah. ( 3 ) Nadalje prenehajo veljati s tem dnem določila banove odredbe o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih z dne 4. maja 1940. VI. št. 11985/3 ter dolo¬ čilu odredbe o minimalnih mezdah za trgovsko in ostalo višje pomož.no osebje z dne 30. januarja 1940, VI. št. 3344/2, v kolikor nasprotujejo tej odredbi. ( 4 ) Prenehajo veljati tudi določila raznih kolektiv¬ nih pogodb, razširjenih z odredbo bana na vse ob¬ močje dravske banovine, kakor tudi določila ostalih kolektivnih in drugih pogodb ter sporazumov, v ko¬ likor nasprotujejo predpisom te odredbe. Tarifne po¬ stavke se morajo prilagoditi najmanj višini minimal¬ ne mezde, predpisani s to odredbo. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Ljubljana, dne 28. septembra 1940. (Sl. L. 500/79 z dne 1. oktobra 1940). Upoštevan je popravek tiskovnih pomot z dne 3. decembra 1940, Sl. L. 698. 332/1 Min. mezde za trg. osebje XI Va. Dodatek 1. XIVa. Odredba minimalnih mezd za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje Na temelju člena 2, odst. i 1 ) in ( 2 ) uredbe o dolo¬ čanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih po¬ godb, poravnavanju in razsodništvu („Službeni list" št. 103/15 iz 1. 1937), spremenjena z uredbo ministr¬ skega sveta o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd itd. (»Službeni list" št. 458/75 iz 1. 1940), odrejam sledeče minimalne me¬ zde za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje na ozemlju dravske banovine: Člen 1. — ( J ) Določbe te odredbe veljajo za vsa industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna in tem podobna podjetja kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate. ( 2 ) Za pomožno osebje državnih podjetij kakor tudi za pomožno osebje podjetij samoupravnih teles, čigar službeno razmerje je urejeno s statutom, ne ve¬ ljajo določbe te odredbe. Člen 2. — l 1 ) Ta odredba določa minimalne mezde za pomožno osebje, ki je zaposleno v podjetjih in obratih iz čl. 1 te odredbe in opravlja pretežno tr¬ govske ali višje netrgovske službe ali pisarniške po¬ sle in ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic. ( 2 ) Izvzeti so učenci (vajenci), volonterji, prakti¬ kanti, pomožno osebje, ki še ni staro 18 let, in pomo¬ žno osebje, ki se mu samo izjemoma poveri oprav¬ ljanje trgovskih ali višjih netrgovskih ali pisarniških služb, ali ki opravlja pretežno podrejene posle. ( 3 ) Glede vajencev veljajo določila § 267 zakona o obrtih. 553/1 XI Va. Členi 3—6 ( 4 ) Za volonterja v smislu te odredbe velja .pomo¬ žna oseba iz čl. 2, odst. P), te odredbe, ki je zapo¬ slena prvenstveno in pretežno radi lastne koristi, t. j. radi izučitve. ( r> ) Za praktikanta v smislu te odredbe velja v času prvih šestih mesecev službe pomožna oseba iz čl. 2, odst. p), te odredbe, ki je zaposlena radi svoje stro¬ kovne izpopolnitve in priprave za nadaljnje službo¬ vanje pri dotičnem delodajalcu. V rok šest mesecev se všteva služba pri istem ali podobnem poslu na drugem službenem mestu. ( 6 ) Pomožno osebje iz čl. 2, odst. ( 2 ) te odredbe, ra¬ zen učencev in volonterjev, mora dobivati minimalno mezdo, kakršna je določena za nekvalificirane de¬ lavce ustrezajoče stroke. Člen 3. — Minimalna mezda znaša za trgovske po¬ močnike din 1.150'- — mesečne plače, za ostalo pomo¬ žno osebje iz čl. 2, odst. P) pa din 1.300' — mesečne plače. Člen 4. — Če opravlja pomožno osebje iz člena 2, odst. P) te odredbe službo preko zakonitega delov¬ nega časa, se minimalna mezda zviša sorazmerno s številom opravljenih nadur in za 50%ni pribitek za nadure. Člen 5. Pri preračunanju službenih prejemkov v naravi se zaračuna vrednost hrane z din 560’— me¬ sečno, vrednost stanovanja pa z din 60'— mesečno. Člen 6 . — Ta odredba stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v ..Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine". Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 16. oktobra 1940. (Sl. L. 5•19/83.A z dne 17. oktobra 1940.) 534/1 Min. mezde za gostinsko osebje XlVb. Dodatek 1. XIV b. Odredba o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih Na podlagi člena 2, odstavkov (*) in ( 2 ) uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 12. febru¬ arja 1937, .spremenjene z uredbo o spremembah in do¬ polnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, skle¬ panju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodni¬ štvu z dne 9. septembra 194-0, določam za pomožno osebje v gostinskih podjetjih po § 76 zakona o obr- tih za ozemlje dravske banovine sledeče minimalne mezde. Člen I. — (’) V gostinskih podjetjih zaposleno po¬ možno osebje se pri določitvi minimalnih mezd ne glede na spol deli v tri kategorije, in sicer: a) v kvalificirano pomožno osebje, ne glede na starost, 1)) v nekvalificirano pomožno osebje, ki prejema obvezno ali neobvezno napitnino, ne glede na starost, in v nekvalificirano pomožno osebje, ki ne prejema niti obvezne niti neobvezne napitnine, v starosti nad 18 leti, c) v nekvalificirano pomožno osebje, ki ne preje¬ ma niti obvezne niti neobvezne napitnine, v starosti pod 18 leti. ( 2 ) V kategorijo kvalificiranega pomožnega osebja po tej uredbi spadajo ne glede na spol: a) plačilni natakarji in natakarji: 1. s predpisano strokovno izobrazbo po členu 2 uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih z dne II. maja 1937 („Službeni list“ z dne 16. junija 1937, št. 32,5/48); 335/1 XIVb. Min. mezde za gostinsko osebje 2. po odstavku 2. člena 17 v predhodni točki ozna¬ čene uredbe, t. j. osebe, ki so bile do 20. maja 1937 že najmanj štiri leta zaposlene v hotelih, restavra¬ cijah, gostiščih (ostajališčih), kavarnah in penzijah, če ni bila zaposlitev prekinjena več ko dve leti; 3. ki sicer nimajo pogojev po prednjih dveh toč¬ kah, ki pa dokažejo, da imajo najmanj štiri leta zaposlitve kot plačilni natakarji ali natakarji v go¬ stinskih podjetjih ter opravljen izpit po' odstavku 3. člena 17 v točki t. navedene uredbe; b) upravitelji hotela (člen 2. odst. 2 uredbe o po¬ možnem osebju v gostinskih obratih), portirji v hote¬ lih, kuharji in slaščičarji, kletarji s kletarsko šolo in vsaj dvema letoma gostilniške kletarske prakse, blagajničarke po štiriletni zaposlitvi pri blagajmičar- skili poslih v gostinski stroki, poslnževalci dvigal z opravljenim strokovnim izpitom. ( 3 ) Vse ostalo pomožno osebje spada v kategorijo nekvalificiranega pomožnega osebja. Člen 2. — Višina minimalne mezde se odreja z, upoštevanjem kraja zaposlitve in kategorije podjetja. a) V prvo skupino krajev spadajo: Ljubljana, Ma¬ ribor, Celje, Bled, kraji Sv. Janez, Sv. Duh in Ukanca ob Bohinjskem jezeru, Kranjska gora, Ro¬ gaška Slatina. Dobrna, Laško, Rimske toplice, Slatina- Radenci in Gozd-Martuljek. Vsi ostali kraji spadajo v drugo skupino. b) V prvo kategorijo podjetij spadajo: hoteli, re¬ stavracije, kavarne in penzijoni. Vsa ostala gostinska podjetja iz § 76 zakona o obrtih spadajo v drugo kategorijo. Člen 3. — J 1 ) Minimalne mezde znašajo na uro: 336/1 Člena 3 —4 XI Vb. ( 2 ) Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se izračuna dnevna plača s 25 im delom mesečne plače. ( 3 ) Pri preračunavanju službenih prejemkov v na¬ ravi se zaračunava za pomožno osebje kateg'orij a) in b): 1. v krajih prve skupine vrednost hrane v pod¬ jetjih prve kategorije z din 14—, v podjetjih druge kategorije z din 13.—, vrednost stanovanja pa v pod¬ jetjih prve kategorije z din 3.—, v podjetjih druge kategorije pa z din 2.— na dan; 2. v krajih druge skupine vrednost hrane z din 13.—, vrednost stanovanja pa z din 2.— na dan. (*) Pri prejemkih v naravi za pomožno osebje kategorije c) se zaračunava ne glede na kraj in ka¬ tegorijo podjetja vrednost hrane z din 12.—, vred¬ nost stanovanja pa z din 2.— rna dan. ( 5 ) Osebje, ki ima pri podjetju dogovorjeno hrano, ima pravico na hrano za vse dni v mesecu. Deloda¬ jalec, ki ne daje svojemu pomožnemu osebju hrane za vse dni v mesecu, mora izplačati odškodnino za nepodeljeno hrano v denarju v znesku, ki je dolo¬ čen v tretjem in četrtem odstavku tega člena. Člen 4 — j 1 ) V gostinskih podjetjih, v katerih je uvedena obvezna nagrada za postrežnino v smislu člena 5 uredbe za pomožno osebje v gostinskih obra¬ tih, prejema pomožno osebje, ki dobiva to nagrado, namesto mezde po členu 3 te odredbe sledeče: a) plačilni natakar in natalkar poleg hrane in pripadajoče obvezne nagrade za postrežnino še me¬ sečni pavšal v višini din 300.—. Ako ti prejemki ne dosežejo vsaj višine minimalne mezde, ki je določena v členu 3 te odredbe, se mora doplačati še razlika na to višino; b) ostalo pomožno osebje poleg hrane in pripada¬ joče obvezne nagrade za postrežnino še eventualno razliko med prejemki v naravi in nagrado za postrež¬ nino ter minimalno mezdo, ki je določena v čl. 3 te odredbe. ( 2 ) Lastniki gostinskih podjetij, v katerih ni uve¬ dena obvezna postrežnina, smejo na račun neobvezne 337/1 XIVb. Min. mezde za gostinsko osebje postrežnine -odtegniti 30% v členu 3 te odredbe do¬ ločene minimalne mezde, a to le tistemu osebju, ki dobiva neobvezno postrežnino. ( 3 ) V podjetjih, kjer so že pred uveljavljenjem te odredbe obstajali za pomožno osebje višji pavšali oziroma ugodnejši pogoji, ostanejo ti tudi za bodoče neokrnjeni. Člen 5. — S to odredbo predpisane minimalne mezde ne veljajo: t. za kvalificirano in nekvalificirano pomožno osebje, ki prevzame obratovanje na račun proti od¬ škodnini od iztočene pijače, prodanih jedil itd.: 2. za kvalificirano pomožno osebje, ki izvršuje obratovanje kot poslovodja; 3. za učence (vajence). Člen 4 . — f 1 ) Ta odredba stopi v veljavo v 15 dneh po objavi v ..Službenem listu kraljevske ban¬ ske uprave dravske banovine". ( 2 ) S tem dnem preneha veljati odredba kraljev¬ ske banske uprave dravske banovine o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih z dne 4-. maja 1940, VI. št. 11985/3, in sicer v celoti, ter odredba -kraljev¬ ske banske uprave dravske banovine o minimalnih mezdah’ za nekvalificirane delavce (delavke) z dne 28. septembra 1940, VI. št. 28710/1, kolikor se nanaša na pomožno osebje v gostinskih podjetjih. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 14. decembra 1940. (Sl. L. 729/102 z dne 21. decembra 1940). 338/1 Dodatek t. Uredba o ukrepih za preskrbovali je prebivalstva in vojske s kruhom z dne 24. avgusta 1940 (Sl. N. 195/LXV, Sl. L. 413) določa: Čl. 7. — ... ( 3 ) Nočno delo v pekarnah je prepovedano. Obča upravna obla- stva prve stopnje smejo dovoliti izjemo od te uredbe, če to zahtevajo posebni interesi prehrane prebival¬ stva. — Čl. 13. — ... ( 2 ) Z isto kaznijo (namreč v denarju do 25.000 din) se kaznujejo tudi peki kakor tudi osebe, ki jim je poverjeno vodstvo poslov v pekarnah, če delajo pekarne brez dovoljenja pri¬ stojnega oblastva ponoči. 368/a XV. Zakon o zaščiti delavcev §§ 7-17 XIII. § 14 . — (K odstavku ( 7 ) člena 17 uredbe.) — Pri¬ zadete stranke morajo trpeti vse izdatke zaradi po¬ ravnave stroškov za razglasitev sklenjene odločbe v uradnem listu banske uprave oziroma v »Službe- nih Novinah". Prav tako morajo trpeti tudi ostale stroške in izdatke, ki bi nastali v zvezi s poslova¬ njem razsodniškega odbora in njih zastopnikov. § 15. — (K odstavku P) člena 28 uredbe.) — Pri¬ tožbe zoper odločbe občnega upravnega oblastva prve stopnje se vlagajo, in sicer: zoper razsodbe sreskih načelnikov in mestnih poglavarjev na pristojno ban¬ sko upravo (oddelek za socialno politiko in narodno zdravje), zoper razsodbe upravnika mesta Beograda pa na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje (oddelek za socialno skrbstvo). § 16. — Vsa državna oblastva kakor tudi ostale ustanove in organizacije se morajo ravnati povsem po teh navodilih, kolikor so poklicane, da sodelu¬ jejo pri uporabi uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu. § 17. Ta navodila stopijo v veljavo z dnem raz¬ glasitve v »Službenih novinah" in veljajo, dokler se ne izpremenijo ali ne dopolnijo z drugimi navodili. V Beogradu dne 15. aprila 1957. Dodatek 1. Na podstavi člena 57 uredbe o določanju minimal¬ nih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnava¬ nju in razsodništvu M. s. št. 54 z dne 12. februarja 1957 (»Službene novine" št. 55/XI z dne 15. februarja 1957) predpisujem tele spremembe v navodilih za izvrševanje uredbe o določanju minimalnih mezd St. št. 50.981 z dne 15. aprila 1957 (»Službene novine" št. 86/XXVII z dne 16. aprila 1957). Člen 1. — V točki 1 splošnih navodil se namesto „2 dinarja" postavlja: „4 dinarje". V točki 2 splošnih navodil se namesto „1'80 dinar¬ ja" postavlja „5’60 dinarjev". 527/1 XIII. Navodila k minimalnim mezdam itd. V točki 3 splošnih navodil se namesto ,, 1 '50 dinar¬ ja” postavlja: „5"— dinarje", namesto „1'55 dinarja" pa se postavlja: „2'70 dinarja". V točki 7 splošnih navodil se namesto „14'40 do 24'— dinarjev" postavlja: „28'80 do 48'— dinarjev", namesto „16'20 do 27'— dinarjev" se postavlja: „32'40 do 54'— dinarjev", namesto „18'— do 30'— dinarjev" pa „56‘— do 60'— dinarjev". V točki 8 splošnih navodil se namesto „12'96 do 21'60 dinarjev" postavlja: „25'92 do 45'20 dinarjev", namesto „14'58 do 24'30 dinarjev" se postavlja: „29'16 do 48'60 dinarjev", namesto' „16'20 do 27'— dinarjev" pa: .,32'4(> do 54'— dinarjev". V točki 9 splošnih navodil se namesto „10'80 do 18'— dinarjev" postavlja: „21‘60 do 36'— dinarjev", namesto „12'I5 do 20’25 dinarjev" se postavlja: „24’30 do 40'50 dinarjev", namesto „13'50 do 22'50 dinarjev" pa: ,,27'— do 45'— dinarjev". V točki 10 splošnih navodil se namesto .,9'72 do 16'20 dinarjev" postavlja: „19'44 do 32'40 dinarjev", namesto ,.I0'93 do 18'22 dinarjev" se postavlja: „21'87 do 36'45 dinarjev", namesto „ 12' 15 do 20'25 dinarjev" se postavlja: „24'30 do 40‘50 dinarjev". Člen 2. — Zaradi uporabe določb člena 1 teh spre¬ memb navodil spremeni ban (upravnik mesta Beo¬ grada) takoj obstoječe naredbe za svoje območje. Člen 3. — Te spremembe navodil za izvrševanje uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju ko¬ lektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu sto¬ pijo v veljavo z dnem razglasitve v Službenih no- vinah. V Beogradu dne 10. septembra 1940; St. št. 24.197. (Sl. N. 2C8/LXXI, SI. L 459). 328/1 Dodatne odločbe k z. o zašč. del. XV. Dodatek 1. yy Zakon o zaščiti delavcev § 1. 2. Bolniška blagajna Merkur ni podjetje v sni. § 1 z. o zašč. del., ker je socialno-kulturna usta¬ nova (SS Zagreb, 1. aprila 1937, Ituener-Strohal, II. 978). 3. Občine ne spadajo med službodavce po z. o zašč. del.: pri njih zaposlenim dnevničarjem one pri- tiče nagrada za prekočasno delo (KS Beograd, 17. novembra 1938, Sudska praksa, III. 1299). 4. Pokojninski fond uradnikov PAB ni podjetje v sm. tj l z. o zašč. del.; hišnik, zaposlen v njegovi stavbi, je domač posel in ne spada med pomožno osebje v sm. navedenega zakona, ne glede na to. da je zaposlen kot kurjač pri parnem kotlu kavar¬ niškega lokala, ki je oddan v najem (KS Beograd. 1. junija 1939, Sudska praksa, III, 1500). 5. Srbska kraljevska akademija znanosti ni službo- davee v sm. § I z. o zašč. del. (KS Beograd, 27. decembra 1939. Sudska praksa, III, 1502). 6. Trgovska zbornica je javnopravna ustanova in ni službodavec v sm. § I zi o zašč. del. (RS Beograd, 28. novembra 1936, Sudska praksa ITI, 1304). Sj 5. 15. Laborantje v lekarnah spričo min. od¬ ločbe z dne 19. maja 1951 ne spadajo med pomožno osebje po z. o zašč. del. (?) (SS Zagreb, 3. februarja 1938. Rucner-Strohal, II. 981). 16. Načelna odločba bana banovine Hrvatske z dne 16. aprila 1940 (Nar. novine št. 86) ukinja načelno odločbo ministra z dne 15. maja 1931 in izdaja ob¬ enem na temelju istega odst. ( :i ) § 3 z. o zašč. del. sledeče tolmačenje: „Qsebe, ki se jim poverjajo po¬ sli višje vrste, na pr. poslovodje, knjigovodje, blagaj¬ niki, inženirji itd., zaposleni v podjetjih iz odst. ( 2 ) § 3 z. o zašč. del., ne spadajo pod pomožno osebje tega zakona, dočirn je treba vse ostale osebe, ki so zaposlene v teli podjetjih (med drugimi tudi portirje, hišnike, inkasante, sluge, vratarje, čuvaje, biljeterje, 404/a XV. Dodatne odločbe k z. o zašč del. zavijalce, dostavljače, raznosače, voznike, hlapce, ku¬ harje in. garderoberje) šteti med pomožno osebje, ki glede določbe o delovnem času spada v obseg' za¬ kona o zaščiti delavcev. — V spornih primerih, ali spada kako podjetje pod zakon o zaščiti delavcev ali ne, dalje, ali se kdo smatra za pomožno osebje v smislu tega zakona, odloča ban.“ 17. Kvalifikacija po § 524 ob. z. ne pomeni ve¬ dno, da vrši dotionik posle višje vrste po odst. ( 2 ) § 5 z. o zašč. del. (VS Ljubljana. 25. oktobra 1940, Rv 160/40, — Organizator, 1940, 83). 18. Skladiščnik industrijskega podjetja ne spada med pomožno osebje v sm. z. o zašč. del. (KS Beo¬ grad, 29. oktobra 1958, Sudska praksa, IH. 13C6), prav tako tudi ne pisarniško osebje, razen strojepisk (KS Beograd, 22. julija 1939, Sudska praksa, HI, 1308). 19. Šofer, zaposlen pri hotelskem avtobusu, spada med pomožno osebje v sm. § 3 z. o zašč. del. in ima pravico na plačilo prekočasnega dela (KS Beograd, 15. maja 1939, Sudska praksa, III, 1508). § 5. 1. Ne nasprotuje predpisom § 5 z. o zašč. del. odreka plači za prekočasno delo po prenehanju službenega razmerja (SS Zagreb, 17. januarja 1938, Rucner-Strohal, IT, 983). § 6. 5. Zakon določa dopustni delovni čas na dan in ne na teden; zato prekočasnega dela — razen v primeru t. 4 § 8 — mi mogoče izravnati v enem te¬ dnu; delavčevo zakašnjevanje ne opravičuje preko¬ časnega dela ob sobotah in nedeljah (brivnica) (VS Ljubljana, 10. januarja 1940, Pravni život, 1940, 53). 6. Določbe § 210 ob. z. se tičejo samo vrste dela, ne pa njegovega trajanja, ki ga urejajo prisilne do¬ ločbe § 6 i. sl. z. o zašč. del. (KS Beograd, Politika, 17. oktobra 1940). 7. Za podjetja, ki opravljajo obrt prevažanja blaga z avtomobili, velja 10 urni delovnik, delo preko tega časa je prekočasno delo (VS Ljubljana, 8. oktobra 1940, Orgunizator 1940, 65). § 7. Za pekovske delavce ne velja kot odmor v sm. § 7 z. o zašč. del. čas čakanja med vzhajanjem testa (KS Beograd, 5. marca 1937, Sudska praksa, III, 1309). 404/b Dodatne odločbe k z. o zašč. del. XV. § 10. 16. Povišek za prekočasno delo je treba pla¬ čati za vse prekočasno delo brez odbitka časa, ki ga je službojemnik zamudil ob drugih dneh s prepoznim prihajanjem na delo (VS Ljubljana, 10. januarja 194-0, Pravni život, 1940, 53). 17. Delavcu, zaposlenemu v poljedelskem obratu, ki postransko proizvaja špirit in zaposluje samo 4 do 8 delavcev, ne pritiče plača za prekoeasno delo (SS Zagreb, 7. maja 1937, Rucner-Strohal, II, 979). 18. Kovač v kovačnici poljedelskega obrata ne šte¬ je med pomožno osebje v sm. § 3 z. o zašč. del. in mu ne pritiče plačilo za prekoeasno delo (SS Zagreb. 9. junija 1938, Rucner-Strohal, II, 980). 19. Ni prekoeasno delo, ko je službojemnik po končanem delu poročal službodavcu o delu (SS Za¬ greb, 7. februarja 1955, Rucner-Strohal, II, 982). 20. Mogoč je protidokaz proti priznanici o spre¬ jeti plači za prekoeasno delo (SS Zagreb, 1. maja 1936, Rucner-Strohal, II, 984). 21. Okolnost, da delavec ni zahteval plačila za prekoeasno delo med trajanjem službenega razmerja, niti nekaj let po prenehanju službe, more biti'te¬ melj za zastaranje tega zahtevka, ne more se pa smatrati kot tiha odreka tej pravici (SS Zagreb, 11. marca 1937, Rucner-Strohal, II, 985). 22. Spričo dogovorjene mesečne plače za 12-urno delo se mora smatrati, da je v tej plači obsežena tudi plača za prekočasno delo s poviškom vred (SS Zagreb, 7. junija 1939, Mjesečnik 1940, 519). Op.: od¬ ločba je docela zgrešena; prim. odi. pod 5. §§ 12, 14. Nedeljsko delo (v brivskih obratih) je prekočasno v toliko, v kolikor je daljše, nego med tednom dani nadomestni odmor (VS Ljubljana, 10. januarja 1940, Pravni život, 1940, 55). § 119. 15. Delavskemu zaupniku je mogoče ve¬ ljavno odpovedati iz važnega razloga; taki razlogi v § 239 ob. z. niso taksativno našteti; važen razlog je neutemeljen očitek mojstru, da je zavajal nedl. delavke (VS Ljubljana, 3. aprila 1940, Pravni život. 1940. 161). 404/c Uredba o poklicnih šoferjih XXV. Dodatek i. XXV. Uredba o poklicnih šoferjih Na podstavi čl. I uredbe o izpreminjanju obstoje¬ čih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra 1939 predpisuje ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje tole uredbo o službenem razmerju po¬ klicnih a v t o m o b i 1 s k i h vozačev (šofer¬ jev), zaposlenih pri zasebniki h. 1 1 Sl. N. 107/XXXVin, Sl. L. 229. Čl. 1 . — (*) Poklicnim 1 vozačem (šoferjem) osebnih 2 avtomobilov, zaposlenih pri privatnih osebah 3 (fizičnih ali pravnih), se more odmerjati plača samo v mesečnih obrokih, če ni pogodbeno določena v daljših rokih 4 . ( 2 ) Mesečna plača v denarju se mora izplače¬ vati poklicnim vozačem iz odstavka P) tega člena najkasneje poslednjega dne vsakega meseca, plača, določena v daljših rokih, pa najkasneje konec vsakega koledarskega meseca. 5 Uredba ima zakonsko moč. Kolikor ta uredba nima izrečnih določb, veljajo za šoferje .zaposlene pri sd. — obrtnikih v sm. § 1 ob. z. (II) ter sd., naštetih v § 433 ob. z., določbe S 206 i. sl. ob. z., za ostale šoferje pa o. d. z. (I.). Določbe čl. 1 so prisilne (čl. 4). 1 Poklicni značaj zaposlitve izhaja iz dejstva, da pomeni za sj. glavni pridobitni vir, poleg tega tudi, da je za ta poklic usposobljen. 2 Torej ne tovornih. 495 XXV. Uredba o poklicnih šoferjih 3 Privatne osebe v nasprotju z javnimi ustano¬ vami; uredba velja tudi za službena razmerja, ki jih ureja obrtni zakon (II). 4 Torej tedenska ali dnevna plača ni dopustna, prav tako ne akordna. 5 Tako tudi po § 1154 o. d. z. (I) in § 212 ob. z. (II). Cl. 2. — Pl ače, ki so jih lastniki zasebnih av¬ tomobilov plačevali poklicnim vozačem (šofer¬ jem) na dan razglasitve uredbe o omejitvi pro¬ daje tekočega goriva in prometa z motornimi vo¬ zili z dne 10. novembra 1939, 1 se ne morejo niti zniževati, niti pogoditi z novimi poklicnimi vo¬ zači 2 z manjšim zneskom. Določbe čl. 2 so prisilne (čl. 4). 1 Objavljena v Sl. N. 260 dne 13. novembra 1939. 5 Pač le, v kolikor stopajo na 13. novembra 1939 že obstoječa službena mesta. Čl. 3. — Če ni za poklicne vozače (šoferje) pogojeno kaj ugodnejšega, 1 znaša odpovedni rok službenega razmerja najmanj 30 dni. 2 Določbe čl. 5 so prisilne (čl. 4). 1 V mejah zakona (§ 235 ob. z.). 2 Izprememba nasproti § 1159 i. sl. o. d. z. (I) ter § 234 oz. 332 ob. z. (II). Čl. 4. — Vse pogodbene določbe, ki nasprotu¬ jejo določbam členov 1, 2 in 3 te uredbe, so nične, če so za poklicne vozače neugodnejše. Prim. § 1164 o. d. z. (I) in § 251 ob. z. (II). Čl. 5. — Spori med poklicnimi vozači (šoferji) osebnih avtomobilov in njihovimi službodavci, 1 kolikor se nanašajo na materialne terjatve, spa¬ dajo v pristojnost razsodišč po zakonu o obrtih 496 Čl. 6 XXV. (§§ 343 do 353), 2 če ne presega vrednost spornega predmeta 12.000 din. 1 Ne glede na to, ali gre za sd. v sm. ob. z. (in § 433 ob. z.; gl. §§ 543, 544 ob. z.). “ Gl. ob. z. (II). Čl. 6 . — Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ..Službenih Novinah." 1 1 To je 11. maja 1940. V Beogradu, dne 4. maja 1940. 497 Uredba o sl. razmerju spričo voj. službe XXVI. Dodatek 1. XXVI. Uredba 0 ureditvi službenega razmerja ob vpoklicu službojemuikov v vojaško službo 1 1 Sl. N. 182/LX, popr. Sl. N. 188/LXII, Sl. L. 580 . Na podstavi § 1 uredbe o izpremembah ve¬ ljavnih predpisov in izdajanju novih IVI. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1959 predpisuje mi¬ nistrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo naslednjo uredbo o ureditvi službe¬ nega razmerja ob vpoklicu službojemnikov v vojaško službo. § 1. — j 1 ) Vpoklic službojemnika v vojaško službo — izvzemih službo v stalnem kadru 1 — v rednem, pripravljenem, mobilnem in vojnem sta¬ nju 2 ne prekinja 3 službenega razmerja. ( 2 ) Službodavec 4 je dolžan sprejeti svojega službojemnika zopet v službo, ko ga odpustijo iz vojaške službe, po istih pogojih, po katerih je de¬ lal službojemnik pred vpoklicem v vojaško službo, oziroma po pogojih, ki so bili dogovor¬ jeni pred tem vpoklicem. 5 ( 3 ) Kolikor so nastale med tem izpremembe v službenem razmerju glede plače ali delovnega časa vseh drugih službojemnikov iste vrste pri islužbodavcu, veljajo ti novi pogoji. 6 ( 4 ) Pri službenih pogodbah z omejeno časovno veljavnostjo se podaljša službeno razmerje ob 4-99 XXVI. Uredba o sl. razmerju spričo voj. službe pogojih, navedenih v § 2, za toliko časa, kolikor v trenutku službojemnikovega odhoda v vojaško službo še ni potekel. Uredba velja tudi za banovino Hrvatsko (Nar. No- vine 191); ima zakonsko moč. 1 O tem § 221, t. 7 § 238 in t. 2 § 271. Torej velja ta uredba tudi za primere poziva na vojaško vajo. a Gl. čl. 6 zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929 (Sl. N. 222/LXXXIX, Ur. L. 191). 3 Odpoved s strani sd. med vojaškim službovanjem ni možna; glede odpusta odst. ( 4 ) čl. 6 te uredbe; glede razveze službenega razmerja po povratku odst. ( 3 ) čl. 6 te uredbe. Glede odpovedi pred vojaško službo odst. f 1 ) in ( 2 ) čl. 6. 4 V sm. čl. 8 te uredbe, če ni oproščen te obvez¬ nosti po čl. 4 te uredbe. ■' Nejasno. 6 Tudi za vrnivšega se sj. § 2. — 0) Pri službenih pogodbah, pri kate¬ rih znaša zakonski ali dogovorjeni odpovedni rok 1 najmanj 2 14 dni, more službojemnik po odpustu iz vojaške službe zahtevati, da se zopet sprejme v prejšnjo službo. To zahtevo mora službojemnik priobčiti službodavcu v 15 dneh po odpustu iz vojaške službe oziroma iko se konča zdravljenje v bolnici in odobreno bolovanje in okrevanje. Službojemnik mora nastopili službo osmi dan oziroma prvi delavnik po osmem dnevu po priobčitvi svoje zahteve službodavcu. ( 2 ) Ce je določen z zakonom 2 ali s pogodbo' daljši odpovedni rok 3 nego 14 dni, je službojem¬ nik dolžim v 8 dneh po odpustu iz vojaške službe oziroma po končanju zdravljenja v bolnici in odobrenem bolovanju in okrevanju priobčiti službodavcu, da je pripravljen nastopiti službo, 500 Členi 2 —4 XXVI. in mora v dveh dneh po priobčitvi službodavče- vega poziva nastopiti službo, vsekakor pa naj¬ dalj osmi dan oziroma prvi delavnik po osmem dnevu po priobčitvi svoje zahteve službodavcu. Daljši rok za prijavo v službo: odst. ( 2 ), ( 3 ) in C*) čl. + in 61. 5. 1 Gl. § 1159 o. d. z. (I) in § 25+ ob. z. (II). 2 Pač: do vključno 1+ dni. 3 Gl. §§ I159a, I159b o. d. z. (I), § 352 ob. /,. § 3. — j 1 ) Rok za odpoved službe službojem- ni.ku, ki je bil sprejet v službo kot namestnik osebe, vpoklicane v vojaško službo, znaša ob uporabi določb § 2 te uredbe šest delavnikov, ne glede na dogovorjeni ali zakonsko določeni od¬ povedni rok. 1 ( 2 ) Če se odpove služba po prednjem odstavku, je že s tem dotična službena pogodba ob veljavo, ne glede na rok njenega trajanja. 2 1 §§ 1159a. I159b o. d. z. (1), § 23+, 552 ob. z. (II), § 15 uredbe III, § + uredbe IV, §§ 17 in 18 uredbe V. - Izhaja že iz odst. (’) tega člena. Gl. tudi odst. ( 3 ) čl. + te uredbe. § t. — i 1 ) Določbe §§ 1 in 2 te uredbe ne ve¬ ljajo za službojemnike: t. ki so bili zaposleni v obrtih. podjetjih in poklicih, v katerih je delo prenehalo; 2. ki so bili zaposleni v obrtih, podjetjih in poklicih, v katerih je delo popolnoma ustav¬ ljeno ali ustavljeno v samostojnem delu ali v delavnici podjetja kot celoti, kjer so delali; 3. ki so bili zaposleni pri delih, za katera sa¬ mo so bili najeti, in so bila ta dela vezana na določen čas, če je ta čas potekel; 501 XXVI. Uredba o sl. razmerju spričo voj. službe 4. ki so 'bili zaposleni pri delih, za katera samo so bili najeti, ki pa so bila prej kon¬ čana, predno se je vrnil službojemnik iz vo¬ jaške službe, službodavec pa ni začel del iste vrste v času, ko ga je službojemnik obvestil po § 2 te uredbe. ( 2 ) Če službodavec v enem leiu po prestaniku ali ustavitvi dela delo v kateri koli obliki v obrti, podjetju ali poklicu iste vrste (točki 1 in 2 pred¬ njega odstavka) nadaljuje, imajo službojemniki, ki so bili prej zaposleni pri delu v obrtu, podjetju ali poklicu, po odpustu iz vojaške službe pri na¬ jemanju službojemnikov prednostno pravico do zaposlitve po enakih pogojih, če se prijavijo na delo do takrat, ko se delo začne, ali najdalj v 14 dneh od tedaj, ko se je delo začelo. Služboda¬ vec mora imeti službojemnika še šest tednov v razvidu, če nima ob času prijave potrebe, da bi ga zaposlil. ( 3 ) Službodavec je dolžan sprejeti službojem- nike, ki se vračajo iz vojaške službe, nazaj v službo samo v tolikem številu, kolikor ne presega števila službojemnikov iste vrste, normalno za¬ poslenih ob tem času pri tem službodavcu. Za od¬ poved službe dotedanjim službojemnikom 1 ve¬ ljajo v takem primeru določbe § 3 te uredbe. ( 4 ) Če službodavec število službojemnikov iste vrste po povratku službojemnika iz vojaške službe zviša in službojemnik zopetni sprejem na delo po določbah § 2 te uredbe zahteva, je služ¬ bodavec dolžan v treh mesecih sprejeti na delo predvsem takega službojemnika po § 1 te uredbe. ( r j Če službodavec obrt. podjetje, samostojni del ali delavnico podjetja kot celoto ali poklic, 502 Členi 4 —6 XXVI. ki so prenehali ali bili ustavljeni, na drugem kraju ali v drugi obliki v treh mesecih obnovi, ne veljajo izjeme po točkah 1 in 2 odstavka ( x ) tega paragrafa. (“) Če bi službodavec ne sprejel nazaj v službo službo j emnikov, ki se vračajo in jih je po določbah te uredbe dolžan sprejeti nazaj v službo, je odgovoren službojemnikom za odškod¬ nino 2 za ves čas, dokler službeno razmerje po predpisih zakona o obrtih ne konča. 1 Namestnikom v sm. § 3 uredbe. 2 Torej prejemke za čas odpovednega roka (§§ 23t, 332 ob. z,); za sj., z« katere ob. z. ne velja, veljajo glede dolžine tega roka določbe dotičnih posebnih pravnih virov (prim. op. 1 k čl. 3 zgoraj). S 5. — j 1 ) Če se vrne službojemni.k iz vojaške službe z zmanjšano delazmožnostjo v toliki meri, da ne more opravljati svoje prejšnje službe, ima prednostno pravico do zaposlitve pri istem služ- bodavcu za dela, ki ustrezajo njegovi zmanjšani delazmožnosti, če se prijavi svojemu službodavcu zaradi zaposlitve v šestih mesecih, računajoč za¬ četek tega roka po odstavku ( 2 ) § 2 te uredbe. §6. — j 1 ) Če je odšel službojemnik v vojaško službo potem, ko mu je službodavec službeno razmerje odpovedal, 1 toda preden je potekel od¬ povedni rok, ta odpoved službe ne velja. ( 2 ) Izjemno od prednje določbe odpoved s strani službodavca velja, če je za najmanj en mesec prenehalo ali bilo ustavljeno delo v obrti, podjetju, samostojnem delu ali delavnici pod¬ jetja kot celoti ali v poklicu, kjer je bil ta služ- 503 XXVI. Uredba o sl. razmerju spričo voj. službe bojemnik zaposlen, in sicer ako je delo prene¬ halo ali bilo ustavljeno najkasneje v enem me¬ secu od dne odpovedi. ( 3 ) Službojemniku, ki se je po odpustu iz vo¬ jaške službe vrnil v službo, se en mesec služba nikakor ne more odpovedati. 2 To pa ne velja za primere, ko so prenehala ali bila ustavljena dela ali delo v obrti, podjetju, samostojnem delu ali delavnici podjetja kot celoti ali poklicu, kjer je bil ta službojemnik zaposlen, ako je delo v tem času prenehalo ali bilo ustavljeno ali pa je bila v tem času ali pa že prej vsem slnžbojemnikom služba odpovedana, ker je bilo sklenjeno, da preneha ali se ustavi delo v obrti, podjetju, sa¬ mostojnem delu ali delavnici podjetja kot celoti ali v poklicu, kjer so bili zaposleni. ( 4 ) Določbe tega paragrafa se ne nanašajo na razvezo pogodb po določbah § 239 zakona o obr- tih, izvzemši točke 9 odstavka P) tega paragrafa. 1 Ta določba torej ne velja za odpust (prim. odst. ( 4 )). 2 Glede odškodnine odst. ( 6 ) čl. 4- te uredbe. 8 7 . — P) Službojemnik oz. službodavec mo¬ reta zahtevati, naj pristojno obče upravno obla- stvo prve stopnje posreduje, da se odpravi ne¬ sporazum in prepreči pravdanje, ki bi nastalo pri uporabi predpisov te uredbe. ( 2 ) Obče upravno oblastvo prve stopnje mora predloženo zahtevo vzeti takoj v postopek in pri prizadetih strankah posredovati, da se nespo¬ razum mirno poravna. ( 3 ) Posredovanje se mora končati v osmih dneh in se morajo predložene zahteve in izid po- 50 + Člena ?—8 XXVI. sredovanja zapisniško ugotoviti. Ce posredovalni postopek ne uspe, mora pristojno oblastvo neza¬ dovoljno stranko zaradi materialnih zahtevkov napotiti na sodišče. ( 4 ) Ob neupravičenem izostanku uporabi pri¬ stojno oblastvo ukrepe, označene v zakonu o ob¬ čem upravnem postopku. 1 (°) Ta posredovalni postopek je oproščen vsa¬ kršne takse. ('j V krajih, kjer je inšpekcija dela, 2 oprav¬ ljajo ta postopek organi inšpekcije dela glede podjetij, za katera je inšpekcija pristojna. ( 7 ) Spori, ki se nanašajo na materialne ter¬ jatve in zahteve službojemnikov za ustvaritev pravic na podstavi te uredbe, spadajo v mejah pristojnosti po zakonu o obrtih v pristojnost razsodniških odborov (razsodišč) iz § 543 zakona o obrtih, če ne presega vrednost spornega pred¬ meta 12.000 din, nad to vsoto 3 pa v pristojnost rednih sodišč. 1 Z dne 9. novembra 1930 (SL N. 271/XCI1T, Sl. L 26 ex 1931), ,gl. §§ 32 do 34- in 162, 163. 2 Gl. zakon XVI. 3 In kolikor po strankah ali drugače razsodniški odbori ne bi bili pristojni. § 8. — (*) Določbe te uredbe veljajo za služ¬ bena razmerja službojemnikov, ki so zaposleni pri zasebnih (fizičnih ali pravnih) osebah, kamor spada tudi zaposlitev v obratih in podjetjih, ki spadajo pod zakon o obrtih, kakor tudi zaposli¬ tev v podjetjih, zavodih, ustanovah in poklicih, ki so navedeni v odstavku (*) § 435 zakona o obrtih. 1 305 XXVI. Uredba o sl. razmerju spričo voj. službe ('-) Določbe te uredbe veljajo tudi za službo- jemnike, ki so zaposleni pri Narodni banki 2 in Privilegirani agrarni banki; 3 pri mestnih hranil¬ nicah in njih zvezi; 4 pri banovinskih hranilnicah; pri gospodarskih zadrugah. 5 njih poslovnih in revizijskih zvezah in pri Glavni zadružni zvezi, pri zadrugah in pomožnih blagajnah po § 119 zakona o gospodarskih zadrugah; pri ustanovah socialnega zavarovanja in upravah za javno po¬ sredovanje dela; pri izdajanju in razpečavanju periodičnega tiska; 1 ' v pisarnah pooblaščenih in¬ ženirjev, 7 gospodarskih svetovalcev in trgovin¬ skih posrednikov (senzalov in mešetarjev); pri podjetjih za razpečevanje srečk razredne lote¬ rije; 8 pri prodaji tobaka in soli: 1 ’ pri pomor¬ skem 10 in rečnem prometu; 11 pri upravah in delih na kmetijskih in gozdnih posestvih, 12 pri lovu 13 in ribolovu 14 s pravico do mesečnih ali večme¬ sečnih prejemkov. ( 3 ) Določbe te uredbe veljajo tudi za službo- jemnike, ki so zaposleni pri državnih in samo¬ upravnih podjetjih, državnih in samoupravnih zavodih in drugih ustanovah, če ni to vprašanje za te službojemnike urejeno s posebnimi zakon¬ skimi predpisi, kakor tudi za uslužbence, dnev- ničarje, delavce in ostale pomožne moči pri ob¬ činah. če ni zanje v občinskih statutih kaj ugod¬ nejših določb. ( 4 ) Če se pokaže potreba, da se veljavnost določb te uredbe razširi tudi na podjetja, usta¬ nove in poklice, ki niso omenjeni v prednjih od¬ stavkih. odredita to z uredbo minister za trgovino in industrijo in minister za socialno politiko in narodno zdravje. Členi 9—1! XXVI. 1 GL §§ 1 in 453 ob. z. (I). 2 Gl. o,p. 12 k § 155 (1). 3 Zakon z dne 16. aprila 1929 (Sl. N. 94/XXXIX, Ur. L. 201). 4 Prim. pravilnik o organizaciji in delu Zveze hra¬ nilnic kraljevine Jugoslavije z dne 28. novembra 1939 (Sl. N. 273/XClV, Sl. L. 656), posebno čl. 54. 5 Gl. op. 32 k § 1 ob. z. (II). 6 Gl. t. 15 § I ob. z. (II). 7 Gl. op. 18 k § 1 ob. z. (II). 8 Gl. on. 8 .k § 1153 o. d. z. (I). » Gl. op. 8 k § 1 ob. z. (II). 10 Gl. op. 9 k § 1 ob. z. (11). 11 Gl. op. 13 k § 1 ob. z. (II). 12 Gl. t. 1 odst. ( 2 ) § 1 ob. z. (II). 13 Gl. op. 4 k § I ob. z. (II). 14 Gl. op. 5 k § 1 ob. z. (II). § 9. — Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za vse tiste službojemnike, ki so se vrnili iz vo¬ jaške službe po 1. septembru 1939. če so zahte¬ vali ali če v 14 dneh. odkar stopi ta uredba v ve¬ ljavo, zahtevajo, da bi bili zopet sprejeti v prej¬ šnjo službo. § 10. — Glede pravice službojemnikov do pre¬ jemkov za čas, ko so v vojaški službi, veljajo tudi potem, ko stopi ta uredba v veljavo, določbe' § 221 zakona o obrtih. 1 dokler se ne izda o tem posebna uredba. 1 Cii. § 221 ob. z. (IT); seveda ostanejo za dotične službojemnike v veljavi tudi ostale določbe § 221 ob. z. § tl. — Ta uredba velja na vsem ozemlju kra¬ ljevine, v veljavo pa stopi z dnem razglasitve 1 v ..Službenih Novinah“. 1 T. j. 17. avgusta 1940. V Beogradu, dne 7. julija 1940. 507 Uredba o preskrbovalnih ustanovah. XXVI. Dodatek 1. XXVII. Uredba o preskrbovalnih ustanovah (zzakonsko močjo) z dne 8. novembra 1940 (Sl. N. 259/XC, Sl. L. 613) v izvlečku: Potrošniške zajednice pri gospodarskih podjetjih Čl. 9. — P) Vsa gospodarska podjetja, ki zapo¬ slujejo več kot 50 delavcev, morajo v 10 dneh potem, ko stopi ta uredba v veljavo, ustanoviti svoje po¬ trošniške zajednice z nalogo, da skrbijo "za pre¬ skrbo delavcev i.n nameščencev tega podjetja s hra¬ no in kurivom. Obratno glavnico za poslovanje teh potrošniških zajednic mora (lati na razpolago dotično podjetje. Dvoje ali več gospodarskih podjetij v istem kraju sme ustanoviti sporazumno eno samo potrošni¬ ško zajednieo za svoje delavce in nameščence, če obče upravno oblastvo to odobri. ( 2 ) Za državna in samoupravna gospodarska podjetja določi pristojno oblastvo, katero izmed njih mora ustanoviti potroš¬ niško zajednieo za svoje delavce in nameščence po predpisih te uredbe. ( 2 ) Potrošniške zajednice podje¬ tij si morajo o pravem času zagotoviti potrebne ko¬ ličine krušne moke oziroma pšenice in koruze ter drv za kurjavo oz. premoga za delavce in nameščen¬ ce podjetja in 'njihove rodbine. To obveznost sme obče upravno oblastvo druge stopnje oz. uprava Beo¬ grada za svoje območje razširiti tudi na druga živila, predvsem na mast, jedilno olje, fižol, krompir in sladkor. ( 4 ) Potrošniške zajednice se zalagajo s po¬ trebnim blagom na trgu, po potrebi tudi po občin¬ skem uradu za preskrbovanje, v čigar okolišu so. Prodajati morajo blago po nabavni ceni. 509 XXVII. Uredba o preskrbovalnih ustanovah. Čl. 10. — (') Potrošniške zajednice gospodarskih podjetij imajo svojo upravo, v katem spadajo: kot predsednik oseba, ki jo določi uprava podjetja, sta¬ rešina delavskih zaupnikov in dva do štirje člani izmed delavcev in nameščencev, ki jih določi pred¬ sednik. ( 2 ) Uprava potrošniške zajednice predpiše po¬ slovni pravilnik zajednice, ;ki ga odobri obče uprav¬ no oblastvo prve stopnje. ( 3 ) Poslovanje teh potroš¬ niških zajednic nadzirata pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje in inšpekcija dela. Čl. tl. — j 1 ) Če obstojijo pri zasebnih gospodarskih podjetjih že nabavi jalno-potrošniške zadruge njih delavcev in nameščencev, niso ta podjetja dolžna, ustanoviti potrošniško zajednico po čl. 9 te uredbe. Če je znatno število delavcev in nameščencev pod¬ jetja izven zadruge, sme pristojno obče upravno oblastvo druge stopnje na predlog inšpekcije dela od¬ rediti, da se pri takih podjetjih ustanovi potrošniška zajednica zaradi preskrbe delavcev in nameščencev, ki niso včlanjeni v zadrugi. ( 2 ) Če so pri posamez¬ nih podjetjih delavski oz. nameščenski konzumi, niso podjetja dolžna, ustanoviti potrošniško zajednico po čl. 9 te uredbe, če se spravi poslovanje teh konzumov v sklad s predpisi te uredbe. Splošne določbe Čl. 12. — U) Če občine, ki so dolžne ustanoviti svoj urad za preskrbovanje, uradov v določenem času ne ustanovijo ali če taki uradi ne opravljajo pra¬ vilno njim poverjene naloge, more postaviti obče upravno oblastvo druge stopnje na predlog direkcije za prehrano na breme občine komisarja z nalogo, da vodi občinski urad za preskrbovanje. ( 2 ) Prav tako sme pristojno obče upravno oblastvo' druge stopnje na predlog inšpekcije dela postaviti na stroške pod¬ jetja komisarja pri zasebnem gospodarskem podje¬ tju, iki zoper člen 9 te uredbe v določenem roku ne ustanovi potrošniške zajednice za svoje delavce in nameščence ali če ta ne opravlja pravilno njej po¬ verjene naloge. Komisarjeva naloga je, da ustanovi potrošniško zajednico in vodi njene posle za pre- 510 Členi 10—15 XXVII. skrbo delavcev in nameščencev podjetja s hrano in kurivom. Čl. 15. — Občinski uradi za preskrbovali je in po¬ trošniške zajednice pri gospodarskih podjetjili smejo odreči prodajo življenjskih potrebščin, ki jih nabav¬ ljajo, tistim osebam, za katere se ugotovi, da so na¬ bavljene potrebščine prodajale zaradi spekulacije ali da so potrebščine kopičile. Čl. 14. — Ko preneha občinski urad za preskrbo- vainje poslovati, mora uporabiti občina ostanek re¬ zervnega sklada iz čl. 6 te uredbe za pomoč siroma¬ kom in brezposelnim delavcem. Čl. 15. — Minister za kmetijstvo se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za notranje posle, z ministrom za trgovino in industrijo in z ministrom z,a socialno politiko in narodno zdravje natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe. (Za banovino Hrvatsko naredba bana o osnav- ljanju in poslovanju aprovizacijskih ustanov z dne 21. novembra 1940, Nar. Novine 267, čl. 15—17). Natančnejše določbe za izvrševanje uredbe o pre¬ skrbovalnih ustanovah z dne 2. januarja 1941 (Sl. N. 4/TI) v izvlečku: Čl. 5. —.... ( 2 ) Nadzorno oblastvo za potrošniške zajednice je inšpekcija dela. B. Inšpekcija dela Čl. 5.— Inšpekcija dela je dolžna: I) nadzirati pravilno organiziranje poslov pri potrošniških za- jednicah; 2) nadzirati pravilno preskrbovanje članov zajednice; 3) pošiljati predloge pristojnemu oblastvu v sin. odst. (’) čl. II in odst. ( 2 ) čl. 2 uredbe o pre¬ skrbovalnih ustanovah. IV. Potrošniške zajednice Čl. 1«. — ( J ) Vsa gospodarska podjetja, ki zapo¬ slujejo več nego 50 delavcev, morajo v sm. čl. 9 XXVII. Uredba o preskrbovalnih ustanovah. uredbe o preskrbovalnih ustanovah osnovati potroš¬ niške zajedniee. ('-) Predsednika uprave potrošniške zajedniee do¬ loča podjetje. Predsednik določa ostale člane uprave (odst. P) čl. 10 uredbe). ( 3 ) Uprave potrošniških zajednic predpišejo pravil¬ nike o osnovanju in delu protrošniških zajednic .Pra¬ vilnike je treba predložiti v odobritev pristojnim občim upravnim oblastvom v pet izvodih. V teh pra¬ vilnikih morajo uprave potrošniških zajednic pred¬ pisati tudi način sodelovanja, če je več podjetij skupo osnovalo eno potrošniško zajednico. ( 4 ) Če število delavcev in nameščencev v skupni potrošniški zajednici dveh ali več podjetij presega tisoč, mora potrošniška zajednica na vsak začeti tisoč članov odpreti najmanj po eno prodajalno. čl. 11 . — C) Uprave potrošniških zajednic zahte¬ vajo po svoji ustanovitvi od uprave podjetja potreb¬ no obratno glavnico in postopajo dalje po določbah uredbe. ( 2 ) C) ustanovitvi potrošniške zajedniee obvestijo podjetja Direkcijo za prehrano, pristojne zbornice in pristojno inšpekcijo dela. Čl. 12. (‘) Če se osnuje pri gospodarskih podjet¬ jih potrošniška zadruga in pristopita k njej 2 /3 delav¬ cev in nameščencev, zaposlenih pri tem podjetju, podjetje ni dolžno osnovati potrošniško zajednico o/, še nadalje upravljati obstoječo; od podjetja spre¬ jeta obratna glavnica se vrne podjetju po preneha¬ nju dolžnosti, ustanoviti in upravljati potrošniško zajednico po določbah uredbe o preskrbovalnih usta¬ novah. ( 2 ) Podjetja, katerih 2 / 3 delavcev in nameščencev so že včlanjeni v obstoječih nubavljalnih zadrugah, niso dolžna ustanoviti potrošniške zajedniee. V. Obče določbe Čl. 13 . (‘) ... ( 2 ) Pristojno obče upravno oblastvo postavi na predlog inšpekcije dela pri zasebnih gospodarskih podjetjih, ki ne osnujejo pravočasno potrošniške za- Členi 11 — IS XXVII. jednice, komisarja, ki ustanovi potrošniško zajednico in vodi njeno poslovanje. Podjetje mora tako usta¬ novljeni potrošniški zajed niči dati na razpolago po¬ trebno obratno glavnico iin po možnosti potrebne pro¬ store (za skladišče in pisarno). Čl. 14. — Zasebna gospodarska podjetja ne smejo z,a vloženo obratno .glavnico pri potrošniških zajed- nicah niti računati niti terjati nikakih obresti. Čl. 15. — Občinski preskrbovalni uradi in potroš¬ niške zajednice morajo voditi svoje knjige redno in na tak način, da se more iz knjig ugotoviti vsak čas stanje in način poslovanja. Beograd, 2. januarja 1941. 515 Uredba o gospod, obvešč. službi — SS 1—2 XXVIII. XXVIII. Uredba o preprečavanju nedovoljene gospodarske obveščevalne službe (z zakonsko močjo) (Sl. N. 290/XCIX z dne 14. decembra 1940, Sl. L 732) v izvlečku: § 1. — Prepovedano je izdajati neupraviče¬ nim osebam državne tajnosti, ki se nanašajo na državno obrambo in se tičejo podjetij, važnih za državno obrambo. 8 2. — Za državno tajnost, ki se nanaša na državno obrambo, velja pri vseh podjetjih, važ¬ nih za državno obrambo, tole: 1. vse, kar označujejo zakonski predpisi za državno tajnost posebne važnosti ali za zaupno; 2. vse priobčitve oblastev podjetju in pod¬ jetja oblastvom, ki se nanašajo na pripravo in opravo državne mobilizacije, na preskrbo in organizacijo za zaščito in obrambo države po zakonu o državni obrambi; 3. količina, tehnične in proizvodne lastnosti aparatov, strojev, strojnih agregatov in naprav podjetja; 4. načrti podjetja glede posameznih naprav, strojnih agregatov ali posameznih strojev in aparatov; 5. količina in način izdelovanja proizvodov, ki jih more izdelati podjetje v določenem času 515 XXVIII. Uredba o gospod, obveščevalni službi (proizvajalna kapaciteta) in ki jih je podjetje v določenem času izdelalo; 6. vrste in količine glavnih in stranskih su¬ rovin, pomožnih sredstev in postopek, ki ga uporablja podjetje pri proizvodnji; 7. število delovnega osebja vseh vrst in njih razpored pri delu; 8. vrste in količine goriva in maziva, potreb¬ nih za pogon in uporabo aparatov, naprav, stro¬ jev in prevoznih sredstev; 9. količina rezerv (zaloge) izdelkov, polizdel¬ kov, surovin, pomožnih proizvajalnih sredstev, goriva in maziva, ki jih podjetja imajo ali so jih dolžna imeti. § 3. — Za podjetja, važna za državno obrambo, veljajo: 1. vsa industrijska podjetja in vsi obrtni obrati kakor tudi vsa ostala gospodarska pod¬ jetja in ustanove, ki imajo pomen za državno obrambo in so kot taka določene in popisane: 2. vsa rudarska in topilniška podjetja; 5. vsa ostala podjetja in ustanove, ki se označijo kot važne za državno obrambo. § 4. — C) Varovati državne tajnosti, nave¬ dene v § 2 te uredbe, so zavezani: 1. lastniki podjetij, važnih za državno obrambo; 2. člani upravnih, nadzornih in izvršilnih (eksekutivnih) odborov; 3. upravniki, ravnatelji (tehnični in admini¬ strativni), kakor tudi vse zaposleno osebje in delavci podjetja; 516 §§ 5—5 XXVIII 4. osebe in tvrdke, ki so v poslovnih zvezah s podjetji, na pr.: kupci, dobavitelji, graditelji, inštalaterji, (monterji, upniki, zavarovalci, de¬ lavski zaupniki i. pd.; 5. državna in samoupravna oblastva, usta¬ nove in korporacije, njih organi in strokovnjaki, ki vodijo in pregledujejo podjetja in zbirajo podatke, navedene v § 2 te uredbe, ter poslujejo z njimi; 6. vse ostale osebe, ki kakor koli zvedo za te tajnosti. ( 2 ) Vse priobčitve, naredbe, navodila in na¬ črti, ki so v zvezi s tem, kar je navedeno spre¬ daj pod 1 do vključno 9, morajo biti vidno za¬ znamovani kot strogo zaupnega ali zaupnega značaja ali imeti posebno odredbo o njegovem strogem varovanju. ( 3 ) Da bi se varovale državne tajnosti, na¬ vedene v § 2 te uredbe, morajo organizirati uprave podjetij v območju svojega podjetja svojo industrijsko obveščevalno službo. ( 4 ) V § 3 navedena podjetja smejo zavarovati svoje tehnične objekte in zgradbe samo pri do¬ mačih zavarovalnih družbah. § 5. — ( 4 ) V vseh primerih je prepovedano spravljati iz države v inozemstvo činjenice in podatke iz točk 1 do 4 § 2 te uredbe, kakor tudi jih sporočati komur koli v inozemstvo, najsi bi bila ta oseba sicer upravičena, da jih izve, če bi bila v državi. ( 2 ) Minister za vojsko in mornarico sme iz¬ jemno od prednjega odstavka dovoliti, da se činjenice in podatki iz točk 3 in 4 § 2 te uredbe 517 XXVIII. Uredba o gospod, obveščevalni službi spravljajo iz države oziroma sporočajo v ino¬ zemstvo. § 6. — Za izdajanje državne tajnosti neupra- vičencem velja tudi priobčevanje činjenic in podatkov iz točk 1 do 4 8 2 te uredbe nezaneslji¬ vim osebam vobče, tujim državljanom pa tudi tedaj, če so take osebe zaposlene kot nameščenci ali delavci pri podjetjih. § 13. — C) Kdor zoper določbe te uredbe pri¬ obči ali objavi državno tajnost, ki se nanaša na državno obrambo, ali na drug način prekrši pre¬ poved izdajanja te tajnosti, se kaznuje z zapo¬ rom od enega meseca do enega leta. ( 2 ) Če je storilec po okolnostih moral domne¬ vati, da je oseba, kateri je dal priobčitev ali na drug način izdal tajnost, zaupnik kake inozem¬ ske sile, se kaznuje z zaporom od dveh mesecev do treh let. ( 3 ) Če je bilo dejanje iz prvega in drugega odstavka tega predpisa storjeno iz malomarnosti, se kaznuje storilec z zaporom do šestili mesecev. 8 14. — j 1 ) Kdor ne izvrši dolžnosti, ki mu je glede varovanja državne tajnosti naložena po določbah te uredbe, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev. ( 2 ) Z enako kaznijo se kaznujejo tudi lastnik oziroma člani uprave podjetja, ki opustijo dolžno pazljivost pri določanju ali nadzorovanju osebe, kateri je zaupano poslovanje z arhivom in listi¬ nami iz točke 5 § 7 te uredbe. 51S §§ 6, 15—18 XXVIII. § 15. — Lastniki podjetja iz § 3 te uredbe, njih organi in osebje, ki ne ukrenejo kar bi preprečilo dostop v delavnice in skladišče pod¬ jetja in njih pomožne prostore vsem osebam, o katerih so po okolnosti morali domnevati, da so zaupniki kake inozemske sile ali da hočejo opa¬ zovati činjenice iz § 1 te uredbe, da bi jih spo¬ ročili inozemski sili, se kaznujejo z zaporom do enega leta. § 16. — Če je za dejanja iz te uredbe z dru¬ gim zakonom ali drugimi predpisi določena strožja kazen, je treba kaznovati storilca po teh predpisih. § 17 . — Za postopek o kaznivih dejanjih iz te uredbe so pristojna redna sodišča, ki uporab¬ ljajo splošne določbe kazenskega zakonika. § 18. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ..Službenih Novinah". V Beogradu dne 5. novembra 1940.