?S6i riNnf VIUVCU 'ta? ‘/tv? W ^/\rue r v /ana Nabožni slovenski mesečnik Božje Srce - P.Odilo ofm.161 Devica častitljiva - P.Kazimir ofm . 162 Legenda o potonki - Dr.Ivo Česnik. 165 Moja duša našla je /pesem/ Bogdan Budni k ... 166 Obljuba - P.AIfonz ofm ., 167 Dve naši misijonski stoletnici - P.Hugo ofm ... 169 Spomini - Božidar B.,172 Duhovnik - Kristus /iz novomašne pridige/.174 Romarski zvonovi - P.Odilo.IS Po kraljestvu križa .1/8 Vitez naše ljube Gospe - Prevaja p.Odilo.180 V spomin- P.Kazi mir ofm .183 Na častnem mestu - P.Bazilij ofm .184 Lemontski odmevi . 186 Kramljanje na zapečku.189 Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM Upravnik - Business Manager: Fr.Cyri I Shircel OFM * Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois Telephone : Lemont 873 ♦ Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00 * Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom, ki se v lemontskem semenišču pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri svetih mašah. * Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois * Published once monthly - twice in October - by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Gross. Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. • Authorized July 14, 1945. 'aria LETNIK 44. JUNIJ 1952. j T-BLesec junij s praznikom Srca Jezu¬ sovega zopet obrača naš pogled in naše misli k telesnemu gibalu vsega Jezusovega nekoč na zemlji in sedaj v večnosti - k Njegovemu pre¬ svetemu Srcu. Ne čudite se, da katoličani molimo to Srce, saj je bistveni sestavni del Boga-človeka. Božjo čast izkazujemo celotnemu Jezusovemu telesu, ker je neločljivo združeno z božjo naravo. Med deli tega božje-človeškega organizma pa je prav Srce gotovo največje časti in hvale vredno. Ali bi Jezus mogel zaživeti v Mariji, se brez Srca roditi v Betlehemu in brez Srca shoditi v svet, ki Ga je tako željno čakal? Ne, ne bi mogel! Ali bi mogel morda eno samo besedo spregovoriti brez Srca, ki ji je pomagalo do izraza, samo en korak storiti za izgubljeno ov¬ co, le za hip vzeti nase križ in z njim naše grehe? Nemogoče! Telo Boga- človeka je bilo najpopolnejše in je moralo imeti tudi Srce. Zato nam je to Srce sveto in mu pripisujemo vse tisto dobro in lepo, kar srcu že od nekdaj pripisuje človeštvo. Imenujemo ga središče vsega, zakladnico ljubezni in bogastva za vse, ki Ga kličejo. . . Ali ni bilo rečeno, da nam bo enak v vsem razen v grehu? Zakaj bi Ga torej ravno po Srcu ne imeli za sebi enakega? Bodimo vendar ljudje! Če pa smo ljudje, imamo srce in vemo, kaj srce pomeni. In da bi prav tega pri Jezusu ne hoteli razumeti ! No, razumemo še! Toda pozabljamo to veliko ljubezen, da ne rečem, da jo včasih tudi preziramo in zavestno odklanjamo. A tudi pozabljena ljubezen je velik greh in velika bolečina. Kiparji in podobarji nam pred¬ stavljajo Jezusovo Srce tako, da ovijejo okrog Njega bodeč trnjev venec. Ali ve vsak, kaj to pomeni? Kje pa raste trnje? Ali morda na naših vrto- vi h? Ne! Če raste trnje po vrtu, potem to ni več vrt, temveč žalostna puščava. Trnje raste kje za plotom, trnje raste v najbolj zapuščenem delu vrta, med najbolj pozabljenim grmovjem. . . To pomeni tudi venec trnja okrog Jezusovega Srca: Božja Ljubezen je tolikokrat p o z a b 1 j e- na in zapuščena! Takole upravičeno poje pesem; Kako se milo pritožuje ljubeče Srce Jezusa, nad nehvaležnostjo žaluje, da mlačni svet ne ljubi Ga ! Ali si pri tem mlačnem svetu mišljen tudi Ti? Božji Zveličar je prav Vs akega izmed nas opozoril, ko je sv. Marjeti Mariji Alacoque z roka- 1711 pokazal na svoje prebodeno Srce ter proseče zašepetal: “Poglej to Srce !” 162 AVE ArARIA V francoski revoluciji je bil umorjen tudi goreči apostol češčenja presvetega Srca Jezusovega, Henrik Wolbert. Po njegovi smrti so našli pri njem listek s sledečimi besedami njfegove pisave: “V presvetem Srcu Jezusovem hočem danes in sleherni dan svojega življenja vse pričeti, vse nadaljevati, vse dovršiti in vse pretrpeti!” V življenju je gledal na božje Srce, ki je bilo zanj “hiša božja” in “vrata nebeška”. Isto je bilo Srce zanj tudi ob smrtni uri in je gotovo vso večnost. Tudi nam naj bo Srce Jezusovo prijetno bivališče, kjer bomo varni pred sovražniki naše duše! Naj nam odpre globoka pobožnost do tega Srca vrata v srečno večnost! _ _ ... P. Ochlo OFM OfW BTMffl Zdi se, da v slovenskem pre¬ vodu ni točno po¬ vedano to, kar izraža latinski naziv : Vir go veneranda. To namreč pomeni, da je Devici Ma¬ riji treba izkazo¬ vati vso čast in spoštovanje, da je vredna vse¬ ga češčenja. Ma¬ rija se nam kaže tukaj kot vzviše¬ na osebnost, ka¬ teri se mora prav vsakdo približati v globokem spoštovanju in jo časti¬ ti zaradi dostojanstva njenega de- vištva. Marija, ki si v polni meri vre¬ dna, da te častimo in spoštujemo - prosi za nas ! Cela druga kitica Marijinega P.Kazimir 0. F. M. slavospeva opeva v Mariji njeno sve¬ to in brezmadežno devištvo. Kakor proslavljamo njeno božje materin¬ stvo, prav tako moramo slaviti nje¬ no vedno devištvo, njeno sveto či¬ stost. Oboje, Marijino materinstvo in devištvo, je v litanijah poudarjeno v enaki meri. Zakaj naj bi bila Marija kot De¬ vica vse časti in vsega spoštovanja ter češčenja vredna? Ker je njeno deviško dostojanstvo velike vredno¬ sti v božjih očeh. V svojem božjem kraljestvu na zemlji, ki ga je Kristus ustanovil, j e Gospod zasadil veličastno gredo be¬ lih lilij čistih, deviških duš. To je storil, ko je razodel človeškemu rodu skrivnost božjega razumevanja vednega devištva. Z evangeljskim svetom o vednem devištvu Jezus ni hotel zmanjšati časti zakonskega stanu. Pokazati pa je hotel svetu višji vzor in višjo stopnjo v službi Bogu in v božjem kraljestvu. "Ne razumejo te besede ( o vednem de- Vsa si lepa, čista vsa ni na tebi madeža... Junij 1952. vištvu) vsi ljudje, ampak samo oni, katerim je dano, ki so se odpoveda¬ li zakonskemu življenju zaradi nebe¬ škega kraljestva. Komur je dana moč,da sledi (temu svetu), naj sledi! ” (Mt 19,11). K temu dostavlja sv.Hi- jeronim:“Besede Gospodove so bile v bodrilo.. vzpodbuda svoje vojske k plačilu čistosti. Kdor se more bo¬ riti, naj se bori ter zmagal bo!’’ Gospod izbira med človeškimi otroki gotove duše, ki jim daje mi¬ lost in moč, da se popolnoma Njemu posvetijo in žrtvujejo vse svoje dušne in telesne sile za rast božjega kra¬ ljestva na zemlji. To so duhovniki, redovniki in redovnice v katoliški Cerkvi. Že v stari zavezi hvali sveto pi¬ smo ta stan izbranih duš z beseda- mi;“O, kako lep je čisti rod v svoji slavi! Nesmrten je njegov spomin, ker v spoštovanju so pri Bogu in pri ljudeh. Dokler čista duša živi na zemlji, jo posnemajo in po smrti hrepenijo po njej. V večnosti je kronana z vencem zmage, ker je zmagala v čistihbojih”(Modr 4,1). Vzvišenost vednega devištva in njegovo večno plačilo nam opeva tudi evangelist Janez v skrivnem razo¬ detju; “Videl sem; Jagnje je stalo na gori Sion in okoli njega sto šti¬ ri in štirideset tisoč onih, ki so mieli na svojem čelu zapisano ime Jagnjeta in njegovega Očeta. In sli¬ šal sem iz neba glas kakor šumenje nanogih voda in kakor šumenje sil¬ nega groma. In peli so novo pesem Pred prestolom. Nihče se ni mogel naučiti te pesmi, kakor le ti tisoči. Ti so oni, ki se s pokvarjenostjo sveta niso omadeževali; so namreč deviški. Ti sledijo Jagnjetu kamor gre. Brez madeža so pred prestolom božjim" (Raz 14, 1-5). Marija Devica stoji gotovo prva v tem čistem rodu, prva med temi tisoči, ki so sledili evangeljskemu svetu. Kot Devica najmodrejša je v 163 svojem brezmadežnem srcu takoj umela vzvišenost vednega devištva v božjih očeh. Kot prvi ji je bilo dano, da je razumela “besedo” čistega Jagnjeta in mu sledila z zaobljubo devištva, predno je Gospod to svetu razodel. Storila je to zato, da bi bi¬ la čim bolj z Bogom združena, da bi bila vsa posvečena in darovana sa¬ mo Njegovi službi, da bi vsa njena ljubezen bila samo za Boga. Kakor je sveti Pavel zapisal;“Neporočena žena in devica misli samo na to,kar je Gospodovega, da bi bila sveta po duši in telesu” (1 Kor 7, 34). Ali ni Marija s tem postala tista Devica, ki ji gre vse spoštovanje in češče- nje? Kaj ni naravno, da je ta čista Devica postala božja vrtnarica raja čistih in Bogu posvečenih duš na zemlji? Ona je najlepši zgled in najbolj vzvišeni vzor čistega ter Bo¬ gu posvečenega življenja. Sredi po¬ kvarjenosti sveta sveti njena deviška čistost kot mogočno sonce, ki pri¬ vablja za sabo toliko čistih duš. S češčenjem Marijinega devištva kre¬ pimo v sebi moč zoper vso poželji- vost in pokvarjenost človeške nara¬ ve, da premagamo vse boje zoper nas same, zoper skušnjave sveta in hudobnega duha. Svetu je vse to ne¬ umnost, ker ne sledimo klicu nara¬ ve. Vendar klic božjega Jagnjeta in Device Marije je nadnaravni in zato močnejši. Kot božja vrtnarica Ma¬ rija skrbno čuva nad vsako svojo li¬ lijo, ki je njej in Bogu posvečena, ter ji za rast in lepoto posreduje dovolj božjih moči in milosti. Čeprav so te deviške in Bogu zaobljubljene duše nekako odtrgane od sveta in odcveto brez potomstva in telesnega sadu, vendar cveto na božjem oltarju ter razširjajo po vsem svetu vonj svojih žrtev in sa- moodpovedi. Rodijo pa bogate sado¬ ve v molitvi za druge, v ljubezni do Boga in delih usmiljenja do trpeče¬ ga človeštva. Kdo naj našteje vsa 164 dobra dela po bolnišnicah, sirotišni¬ cah, po misijonih, zlasti med go¬ bavci? Te deviške duše so pravi blagoslov svetu, čeprav svet tega noče priznati. Z litanijskim nazivom Devica častitljiva hočemo Mariji reči: Vre¬ dna si vsega češčenja in spoštova¬ nja, o Devica! Saj si po svojem Bogu zaobljubljenem in rodovitnem devištvu dala svetu toliko čistih duš, ki ohranjajo svetu čistost kot sol zemlje ter ga branijo božje jeze po svojih žrtvah. Častiti jo moramo kot Devico, da nam da moči zoper našo pokvarje¬ nost. Časti naj jo posebno mladi rod, da ostane čist na duši in tele¬ su v najbolj nevarni dobi življenja. Častiti jo moramo, da bi njenemu zgledu sledilo veliko mladih duš v duhovniške in redovniške poklice in bi božjemu klicu ostale zveste. Marija, vsega spoštovanja in vse časti vredna zaradi svojega vednega devištva, prosi za nas ! *JTrancoski pisatelj- spreobrnjenec je dal tole pretresljivo izpoved, ki bi morala v živo zadeti vsakega izmed nas. Na dejstva te izpovedi katoličani premalo mislimo in se dalekosežnih posledic prav nič ne zavedamo. Izpoved se glasi: "Ono malo, kar imam, mi je dal Bog. In kaj sem jaz s tem počel? Ni najhujše, če kdo dela zločine. Najhujše je, če kdo ne stori dobro, ki bi ga storiti mogel. To je greh opuščanja, ki ni nič drugo kot greh pomanjkljive lju¬ bezni. In tega se, žal, nihče ne spoveduje. Kdor me opazuje pri maši, lahko vidi, da pogosto jokam. Pri tem ne mislim toliko na svoje grehe, od katerih so mnogi veliki in težki. Mislim pa na to, kaj bi lahko že storil dobrega, pa nisem storil. Povem vam, da je ta zavest črna in me teži kot svinec. Mogel bi postati svetnik, čudeže bi lahko delal. Pa sem samo-pisatelj. Strani mojih del in moje stavke ljudje občudujejo. O, ko bi vedeli, da sem samo usedlina nadna¬ ravnih darov, ki sem jih grdo zapravil in za katere bom moral dajati nekoč račun, ki me navdaja z bridko skrbjo. Samo o tem sem vselej sanjal, kaj mora Bog meni dati. In zdaj stojim pri svojih oseminšestdesetih letih tu ter nimam pokazati zanj drugo kot prazen papir. Vem, da mi ne verjamete in si mislite, da le skušam biti ponižen. Pa temu ni tako. Ko je človek sam s svojim Bogom in tik pred vhodom na temno in ozko pot proti večnosti, mu ni do izgovorov in dobro ve, pri čem je. Glejte, zato dobro vem, da v meni ni prave dobrote in najčistejše dobre volje preprostih malih otročičev, kar bi Jezus tako rad poljubil. Zato nimam ničesar, kar bi mogel pokloniti ubogemu, trpečemu in pomoči pričakujočemu srcu. Bridko je misliti v zadnjih urah življenja na to, da sleherno zrnce kadila nisem zažigal Bogu, temveč sam sebi..." Junij 1952. 165 Legenda o potonki Dr.Ivo Česnik davnimi časi je jezdil temnopolti vitez Germanov iz daljne Jutrove dežele v krščanske pokra¬ jine. Dolgo se je že mudil na poti, katero je njegova mati tako iskreno želela. Njegova ljuba mati je nam¬ reč prišla z zapada. Poročiti se je morala in živeti z brezvernim mo¬ žem - njegovim očetom, ki ga kljub vsemu trudu ni mogla spreobrniti. Oče pa je mater imenoval “krivo- verko”. Zanj kot dobrega sina je bilo to težko. Kako naj ve, čigav Bog je močnejši, mogočnejši, do¬ brotljivejši in milejši?. . . Da se znebi dvoma, se je odlo¬ čil za pot po materini želji. Z nje¬ nim blagoslovom in veliko belo ro¬ žo je odpotoval. “Te rože na zapadu ne poznajo, ” mu je rekla mati ob odhodu. “Tam rastejo cvetke, ki prijetno dehtijo, a so veliko manjše. Dobro jo hrani! Če dobiš na potu koga ter ga posebno vzljubiš, zasadi zvečer to rožo in do sončnega vzho¬ da bo zrastla v krasen grm. Odtrgaj polovico cvetov in jih podari njemu, ki ga ljubiš !. . . ” Še vedno je počivala lepa, mehka in Čudovito bela roža na njegovem srcu, ki je odločno klicalo po resni¬ ci. Nekega dne je jezdil vitez mimo samotne koče. Na pragu je stal star Puščavnik z dolgo sivo brado in tuj¬ ca prijazno pozdravil ter ga povabil n a kozarec okrepčila. Mladi Ger¬ manov se je odzval povabilu in pri¬ sedel k mizi. Tedaj se je začulo iz daljave zvonjenje, puščavnik pa je Pokleknil in glasno molil. “Ti veruješ v Boga?” je mlade¬ nič prisluhnil. “To je edino, kar imam in zado¬ šča mi, ” je odgovoril starec. In za¬ čel mu je pripovedovati o Bogu, Sinu božjemu, ki je umrl za nas, in Sve¬ tem Duhu, katerega praznik bo vsak čas napočil. Pravil mu je o Devici Mariji in njenem življenju. Puščav¬ nik je govoril tako pobožno, da je bil vitez ves prevzet. “Hočem iti v cerkev, ” je dejal in ubral pot, ki ga je vodila k zvo¬ niku, iz katerega se je oglašal zvon. Kmalu je stal v božjem hramu. Tudi tu je slišal enake preproste besede, iz katerih je dihala resničnost, ki jo je doslej zaman iskal. “Temu Bogu hočem darovati svo¬ jo belo rožo, ” je sklenil in se vrnil k starcu puščavniku. Pobožni mož je hvalil Sv. Duha za nadnaravno razsvetljenje, ko je vitez takoj ob vrnitvi glasno vzkliknil: “ Kristjan hočem postati! ” Ko je prišel večer, je Germa¬ nov zasadil cvetlico. Do jutra je res zrastel grmič, poln belih cvetov. Polovico jih je natrgal. Kako se je starec začudil, ko jih je vitez od¬ nesel proti cerkvi. “Samo Bogu hočem živeti, ” je v duši prisegal Germanov. “Lepo je bilo, mati, da si mi dala belo cvet¬ ko, kajti le barvo nedolžnosti smem darovati nebu. . . " S takimi mislimi se je mladenič bližal božjemu hramu. Tam pa je obstal kot okamenel in njegova duša je zatrepetala. Pred njim je nena¬ doma stala deklica. Njen obraz je AVE MA RIA Bog, da bi še koga trpel poleg sebe!” Germanov je za¬ spal, puščavnik pa je molil k Svetemu Duhu, čigar praznik je nastopil, naj bi mladeniča razsve¬ tlil in bi mogel do¬ umeti ljubezen in vsemogočnost božjo. In glej čudež! Med molitvijo sivolasega bil kot češnjev cvet, njeni kodri kot zlato. O, kako je bila podobna nje¬ govi materi! Germanov je začutil, da je tisti trenutek v njegovem srcu nekaj vzklilo in s strahom je spo¬ znal ljubezen. . . S sklonjeno glavo se je okrenil in vrnil proti puščav- nikovi koči. “Kaj nisi dal cvetk Bogu?” ga je začudeno vprašal starec. “Ne morem jih več dati, ” je o- bupano povedal vitez, “kajti poleg ljubezni do Boga je vzklila v mojem srcu tudi ljubezen do dekleta. ” Puščavnik se je nasmehnil:“Ne - beški Oče zahteva od tebe, da mu služiš vse življenje. Ne zapoveduje pa le ljubezni do Njega. On sam ti daruje tudi ljubezen do bližnjega in srečni so oni, ki jo prejmejo. ” Mladenič pa je ostal pri svojih mislih;“Ne morem ti verjeti, kajti take ljubezni ne more biti. Tako plemenit ne more biti krščanski starčka je polno be¬ lih cvetk pordečilo, da so se čudo¬ vito odražale od beline svojih se¬ stric . Tedaj je puščavnik zavriskal od veselja ter slavil Boga za čudež. Zbudil je tujega viteza, ki je začu¬ deno gledal božje delo in Boga pri¬ srčno zahvalil. Življenje se mu je zdelo tako lepo. Saj je bival Bog: vsemogočen, vseveden, ki je razu¬ mel človeško srce, razumel in odo¬ braval tudi lepo in čisto ljubezen. . . Veselo je ponesel Germanov vse svoje bele in rdeče rože v cerkev. Povedal je duhovniku o čudežu na dan Svetega Duha in ga prosil, naj sprejme cvetke. Ta jih je blagoslo¬ vil in odnesel na oltar. Ljudstvo jih je začelo imenovati potonke. - - - Tako se je zgodilo, da so pričele potonke rasti na zapadu. Še danes rastejo v beli rdeči barvi ter se bleste čudovito lepo.- Moja naila je Moja duša našla je zavetje v Tvoji škrlatni razpoki, božji Odrešenik. V moje srce teko iz nje življenja potoki; odžejana moja je suša, uslišan je mojih muk krik. Nebeško cvetje med trnjem skrito, v razcvet se razpenja sladko. Pod žarki Tvojih sinjih oči naj vedno slaje dehti. Ti pa z roko krvavo prebito lepoto cvetočo mi varuj pred slano in točo... Bogdan Budnik Junij 1952. 167 P.Alfonz ofm J / Olfli 6 Ve se ozremo nazaj na oni nepozabni trenutek, ko smo se prvič združili s Kristusom in prvič postali z Njim eno, nas znova pre¬ vzame radost. Kot bi kora¬ kale pred božji prestol, so takrat naše čiste dušice pre- pevale:"Pridi, pridi, skleni se z menoj! Naj bo skoraj srce moje dom prijeten Tvoj I..." In Jezus ni odla¬ šal s prihodom. Kmalu je trikrat rahlo pozvonilo - in angelska miza je bila pri¬ pravljena za gostijo, katere Ženin je bil Bog sam. Srce je bilo na stežaj odprto in Kralj veličanstva je vstopil. Saj ne vemo več, kaj in kako smo takrat govorili na¬ šemu Gostu. Gotovo pa je, da smo Ga prosili, naj bi ostal vedno pri nas in nam dajal moči, da bi ohranili dušo vselej tako snežnobelo. Vzpodbuden je zgled, ki ste ga morda že slišali: V nekem francoskem zavodu za dečke so imeli lepo na¬ vado, da so prvoobhajanci svoje dobre sklepe napisali in jih shranili v posebni ku¬ verti pri patru rektor ju. Eden izmed dečkov je napisal na svoj list: "Obljubim, da ne bom odložil svoje bele o- vratnice toliko časa, dokler ne padem v smrtni greh. Bog naj mi pomaga, da jo bom nosil vse svoje življenje!" Njegova mati in p. rektor sta bila vesela tega sklepa. Dečko je doraščal in sre¬ čno končal šole, bele ovrat¬ nice pa še ni odložil, pač pa ga je prav ona še vselej ob pravem času spomnila na obl juboprvoobhajilnega dne. Pomagala mu je tudi, da je hodil pogosto k spovedi in svetem obhajilu. Prišla je vojna in fant je moral k vojakom. A tudi tu ni opustil lepe navade. V hudi bitki se je zrušil za¬ det od krogle. Vojaški du¬ hovnik je prišel k njemu, da ga pripravi na večnost. Fant mu je s smehljajem na ustih povedal:"Lahko mi podelite sveto popotnico, nimam na vesti nobenega smrtnega greha. Imam pa tole prošnjo: Ko bom umrl, pošljite mojo belo obratnico materi. Piši¬ te ji, da sem jo nosil do smrti, zvest svoji obljubi. Omadeževal sem jo le s svo¬ jo krvjo, ki sem jo prelil za domovino..."- Kaj bi ti še vedno nosil belo ovratnico, če bi tisti dan prvega obhajila napravil fantovo obljubo? Blagor ti, če moreš reči da! Eno pa je gotovo, da si tudi ti takrat obljubljal večno zvestobo in te bo misel na to marsikdaj obvarovala greha, kot je čuvala onega fanta bela o- vratnica. Satan nas zalezu¬ je in vabi v slabo družbo. Zavaja nas s slabim tiskom in raznimi dvomljivimi za¬ bavami. Spomin na dan pr¬ vega svetega obhajila, ko smo obnavljali svojo krstno obljubo, "da se odpovemo satanu in njegovim delom", nas bo storil močne in od¬ porne. Pomagal nam bo ob vsaki skušnjavi izgovoriti Kristusove besede:"Poberi se, satan!" Pogosto sveto obha¬ jilo pa je dokaz, da se resno trudimo za čim tesnej¬ še združenje z nebeškim Že¬ ninom . Bog zahteva od nas srce. Ne potrebuje naše¬ ga znanja niti naših dobrih del, ako nima naše¬ ga srca. ( Sv. Vincencij Pavelski) Ako se je duša popolnoma predala božji lju¬ bezni, imajo vsa njena dejanja, tudi najbolj postranska, odtis božjega. (Sv. Mala Cvetka) živila misijonska misel, smo skrbno na straži, da nam kak misijonski ju¬ bilej ne uide. Ob vsakem zakurimo kres, da se ob njem znova ogrejemo za misijone. Prav je tako! Letos sta na vidiku dve naši mi¬ sijonski stoletnici, ki seveda ne smeta brez spomina mimo nas . Prva je stoletnica, odkar je naš France Pirc v novoustanovljeni šentpavel¬ ski škofiji v Minnesoti zastavil svo¬ je misijonsko delo med Indijanci in belimi priseljenci, ki so se kar vsi¬ pali v novo deželo. Druga pa je sto¬ letnica, kar je bil Baraga izbran za škofa. Pirčevo stoletnico obhaja¬ mo letos, ker je prišel misijonar iz detroitske v šentpavelsko škofijo v poletju 1852.; drugo pa moramo na slovesen način proslaviti prihodnje leto, ko je bil v škofa posvečen. Pirčeva stoletnica je v prvi vrsti ameriška zadeva. Naša je v toliko, v kolikor je njen slavljenec naše gore list. In Amerika se mu hoče po ameriško oddolžiti. Sedanja A VE MARIA Dve na$i šentklavdska škofija, kjer je on za¬ čel orati ledino in ga zato časti kot “očeta škofije”, hoče proslaviti ta jubilej v velikem stilu. Vse mobili¬ zira v sodelovanju in priprave so v polnem teku. Ko boste to brali,bodo razne slovesnosti najbrž že v raz¬ mahu. Obeta se nam tudi Pirčev izčrpen življenjepis, ki ga priprav¬ lja Rev. Viljem Furlan. Ta življe¬ njepis me posebno zanima, saj naš misijonar doslej še ni našel dostoj¬ nega peresa. P. Florentin Hrovat ofm nam ga je sicer svoj čas v izdaji Družbe sv. Mohorja lepo opisal, a to ni bil cel Pirc. - Sploh je Pirca kot tudi Baraga nemogoče vsestran¬ sko opisati in orisati, če ju kdo ne zajame iz domovinskih in ameriških virov. Baraga je našel zdaj takega svojega biografa v osebi delovnega Mr. Jožefa Gregoricha. Če tudi Pirc v osebi Rev. Furlana, bomo še vide¬ li. Osebno skoraj dvomim, saj je do evropskih virov v teh okoliščinah domala nemogoče, četudi bi hotel do njih. Morda ima v rokah življe¬ njepis p. Florentina, a tudi v tem so nedostatki in netočnosti. Da omenim le eno: Hrovat piše, da je bil France Pirc rojen na Godiču pri Kamniku. A to ne drži, četudi so vsi za njim tako pisali. Rojen je bil v Kamniku, odnosno na Šutni, kjer stoji župna cerkev. To sem ugotovil pred leti na podlagi krstne knjige in v “Kato¬ liških misijonih” zmoto popravil. Res so bili Pirci tudi na Godiču in so bržkone še. V kakšnem sorodstvu so z misijonarjem, pa nisem imel pri¬ like raziskovati. Kot tak je bil Pirc bolj trd Kra¬ njec od Baraga. Kljub temu pa tujci Junij 1952. 169 MISIJONSKI STOLETNICI sri njega bolj trdovratno reklamirajo zase kot pa Baraga. Dolgo se mi je to čudno zdelo. Ko pa so mi nedavno prišli v roke neki akti rimske misi¬ jonske centrale Propagande, ki go¬ vore o naših misijonarjih, sem vi¬ del, da so imeli Pirca za trdega Nemca. Ne le v kakih šovinističnih narodnih, ampak celo v uradnih kro¬ gih. Medtem ko pravijo o Baragu, da je “avstrijski Ilirec”, govore o Pir¬ cu pomotoma kot “Nemcu”. Bojim se, ko bodo enkrat ti akti javni, da se bo zopet našel kak Nemec in tr¬ dil, da ga strogo uradni viri prika¬ zujejo kot Nemca in je torej to tudi bil. Še nekaj stoji v teh aktih, kar je bilo vsaj meni doslej popolnoma ne¬ znano in najbrž tudi drugim. To nam¬ reč, da je bil France Pirc obenem z Barago - kandidat za apostolskega vikarja - škofa Gornjega Michigana. Na prvem mestu je bil Baraga, na drugem jezuit p.Kohler, na tretjem Pirc. Sicer pa so bile oči očetov bal¬ timorskega cerkvenega zbora obr¬ njene v Baraga kot edinega resnega kandidata za to mesto, kar so potr¬ dili tudi s svojimi drugimi izjavami. Kljub temu pa lahko sklepamo iz te¬ ga, da so imeli Pirca za vrednega in uglednega misijonarja. Ostal pa je France Pirc tudi kot indijanski misijonar še vedno kos “očeta umne sadjereje”, kakršnega je poznala domovina že pred odho¬ dom v misijone. V tem oziru je da¬ leč nadkriljeval Baraga in zasluži, da ga kak Amerikanec posebej kot takega obdela. Krivico pa bi mu de¬ lal vsak, kdor bi mislil, da je bil zaradi tega le nekak polovičarski in¬ dijanski misijonar. Pirc je ves gorel za indijanske misijone in to polje je vedno smatral za svoje, kamor ga je sam Bog poklical. To nam potrju¬ je dogodek, o katerem nam poroča kronika paderbornskega bogoslovne¬ ga semenišča. V njej beremo, da je imel Pirc dne 13. januarja 1864. na potu v domovino eno uro trajajoč govor tamkajšnjim bogoslovcem, v katerem jih je navduševal za indi¬ janske misijone Severne Amerike. Ko so bili mladi, idealni gospodje priča, s kakim navdušenjem je ta 79-letni starček govoril o misijonih, se mu jih je dvajset priglasilo. To¬ da ko se je nazaj grede zopet oglasil 170 in jih hotel popeljati s seboj, ni bil nihče več pripravljen iti z njim. Nek drugi ameriški duhovnik je namreč prišel za Pircem. Ta jih je prego¬ voril, naj gredo raje misijonarit med svoje izseljene rojake, kot pa med Indijance. Misijonarjeva pisma so nedvom¬ no prvovrstni vir za življenjepisca. Ne vem, kako bi danes mogel kdo priti do Pirčevih pisem, ki jih hrani domovina. Precej teh sem svoj čas zbral. Ko sem se vrnil v Ameriko, sem jih - prevedena v angleščino po Mr. Kenkelnu - objavil v njegovem Zentral - Blatt and Social Justice. A pozneje sem naletel še na drugo ko¬ lekcijo pisem, ki jih hrani ljubljan¬ ski deželni muzej. Bo pač treba po¬ čakati, da “vremena Kranjcem se zjasne”, predno bo mogoče te in še druge vire izčrpati do dna. Toda naj nam Rev. Furlan poda popolno ali nepopolno Pirčevo življenjsko podo¬ bo, hvaležni mu bomo zanjo. Saj bo zopet enega našega rojaka, pionir¬ skega tvorca Amerike, dvignila na svetilnik. Baragova stoletnica, kar je bil odbran za škofa, pa tudi nas A VE MARIA tem bolj zanima, čim bolj je on v ospredju med našimi misijonarji in obenem naš kandidat za oltar. Kdor pozna njegovo sveto življenje in pa apostolsko delovanje vse dotlej, ko je bil predložen za višjo pastirsko službo, se mu mora pač čudno zde¬ ti, da je moral misijonar nad eno leto čakati na potrjenje in posveče¬ nje. Saj se je tudi Baragu samemu čudno zdelo, da zadeva tako dolgo ni rešena. Neka zasebna vest je ve¬ dela celo povedati, da s samostoj¬ nim gornje-michiganskim vikaria¬ tom za enkrat ne bo nič, torej tudi z Baragovo škofovo častjo ne. Ko je naš misijonar to slišal, se zaradi svoje časti ni prav nič razburjal. A ni mu bilo vseeno, če se apostolski vikariat ustanovi ali ne. Preživo je bil prepričan, kako je potreben. Kaj naj bi nasprotovalo njegovi ustano¬ vitvi, tega ni vedel ne on in ne kdo drugi. Še leta 1939., ko sem pisal v Koledarju A ve Maria članek: Kako je Baraga škof postal, sem moral pustiti odprto vprašanje, zakaj je tako dolgo čakal na potrjenje. Danes nam je to jasno. Tajno nam je odkril arhiv Propagande. Smo že prej vedeli, da nam more samo on dati na to zanesljiv odgovor. A po njegovih pravilih so rednim po¬ tom dostopni javnosti samo sto let stari akti. In ker je ravno letos stoletnica, kar se je to vršilo, smole pri¬ šli do njih. Prvi, ki je dobil neposredni vpo¬ gled vanje, je bil šta¬ jerski rojak in podra- vnatelj Kolegija Pro¬ pagande, dr. M. Jezer¬ nik. Študira namreč misionologijo in na¬ merava za doktorsko dizertacijo vzeti znan¬ stveno obdelano življe¬ nje Baragovo, zato mu Junij 1952. mu je bil vstop v arhiv tem laže do¬ voljen. Za licenciatno tezino je iz¬ bral prav vprašanje: Kako je bil Ba¬ raga imenovan za apostolskega vi¬ karja ? Iz vsega, kar je na podlagi aktov dognal, je razvidno tole: Zavlačeva¬ nje ni šlo na račun predlaganega novega apostolskega vikariata za Gornji Michigan, niti na račun Ba¬ raga kot njegovega prvega apostol¬ skega vikarja. Vzroki so bili čisto drugega značaja. Očetje baltimorskega cerkvene¬ ga zbora namreč niso predložili le ustanovitev te nove cerkvene pokra¬ jine, ampak kar ustanovtev devetih škofij in dveh vikariatov. Zakaj na¬ enkrat toliko, tega Propaganda ni mogla razumeti. Iz predloga samega to ni bilo razvidno. Chicaški škof Msgr. Van den Velde je bil namreč slučajno namenjen v Rim in je nesel s seboj samo končne sklepe cerkve¬ nega zbora ter jih predložil Propa¬ gandi. Rim pa se s takimi stvarmi ne prenagli. Propaganda je čakala podrobnih zapiskov razprav koncila, da iz njih razvidi potrebo novih ško¬ fij in vrednosti predlaganih kandida¬ tov za škofijska mesta. Ker teh za¬ piskov ni bilo, je vso zadevo za en¬ krat odložila, dokler ne dobi v stvar jasnejšega vpogleda in iz aktov na¬ tančnejših informacij o posameznih kandidatih. Za vse to pa je bilo treba takrat malo več časa kot danes. Gornje - michiganski apostolski vikariat z Baragom kot najresnejšim kandidatom na čelu je bil na balti¬ morski listi na desetem mestu. Ne ustanovitev te cerkvene pokrajine in ne oseba prvega vikarja nista sama na sebi zadela na kake težkoče. Ko bi bila ob drugi priliki samo ta dva Predložena, bi bila šla zadeva glad¬ ko skozi. Tako bi bil vikariat že e no leto prej ustanovljen in Baraga bi bil eno leto prej posvečen v ško¬ fa. Ker pa je bil med drugimi pred¬ laganimi škofijami in škofi, glede 171 katerih ni bilo vse tako jasno, v eno celoto povezan, je moral deliti z o- stalimi enako usodo - čakanja. Pa to čakanje je Baraga postavi¬ lo v še jasnejšo luč, da je res vre¬ den škofovske mitre. Apostolski delegat Msgr. Kenričk drugih dveh kandidatov sploh ne omenja več. Tu¬ di chicaški škof Van den Velde, naj¬ bolj kritičen presojevalec kandida¬ tov, je jezuita Kohlerja in Pirca kratkdmalo izločil, dočim o Baragu pravi; “Po svoji pobožnosti, goreč¬ nosti in znanju indijanskih narečij odličen, od vseh poznan in od vseh ljubljen, je med vsemi najpriprav- nejši. ” Ker so to oznako potrdili še drugi škofje, si jo je osvojila tudi rimska kongregacija. V svoji za¬ ključni seji dne 20. junija 1853., na kateri je sklenila predložiti Baraga svetemu očetu v potrjenje, mu daje enako spričevalo. Na to ga je papež Pij IX. dne 26. junija istega leta tudi potrdil in ukazal, naj se mu pošlje apostolsko pismo potrjenja. Ostalo je znano - - - 172 Kot ravnokar berem v naših le¬ pih in pestrih argentinskih “Katoli¬ ških misijonih”, so Slovenci v Bue¬ nos Airesu Pirčevo stoletnico že proslavili. Zdaj pa bo treba polago¬ ma misliti na Baragovo. Upamo, da bo ta eden naših najmogočnejših A VE MRI A misijonskih kresov. Ob njem se naj bi ogreli za misijonsko misel in pa njenega najslavnejšega predstavnika naše krvi, škofa Friderika Baraga, tudi vsi oni, ki so doslej le kot opa¬ zovalci stali ob strani. Bog daj, da bi bilo tako! Vsakoletni Baragov dan marquettske škofije bodo letos praznovali dne 29.junija in sicer v Haughtonu, Mich, na fari sv. Ignacija, kjer je imel Baraga eno izmed svojih mi¬ sijonskih postaj. Slovesnost bo vodil Baragov sedmi na¬ slednik, marquettski škof Thomas Noa. Tudi ameriški Slo¬ venci se moramo v čim večjem številu udeležiti tega dne svojega velikega rojaka in indijanskega misijonarja! £ ^^histihmal bo kmalu minilo že pet let. Živeli smo bedno in razburka¬ no življenje osovraženih in preganjanih beguncev po avstrijskih DP-taboriščih . Ko¬ munisti in njih pomagači so stikali za ti¬ stimi, ki so jim bili zaradi svoje protiko¬ munistične stanovitnosti najhujši trn v peti. Na vsak način so jih skušali spraviti izpod nog. Tudi jaz sem padel med "za¬ znamovane". Pa je rdeča pošast zaman stegovala svoje krvave kremplje proti me¬ ni: ušel sem ji. A ne po naključju, ampak pod varstvom Matere božje. V sobico, kjer sem imel tiste dni pred rešilnim pobegom varno zavetje, mi je mati sporočila, da je vse potrebno za beg pripravljeno. Zadnji dan sem dobil pisem¬ ce s pozdravi svojih sinčkov, ki me niso smeli več obiskati .Obetali so mi, da bodo pridni, da bodo ubogali mamico in molili zame,naj me Bog reši in ohrani. To je bilo menda zame najstrašnejše: ločiti se od družinice in domačih z zavestjo negotove bodočnosti. Saj nisem niti vedel, kako se bom rešil, kam me bo zaneslo, kdaj in ka¬ ko se bom spet združil z domačimi... Ob zadnjem slovesu mi je v temni ulici in v pozni nočni uri žena stisnila v roke pismo prijatelja, kateheta naših ta¬ boriščnih študentov. Z dijaki - člani Marijine kongregacije - smo se pod njego¬ vim vodstvom zbirali vsako soboto v cer¬ kvici na rebri nad taboriščem. On je imel sv. mašo, vsi fantje so odgovarjali, jaz pa sem vodil njihovo zborno molitev. Do¬ tlej nisem zamudil prav nobene sobote. Ker je bila za beg določena noč med pet¬ kom in soboto, nisem mogel več k sobotni kongregacijski maši. Ko sem tedaj v precejšnji razburjeno¬ sti in nestrpnosti čakal v mračnem kotu železniške postaje svoje rešitve, sem se spomnil na katehetovo pismo. Ob prejemu sem ga vtaknil v žep, saj ni bilo časa, da bi ga prebral. Bilo je polno tolažilnih in bodrilnih besed v slovo. Izražalo je trdno zaupanje v pomoč Matere božje. Obetalo je, da bodo kongreganisti to soboto, ko bom prvič manjkal pri skupni sv.maši, iz¬ ročili svoje prošnje naši Zavetnici Mariji in zame tudi pokleknili k obhajilni mizi v trdnem zaupanju, da sem jaz tisti tre¬ nutek že na varni svobodi druge cone. Tople besede so me presunile in gani- Junij 1952. le. Mojo stanovitno vdanost v božjo voljo je okrepila zavest, da me spremlja mate¬ rin blagoslov, molitev vseh domačih in zdaj še naših študentov. Spomnil sem se tudi, da nosim pri sebi - kot že vsa zadnja leta v najhujših preizkušnjah - sliko Ma - tere vedne pomoči. Seveda pa je ostala še precejšna mera razburjenosti in živci so v nestrpnosti delovali s podvojeno silo. A preko vsega se je razlival vendarle čudo¬ viti, blagodejni sij Morske Zvezde. |n ko so se pozneje dogodki sami začeli razvijati v končno odločitev, me je minil ves strah in vsa zbeganost se je polegla. Beg sam je uspel v najugodnejših oko¬ liščinah, čeprav je bilo treba dokaj po¬ guma in napora. Trije smo bili. V skri - volišču pod bukovimi drvmi na velikem, odprtem vagonu,nas je vlak potegnil skozi deset kilometrov dolgi predor v Visokih Turah. In znašli smo se v ameriški coni - v svobodi... Beli oblaki so se podili nad nami, vmes so nas zdaj pa zdaj pozdravljale zvezde, ko smo še v temni noči prilezli iz skrivališča pod drvmi. Kako nepopisna in neizrekljivo sladka je zavest sproščenosti, zavest prostosti! Kar samo iz sebe je pri¬ vrelo iz duše in nismo si mogli pomagati: med glušeče drdranje vlaka se je razlegalo veselo vriskanje treh rešenih. Na prvi večji postaji - skok iz vlaka. Pod dvema tovornima vagonoma, ki sta pravkar čakala na odhod, smo prilezli do postajne žične ograje. Nato preko nje - po nosu me je malce pobožala I - in po mehki rosni travi dalje. Vzpenjali smo se v breg nad železniško progo. Narahlo je začelo rositi. V gluhi noči,ki so jo motile le postajne luči pod nami, sem iskal po spominu pravo smer. Tedaj pa je v bregu onkraj postaje zadonelo: pri fari je zazvo¬ nilo dan... Kako je vztrepetalo srce, ko smo ob tem blagoslov razlivajočem zvoku v razširjene prsi zajeli sveži jutranji zraki Kako svet se mi zdi še zdaj ta trenutek I V mokrem resju smo počakali svita. Nato smo se spustili nizdol in s povpraše¬ vanjem srečno prišli do bivališča prijate¬ lja - begunskega duhovnika. Povedali so nam, da pravkar mašuje. Hiteli smo po 173 dolgih hodnikih in zavitih stopniščih in končno so nam pokazali kapelo. Rahlo smo odprli vrata, da bi ne kalili miru. Ob jutranjem svitu, ki je že prevladoval nad skromno svetlobo oltarnih sveč, smo pred Gospoda stopili trije blatni in povaljani, a rešeni begunci. Saj ni mogoče popisati, kaj smo ču¬ tili! Le eno je prevladovalo v meni nad vsem ostalim in se zakoreninilo na dno srca v nepozabnem spominu. Mašnik se je pravkar sklonil in molil:"Gospod, nisem vreden..." Mene pa je prešinila misel : "Tri četrt na sedem... Tu obhajilo in tam - prav ta trenutek pristopajo tudi moji štu¬ dentje zame k obhajilni mizi... O, kako velik in mogočen si, Gospod!..." Kaj je čudno, če v takih trenutkih tudi moža premaga ganotje? Tudi mene je in ni me sram priznati. Padel sem na ko - lena, skril obraz v dlani in iz prsi se jez nepremagljivo silo izvilo ihtenje. Bilo je ihtenje sreče, svobode, hvaležnosti in ljubezni. .. t-r.n 174 Ta dogodek mi je - kakor že toliko drugih na mojem križevem potu - živo do¬ kazal, da hodi Marija v najviharnejših trenutkih naših blodenj pred nami kot mo- AVE MARIA gočna Zevzda Vodnica in naša Mati vedne pomoči. Marija je pomagala, pomaga in vselej bo pomagala slehernemu, ki se za¬ teče v njeno dobrotno varstvo! Božidar B. Odlomek iz novomašne pridige, ki jo je iz starega kraja prejela Mrs.Ana Novak je drugi Kristus. duhovnik, ki prikazuje daritev svete Jezus Kristus, pravi sveto pismo, “je od Boga imenovan za velikega duhovnika po redu Melkizedekovem” (Hebr 5; 10). On ima večno, “ne¬ minljivo duhovstvo”( 7, 24 ). On “je prišel kot veliki duhovnik prihodnjih dobrin”(9, 11),“ki je. . . sam sebe dal Bogu v brezmadežno daritev”(9, 14) maše, učenjak ali preprost človek; naj je mogočen veleum, ki pri njem odkrijem svoje grehe, naj je star in izkušen mož, ali pa samo pred par dnevi posvečen mladenič - to je vseeno, to ni važno, vse to ne pride v poštev: Kristus je važen, Kristusa iščemo, ko iščemo duhovnika. na križu. To svoje večno duhovništvo Go¬ spod podeljuje vsakemu novo posve¬ čenemu mašniku, “da vrši duhovni¬ ško službo in dobiva čast v njegovem imenu”(Sir 45, 19) : “Kakor je mene poslal Oče, pošiljam jaz vas” (Jan 20, 21). Zato sta duhovnik in Kristus tako tesno povezana med seboj, da sta neločljiva. Ko duhovnik daruje, Kristus daruje; ko duhovnik odveže, Kristus odveže; ko duhovnik moli, Kristus moli; ko duhovnik opominja in svari, Kristus svari in opominja . To je tisto, kar povzdigne tudi najbolj preprostega duhovnika, kajti za njegovo slabotno, umrljivo, ma¬ lenkostno osebo stoji večni, neumr- Kako čudovito je biti katoliški duhovnik! Človek ki nima svoje družine in vendar ima stotine, tiso¬ če družin. Človek, h kateremu se ljudje obračajo v najbolj veselih in najbolj žalostnih trenutkih življenja. Kateremu odkrijejo najbolj boleče, skrbno čuvane tajnosti, o katerih ne bi nikoli drugim govorili - ne naj¬ boljšim prijateljem, ne staršem, ni¬ ti zakonskemu drugu ne. Duhovnik je človek, h kateremu se vsak z zau¬ panjem zateče, kdor ve, da pomeni duhovnik: biti delivec božje ljubezni, imeti za vsako izmučeno, bolno, tr¬ pečo in borečo se dušo večne bese¬ de najvišjega Duhovnika: “Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obte- Ijivi, vsemogočni Kristus. Naj je ženi, in jaz vas bom poživil. . . ” Junij 1952. 175 omarji novonaseljenci si zapomnite sledeče: 1. Vaša romarska dneva sta sobota dne 5. julija in nedelja dne 6 . j u 1 i j a . 2. Vsi opravite sv. spoved in ob romanju prejmite sv. obhajilo. Spo¬ vedovali bomo v soboto popoldne in zvečer ter bo imel vsak dovolj prili¬ ke. 3. V soboto bo pol ure pred mrakom v cerkvi pobožnost in blagoslov z Najsvetejšim, nato procesija z lučkami k lurški votlini in okrog jezerca. Po procesiji bodo clevelandski igralci pred samostanom priredili duhovno igro “TEOFIL”. Po igri bo kresovanje v čast sv. Cirilu in Metodu. V nedeljo ob sedmi uri bo obhajilna sveta maša, ob pol devetih pa otroška sveta maša prevzv. g. škofa Gregorija Rožmana, med katero pojo otroci. Ob deseti uri sprevod k votlini, kjer bo slovesna sv. maša z govorom prevzv. g. škofa. Po maši slovesna procesija z Najsvetejšim s štirimi evangeliji in blagoslovi. Prvi blagoslov bo pri votlini. Drugi blago¬ slov bo pri prekmurskem križu, kjer okrase oltar romarji-Prekmurci. Za tretji blagoslov okrase oltar pri Baragovem domu chicaški romarji . Četrti blagoslov bo pred samostanom. Oltar okrase jolietski romar ji. Za procesijo pomnite: Kdor ima narodno nošo, naj pride v njej! Nebo bodo nad Najsvetejšim nosili fantje v narodnih nošah. Deklice naj bodo za procesijo oblečene belo, fantki naj bodo v belih srajčkah. O - troci bodo trosili cvetje pred Najsvetejšim. - Bližnja katoliška društva prosimo, naj se procesije udeleži njih zastopstvo z zastavo. Popoldne ob pol treh bodo pred samostanom pete litanije z blagoslo¬ vom, nato slovo od Marije. Sledil bo telovadni nastop fantov in de¬ klet iz Clevelanda pod vodstvom našega prvaka Ivana Varška. Za pevce bodo vse note pripravili v Lemontu. Petje pri glavni sveti maši bo vodil g. Vilko Kuntara. Vabljeni ste vsi romarji-pevci. Vaja bo v soboto popoldne ob peti uri v dvorani Romarskega doma. Opomba: Nekateri so omenili, zakaj je to romanje predvsem za nove naseljence. V glavnem zato, ker sami žele, da se na določen dan zberejo, vidijo in pogovore. Skupno romanje v Lemont je za to vsako le - to edina in najboljša prilika. Če bi napravili splošno romanje, ne bi bilo mogoče vsem postreči in vseh prenočiti. Seveda pa od tega romanja ni izključen noben staronaseljencev, pač pa celo vabimo na nedeljsko slo¬ vesnost vse drage prijatelje ameriških Brezij. Prepričani smo, da bo vsak zadovoljen. še eno leto in bo staro sto let mati škofa Petra Bor- tholome (St.Claud, Minn.) in zlatomašnika Msgr.Johno. Kaaost odseva iz obraza črne deklice, ki je v cerkvi sv.Karola v New Yorku kronala majniško Kraljico. Katoliške sestre pa res najdemo povsod, celo v heli¬ kopterju... Spodaj je mati sv.Mari je Goretti s hčerko in sinom* pogovoru z ameriškim duhovnikom Rev. Josephom Sullivanom, ki jo je obiskal na materinski dan. I* kam Kolumba 'oliško Najbrž b d 'l, ko b >tro Bar- ir.Johno. sinom v osephom Za ‘Katoliško mati 1952.’ je bila izbrana Yorku Mrs. M. Thomas. Dva ameriška otroka sta obiskala sv. očeta, vselej izkazuje zlasti mladini posebno ljubez Umetnik je takole narisal vsakdanji prizor iz kitajskih misijonov, kako komunisti so¬ dijo katoliškega misijonarja. Iz kamna izklesan kip Krištofa L Kolunio, ki stoji pred novo ka - ■' ; *oliško Šolo v Marshfieldu,Wis. Najbrž bi se Kolumb sebi zaČu- g| ^ oza Venerini, ki je bila 'I, ko bi ga videl... j ne 4