informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 13 julij - avgust 1982 Št. 125-26 ■ KK PTUJ: 45 do 50 CENTOV PŠENICE NA HEKTAR Letošnji pridelek je dober DRAVSKO POLJE, 12. avgusta - Kakor nam je povedal Janko Bedrač, vodja poljedelske proizvodnje ali pridelave pri KK Ptuj, je ta delovna organizacija z lani na letos (81/82) obdelala 3.370 hektarov njiv in na 140 hektarih pridelal hmelj, 123 ha pašnikov, in 254 hektarov travnikov - skupaj 3.887hektarov koristnih poljedelskih površin. Pšenico so zasejali in poželi na 930 hektarih, rž na 102, oljno repico ali ogrščico na 146 ha, sladkorno peso na 810 ha, koruzo na 1.368 ha, vrtnine na 16,5 hektara, travne mešanice na 38 ha, in hmelja na 140 ha, kar so dovolj zgovorne in obetajoče številke -posebej v primerjavi z lansko slabo letino. Pogoji za setev pšenice so bili lansko jesen zelo ugodni, zato tudi dober povprečni rezultat 45 do 50 centov na hektar, poželi in oddali pa soje 3,851 ton (merkantilne za Intes Maribor), s čimer so dosegli letošnji plan. Hkrati je letošnja žetev dala 322 ton rži, in 350 ton semenske pšenice. Pridelek bi bil še boljši, kakor pravi Janko Bedrač, če je ne bi kake 10 odstotkov poleglo zaradi dežja in neurja. Ker je bila lanska letina za pšenico zelo slaba, z letošnjo torej ni primerljiva, kakor smo že omenili. Tudi na melioriranih površinah bi bil pridelek boljši, če bi sistem že deloval (šele tri leta v obdelavi). Na njivah, ki so že dlje časa v obdelavi, so Ptujčani dosegli tudi do 50 centov na hektar, na novih pa komaj 40 centov, ponekod celo manj. Vsa oljna repica, ki so je pridelali 381 ton, gre v oljarno v Slovensko Bistrico. Tudi sladkorna pesa ah ogrščica kaže dosti bolje kot lani (800 hektarov), plan pa predvideva 425 centov na ha ah skupaj okoli 35 tisoč ton. Tudi koruza dobro kaže: suho zrno naj bi dalo 70 . centov na ha, podobno, kakor lani. Hmelja so lani pridelah 198 ton, letos naj bi ga 220 ton. Neurje je sicer zrušilo dva hektara žičnic, vendar so škodo preprečih, saj so žice dvignih in plod pravočasno obrali. Pridelek: 1.900 kg na hektar. Za prihodnje leto je plan povečan: skupaj naj bi obdelali 3.660 hektarov njiv, zasejali pšenico na 1.120 hektarih, sladkorno peso na 806 hektarih, koruzo na 1.600 hektarih ter hmelj na 17 hektarih. I. N. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka Razprava o osnutku samoupravnega sporazuma 6 skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je podaljšana do 10. septembra. Zatem bo izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Emona preučil pripombe in spreminje-valne predloge, nakar bo v drugi polovici septembra delavski svet sprejel končni predlog tega sporazuma in razpisal referendum. V drugi polovici oktobra naj bi se vsi delavci sozda Emone na referendumih izjasnili o tem samoupravnem sporazumu. Predlog »Samoupravnega sporazuma« bomo objavili v posebni prilogi E-informatorja ob koncu septembra. CELOTNI PRIHODEK Razporeditev celotnega prihodka po dejavnostih je razvidna iz naslednjega pregleda: Tabela 1: Pregled celotnega prihodka po dejavnostih Zop. Dejavnost Realizirano v (000 din) lndex lndex Struktura % ifev. 1 - VI 81 1 - VI 82 4 : 3 v SRS * 1981 1982 1 2 3 4 5 6 7 8 Proizvodi j a 520.220 611.982 117,6 122,4 28,5 27,5 2. Zunanja trgovino 150.312 199.402 132,7 122,4 8,2 8,9 3. Trg .na veliko 218.718 271.298 124,0 122,4 12,0 12,2 4. Skupaj 1 do 3 989.250 1082.<582 121,7 122,4 „48,7 48,6 5. Trg.na drobno 597.646 743.455 124,4 128,5 32,7 33,4 6. Gostinstvo in turizem 248.882 301.649 121,2 129,3 13,6 13,6 7. Cfetalo : Inženiring, ERC,D5 Poslov.st in DS Sozd 90.323 98.865 109,5 120,7 5,0 4,4 8. Skupaj SOZ 1826.101 2226.Č61 121,9 125,0 100,00 100,00 * Opomba: rasti cen. v koloni 6 je povzet iz publika- cije Zavoda - za statistiko štev. 8/82 (I-VI 82/1—VI 81). Iz podatkov % razvidno, da je SOZD Emona kot celota dosegla v prve i polletju 1982 15.414.365 tisoč din celotnega prihodka, 'o je za 35% več kot v lanskem enakem obdobju ter 47% planiranega za leto 1982. Ra t celotnega prihodka v prirr .rjavi z lanskim polletjem ,e v posameznih dejavnostih SOZD giblje od 28 do 82 odstotkov. Primerjava s povečanjem cen v SRS v enakem obdobju, ki je že višje od predvidenega, nam sicer kaže ugodno rast. Pa vendar nam index rasti celotnega prihodka (ta je 135) v odnosu na panderi-rani poprečni index rasti cen v SOZD Emona zastopanih dejavnosti (ta je 125) pokaže (zaradi trenutne nemožnosti spremljanja rasti cen proizvodov storitev v okviru same SOZD), navedeni porast fizičnega obsega prometa v SOZD Emona. Ob obstoječi inflaciji, ki je višja od predvidene, je rast celotnega prihodka (kakor Žetev: Več žita - več hrane tudi ostalih osnovnih finanč- je oceniti realno rast fizične-nih rezultatov) v organizaci- ga obsega prometa, jah združenega dela SRS do- Prav tako je najbolj padel kaj zmerna. delež trgovine na drobno v Medtem, ko je rast celotne- prometu v SOZD Emona (s ga prihodka SOZD Emona 36,9 na 35,1 odstotka), naj-(35%) precej večji od odgo- večji porast udeležbe v pro-varjajočega poraste v SRS metu SOZD pa je zabeležila (28%), nam enaka primerja- zunanja trgovina (s 4 na 5,5 va pri družbenem proizvodu odstotka), delno tudi zaradi in pri dohodku da mnogo tega, ker so odkupne posta-bolj izenačeno sliko: je, ki so bile prej v okviru 26% porast družbenega Agroploda (proizvodnja) se-proizvoda v SOZD Emona daj v TOZD Globus (zunanja napram 27% porastu v SRS trgovina), in 22% porast dohodka v Dejavnost proizvodnje je SOZD Emona napram 21,5% kljub sezonskemu značaju porastu v SRS. proizvodnje mnogih OZD Najnižji promet ob obsto- (Poljedelstvo-Govedoreja, ječi neugodni gospodarski Dravsko polje, Ptujsko po-situaciji ter vse manjši kupni lje, Sadjarstvo Osojnik, Vi-moči prebivalstva in slab- nogradništvo Haloze) dose-šem asortimanu beleži trgo- gla skoraj ustrezno polovico vina na drobno (index 128). 49,3% planiranega celotnega Najbolj je povečala celotni prihodka za leto 1982 (ob dej-prihodek zunanja trgovina stvu, da je nekaj OZD plani-(index 182), vendar je zaradi ralo očitno prenizek celotni vprašljive realnosti primer- prihodek); janih indeksov, težko točne- (Nadaljevanje na 2. strani) Polletni finančni rezultati ■ NA OBISKU V EMONINIH HOTELIH Gosti napolnili Bernardin, Korotan in Riviero SEKIRA ob Vrbskem jezeru, 23. julija - Obnovljeni hotel Korotan ob slikovitem Vrbskem jezeru so napolnili gosti iz Nemčije, Nizozemske, Belgije, Velike Britanije, domači gosti iz Avstrije in med njimi celo trije iz Jugoslavije (Zagreba). Hotel je poln do zadnjega kotička. Ob zmogljivosti 123 postelj (brez pomožnih ležišč) je v hotelu 125 gostov. Hotel Korotan si je že pridobil, z vabljivo ponudbo in solidno postrežbo določen sloves. To potrjuje tudi skupina gostov iz Velike Britanije, ki je bila leta 1980 na počitnicah en teden, lani 14 dni, letos pa so prišli na oddih za cel mesec. »Za naše goste poskrbimo, da jim ni nikoli dolgčas. Prirejamo krajše in tudi daljše izlete, od izletov v Celovec, Velden pa tudi na Grossgloc-kner. Poskrbimo za prijetno glasbo, folklorne nastope in piknike,« je povedal Drago ■Marič, direktor hotela. Velika prednost hotela je, da imajo lastno plažo z velikim travnikom ob jezeru, lastno igrišče za tenis in urejene sprehajalne poti. Polni pension velja od 530 do 540 avstrijskih šilingov. Problemov nimajo, če pa so jih sproti rešujejo. V hotelu skrbi za dobro počutje le 22 delavcev od tega je šest praktikantov. Pohvalijo se lahko z odlično kuhinjo. Dosedaj sta šef kuhinje Lovrenc Koren in kuharica Angelca Bračun žela le pohvale. To je rezvi-dno tudi iz knjige vtisov v katero je Milan Samec, generalni konzul SFRJ v Celovcu zapisal: »Tako lahko ■ sprejme in organizira samo nekdo, ki to zna in ki zna tudi ves kolektiv usmeriti v pravo smer. Čestitamo. Pr-voklasno! Pohvalo je v knjigo vtisov zapisal tudi ambasador SFRJ v Avstriji tovariš Pri-bičevič. Pohvalna je tudi anketa Angležev, ki jo napišejo ob odhodu. Pa naj bo dovolj o pohvalah. Kaj pa menijo o hotelu in gostih delavci, ki skrbe za dobro počutje gostov. Janez Hojnik, natakar, dela v hotelu prvo sezono: »Dela je več kot dovolj. Delovnik se skoraj vedno potegne preko osmih ur, posebno če moramo poleg domačih gostov postreči še kakšne gurpe, ki često štejejo od 50 do 200 gostov. Vedno se potrudimo, da so gostje zadovoljni. Pohvaliti moram delavce v kuhinji. Ta je takšna, kakršno si le lahko želimo.« Janez, ki je do nedavnega delal v ljubljanskem Casinu z jezikom nima težav. Z gosti se sporazumeva v francoščini, angleščini, pa tudi italijanščina in nemščina mu ne delata preglavic. Jožica Malek in Milica Gerbek,sobarici skrbita da so sobe vedno čiste in nared. Pri tem jima pomagata dve sodelavki. »Če bi nam pomagala še ena, bi bilo veliko lažje,« sta povedali. V Bemardinu ne zmanjka dela BERNARDIN, 2. avgusta - Vse kaže, da so v Bemardi-nu premostili težave in ob (Nadaljevanje na 4. strani) ■ POROČILO IZ KOPRA Gospodami ukrepi v koprski Jestvini KOPER, 2. julija - Kopr: osebnih dohodkov, smo ime- koncem leta ker je znesla v ska jestvina, Id s svojimi 64 li preplačilo osebnih dohod- bistvu več kot je letošnje prodajalnami, od teh je 21 kov v prvem polletju za 15 prebitje izplačila osebnih do-marketov, in 21 mesnicami odstotkov, kar znese približ- hodkov napram dosežene-pokriva dobrih 70 odstotkov no pol stare milijarde dinar- mu dohodku, potreb v obalnih občinah se jev. Razlogi za tako počasno Omeniti je tudi dejstvo, da ubada z majhnimi pa tudi rast dohodka napram pri- v I. polletju letošnjega leta še večjimi problemi, za katere hodku so v tem, da imamo niso bile realizirane marže pa takoj skušajo najti ustrez- izpod kompenzacije za pri- po novem odloku. Te so se ne ukrepe, da odpravijo ali bližno 140 starih milijonov, postopoma uveljavljale v pa vsaj omilijo posledice. Potem je tu za 400 starih mi- tem mesecu tako, da je doho-Načrtovani prihodek so v lijonov kompenzacije pri dek napram lanskemu izre-prvem polletju sicer presegli mesu, ki so bili lani pokriti iz dno nizek, z indeksom 126 kar pred- skladov oziroma občinskih Zaradi povedanega smo stavlja 46 odstotkov letnega proračunov, 160 milijonov po konsultaciji s pravobra-načrta, dohodek pa le z in- pa znašajo obveznosti iz pre- nilcem samoupravljanja, deksom 108, Božo Ostanek, teklega leta, ki smo jih obra- predsednikom izvršnega direktor delovne organizaci- čunali v letošnjem letu. Ra- sveta in sindikatom občine je Emona Jestvina je v svoji zen tega pa je obračun v naši ter tudi s sekretarjem konfe-obrazložitvi dejal: nabavni enoti mesa v Nišu renče Zveze komunistov or- »Ker nismo izpolnjevali letos »čistejši«. Lani smo za- ganizirali v okviru delovne kriterijev po določilih dogo- radi sistema vodenja kalov organizacije najprej posvet s vora o delitvi dohodka in in odpisov to obračunali (Nadaljevanje na 5. atranl) Najpomembnejši ekonomski podatki iz periodičnih obračunov za I. polletje 1982 TOZD oz. DO Cbdcb je i~ap. prihodek Primerljivi dohodek tioh.+ amort.)* oseb.dah. 3ruto akumulacija Povprečni mesečni OO •»/prečni mesečni CC v pbnoqi 2 3 4 5 6 7 8 o) l—V 1-81 227 86.589 44,144 20.485 9.651 11.004 11.117 b) 1—V1—82 240 123.097 63.237 23.392 15.805 13.443 12.771 c)plan 82 237 264.426 137.076 53.261 41.659 13.864 Pol jedelstvo brc 106 101 142 47 143 46 114 44 164 38 122 97 115 o) I—V1—81 148 282.183 95.329 17.678 48.055 11.689 b)l-VI-82 156 425.373 120.721 18.720 48.348 14.740 12.771 c)plan 82 157 727.947 239.828 36.250 91.428 14.216 Proličerejo bra 105 151 127 106 101 126 115 brc 99 58 50 52 53 104 o)l-VI-8f 97 518.666 25.097 10.023 4.545 12.S4 10.361 TOZD b) l-VI-82 95 686.211 48.523 10.409 10.884 13.411 13.1 S c)plan 82 101 969.263 79.321 22.5S 27.339 13.854 bra 98 132 193 104 239 106 127 94 71 61 46 40 97 a)l-Vl-81 19 3.944 3.364 2.404 15.544 Delovno b)!-VI-82 21 5.727 4.736 3.384 18.886 skupnost c)plon 82 23 11.442 10.029 7.365 4.533 111 145 141 141 122 91 46 a)l-V 1-81 491 891.382 167.934 50.590 S.251 11.706 b) l—V 1—82 512 240.408 237.217 55.905 75.037 14.365 c)plon 82 518 973.078 466.254 119.438 160.426 14.220 139 141 111 121 120 AGROEMON/ klC. 99 S 51 47 47 99 a)l-V 1-81 4> j>0.809 11.233 3.234 11.649 12.99^ b) l-V 1-82 48 211.268 16.448 6.183 4.745 13.878 16.346 DO c)plan 82 50 438.483 29.004 12.374 5.252 15.OS Kmetijsko 102 124 146 131 147 119 126 kooperacijo 96 48 57 50 90 92 a) l-V 1-81 554 653.103 82.926 40.991 16.438 8.5S 9.557 DO ,) l-V |-82 564 940.071 98.574 52.491 11.982 11.449 12.488 clplan 82 580 899. IS 217.200 110.413 28.7S 11.550 Industrija bra 102 144 119 128 73 134 131 brc 97 49 45 48 42 99 o)l-V 1-81 30 25.314 7.719 2.577 3.196 12.294 11.064 bK-VI-82 30 40.600 9.157 3.380 2.118 13.272 14.752 clplan 82 33 65.941 21.136 6.953 4.756 13.558 bro 100 160 119 131 66 108 133 brc 91 S 43 49 45 98 POE KK o) l-V 1-81 123 59.859 29.394 9.498 9.S8 9.581 10.117 3) l-V 1-82 131 68.189 31.384 7.515 9.412 11.649 12.771 clplan 82 128 201.267 97.813 27.332 41.248 13.171 TOZD bra 107 114 107 79 98 122 126 Drav.polje brc 102 34 32 27 23 88 a) l-V 1-81 91 30.356 20.809 6.526 6./21 8.864 10.117 b) l-V 1-82 97 37.692 30.332 8.521 9.330 10.832 12.771 89 165.923 82.246 20.495 34.59Č 14.204 107 124 146 131 139 122 126 polje brc 109 23 37 42 27 76 a) l-V I-8T 94 15.608 11.614 2.892 2.815 8.477 10.117 TQZD b) l-V 1-82 102 20.558 14.891 3.860 3.364 9.503 12.771 Sadjarstvo c)plan 82 103 73.228 50.069 17.598 14.291 10.5S Oojnik bra 109 132 128 134 120 112 126 brc 99 28 30 22 24 90 a)l-VI-8l 182 11.742 8.867 3.407 I.I5S 7.677 10.117 TOZD b)l-VI-82 192 18.248 11.930 7.366 3.181 8.954 12.771 Vinogradništva clplan 82 192 82.436 51.844 25. Sl 10.027 8.240 bro 105 155 135 216 117 126 brc 100 22 23 29 o) l-V 1-81 113 134.785 41.319 9.298 20.329 12.264 10x117 b) l-V 1-82 114 177.811 55.370 10.640 29.246 15.556 12.771 clplan 82 119 396.695 108.550 24.959 54.002 12.976 101 132 134 114 144 127 126 brc 96 45 51 41 54 120 TOZD o) l-V 1-81 36 148.883 13.249 2.735 2.659 9.389 10.361 b) l-V 1-82 38 238.708 20.111 3.522 7.037 11.478 13.IS clplan 82 40 669.782 45.855 7.780 17.951 12.025 bra 106 160 152 129 266 122 127 95 36 45 o) l-V 1-81 64 104.180 22.097 4.937 10.3S 9.549 9.557 TOZD b) l-V 1-82 63 131.672 26.658 5.788 13.078 11.405 12.488 Mlekarne c)plon 82 66 274.942 44.430 13.943 15.066 13.059 Ptuj bra 96 126 121 117 126 119 131 brc 95 48 60 42 o) l-V 1-81 87 59.816 21.205 6.060 7.210 8.594 9.865 TOZD b)!-V 1-82 90 81.585 26.526 7.807 7.791 10.750 12.834 Kletarstvo clplan 82 97 157.216 51.081 . 16.414 13.183 10.437 Slovenske bra 103 136 125 129 106 125 130 gorice brc 93 52 52 48 59 103 169 89.112 31.129 13.029 9.569 7.049 9.865 TOZD s) l-V 1-82 171 85.894 33.391 14.329 5.634 8.500 12.834 199 233.912 61.596 28.159 1.677 8.728 101 96 107 110 59 brc 86 37 54 51 48 97 a) l-V 1-81 262 67.360 31.436 18.248 8.599 b) l-V 1-82 261 84.599 36.080 21.413 4.968 10.146 292 168.S7 77.971 45.354 9.326 9.588 Haloški 100 126 115 117 107 118 128 biser 89 50 46 47 53 106 o) l-V 1-8 T 41 10.546 4.518 2.786 3.199 2,569 10.141 iusf 28.182 9.777 7.260 4,182 9.959 Ptujske bra brc 95 87 117 100 46 115 44 246 61 120 102 128 a)l-VI-8t 44 9.071 4.936 2.990 | 3ZQ 8.432 65 20.761 12.KM 4.656 3.050 8.915 TOZD 70 50.319 18.782 9.200 2.196 8.119 Mlcantvo 148 229 244 156 106 93 41 64 51 139 110 o) l-V 1-81 26 8.982 3.154 1.705 306 8.122 TOZD b) l-V 1-82 28 15.272 4.266 2.139 495 9.494 12.220 c)plon 82 29 33.451 10.432 4.509 2.916 9.618 bra 108 170 135 125 IS H6 97 46 41 47 o) l-V 1-81 87 47.323 16.419 7.899 3.735 11.199 9.676 b) l-V 1-82 88 61.725 18.477 8.859 2.850 12.473 12.385 TOZD 90 129.249 40.186 20.279 7.390 13.888 Tehnoservis 101 130 113 112 76 111 128 98 48 46 44 39 90 ol l-V 1-81 24 70.124 7.256 1.764 3.028 9.132 10.7S b) l-V 1-82 22 87.738 9.663 2.134 3.014 12.091 14.039 TOZD 24 134.804 14.135 4.855 3.029 12.552 92 125 133 121 100 132 130 brc 92 66 68 44 100 96 a) l-V 1-81 32 33.489 4.084 2.216 548 8.422 9.228 b)t-VI-82 31 48.343 6.570 2.900 760 11.059 11.806 TOZD clplan 82 35 83.259 12.033 5.SO 2.061 9.731 97 114 151 131 139 131 128 brc 89 58 55 111 37 114 . o) l-V 1-81 95 16.466 14.522 9.716 1.542 12.595 ») l-V 1-82 98 24.190 20.971 12.096 4.141 15.218 clplan 82 105 43.028 37.641 24.644 3.541 14.456 103 147 144 125 269 121 brc f? « 56 49 117 105 a) l-V i-Ul 917.701 | 286.6oš 105.706 SKUPAJ b) l-V 1-82 1620 1215.366 ! 363.156 126.755 98.420 10. 871 clplan 82 1695 2926.32C 814.461 304.032 237.940 10.888 EMONA KK bra 103 l 132 127 120 122 119 brc 42 45 42 41 100 a) l-V I—ST IS , 328.711 103.578 21.220 31.960 16.202 DPI b) l-V 1-82 2S 645.617 144.688 34.511 38.108 16.175 17.219 Commerce. TOZD Globus clplan 82 296 IS 1242.312 i 196 214.566 140 72.365 IS 10.800 119 16.594 100 128 brc 90 52 o 48 353 97 oTPvPST IS 112.705 36.121 14.077 10.894 10.137 b)l-VI-62 128 169.885 44.078 14.057 16.080 13.284 17.219 TOZD clplan 82 132 310.298 110.817 40.889 26.269 16.710 Cbolo bra 79 151 122 100 147 131 128 brc 97 55 40 34 61 79 o) l-V 1-81 142 220.666 34.799 9.IS 10.176 7.918 9.557 b) l-V 1-82 54 89.546 7.369 4.306 m.>§8 9.886 12.488 TOZD clplan 82 93 244.546 47.018 16.000 2.399 10.570 Agroplod bra 38 41 21 47 125 131 •« brc 58 37 16 27 94 o) l-V 1-81 96 18.731 12.567 9.842 280 11.9/0 b) l-V 1-82 97 21.921 15.067 11.793 586 14.784 clplan 82 96 47.479 31.988 23.754 1.1S 14.575 i skupno* bra 98 117 120 120 209 124 _-lQL 565 54.302 >3.i56 11.639 SKUPAJ b’; l-VI-82 541 926.969 211.222 64.667 42.961 14.614 614 1844.860, 404.339 153.006 40. S7 15.387 DO EMONA 96 136 113 119 81 126 brc 88 501 52 42 106 95 DO Emono a l-V 1-81 248 1104.051 11.824 243 1866.919 109.755 29.286 24.398 14.794 14.039 TOD c'plan 82 248 3166.797 219.631 59.766 69.118 14.813 98 165 124 123 78 125 130 Centromerkur ;:e 98 59 50 49 35 100 (Nadafievenje m 4. strani) Polletni finančni rezultati (Nadaljevan)e a 1. strani) - TOZD TMK je dosegla že 71% planiranega v letu 1982, v katerem je predvidevala pretežni del svojega prometa kot skupni prihodek. - TOZD Dekan 56% in TOZD Tehnoplet 67% planiranega). Dejavnosti gostinstva in turizma sta dosegli prav tako zaradi sezonskega značaja nizek delež planiranega celotnega priihodka za leto 1982 (35,1%). Trgovina na veliko ter zunanja trgovina sta ustrezen delež planiranega, celo presegli. (51,2% - ter 52,3%). Inženiring (ki že tako ni planiral povečanja celotnega prihodka v letu 1982 - s komaj 39% letnega plana) ni dosegel ustreznega deleža planiranega celotnega prihodka. Celotna SOZD je tako uresničila v prvem polletju 1982 47% plana celotnega prihodka. PORABLJENA SREDSTVA V letošnjih šestih mesecih predstavljajo porabljena sredstva 85,5% doseženega celotnega prihodka (materialni stroški in drugo: 83,7%, amortizacija po predpisani stopnji: 1,8%). V primerjavi s planom za leto 1982 je bilo po predpisanih minimalnih stopnjah obračunane 47,8% planirane amortizacije. Porast amortizacije po predpisanih stopnjah (ki so letos po spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev TOZD in drugih uporabnikov društvenih sredstev povečane poprečno za 42% in ob revalorizaciji osnovnih sredstev, izveden ob zaključnem računu preteklega leta) je imel pomemben vpliv na dohodek in ostale finančen rezultate letošnjega polletja: v SOZD Emona je bil ta porast 71,4%. Planiran pa je bil 73,1% porast amortizacije po pred. st.'v letu 1982. Delež amortizacije nad predpisano stopnjo se je v celotnem prihodku povečal za 1,4% lani na 1,8% letos, (v SRS je v letošnjem obdobju po predpisanih stopnjah obračunana amortizacija za 78,5, višja od lanske, njen delež v celotnem prihodku pa se je povečal z 2,4% lani na 3,4% letos.) Porabljena sredstva (brez amortizacije) so se v SOZD kot celoti povečala v primerjavi z lanskim obdobjem za 36,9%, oziroma za 1,9% več kot se je povečal celotni prihodek. (v SRS: za 29,9% več kot lani in 1,9% več kot se je povečal celotni prihodek). Čeprav je rast porabljenih sredstev (razen amortizacije) precej visoka in (razen amortizacije) višja od povprečja SRS je le malo nižja tudi rast celotnega prihodka. Tako SOZD kot celota ne dosega občutno nižjeekonomičnosti poslovanja od SRS, čeprav sta obe padli (v SOZD Emona: iz 1,19 na 1,17; v SRS:.z 1,30 na 1,28) DOHODEK IN PRIMERLJIVI POHODEK Ob taki letošnji rasti celotnega prihodka, amortizacije in ostalih porabljenih sredstev je bil dosežen za 21,9% višji dohodek (v SRS za 21,5%) ter za 26% višji primerljivi dohodek od lanskega (v SRS za 27,0%). Da bi se izognili neprimerljivostim zaradi vplivov visoke rasti amortizacije po predpisanih stopnjah na rast dohodka, smo vključili v analizo kategorijo: primerljivi dohodek oz. družbeni proizvod, ki vključuje poleg doseženega dohodka še amortizacijo po predpisanih stopnjah. Primerljivi dohodek SOZD Emona znaša v letošnjem polletju 2.507.547 tisoč din in je za 26% večji od lan-skegapolletnega. Rast primerljivega dohodka SOZD Emona zaostaja občutno za rastjo celotnega prihodka (zahvaljujoč še večji rasti materialnih stroškov). Vendar je še višja od rasti cen v SRS (vprašljivost realnosti primerjave danih indeksov rast cen ostane še vedno) in je po tem SOZD dosegla 1% realno rast družbenega proizvoda. Najvišjo rast družbenega proizvoda beleži zopet zunanja trgovina, najnižjo pa ostale dejavnosti in proizvodnja. Ocene rasti realnega družbenega proizvoda posameznih dejavnosti bi bile zaradi pomanjkanja točnih gibanj cen v teh dejavnostih zelo približne. Ekonomičnost (ki jo ves čas računamo s primerjanjem celotnega prihodka na-pram porabljenim sredstvom) je letos zaradi že omenjenega vplivaamortiza-cije pri večini OZD”padla (izjema so TMK, Kmetijska kooperacija, Trgovina in Tržnica (obe KK Ptuj), Prehrana, Trgovska hiša Maximar-ket, Supermarket Maribor, Hoteli Bernardin, Terme Čatež in še nekatere). Zato je treba ta vpliv ob primerjanju teh kazalcev upoštevati. Medtem, ko je SOZD dosegla realno rast družbenega proizvoda, pa je njen dohodek v letošnjem polletju realno padel za 3,1%. (Zopet se nam pojavlja vprašljivost realne primerjave z indeksom rasti cen). Najvišja rast dohodka je dosegla zunanja trgovina, naj nižjo pa proizvodnja in ostale dejavnosti. V letošnjih šestih mesecih so v večji meri porasle obresti (56% več kot lani in 30% več kot primerljivi dohodek) ter davki in druge obveznosti iz dohodka (38% več kot lani in 12% več kot primerljivi dohodek). OSEBNI DOHODKI Poprečni netto mesečni osebni dohodek na delavca je v celi SOZD znašal v prvem polletju 1982 din 12.035. - kar predstavlja 91% poprečnega netto OD doseženega v gospodarstvu SRS v istem obdobju. V primerjavi s celim letom 1981 je to razmerje še za en odstotek nižje. Nadaljnje upadanje tega razmerja lahko prepreči le hitrejša rast dohodka. Glede na to da dobršen del naših OZD, zlasti OZD iz področja maloprodaje in delno hotelirstva, ustvarja v drugem polletju večji dohodek kot v prvem lahko upamo, da bo to razmerje na koncu leta boljše. Pri tem moramo seveda upoštevati družbeni dogovor po katerem je rast osebnih dohodkov neposredno odvisna od rasti dohodka. Po družbenem dogovoru, ki velja za OZD, ki imajo sedež v SRS se cela SOZD natančno pokriva, kar pomeni, da so ti osebni dohodki družbeno opravičeni. To seveda velja le za celo SOZD ne pa tudi za vse posamezne OZD. Po družbenem dogovoru lahko posamezne OZD opravičijo svoje OD bodisi same, bodisi na ravni OZD, ali tudi na ravni cele SOZD. Ker je pridobivanje dohodka zaradi objektivnih vzrokov otežano in kjer poprečni osebni dohodki ne presegajo panožni je tako pokrivanje na mestu. Drugače pa je seveda pri tistih OZD, ki prekoračujejo družbeni dogovor in hkrati imajo višje osebne dohodke kot v panogi. Tu je prekoračitev opravičljiva le v primeru če so tudi rezultati take OZD najmanj za toliko boljši, kolikor so večji osebni dohodki. Izvršni odbor delavskega sveta bo na svoji naslednji seji obravnaval navedeno-problematiko in se selektivno odločal o solidarnostnem pokrivanju osebnih dohodkov na ravni SOZD. Vseh OZD, ki so v prvem polletju 1982 prekoračile družbeni dogovor je 23, ali ena tretjina, vendar je najvišje prekoračenje 14% s tem da ta OZD na dosega panožnega poprečja, hkrati pa ima zelo težke pogoje pridobivanja dohodka. Takih OZD, ki prekoračujejo družbeni dogovor, hkrati pa poprečne panožne OD pa je le osem. Zlasti za te je, kot rečeno, pomembno, ali so po rezultatih boljše, ah slabše od panoge. Zaključek je, da osebni dohodki v ceh SOZD glede na družbeni dogovor ne bi mogli biti višji, pa čeprav je razmerje napram SRS slabše, kajti, le boljši rezultati v drugem polletju lahko realno omogočijo boljše osebne dohodke. SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO - BRUTTO AKUMULACIJA Rast sredstev za reprodukcijo oz. brutto akumulacije je znašala v SOZD Emona 4,8% - torej je zelo nizka v primerjavi z rastjo dohodka (in tudi z rastjo poprečja v SRS 18,6%). Na račun povečane amortizacije po predpisanih stopnjah imajo OZD Emona tako kot vse OZD v SRS manjša sredstva za razširjeno reprodukcijo. SOZD Emona: 29% manj sredstev za razširjeno reprodukcijo v primerjavi z lanskim polletjem. SRS: 1% povečanje teh sredstev. Če bi ob tem upoštevali še inflacijo je SOZD Emona v letošnjem prvem polletju ustvarila več kot polovico manjša sredstva za akumulacijo, kot v enakem obdobju lani, IZVOZ SOZD Emona je v letošnjem prvem polletju realiziral 401 mio dinarjev blaga in storitev izvoza (po tečaju ZIS $ = 41,80 din) kar je za 29% več kot v enakem obdobja lanskega leta oz. 35 planiranega za letošnje leto. Ob tem pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da v letošnjem letu stagnira realizacija izvoza blaga, saj se je ta v primerjavi z enakim obdobjem pre: teklega leta povečala le za 9% in ni dosegla planiranega z I. polletje. Zato morajo vse OZD. k* izvažajo blago in storitve vlo; žiti vse napore za čim veti1 izvoz, ki poleg tega da je splošna družbena naloga-posredno pogojuje nemoteno proizvodnjo in preskrbo Emonine trgovske mreže. Obhkovanje dohodka in primerljivega dohodka po dejavnostih je razvidno iz tabel 2 in 3: Tabela 2: Pregled dohodka po dejavnostih Zop. Dejavnost Realizirano (000 din) lndex Struktura % ——■ štev. 1 - VI 81 I-VI 82 4:3 v SRS * 1981 1982 1 2 3 4 5 6 7 1. Proizvodija 2800.985 3655.765 IX,5 122,4 24,6 23,7 2. Zuncnja trgovino 460.152 837.423 182,0 122,4 4,0 5,5 3. Trgovina na velike 2873.707 4040.659 140,6 122,4 25,2 26,2^ 4. Skupaj 1 do 3 6134.844 8533.847 139,1 122,4 53,8 55,6^ r Tigovino na drob. 4216.121 5418.168 128,5 128,5 36,9 35, 6. Gostinstvo in turizem 880.353 1197.824 136,1 129,3 7,7 7,8 j 7- Cfctalo : Inženiring, DS Posl .stavba in DS Sozd 185.432 255.526 137,8 IX,7- 1,6 i,tJ 8. Skupaj SOZD 1416.650 jl5414.365 135,0 125,0 100,00 100,00 J * Opomba: Index rasti cen v koloni 6 je povzet iz publikacije Zavoda SRS za statistiko štev. 8/82 (I-VI 82/1—VI 81)- Tabela 3: Pregled primerljivega dohodka po dejavnostih Z op Dejavnost Realizirano v (000 din) lndex lndex Struktura ilev 1 - VI 81 I-VI 82 4:3 rasti cen v SRS * 1981 -f- 1. Proizvodi j o 579.638 727.387 125,5 122,4 29,1 29,0 2. Zunanja trgovine 152.266 203.853 133,9 122,4 7,7 8,1 3. Trg.no veliko 229.237 288.494 125,8 122,4 11,5 II, 5^ 4. Skupaj 1 do 3 961.141 1219.714 126,9 122,4 48,3 4&6_^ 5. Trg.na drobno 632.378 794.694 125,7 128,5 31,8 31,7^ 6. Gostinstvo in turizem 298.881 381.335 127,6 129,3 15.0 15,J . 7. Ostalo : inženiring, ERC, DS Posl .stavbe in DS Sozd 97.523 111.804 114,6 1X,7 4,9 4,5 8. Skupaj SOZD 1989.943 2507.547 126,0 125/) 100,00 100 * Opomba: Index rasti cen v koloni 6 je povzet iz publikacije Zavoda SRS za statistiko štev. 8/82 (I-VI 82/1-VI 81)- Povabilo na ples Folklorna skupina »EMONA« vabi v svoje vrste nove člane: Plesalce, harmonikarje, klarinetiste, basiste in tamburaše. Vpis vsak delavnik od 19.-21. ure v Ljubljani v Domu Svobode Vodnikova 141. Vabljeni! NEGIRANA TVRDNJA »POLITIKE EKSPRES« Emona ne preplačule pšenlcn Emona pšenicu niti kupuje niti prodaje - Tko kal ja ime velikog SOURA? - U Sloveniji samo četiri poznata nakupača LJUBLJANA, 17. - Juče-fašnja vest u »Politici ekspres« gde se sa velikim če-tverokolonskim naslovom u rubrici »Tema dana« tvrdi da Poznati ljubljanski SOUR nudi za pšenicu čak 17 dina-ra umesto dogovorenih 12 binara u Emoni je izazvala pravo ogorčenje.- Matija Po-tivavšek, direktor OOUR Tvomica s točne hrane Emona Ljubljana je u ime cele organizacije izjavio: »U Emoni se nijedna organizacija udruženog rada ne Pozanimali smo se tak oder na Republičkom komitetu za poljoprivredu, šumarstvo i prehranu SR Slovenije. Stanko Renčelj, zamenik predsednika komiteta je re-kao: »To je teška optužba ko ju bavi ni kupo vinom ni proda-jom pšenice. Naša OUR več moramo preveriti i dokazati, nekoliko godina ne upotreb-' Moram reči da se u Sloveniji U svakom slučaju je potrebno raskrinkati one koji naru-. šavaju dogovorene odnose.« Dnevnik, 17. 7. 1982 IZ PTUJSKE PETOVIJE informator Srpskohrvatski prilog ljava pšenicu radi zakonskih odredbi koje zabranjuju upotrebu pšenice za stočnu hranu.« Ovu izjavu Je takoder po-vrdio Borut Snuderl, predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona i dodao: »Istovremeno od »Pohtike ekspres« zahtevamo detaljne podatke. Moramo ispitati tko kalja ime naše organizacije i odmah poduzeti mere.« bave kupo vinom pšenice samo 4 organizacije: Intes, Žito, Mlinotest i Merx. Prema sklopljenim ugovorima i sporazumima kupuju kod samo poznatih prodavača i proizvodača. Ubedeni smo da niko od ovih nakupača ne želi kupovati pšenicu iznad dogovorenih 12 dinara. Ovakve vesti stvaraju haos i nemir. Pitamo se kome kori-ste ovakve dezinformacije? Šesto tona povita za izvoz DRUGI O NAMA: NOVI DOKAZI O VRŠUANJU NAKUPAČA U SLAVONIJI I BARANJI Emona nudi 17 dinara! Politika ekspres objavila je 16. jula u svojo j rubrici »Tema dana« sa posebnim akcentom neproverenu vest prema ko jo j se je Emona navodno pridružila nekim drugim nakupcima u probijanju maksimalnih cena Predstavnici slavonsko-baranjskih opština na današnjem sastanku u Slavonskem Brodu predočiče funk-cionerima Bosne i Hercegovine »cmo na belo« dokumente o kršenju propisa. M. Durič Ptujska prehrambena industrija Petovia preradiče ove godine tri hiljade tona po vrča - Prinos krastavaca odličan - U tri godine kolektiv savladao poteškoče. Ptuj, 9. avgusta - U pre-hrambenoj industriji Petovia koja spada u Kmetijski kombinat preradiče ove godine i metnuti u turšiju tri hiljada tona po vrča; zajedno sa proizvodnjom bezalkohol-nih piča i alkoholnih piča ostvariče 230 milijona dinara celokupnog prihoda. Ove dana imaju najviše posla sa spremanjem krastavaca, od kojih če oko hiljadu tona iči na domače tržiš te i u izvoz. Inače če ove godine preraditi još 1200 ton cvekle, 500 ton paprike, 200 tona želj kupusa i 100 tona feferona. Uz ovakve količine su prera-divački kapaciteti u potpu-nosti zauzeti, a moramo na-pomenuti da bi mogh još vi- še po vrča spremiti kad bi mogh proširiti praradivačke kapacitete. Obzirom na inve-stiona ograničenja zasada ne računaju sa povečanjem. Interesantno je da su kooperanti ptujske polj opri vredne zadruge, koji su se pokazali kao odlični kooperanti poljo-privrednici - pre dve godine proizveli trideset tona krastavaca, prošle godine 180 tona, a ove godine, a i letina je inače odlična, čak 600 tona. Da bi potstakli gajanje krastavaca, naročito kvalitetnih, u p tujsko j poljopri-vrednoj zadrugi odlučili su da če otkupiti prvorazredne krastavce (od 3 do 6 sm) po 17 dinara, drugorazredne po 12 dinara, a ostale po 5 dinara. Mišljenja su da če seljaci iduče godine pokriti sve njihove potrebe Petovie, da če privrediti hiljadu tona krastavaca. ., a kod toga mora-istači da su vanredno posao obavili ra-pospešenim tem- . ZAGREB, 16. - Predsedstvo Republičke konference SSRN Hrvatske pozitiv-n° je ocenilo sve dosadašnje aktivnosti u žetvi i otkupu. Lraženo je zadovoljstvo zbog dobrih prinosa, dovolj-n° rezervnih delova i goriva, kli je konstatovano da treba ha se preduzmu najenergič-nije mere za sprečavanje vršenja raznih nakupača u ži-torodnim krajevima Republike. To je bio i razlog da Darinka Puškarič, predsednik re-Publičke konferencije SSRN, sa magistrom Željkom Matagom, predsednikom Repubhčkog štaba za žetvu i Mirkom Lackovičem banas u Slavonskem Brodu razgovara sa odgovornim predstavnicima Bosne i Hercegovine o nesporazumima u vezi sa probijanjem maksimiranih cena i drugih pore-mečaja u otkupu žita koji su uočeni u Posavini. Do ovog dijaloga dolazi u času kada su i juče na sedni-ci Predsedništva RK SSRN predočeni novi dokazi o ne-poštovanju odluke SIV-a o maksimalnim cenama i premijama. Pored več poznatih primera o kojima je »Ekspres« več obavestio čitaoce, juče je saopšteno da je i Kombinat iz Banjaluke na području Slavonije nudio 17 dinara za kilogram pšenice, a isti iznos ratarima u Slavoniji ponudila je i ljubljanska »Emona«. DRUGI O NAMA: POVODOM TEKSTA »EMONA NUD117 DINARA« Emona nlie kriva Na sednici Predsedništva RK SSRN Hrvatske izneti su netačni podaci, pa su tako stigli i u štampu. Povodom izveštaja našeg dopisnika sa sednice Predsedništva RK SSRN Hrvatske na kojoj je, pored osta-log, izneto da i ljubljanska Emona, na području Slavonije nudi veče otkupne cene od dogovorenih, od Koordi-nacionog odbora za žetvu Novih trideset hiljada tona stočne hrane U subotu 7. augusta u Dra-Zenicima su svečano predah svrsi silose za žito i obnovlje-hu mešaonicu stočne hrane Ltnone KK Ptuj OUR Fabri-ka stočne hrane. Otvaranju Su osim zaposlenih prisu- predstavnici kreditne banke Maribor i poslovne jedinice Ptuj kao i drugi gosti. Najpre je uzeo reč direktor osnovne organizacije Fabri-ka stočne hrane Franc Ivančič koji je izmedu ostalog re- stvovali i predstavnici skup- kao: »Radi stalnog narašta--bne opštine te društveno- nja potreba za stočnom hra-Političkih organizacija, dele- nom, u skladu sa progra-gacija pobratimljene opštine mom proširenja stočarske ^randelovac, Milan Kneže-predsednik repubhčkog "timiteta za poljoprivredu, jamarstvo i prehranu, Milan Rajnik, potpredsednik pri-^edne komore Slovenije, proizvodnje u Poljoprivre-dnom kombinatu radnici KK Ptuj su odlučih da če proširiti i povečati kapacitete mešaonice od dosadašnjih 30.000 na 60.000 tona proiz- Nevreme bere hmelj Nevreme koje u sredu navečer 4. augusta pustošilo u odredenim delovima ptujske opštine napravilo je prihčnu štetu na poljima i vočnjacima. Slomljene grane pune još zelenih plodova, iščupane mahunar-ke rečiti su trag koji je za sobom ostavilo nevreme. Na poljima zasadenim hmeljem Kmetijskog kombinata u Moškanjcima i na Dornavi je od približno 10.000 sadnica oštečeno dobra trečina. Zasluže svu pohvalu radnici ove osnovne organizacije koji su odmah sa požrtvovnim radom pomo-gh da se ublaži šteta. Popravili su, koliko se je dalo Pokidane vodiljke i podigli propupale hmeljeve iz-danke, tako da če hmelj normalno dozreti. Koliko iznosi stvarna šteta zasada još nije pozlato. E. I. vodnje stočne hrane godiš-nje. Tako čemo obezbediti stočnu hranu za društvene potrebe stočarstva i seljaka kooperanata ne samo u op-štini Ptuj več i za potrebe regije i izvan nje.« Nova mešaonica stočne hrane sagradena je po princi-pima najsavremenije tehnologije. Proizvodnju vodi računar, a posebnost predstavlja program za optimizaciju stočne hrane. Pomoču ovog programa postiči čemo na-joptimalnije mešavine stočne hrane, jasno u saradnji sa kupu pšenice, institutima i najsavremenije opremljenim laboratorijem, koji se nalazi u osnovnoj or-ganizaciji. Kapacitet novih žitnih silosa je 10.000 tona. U njih če moči Kmetijski kombinat da spremi celokupnu sopstve-nu proizvodnju pšenice i ku-kuruza, kao i proizvode seljaka kooperanata. S vi silosi su opremljeni sa najsavre-menijom tehnologijom pra-čenja temperature, priključeni su na računar mešaonice, koji če pratiti sve primlje-ne i izdate količine sirovina iz silosa. Celokupna investicija je iz-nosila 160 mihona dinara. Fi-nansirah su je Kreditna banka Maribor, Poljoprivredno-stočarska zajednica za razvoj, Savezna direkcija za rezerve, a deo novca potiče iz udruženih sredstava Kmetijskog kombinata Ptuj. Zajednice opština Osijek do-bih smo sledeče obavešte-nje: »Na sednici Koordinacio-nog odbora za žetvu i otkup pšenice Zajednice opština Osijek, održanoj 14. 7. 1982 razpravljano je o stanju žetve i o otkupu pšenice. Tom prilikom je konstata-vano da ima vršljanje preku-paca i nakupača koji nude veče cene pšenici od zakonom prepisanih, o čemu je informaciju podneo Stipe Ljubičič, inšpektor u Komitetu za privredu Zajednice opština Osijek. U kontekstu te informacije Ljubičič je spomenuo da ga je u prisustvu još dvojice in-spektora upravitelj Poljopri-vredne zadruge iz Feričana-ca (SO Našice) Franjo Bakač informirao da pojedine organizacije iz SR BiH, te neke organizacije iz Ljubljane za koje misli da su u sastavu Emone, nude 17,00 dinara za kilogram pšenice, o čemu kao dokaz služe isplatni blo-kovi. Na osnovu ove informacije tajnik Konferencije SSRNH - Zajednice opština Osijek Josip Jurjevič, koji je ujedno i član Koordinacio-nog odbora, informirao je Predstavništvo RK SSRNH o devijatnim pojavama u ot- U okviru te svoje informacije Jurjevič je spoemnuo i Emonu iz Ljubljane oslanja-juči se na podatke sa spome-nute rasprave u Koordina-cionom odboru za žetvu Zajednice opština Osijek. Kada su drugovi iz Emone reagirali na informaciju u vašem listu, provjerih smo točnost podataka koje je iznio inšpektor na temelju izjave Franje Bakrača, upravitelja zadruge. Provjera je na žalost pokazala da podatak u kojem se spomin ju prekupci iz Emone nije točan. Utvrdeno je da uopšte ne postoje nikakvi dokumenti koji bi potvrdivah da je na našem terenu bilo prekupa-ca iz Ljubljane t. j. ljubljan-skog radnog kolektiva Emona. Iz navedenog proizlazi da je javnost krivo informirana zahvaljujuči torne što upravitelj zadruge Franjo Bakač nije provjerio podatke prije nego što ih saopčio inspekto-rima. Time je nanesena šteta ugledu radne organizacije »Emona« iz Ljubljane. Zato izražavamo posebno žaljenje i ispriku radnom kolektivu »Emona« iz Ljubljane. Iz Koordinacionog odbora za žetvu Zajednice opčina Osijek Politika ekspres, 26. 7.1982 Preostale potrebe če kriti kupovinom u susednoj Hr-vatskoj. Preradivačima ide u prilog da si obezbede krastavce u bližini j er je time veči pošto tak prvoklasnog prinosa. Naime, postoji pravilo, da bi ubrani krastavci morah biti u roku 24 časa u turšiju. Čak osamdeset pošto po-vrča obezbede kooperanti ptujske zadruge i domači kombinat, mo značajan dnici sa pom. Zaposleni u prehrambenoj industriji, večinom su to žene, tokom julija, augusta i septembra na znanju za odmor. Tokom godine imaju sve subote slobodne, zato u največoj sezoni rade 220 ča-sova na mesec. Prerada se odvija u tri smene, usko grlo su proizvodne linije radi kojih morajo ponekad i preko-vremeno raditi. Od udruživanja ptujskog Poljoprivrednog kombinata u SOUR Emona položaj Petovie se je prihčno izmenio. Sa udruživanjem deviza obe-zbedili su si dovoljno stakle-niki i limene ambalaže. Go-dišnje trebaju 3,5 mihona staklenki za koje moraju plahti staklani u Straži devet mihjona dinara u devizama. S toga je jasno da so se morali prilivati izvoza. Ove godine če izvoziti 600 ton povrča u SR Nemačku, Austriju i u Švedsku. Ne smemo zaboraviti da su još 1979. godine u OOUR-u bile na snazi mere društvene zaštite, da su imah znatne gubitke, neuredene radne odnose i veoma lošu discipli-nu. U manje od tri godine 160-članski kolektiv, kojemu se u sezoni pridruži još 130 privremeno zaposlenih, je uspeo da nadvlada sve poteškoče. Odredene zasluge moramo pripisati rukovode-čem kadru, ah je sigurno da ne smemo za borati vi marljivost brojnih mladih radnica koje znaju prionuti uz posao i ostati uz stroj i nakon zavr-šetka radnog vremena. Sada, u sezoni krastavaca, koje daju dosta ručnog rada radnice u proseku u osam časova napune po 560 litar-skih staklenki, jasno je da postoje i iznimke kojima uspe da napune čak 800 staklenki. U Petovii su isplivali iz poteškoča, u večoj meri na račun marljivih ruku i zato mogu otpimistički gledati u budučnost. Prebiranje in sortiranje kumaric v ptujski Petoviji Najpomembnejši ekonomski podatki iz periodičnih obračunov za I. polletje 1982 (Nadaljevanje z Z strani) TOZD or. DO Cfcdobje iz ur [Pripri ;>!" prihodek ,'dohodek j (doh.+ ^ oseb.doh. Bruto cku-mulocijo . mesečni “L.—. P -.•rečni CC V F°r39i. ... .? . 2 3 A . ■ 5 6 7 TOZD oil-VI-81 cV®1 32 bro brc 346 330 346 95 94 178.266 373.047 1096.420 117 44 81.072 96,523 220,777 119 44 29.839 35.098 74.754 118 47 20.667 20.671 46.830 100 226 10.517 12.991 13.072 124 99 10.762 14.039 130 TOZD Tronapcrt oik-Vl-31 b)l-Vi-82 c'plcn 82 b:a 133 135 135 102 100 49.873 59.725 125.770 120 49 32.414 35.44T 83.954 109 42 14.639 10.236 17.638 7.504 35.776 : 17.133 120 73 49 44 13.538 15.923 16.022 118 99 ! 11.943 14.965 125 skupnost oii-Vi-8? b)t-Vi-82 c‘p!cn 82 bro 87 13.596 89 16.459 93 33.700 102 121 96 49 10.231 12.278 24.527 ! 120 ! 50 ’ 8.357 9.982 19.714 ! 120 51 11.628 , 13.682 12.920 j 118 106 j SKUPAJ 1 DO ! blagovni ! d NT ER otl-V 1-31 blt-VI-82 c>l«.82 bro Src 814 2345.788 212.172 76.608 62.032 : 11.527 ; 797 3315.150 253.997 92.004 52.573 14.115 820 6422.687 548.889 190.012 128.081 14.063 j „ 98 141 120 120 85 | 122 97 52 46 48 41 i 100 ' 1 POE i Msdue ! TOZD b? M/1-32 c' d Ion 82 b:a brc 961 936 983 66 95 192.274 150.235 69.392 36.136 8.852 8.228 524.309 198.250 88.375 48.000 11.306 11.806 3421.282 425.487 191.586 ' 115.679 11.217 128 132 126 133 128 . 143 45 47 46 41 101 TOZD Moulmarfcet o,l-Vl-31 bSJ-VI-82 c'pion 82 536 547.205 105.569 38.579 38.7.2 8.775 8.228 572 734.466 140.927 56.558 46.079 12.108 11.806 569 1645.000 323.750 112.383 1 06.569 11.915 107 ! 134 133 147 119 138 143 101 45 44 50 43 102 | TOZD | Supermarket Ljubljana a 1—V1—81 b'J-Vl-62 c pian 62 brc 1178 | 177 182 99 97 139.947 185.248 397.100 j 132 ; 47 : 25.782 11.670 32.911 16.183 | 67.241 31.532 128 139 j 49 51 5.927 5.773 j 10.736 ; 97 j 54 : 7.954 8.228 11.156 11.806 10.508 140 143 106 TOZD Centromerfcur c.i-VJ-81 fc;*-V!-82 c "'slon 82 281 277 285 99 97 243.403 294.748 652.800 121 45 6.772 23.142 63.214 28.368 137.914 60.240 933 123 46 l 471 17.775 18.754 38.397 106 49 10.024 12.464 12.573 124 99 8.228 11.806 143 TOZD Supermarfcet Osijek o)l-VI-81 bjl-VI-82 c)plon 82 bro brc 145 103 92 71 112 114.559 77.464 86.686 68 89 17.060 14.314 15.347 84 93 10.337 8.243 13.243 80 fi 1.799 1.611 IM 8.444 9.744 8.755 115 111 Supermarket Maribor oll-Vl-8! b ji-V1-82 c)planS2 b:a brc 91 87 86 90 101 58.961 77.367 175.151 131 44 \2.2(R 27.395 144 48 7.137 13.794 132 52 1.665 4.580 232 36 10*. 027 9.815 146 102 11.806 143 TOZD Center o}l-V 1-8? bjl-VI-82 cjplon 82 bro brc 135 136 134 101 101 63.091 81.876 171.714 130 48 24*. 098 53.619 115 45 14*.092 30.825 123 46 3J39 9.169 70 34 12]S66 13.802 123 91 12.488 131 *upnoet a) t-Vt-8l b) t-VI-82 cjplon 82 bro 104 15.137 IU.UBI 99 19.441 ; 13.620 108 42.002 30.710 95 128 125 96 46 44 10.445 23.594 118 44 OT 253 505 633 50 12.884 13.897 125 93 SKUPAJ DO . E Merkur o) 1-V1-81 fc)f-Vf-82 c 'plon 82 bro b:c 2384 2437 98 98 2374.577 394.678 2994.919 500.603 6591.735 1062.463 126 ' 127 45 ! 46 179.341 105.639 229.5941 125.264 477.197| 285.972 128 119 48 44 11.644 11.829 130 98 DO E Uiriio TOZD Trgovino o)f-Vt-31 bjl-Vt-32 cjplon 82 bro brc 13Š 132 138 96 96 212.535 26.248 10.428; 5.005 267.722 30.830 1 12.039 : 5.396 631.870 .76.586; 28.425, 13.222 126 j 117 i 115! 106 42 40 42' 41 lO.ljč 13.917 13.745 137 101 14.039 130 TOZD Grosist oEI-Vt-31 b)l-V|-82 clpJon82 bro brc 49 44 47 90 94 158.343 206.232 461.102 130 45 17.977 35.547 153 51 4.082 5.060 10.685 124 47 2.733 4.742 8.817 174 54 11.037 12.347 121 89 11!806 128 TOZD Gostinstvo o)l-VI-8I b)*-Vt-62 dplan 82 b:o 67 66 67 99 98 22.332 29.707 68.877 133 43 10.067 13.486 31.564 134 43 5.1Č6 5.950 13.512 117 44 1.065 2.321 5.677 218 41 10.871 12.099 118 90 8.726 . 11.181 128 skupnost a)l-VI-81 bjl-VI-82 cjplon 82 b:a 49 46 48 94 96 6.893 8.485 19.392 123 44 | 5.487 6.589 15.486 120 43 4.284 4.835 11.100 113 44 174 355 686 1 204 52 10.527 12.678 14.082 120 SKUPAJ DO EMONA ILIRIJA o)J-VI-8l b) J-VI-82 c) plcn 82 bro b-.č joj 288 300 95 96 400.103 | 512.146 1181.241 128 43 | 53.567 1 68.882 159.183 129 43 23.900 8.977 27.884 12.814 63.722 , 28.402 117; 143 44 45 9.523 11.701 12.787 123 TOZD o)i-V«-8T bjl-VI-82 cjplon 82 bro brc 41 154.037 i 10.471 41 189.026 14.009 42 425.653 27.342 100 123 : 134 98 45 51 3.233 1.946 4.227 1.654 8.611 j 3.249 131 j 85 49' 51 9.549 1 0.762 12.537 14.039 12.329 j 131 130 102 TOZD Trgovina na o)l-V«-8l bjl-VI-82 cjplon 82 bro brc 276 337.017 41.365 276 478.215 53.547 280 1068.111 132.304 100 142 129 99 44 ' 40 19.041 ; 5.928 24.491 9.198 52.083 25.836 129, 155 47' 36 8.323 10.772 11. 162 129 2Z_ 9.228 11.806 128 TOZD o)l-Vl-81 b)l-V1-82 cjplon 82 bro brc 86 77 79 90 97 23.962 9.986 i 4.855 1.462 6.845 8.726 31.575 13.090 6.300 2.717: 9.929 11.181 64.292 27.214 j 11.800 3.425! 8.983 132 ' 131 | 130 186! 145 128 49 48 53 79 111 Aupnost o)l-VI-81 bM-Vl-82 cjplon 82 bro brc 63 61 60 97 102 6.881 5.743 4.609 8.775 7.295 5.8041 18.421 15.530 12.344 ; 128 127 126 48 58 47 | 8.836 11.566 j 12.365 131 SKUPAJ DO EMONA POSAVJE o)l-Vl-81 b)l-Vt-82 clplon 82 466 455 461 , 98 99 521.897 707.591 1596.477 136 44 67.565 87.941 202.845 130 43 31.738 9.236 40.822 j 13.569 84.846 ! 33.164 129 j 147 48 41 8.224 10.895 ! 11.052 132 ?9 DO Dolenjka TOZD Engro-Detajl oj 1-V1-6) bjl-VI-82 cjplon 82 263 257 266 98 97 356.951 450.163 981.100 126 45 48.473 63.589 138.310 . 131 • 19.705 25.033 54.120 127 12.921 17.820 38.960 138 46 8.949 8.228 11.547 11.806 12.088 129 143 26— J TOZD Drtap lo)t-Vt-61 bjl-VI-82 cjplon 82 bro brc 78 76 78 77 97 95.560 123.457 278.420 129 44 15.834 15.466 35.135 98 44 5.616 7.105 14.950 127 48 6.331 3.313 8.929 52 37 8.666 11.195 11.427 129 98 8.228 ! 11.806 i«; Delovno ojl-Vl-Ši bjl-VI-82 cjplon 82 bro brc 37 38 38 103 5.746 6.912 15.482 120 4L. 4.836 6.710 13.397 139 50 3.393 4.037 9.390 119 173 349 720 202 48 10.955 13.990 14.661 128 ■ 1 SKUPAJ DO EMONA DOLENJKA bjl-VI-82 cjplon 82 bro brc 371 580.532 381 {1285.002 98 1 127 97 45 69.143 84.765 187.342 123 45 28.714 36.T75 78.460 126 46 19.588 -21.482 48.610 110 9.065 11.636 12.208 128 95 DO Jestvino bjl-VI-82 cjplon 82 bro b.-c 445 525.153 | 68.661 437 660.939 ! 77.166 440 1424.118 ' 164.796 98 126 j 112 99 46 ' 47 35.128 4.975 493.157 128 48 14.713 9.067 22.837 62 •40. 9.573 12.621 12.641 132 100 9.228 13.085 142 DO Merkur h«! o)l-VI-81 bjl-VI-82 cjplon 82 bro _ btc 122 120 121 98 99 120.375 17.625 177.668 . 23.067 346.000 49.250 148 131 _ ... . 51 1 47 8.453 10.700 21.860 127 49 3.849 5.082 12.760 132 8.544 11.013 11.143 129 99 8.228 11.806 143 DO Anarooro- TOZD VelStopradoja e)l-VI-81 bjl-VI-82 cjplon 82 bro brc 104 T07 104 103 103 189.525 14.871 301.933 19.834 567.000 : 43.977 159 1 133 5.428 8.531 16.000 157 53_ 1.644 2.398 7.597 146 6.599 10.477 9.728 159 I f TOZD Maloprodajo ojl-V<-81 Ml-VI-82 cjplon 82 bro brc 257 249 97 99 204.035 274.456 594.000 135 46 20.379 28.361 62.305 139 13.169 18.029 34.000 137 948 1.360 7.655 143 18 6.457 9.170 8.498 142 TOZD Dekan ejl-VI-81 b)!-VI-82 cjplon 82 bro brc 142 182 1« 128 113 30.027 53.056 95.000 177 5i_ 10.266 19.190 30.291 187 5.139 10.880 97.200 212 1.520 1.461 2.641 96 55 4.633 7.628 6.812 166 112 (Nadaljevanje na S. strani) Korotan in Riviero (Nadaljevanje s 1. strani) pomoči družbenopolitičnih organizacij piranske občine in v delovnem koletkivu uvedli potreben red in si začrtali ukrepe za boljše delo v bodoče. Hotel je poln gostov in delo zahtevno polno prizadevnosti vseh delavcev. Dan je skoraj prekratek, da se postori vse kar je potrebno. »Odnosi v Bemardinu v zadnjem obdobju so bili taki, da so morale družbeno politične organizacije občine intervenirati. Tudi sami smo ugotovili, da ne moremo vleči vsak na svojo stran. Menim, da je občinska konferenca ZK dobro ukrenila ko je odrekla družbenopolitično podporo določeni grupi naših delavcev saj že opažamo, da se je vzdušje v kolektivu že popravilo in kar je najbolj opazno - učinkovitost dela je večja. Ko že govorim o delu, bi hotel povedati, da je naš kolektiv imel pozimi nekoliko slabši rezultat. Domačih gostov ni bilo toliko kot preje, vztrajno pa se nam je večal obisk tujih gostov, tako da smo v prvem polletju imeli sicer v absolutnem številu manj nočitev kot lani zato pa osem odstotkov več nočitev tujih gostov. Bolj ali manj je vsem znano, da je bila turistična sezona meseca junija in začetka julija slabša kot smo predvidevali, sredi julija pa se je situacija močno popravila, tako da smo od sredine julija polno zasedeni,« je povedal Marjan Jakič, vodja prodaje v Bemardinu. Po mnenju Marjana Jakiča pa bo sezona tako hitro kot je prišla odšla zato se že sedaj tmdijo in prizadevajo z izrednimi ponudbami privabiti goste in podaljšati sezono v jesenski in tudi v zimski Drago Marič barček in mu dali ker že imajo »Kekca« ime »Mojca«. Dobro so preuredili lastno plažo nasproti hotela. Do- stop do morja ni več težaven, pomembna pa je betonska ploščad, ki so jo dvignili za cel meter tako, da jo ne bo več zalivalo morje. Zgradili so dva lesena 30 metrska pomola, že dokaj veliko plažo pa so povečali še za nadaljnih 1.000 kv metrov zelenic. Preuredili so bife v malem »Jurčku«, ki so ga obogatili z malo kuhinjo v kateri ves dan pripravljajo jedi na žaru. Veliko teraso na plaži so prekrili s streho iz tramičev, zaradi česar je sedaj posedanje na terasi veliko bolj prijetno. Uveljavljeni Emonini boni »Sedaj smo z zasedenostjo hotela lahko zadovoljni, za posezono pa so izgledi slabši,« pravi Herman Terčon, direktor hotela Riviera. Žal so tudi tu mnenja, da bo visoka sezona trajala letos le dober mesec dni. »Vrednostni boni so se v našem hotelu dobro uveljavili in se jih tuji gosti veliko poslužujejo. V mesecu juniju smo jih prodali za 100 starih milijonov. Gosti so jih pretežno porabili za plačevanje osnovnih hotelskih storitev, zelo malo pa za izvenpen-sionske usluge,« je povedal direktor Terčon. Da je v Rivieri vse v redu in da so gostje zadovoljni je dokaz tudi to, da v knjigi pritožb dosedaj še ni nobenega vpisa. E. L Jurčkova terasa na plaži portoroške Riviere čas. Kar jih spravlja v skoraj nemogočo situacijo je visoka cena goriva - kurilnega olja in seveda tudi elektrike. Bernardin je energetsko izredno zahteven. Za ogrevanje prostorov, vode v zimskih bazenih, za razsvetljavo in vse ostalo porabijo ogromne količine goriva in elektrike. »Nič novega ne bom pove-ial,« pravi Jakič, »da bomo norali na zimo zreducirati ioslovanje na minimum. Boje je za nas, da na zimo hotel apremo saj ob slabi zasede-losti hotela ne pokrivamo liti energetskih stroškov.« Tako kot je že tradicionalno, da predstavljajo Nemci polovico vseh gostov v Jugoslaviji, tako prednjačijo tudi v hotelu Bernardin. Veliko je gostov tudi iz Švice medtem ko so ostale evropske države enakomerno zastopane, dokaj gostov imajo letos tudi iz Češkoslovaške in Madžarske. Skandinavcev nimajo veliko v gosteh ker pa je znano, da so ti zelo dobri potrošniki izven pensionskih uslug menijo, da bi veljalo ponudbo v skandinavskih deželah še razširiti. Bermardin še vedno tarejo zelo velike obveznosti. Kredite morajo vračati v devizah. Prav zaradi tega jih vsi učinki devalvacije tolčejo ta-korekoč po glavi saj je veljal dolar ob naložbi 17 dinarjev vračati pa ga morajo sedaj ko velja 49 dinarjev. Nov leseni pomol na plaži hotela Riviera V Rivieri vse O. K. V Rivieri so se že pred sezono za prihod gostov temeljito pripravili kar se jim sedaj dobro obrestuje. V holu hotela Riviera so uredili majhen a prikupen Hotel Korotan v Sekiri obvVrbskem jezeru Gospodarni ukrepi v koprski Emona Jestvini (Nadaljevanje a 1. strani) Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, da bi ugo ti>vili situacijo osebnih dohodkov in strokovno ocenili, kakšna je potrebna korekcija meril za delitev osebnih dohodkov da jih vskladimo v okvir sklenjenega dogo vora. Naše ukrepe smo usmerili v tri smeri: Prvič, izvesti moramo no tianje ukrepe za povečanje dohodka, za kar je jasno, da hodo potrebni izredni napori Ja dosego razmeroma majhnega rezultata, vendar smo v okviru možnosti le sprejeli aekaj ukrepov, ki bodo morali privesti do boljšega finančnega rezultata. Prvo področje teh ukrepov zajema investicijsko vzdrže-vanje, ki smo ga omejili na minimum - na odpravo pomanjkljivosti nevarnih zdravju zaposlenih delavcev m odpravo tistih pomanjkljivosti ugotovljenih z odločbo mšpekcijskih služb. . Teh vrst stroškov smo rnieli v I. polletju kar veliko saj smo obnovili in posodobili del skladišč, prenovili Prodajalno delikates na izolski avtobusni postaji, kar nas je veljalo 4 milijone dinarjev, to pa je bistveno več kot lani v tem obdobju. Na seji delavskega svata so delegati sklenili, da prodajal-nem ne bomo priznavali stroškov za ovojni papir razen za papir pri prodaji kruha. Predvidevamo tudi ukrep Varčevanja z energijo. V vseh pregledali vsa dela in opravila ter njihovo učinkovitost. Zaostrili bomo čas koriščenja letnih dopustov v naših trgovinah ter jih potrebno vskladili. Tako delegati na delavskem svetu, kot delavci na zborih so predvidene ukrepe z razumevanjem sprejeli, saj se zavedajo, da so za dobro gospodarjenje potrebni. Boljše sodelovanje, boljše delo Sodelovanje z našimi dobavitelji in proizvajalci dose-daj ni bilo vedno na zadovoljivi ravni. Mnenja sem, da bo v bodoče potrebno učvrstiti zlast blagovne tokove, bodisi z grosistom pa tudi s proizvajalnimi organizacijami. Obvladati bi moralo načelo: »prvi med enakimi« - prve so organizacije SOZD Emona, med enakimi organizacijami, ob enakih pogojih z drugimi organizacijami. Ob tem mislim tudi, da je treba poglobiti sodelovanje s tistimi organizacijami s katerimi praktično dosedaj ni bilo sodelovanja. Mi smo pred nedavnim že pričeli sodelovati z ljubljansko pekarno Center. V prodajo smo dali kekse holipe in podobne izdelke, seveda brez standardnega kruha kar zaradi oddaljenosti ne bi bilo smotrno. šem območju uspelo dobiti dve stari milijardi kredita za blago, ki ga potrebujemo. Učvrstiti pa nameravamo odnose tudi z ostalimi delovnimi organizacijami Emone in skupnimi strokovnimi službami SOZD Emona, ki se jih še premalo poslužujemo. Občutek imam, da še vedno obstaja nekakšno ljubosumje med strokovnimi službami v delovni organizaciji, ki bi hotele vse same postoriti. Iz dosedanjih izkušenj pa lahko trdim, da sem na SOZD Emona vedno dobil vse potrebne materiale, navodila in podatke, ki sem jih s pridom uporabil pri svojem delu. Veliko je še nedorečenega, morda prav na komercialnem področju, specifičnem za trgovino. Razgovori na ka v tetrapaku ni. Kave imamo bolj za lek in za bifeje kot za prodajo. Sira je manj, prav tako papirne konfekcije, primanjkuje čokolade in izdelkov iz kakava,« je bolj našteval kot potožil Alojz Merše, ki je v prvi strelski liniji prodaje in na »udaru« poslovodij trgovin. »Pa kaj če ni uvožene kozmetike, pomembno je da je sladkorja, olja, moke in mesa dovolj v vseh prodajalnah. Pohvaliti moram naše hotele, da so redni in točni odjemalci mesa. S piščanci nas Pivka v redu zalaga, v Zalogu pa so pogodbene količine znižali, pa še to kar nam ponudijo nam dajo v razseku, kupci pa raje kupujejo cele piščance, pravijo, da jim več zaležejo. Z ljubljanskim Blagovnim Preberite! Zaradi obilice aktualnega materiala in posebne obširne priloge E-Informa-torja v tem mesecu ne objavljamo zaključka akcije: »Iščemo naj Centromer-kur v Ljubljani« - Kupujemo v Centro-merkurju. Zmagovalca te akcije bomo objavili v naslednji številki. Prosimo vse bralce, posebno tiste, ki redno spremljate potek vaše akcije, da nam to oproste. E-Informator Edi Sergaš, mesar v Jestvininem E-centru Markovec v Kopru vam tudi takrat, kadar so mesarski kavlji v Ljubljani prazni, postreže z govejimi zrezki, teletino, sladokuscem pa tudi z divjačino — jelenom, fazani, zajci, divjimi račami, da jančkov in odojkov niti ne omenjamo. Prodajalnah bomo imeli priključene le tiste hladilne naprave, v katerih bo blago, ki ti>ora biti hlajeno. Vstekleni-cenega piva in mineralnih y°d ter napitkov ne bomo hladili. y pravilnik o delitvi oseb-Pih dohodkov, ki ga bomo sPrejeli letos jeseni, osnove P® že pripravljamo, bomo vUesli določila za dobro go-' sPodarjenje z blagom, JrnanjSanje kala in odpisov kot imajo to uveljavljeno že Emonini Maloprodaji, s da bomo del učinka zadržali in ga izplačali šele ta-kr^t ko bomo ugotovili, da določena enota ni imela Pkinjka. ^a Povečanje produktivno-sti bomo proučili tudi ustrez-P°st umikov delovnega ča-Sa: Skupaj z drugimi živilski-Pp delovnimi organizacijami " TIMA V in Nanos - se bo-Pto dogovorili in pripravili Program delovnega časa, takega, ki bo ustrezal razme-raPt na našem območju. , V okviru vseh teh ukrepov o°mo za polovico zmanjšali tildi stroške reprezentance, ^ Pa so že tako majhni, da to kakšnega vpliva sicer ne bo tiPelo, sodi pa takšen ukrep vsekakor v okvir splošne akcije. Skušali bomo zmanjšati stroške čiščenja naših loka-?v> saj ugotavljamo, da marnje uporabljajo čistila nera-Cl°nalno. Omenim naj še, da bomo tiiotraj delovne organizacije Učvrstiti bo potrebno sodelovanje z Mesno industrijo iz Zaloga. Temeljito se bomo morali pogovoriti glede dobave mesa in mesnih izdelkov in se dogovoriti kako naj bi to dolgoročno sodelovanje potekalo. Naše sodelovanje z Interno banko Emona je Že vteče-no in zelo dobro. Lahko se pohvalimo, da nam je na na- ravni SOZD in zadnji razgovori, ki smo jih imeli poslovodni delavci trgovskih organizacij Emone v Ilirski Bistrici ter razgovori v Čatežu, ko smo pripravljali protiinflacijske ukrepe pa so že oblikovali dokaj koristnih predlogov, ki jih bo potrebno uresničiti. To pa bo nedvomno vplivalo na rezultate našega dela. Česar ni - še vojska ne vzame pravi Alojz Merše, komercialni direktor koprske Jestvine. »Trgovec ne proda tistega kar ima preveč, in pa tistega česar nima. V visoki sezoni smo brez limon, da o južnem sadju, ki smo ga včasih tako ponujali ne govorim. Tudi margarine in masla ter mle- centrom dobro sodelujemo, s Centromerkurjem pa zelo dobro. In kaj nas tare. Razlike v ceni. Naj povem, da 30 odstotkov naše realizacije predstavlja prodaja mesa, pri tem pa ni skoraj nobenega zaslužka. Od koprske, izolske in piranske občine smo že dobili obvestila, da s kompenzacijo pri mesu ne bo nič ker združujejo sredstva v okviru republike. Na splošno so naše prodajalne na obali dobro založene in dobro poslujejo, tako da bomo plan, ki smo si ga začrtali tudi izpolnili. Pohvaliti gre našo prodajalna na Gla-goljaški, poslovalnica 23 ji pravimo, kjer je poslovodja Ecio Bertok. Samopostrežnica uživa glas najboljše na slovenski obali. Če ne verjamete pa jo obiščite,« je z nasmehom končal Alojz Merše. E-Informator V bazenih Ptujskih toplic je ob vročih dneh več kopalcev kot vode Najpomembnejši ekonomski podatki iz periodičnih obračunov za I. polletje 1982 (Nadaljevanje s 4. strani) J OZD oz. 00 Cbdabj« itTzap Celotni prihodek Primerljiv dohodek (doh.-t- jn*. Bruto akumulacijo Povprečni mesečni 00 Pov orečni CC v 2 4 5 6 7 8 9 TOZD Tehnoplet o) 1-V1-81 b) l-VI-82 c) plon 82 b:a b:c 52 51 50 98 102 10.411 16.635 25.000 166 67 5.010 8.993 12.737 180 71 2.036 3.538 5.800 174 61 1.345 766 2.687 57 28 4.968 8.811 7.352 177 120 Delovno skupnost o)l-Vl-81 b) l-Vl-82 c) plan 82 brc 79 81 96 98 9!305 14.300 j 161 65 8.435 12.800 166 66 6.808 10.570 j 161 64 6.500 10.943 8.219 166 SKUPAJ DO EMONA ANGRO- PROMFT o) I-VI-8T b) l-VI-82 c) plan 82 b:o brc 637 439.761 668 665.385 648 1295.300 105 149 103 51 55.645 84.813 162.030 ’52 21.989 5.457 47.787 , 5.984 83.570 j 20.500 159 j 110 5.957 9.142 8.153 153 DO E HOTELI TOZD Hotel Slon o)I-VI-dl b) l-VI-82 clplon 82 b:o brc 185 58.105 28.108 199 76.803 35.822 183 140.000 68.400 106 132 j 127 13.265 ! 8.360 19.303 7.688 34.200 16.985 146 92 8.660 11.789 11.069 136 8.726 11.181 128 TOZD Hotel Slovijo o) 1—V1—81 b) l-VI-82 c) plon 82 brc 101 105 103 104 102 28.777 33.781 67.000 117 50 15.293 15.614 35.300 102 44 6.823 8.692 16.550 127 53 4.184 2.110 9.445 50 22 8.337 8.726 9.627 j 11.181 9.850 115 128 98 TOZD Hotel Evropa o)l-VI-81 b) l-VI-82 clplan 82 bro brc 68 67 69 99 97 13.218 5.130 4.583 20.078 8.509 5.594 ! 40.660 18.713 11.000 152 | 166 122 j 49 45 51 4.263 L162 5.672 36 28 8.118 8.726 9.940 11.181 9.632 122 128 103 . TOZD Hotel Riviera o'l-V 1-81 b) l-VI-82 c) plon 82 brc 232 235 248 101 95 67.038 90.720 220.000 135 41 34.040 40.414 122.500 119 33 17.706 24.820 60.966 139 41 5.465 5.532 30.314 101 18 9.385 12.882 14.997 137 8.726 11.181 128 TOZD Bernardin o) 1—V1—81 bV-VI-82 clolon 82 bro 345 330 348 96 95 103.836 127.217 380.000 123 33 47.884 54.737 245.145 114 22 24.284 62.175 30.940 256 20C AH!«1 68.092 320 8.659 11.511 10.952 133 105 8.726 11.181 128 TOZD Terme črfei o) l-V 1-81 b) l-VI-82 c) plon 82 brc 300 314 313 105 100 64.587 93.207 190.600 144 93 32.590 48.479 106.495 149 46 19.804 29.679 54.000 150 55 un] m 3.511 1 7.973 11.477 10.416 144 110 8.726 11.181 128 TOZD Hotel Union d) l-V 1-81 b) l-V 1-82 c) plon 82 bro brc 215 225 102 96 95.751 186.500 130 51 56.194 115.000 124 49 20.780 43.000 124 48 18.447 34.935 127 53 9. >42 11.819 11.685 121 101 8.726 11.181 ! 128 o)l-Vl-8T b) l-V 1-82 c) plon 82 bro brc 5 , 1.112 4 1.522 6 j 3.476 80 ! 137 67 1 44 768 1.172 2.509 153 47 614 705 1.700 115 41 14.700 21.167 16.972 144 125 SKUPAJ DO EMONA HOTELI o) l-V 1-81 b) l-VI-82 clplan 82 bro brc 1446 1469 1495 102 98 410.224 209.226 539.079 ; 260.941 1228.256 535.483 131 S 125 44 | 49 103.791 140.519 283.591 135 50 16.41^ 2.947 167. .535 18 2 8.764 11.626 11.547 133 101 DO Glcbtour o) l-V 1-81 b) l-V 1-82 clplan 82 bro brc 189 203 220 107 12 345.829 500.481 1855.930 145 27 33.648 53.236 166.450 158 32 18.256 , 6.025 j 11.505 . 12.854 25.943 i 13.642 15.671 j 15.499 66.5S ! 58.078! 18.065 , 142 1 226! 136 j 121 1 39 23 1 87 1 DO Inženiring oll-Vl-81 b) l-V 1-82 clplan 82 67 72 73 107 99 58.737 98.801 254.585 168 39 23.921 | 11.125 i 5.3-;9 30.449 | 12.811 j 5.5661 65.910 : 30.796: 12.648 127 ! 115 | 105! 46 , 42 44 DO ERC oll-VI-8l bi l-VI-82 clplan 82 bro brc <56 64 66 94 97 44.251 55.Uto 108.500 124 51 24.978 24.281 45.003 97 54 5.778 7.490 17.914 130 42 11.389 7.274 10.714 64 68 j j skupnost SOZD oll-Vl-81 bi l-VI-82 clplan 82 bro brc 46 46 52 100 88 13.493 17.931 37.675 133 48 8.955 11.504 25.327 128 45 6.450 7.956 17.975 123 44 315 557 1.062 178 52 j skupnost Poslovne oll-Vl-81 b) l-V 1-82 clplon 82 bro brc 67 66 69 99 96 19.078 24.064 51.829 126 7.254 10.129 36.069 140 28 4.967 6.419 14.300 129 45- 599 800 16.050 134 L 9.017 11.838 12.537 131 —2L. SKUPAJ SOZD oj l-V 1-8^ b) l-V 1-82 clplan 82 bro brc 10776 10793 11142 100 97 11416.650: 1989.943 15414.366 2507.547 32826.437 j 5561.563 135 j 126 SL 12- 823.125 488.586 1,040.260 511.905 2,230.100! 1,346.161 126 105 47 38 9.410 12.034 12.221 128 98 10.302 13.221 128 o/l-VI-tif b) l-V 1-82 clplan 82 34 97.490 j 12.058 37 175.939 j 24.465 40 324.914 , 48.021 109 180 : 203 93 54 51 1 3.320 7.346 4.122 13.639 9.446 j 961 1261 186 141 1.419 11.828 13.631 j 14.106 115 97 1 e Primerljivi dohodek predstavlja dohodek + amortizacijo' To pojem je uveden zarodi spremenjenih stopenj amortizacije v letu 1982. •• Bruto akumulacija predstavlja amortizacijo po zakonskih stopnjah, amortizacijo nod predpisanimi stopnjami ter sredstva zo rezervni in paslcvni sklad. GRAFIČNI PRIKAZ STRUKTURE IZVOZA BLAGA IN STORITEV 43 % 152 mio 207 mio din 134 mio din 506 mio Izvoz blaga 57% 224 mio din 178 mio 626 mio din Dinamični plan VEST Z DRAVSKEGA POUA Pridelek pšenice nad načrtovanim DRAVSKO POLJE, 12. avgusta - »Letošnji pridelek pšenice je boljši kot pa smo ga načrtovali, saj smo pridelali v povprečju 48 metrskih centov na hektar,« je povedal Vlado Boldin, direktor temeljne organizacije Dravsko polje Emoninega Kmetijskega kombinata na Ptuju. Kmetijci Dravskega polja obdelujejo 2.400 hektarjev zemljišč, od tega 1.900 hektarjev njiv. Na 423 hektarjih so posejali pšenico, koruzi so namenili 753 hektarjev, na 400 hektarjih pa sladkorno peso za ormoško tovarno sladkorja. Vso pšenico razen semensko bodo prodali mariborskemu Intesu, koruzo pa potrebujejo za krmo govejih pitancev (2.000 glav) in za mlečno farmo v Staršah kjer imajo privezanih 150 krav -mlekaric. Vremenom se podravski kmetij ci lahko samo pohvalijo, letos jim je bilo naklonjeno kot že dolgo ne. Moče in toplote je bilo za pravšno mero, tako za pšenico kot tudi za koruzo, ki zelo lepo kaže. Pridelek z 200 hektarjev bodo silirali, ostalo koruzo pa bodo pokrmili v zrnju z dodatkom superkoncentra-ta, ki ga bodo izdelali v tovarni močnih krmil v Dra-žencih pri Ptuju. Lepo kaže tudi sladkorna pesa. S spravilom te bodo pričeli okrog 15. septembra. Dva kombajna za spravilo pese sta že nared, z rezervnimi deli nimajo težav za te je poskrbela tovarna sladkorja v Ormožu. Ozimno pšenico bodo posejali do 20. oktobra. Da gre delo hitro in pravočasno »od rok« poskrbe prizadevni delavci v treh priročnih delavnicah, ki skrbe da je 60 traktorjev in kombajnov vedno nared. Večja popravila pa opravijo v Tehnoservisu kmetijskega kombinata. Nova farma za 1000 govejih pitancev Dravski kmetijci goje sedaj v turnusu 2.000 govejih pitancev, od tega 1.100 v Pragerskem in 900 v Kidričevem. Na dravskem polju pa grade novo pitališče za tisoč govejih pitancev. Gradnja novega pitališča je že v teku. Z izkopom so končali, silosi pa bodo nared do 1. oktobra, tako bodo nove hleve lahko naselili z mlado živino aprila meseca prihodnjega leta. »S prirastkom govejih pitancev smo lahko le zadovoljni saj znaša dnevni prirastek v povprečju 1,07 kilogramov,« pravi Vlado Boldin. Goje v glavnem simentalsko pasmo, za katero menijo, da je nabolj primerna. Pogina živali skoraj nimajo. Znaša le en odstotek. V večini primerov je vzrok pljučnica. Leukozo so popolnoma izkoreninili in že poldrugo leto z njo nimajo problemov. Na mlečni farmi v Staršah kjer molzejo 120 krav - za pitijsko mlekarno - se lahko pohvalijo s povprečno mlečnostjo 4.600 litrov mleka po kravi letno. Letos so po dogovoru z zagrebško Transadrio škropili njive s sladkorno peso proti boleznim in škodljivcem z avioni kar je boljše in hitrejše, pa še posevki se ne poškodujejo. Prihodnje leto, ko bo urejen aerodrom na Dravskem polju nameravajo škropiti in dognojevati z letali tudi pšenico. Med tem, ko to poročamo smo zvedeli, da so 18. avgusta pričeli obirati na hmelji- ščih v Dornavi, na Vidmu in v Zavrčah »zeleno zlato«. V ptujski občini je namreč edini pridelovalec hmelja Kmetijski kombinat, ki ga goji na 125 hektrarjih. Prihodnje leto nameravajo obnoviti novih 10 hektarjev hmeljišč, obnavljali jih bodo tudi na Domovi tako da se bo število nasadov precej povečalo. Letošnji pridelek hmelja bo celo nadpovprečen čeprav je neurje hmeljišča nekoliko prizadelo. Škode ne bo toliko čutiti po finančni strani kot po količini. Zaradi poškodovanih hmeljišč bo za približno 3 tone manj kot so načrtovali. ■ VEST S PTUJSKEGA POUA Ujma obira hmelj Neurje, ki se je v sredo zvečer 4. avgusta razdivjalo nad posameznimi kraji ptujske občine, je napravilo precej škode na poljih in sadovnjakih. Polomljene veje, bogato obložene s še zelenimi plodovi, izruvane fižolovke itd. so zgovorni sledovi hude vremenske ujme. Na hmeljiščih kmetijskega kombinata v Mo-škanjcih in na Dornavi je od približno 10.000 sadik hmelja na 3,5 ha poškodovanih dobra tretjina. Vsa pohvala gre delavcem te temeljne organizacije, da so takoj z nadvse požrtvovalnim delom prispevali k ublažitvi škode. Popravili so, kolikor je bilo pač mogoče, potrgana vodila in ponovno dvignili s kobulji obložene hmeljeve poganjke, tako da je hmelj lahko normalno dozorel. Kolikšna je dejanska škoda, sedaj ko to poročamo, še ni znano. E. I. Dvajset let hotela Poetovia Hotel Poetovio v Ptuju praznuje v avgustu 20. obletnico. Jubilej bodo delavci z ozirom na stabilizacijske ukrepe, obeležili le z obogateno gostinsko ponudbo in še z večjim delovnim elanom. Priprave za gradnjo hotela so se pričele leta 1958. Na osnovi analiz so ugotovili, da je bilo v Ptuju pred vojno 130 ležišč, v takratnem času pa le 32. Vsled pomanjkanja nočitvenih kapacitet ter naraščanja števila poslovnih, tranzitnih in izletniških gostov, je bila gradnja hotela ekonomsko upravičena. Iz gradbenih načrtov je razvidno, da se je predvidevalo delo v dveh fazah. V prvi bi naj pridobili 60 ležišč z restavracijo, kavarno, specializirano restavracijo »haloško klet«, v drugi fazi bi se hotel naj nadgradil oziroma dogradil. Začetek del sega v leto 1960 in avgusta leta 1962 je bila otvoritev hotela, ki so ga poimenovali z rimskim imenom mesta Ptuja - Poetovio. Otvoritev hotela je bil za Ptujčane vsekakor pomemben dogodek. Dobili so lokal X visoke kategorije, v katerem so se lahko ustavljale in prenočevale tudi številnejše skupine. Na II. fazo gradnje čakamo še danes in bomo čakali še nekaj let. V teh 20. letih sta za hotel pomembna še dva dogodka. Leta 1971 je bilo dograjeno avtomatsko štiristezno kegljišče. Leta 1978 so adaptirali kavarno in razširili pokrito teraso. Hotel z 60 posteljami in 150 sedeži v restavracijskem in- kavarniškem delu je ustrezal takratnemu času, danes pa nam dokaj nefunkcionalna razporeditev prostorov, pov- zroča višje materialne stroške ter zahteva večje število zaposlenih. Trenutno je v hotelu zaposlenih 41 delavcev. Število domačih in tujih gostov je v letošnjem letu manjše kot v istem obdobju lani. Vzroki so predvsem zmanjšanje kupne moči prebivalstva in s tem manj potovanj ter izletov. Tudi kategorija C ne ustreza več potrebam predvsem tujih gostov, ki jih je približno 10 odstotkov. Največ je Nemcev, Italijanov in Nizozemcev. Za popestritev gostinske ponudbe in s tem za pridobivanje večjega števila gostov, organizirajo v hotelu razne prireditve. V restavraciji hotela med letom razstavljajo likovna dela člani Likovne sekcije DPD »Svoboda« Ptuj in drugih likovnih društev. Trenutno razstavljajo svoja dela udeleženci likovne kolonije »Gorca 82«. Med najbolj znane prireditve v hotelu sodijo pustni ples, srčkov ples ob Dnevu žena, dnevi zagorske kuhinje, festivalska noč in martinovanje. Kulinarična ponudba je obogatena z raznimi sladicami, če se boste kaj ustavili v Ptuju vas vabimo, da pokusite v hotelu Poetovio palačinke s sladoledom. L K- ■ PRAVNI KOTIČEK Vi sprašujete - pravnik odgovarja M. J. sprašuje: V DO Emona Ilirija združujem delo že približno 13 let. Delovno razmerje sem v tej delovni organizaciji sklenil prvič leta 1963 ter bil v delovnem razmerju neprekinjeno 10 let in nekaj mesecev, oziroma do leta 1974. Nato sem se zaposlil v drugi organizaciji združenega dela. Pred tremi leti pa sem ponovno sklenil delovno razmerje pri DO Emona Ilirija. Zanima me če sem upravičen do jubilejne nagrade za 10 let delovne dobe, kljub temu, da nisem bil v delovnem razmerju pri DO Emona Ilirija neprekinjeno ves čas? Odgovor: Podeljevanje jubilejnih nagrad je v samoupravnih splošnih aktih v posameznih organizacijah združenega dela v okviru SOZD različno urejeno. Taka neurejenost povzroča zmedo, neenotne odločitve posameznih samoupravnih organov, kar ima v končni fazi za posledico neenako obravnavanje delavcev v različnih organizacijah združenega dela v okviru SOZD. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne do- hodke ter skupno porabo, ki je bil sprejet na nivoju SOZD v 83. členu določa, da se izplačujejo jubilejne nagrade za 10, 20, in 30 let delovne dobe v TOZD v sestavi SOZD Emona v enakih zneskih, pri čemer se za delovno dobo računa delovna doba v isti TOZD ali pri pravnih prednikih in delovna doba v kateri-koli organizaciji združenega dela, ki je sedaj v sestavu SOZD Emona. Vprašanje jubilejnih nagrad se je obravnavalo tudi v okviru Zveze sindikatov SR Slovenije. Prevladovalo je mnenje, da se jubilejno nagrado izplača delavcu, ko ta dopolni 10, 20 ali 30 let delovne dobe ne glede na to v kateri organizaciji združenega dela je združeval delo. To pomeni, da je tudi omenjeni samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo neusklajen z zavzetimi stališči sindikata. Glede na zgoraj povedano ste vsekakor upravičeni do jubilejne nagrade za 10 let delovne dobe pri Emoni ne glede na to ali je bila ta delovna doba prekinjena. Takšno stališče je zavzelo tudi sodišče združenega dela SRS v svoji odločbi št. 599/81 z dne 17. aprila 1981. S. O. sprašuje: Zaposlen sem v delovni organizaciji v Ljubljani. V tej delovni organizaciji sem vložil prošnjo za dodelitev stanovanjskega posojila za gradnjo hiše v kraju, ki je oddaljen več kot 100 km od Ljubljane. S sklepom delavskega sveta je bila moja prošnja za stanovanjsko posojilo zavrnjena z obrazložitvijo, da nisem upravičen do stanovanjskega posojila za gradnjo hiše v kraju, ki je toliko oddaljen od delovne organizacije, češ, da bi moja preselitev v to hišo nujno pogojevala tudi odpoved delovnega razmerja v delovni organizaciji, kar pa je v nasprotju z namenom dodelitve stanovanjskega posojila. V našem pravilniku o dodeljevanju stanovanjskih posojil ni takih omejitev glede na kraj. Ali je takšen sklep delavskega sveta zakonit! Odgovor: Samoupravni splošni akt o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil med drugim določa, da je temeljno izhodišče za porabo združenih sredstev za stanovanjska posojila dajanje pomoči pri reševanju stanovanjskih problemov posameznih delavcev v okviru dogovorjenega stanovanj skega standarda. Čeprav v tem aktu ni izrecno napisano, da koristnik posojila ne sme graditi hiše v večji oddaljenosti, pa na podlagi omenjenega določila ni dvoma, da se dajejo stanovanjska posojila za ureditev stanovanjskih razmer delavcu te organizacije združenega dela. S tem, ko nameravate graditi hišo v kraju, ki je oddaljen več kot 100 km od vašega delovnega mesta, se smatra da te hiše ne boste gradili zaradi ureditve lastnega stanovanjskega problema oziroma boste po dograditvi hiše zapustili delovno organizacijo v kateri delate, kar pa je v nasprotju z namenom dodeljevanja stanovanjskih posojil, zaradi česar smatramo, da je delovna organizacija upravičeno zavrnila vašo prošnjo. Na takšno stališče se je postavilo tudi Sodišče združenega dela SRS v svoji odločbi Sp 50/81 z dne 19. 3. 1981. N. M. sprašuje: V letu 1979 mi je bilo v delovni organizaciji dodeljeno stanovanje na katerem sem pridobil stanovanjsko pravico. V lanskem letu pa mi je v tej delovni organiza- ciji prenehalo delovno razmerje na mojo željo. Ali sem dolžan izprazniti stanovanje, ki mi ga je dodelila ta delovna organizacija, kljub temu da v njem stanujeva z ženo, ki je še vedno zaposlena v tej delovni organizaciji? Odgovor: Po določilu 18. člena zakona o stanovanjskih razmerjih je lahko imetnik stanovanjske pravice na istem stanovanju le ena oseba, zaradi česar se odpoved stanovanjske pogodbe kot posledica prenehanja delovnega razmerja lahko in mora uveljavljati samo zoper tistega od zakoncev, ki je imetnik stanovanjske pravice. Ker je bilo stanovanje dodeljeno vam in ste vi imetnik stanovanjske pravice ima delovna organizacija, ki vam je stanovanje dodelila pravico odpovedi stanovanjsko pogodbo na podlagi 87. člena zakona o stanovanjskih razmerjih, kljub temu, da je vaša žena še vedno zaposlena v tej delovni organizaciji. K. L. sprašuje: V temeljni organizaciji v kateri mi je bilo dodeljeno stanovanje mi je v lanskem letu prenehalo delovno razmerje na mojo željo. Temeljna organizacija mi je od- povedala stanovanjsko p°' godbo na dodeljenem stanovanju z obrazložitvijo, da nisem ostal v tej temeljni organizaciji 5 let od kar mi je bilo dodeljeno stanovanje niti nimam še 10 let skupne delovne dobe. Ali je temeljna organizacija upravičena, da m1 odpove stanovanjsko pogodbo, saj samega postopka odpovedi in pogojev za odpoved nimamo urejenih v pravilniku o dodelitvi stanovanj? Odgovor: Ne glede na to, da TOZD y svojem pravilniku o dodelitvi stanovanj ni uredilo pogojev za odpoved stanovanjske pogodbe, pa lahko neposredno uporabi 67. člen za-kona o stanovanjskih razmerjih, ki določa, da je mogoče delavcu odpovedati stanovanjsko pogodbo v kolikor mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, ki mu je stanovanje doda; lila, po lastni izjavi, žaram obsodbe za kaznivo dejan)6 ali zaradi hujše kršitve delovne obveznosti. Taka d6' ločba pa ne velja za imetnik6 stanovanjske pravice, ki )e dopolnil 10 let skupne delovne dobe od tega 5 let delovn6 dobe pri stanodajalcu. IZ PRAVNE PISARN*1 Obetajoči načrti Ptujskih toplic PTUJSKE TOPLICE, 12. ^gusta - Zrak je kar migotal P® vročine, toplomerja sta kazala - zrak 32 »C (v senci), oda v bazenu, v katerem je Oilo več kopalcev kot vode, Prav toliko, morda še kakšno Popinjo več. Kopalcev za Poltretji tisočak, na parkiri-scu več sto avtomobilov in Prav toliko lepo poravnanih Koles. Ob tem pogledu si človek Po bi mislil, oziroma bi si ob jolikšnem navalu gostov tež- ko Predstavljal, da se Ptuj- ?ke toplice že leta otepajo z *^6ubo. Vsi dosedanji sana-orjski programi jih niso poučili iz starih kolesnic. Tokrat so se odločili za temeljite »zdravstvene« ukre-P6 in usmeriti svojo delo v Pravo zdraviliško dejavnost. “Ptujske toplice so objekt splošnega družbenega stan-Parda, večina objektov je namenjena komunalni rabi, v “rršem turističnem smislu pa ®aveda gostom, ki prihajajo ?d vsepovsod,« je povedal j^arjan Ciglenečki,direktor 'erneljne organizacije, “število kopalcev je iz leta leto večje, ob tem pa ugotavljamo, da je v sezoni pol-Pe izkoriščeno le letno kopajte, zimsko pa še veliko Premalo. Zmogljivost pokri-^83 bazena je 600 kopalcev dnevno, po naših izračunih Pa jih je bilo lani preko vsega le 380 na dan. Moramo ^Itoj povedati, da to ni malo. Vsa ostala slovenska pokrita usmeritev spreminjala od tipično kopališke v zdraviliško. S to naložbo pa bomo imeli tudi vse možnosti za pridobitev statusa naravnega zdravilišča. Seveda bo potrebno, to pa je že dolgoročni ukrep, čimpreje zgraditi določene nastanitvene zmogljivosti. Sedaj smo se odločili za postopno gradnjo bungalovov zimskega tipa. V prvem letu bi zgradili okrog 50 postelj, v naslednjih letih pa po 70 postelj vsako leto. Predvidevamo, da bi do konca leta 1985 zgradili okrog 150 postelj, v naslednjih dveh pa prav toliko. Cena postelje v bungalovu velja po dosedanjih ocenitvah približno 490 tisočakov. Prvi bungalov z dvajsetimi posteljami bi zgradili sami-kot vzorec, ostale pa bi gradili s pomočjo organizacij združenega dela zunaj občine, seveda tistih, ki bi imeli interes za tako gradnjo. Če bomo te načrte uresničili bi leta 1986 poslovali že pozitivno.« Med ukrepi je še predlog, da bi vse tiste organizacije združenega dela, ki doslej niso pristopile k samoupravnemu sporazumu o skupnem poslovanju v Toplicah -teh je šest - to storile in s tem omogočile, da bi se izguba, ki še vedno nastaja, v celoti pokrila. Sedaj je pokrita le 82 Kljub temu, da je vode dovolj si moramo zagotoviti še eno vrtino za termalno vodo, da ne bi prišlo do zastoja in da se bomo lahko razvijali v predvideni smeri. Potrebno bo urediti tudi avtobusno zvezo med mestom in toplicami. Doslej nam tega še ni uspelo urediti. Razgovori s Certusom, Komunalnim podjetjem so bili neuspešni. Ko bomo pričeli s fizioterapijo bodo postale avtobusne zveze nujnost. Pripravili smo tudi dober program ekonomske propagande, okrepiti pa bomo morah tudi sodelovanje s turističnimi agencijami. Potem je tu tudi boljši odnos do gostov, razporeditev delovnega časa, delovna discplina -skratka poskrbeti za čim-boljše in kakovostne usluge in tako privabiti čimveč gostov. Bodo obetajoči načrti pomagali Ptujskim toplicam na zeleno vejo? Z. G. Janez Čuš vas vabi v gostilno Breg SO DOBRE GOSTILNE Sv. krača In sirova pogača PTUJ, 13. avgusta - Stara furmanska gostilna »Breg« na križišču pred dravskim mostom, ki nosi letnico 1836, in sodi v okvir temeljne or- ganizacije Haloški biser, je izboljšala svojo turistično ponudbo. »Tri milijone nas je veljala obnovitev gostilne in prvega VEST IZ PTUJA 35 let zvestobe Matejeve Marije ■ VEST IZ PTUJA Branku Gorjupu zlata občinska plaketa Na predlog komisije za odlikovanja in priznanja so zbori Skupščine občine Ptuj sklenili, da se v letu 1982 podeli zlata plaketa občine Branku Gorjupu, glavnemu direktorju Emona Kmetijski kombinat Ptuj za izredne uspehe, dosežene na družbenopolitičnem in gospodarskem področju. Zlato plaketo so mu podelili na slavnostni seji Skupščine občine Ptuj, posvečeni občinskemu prazniku. Iskreno čestitamo! , °Pališča imajo veliko manj ^Palcev kot mi. Kljub temu ju. ?i morah če hočemo po-Jriti izgubo, število kopalcev Povečati. Eden od glavnih razlogov . .rnanišo izkoriščenost no- 5? lastnih prenočitvenih Ubogljivosti. Tako nimamo «cionamih gostov, ki bi ko ■Vno zagotavljali boljšo izkoriščenost bazenov in pri-jU?ah tudi gostinskemu delu l?toanj petkrat več kot do-jUh° danes. V kuhinji bi lah- 0. dnevno pripravljali 400 rokov hrane. Sedaj je ta stinski del izkoriščen le 15 stotno kar je tudi eden od pbkov izgube. j^Llavni kratkoročni ukrep, sk Srn° ®a zapisali v sanacij-]e.ern programu je prenova tnhj garderob, kjer bo sebe fizioterapija. Od te nalož-njki bo že čez nekaj dni pričakujemo, da bo vi]Mla naš razvoj v zdra-ložh2° ,smer- Učinek te na-vp sicer ne bo takojšen, ndar se bo počasi naša odstotno. Krediti, ki so jih najemali iz sklada skupnih rezerv so jih še globlje potiskali v izgubo. To pobudo je izvršni svet skupščine občine Ptuj podprl in predlagal socialistični zvezi in sindikatu, da izpeljeta to akcijo. Težave zaradi najetih kreditov so precejšne zato bomo zaprosili sklad skupnih rezerv, da nam jih odpiše. Izvršni svet je podprl tudi naš drugi predvideni ukrep. •' Dober glas seže v deveto vas, zato smo se zbrali pri Roziki. • Prijazna beseda v tej gostilni, velja več kot pijača, ki jo popiješ. • To je le nekaj pripomb iz knjige vtisov, ki so jih zapisali gostje gostilne Rozika. Številne pohvale kažejo na to, da je gostilna »Rozika« ena najbolj priljubljenih v Ptuju in to predvsem zaradi prijetnega ambienta, dobre domače kuhinje in solidne postrežbe. Strokovni kader je vsekakor pripomogel k dobremu »glasu« te gostilne, še posebej pa velja omeniti dolgoletno skrb in trud vodje Marije Mata j. Matajeva se je pred dnevi upokojila po 35. letih delovne dobe, ki jo je od prvega do zadnjega dne preživela pri »Roziki« najprej kot učenka, delavka in nato kot vodja te poslovne enote. »Rada sem imela ta poklic in sem ga z veseljem opravljala«, nam je povedala Matajeva in nadaljevala: »Marsikaj se je spremenilo v teh letih, predvsem so se izbolj-.šali pogoji dela, organizacija dela in delovni čas. Zapisi njenih spominov, bi lahko bili prava kronika razvoja gostinske dejavnosti. Matajeva bo prav gotovo še nekaj časa pogrešala vsakdanje delo, zato pa se bo zdaj lahko bolj posvetila družini, predvsem petim vnukinjam in vnukom. Seveda je še ve- dno rada pripravljena priskočiti na pomoč novemu vodji s svojimi bogatimi izkušnjami. Njena želja ob odhodu je bila, da gostilna »Rozika«, pod vodstvom mladega gostinskega delavca Kušar Mirota, še naprej obdrži svojo raven ponudbe in da bi se v knjigi vtisov še naprej vrstile podobne pripombe, kot smo jih omenili v uvodnem delu. Delavci zaposleni v TOZD gostinstvo »Haloški biser«, se zahvaljujemo Mariji Mata-jevi za vsa prizadevanja pri razvoju gostinske dejavnosti, želimo ji veliko zdravja in da bi se kot gost, rada vračala v svoj kolektiv. Irena Kovačič nadstropja, kjer smo uredili 10 sob s 25 posteljami. V vseh sobah je topla in mrzla voda, v nekaterih pa tudi prha,« je povedal Janez Čuš, vodja poslovne enote. Janez je gostinec z dušo in telesom. Načrtov za boljše gospodarjenje ima še veliko. Nekaj od teh jih je že uspel uresničiti. »Udarniško« so s ploščami tlakovali vrt pred gostilno, od podstrehe do kleti pospravili hišo, ob akumulacijskem ptujskem jezeru pa postaviti kiosk, v katerem ob koncu tedna, od petka do nedelje, točijo pijače in s prigrizki poskrbe za najhujšo lakoto. Zelo radi bi urediti prostrani senčnat vrt, a kaj, ko je denarja komaj za sproti. Denar za ureditev v Ptuju tako potrebnih prenočišč se bo kaj hitro obrestoval. Za to sezono so že skleniti aranžma z delovno organizacijo iz Čakovca. Vsakih deset dni pride 15 gostov, ki imajo v gostilni polpension, kosilo in kopanje pa v Ptujskih toplicah do katerih je le četrt ure zložne hoje. Z ljubljanskim Kompasom pa se že pogo-. varjajo za podoben aranžma v jesenskem in zimskem času, od oktobra do maja ko bo v Ptujskih toplicah že stekla tudi fizioterapija. Gostinci na Bregu so popestriti in z domačimi jedmi obogatiti jedilnik. Vsak dan vam postrežejo s svinjsko prekajeno in kuhano kračo, ki velja 390 dinarjev za kilogram. Domači meni, h kateremu sodi poleg dobrih starih kmečkih jedi tudi sirova pogača stane le 140 din. Da h krači postrežejo hren, jajčka, čebulo in sedaj v sezoni še paradižnik in svežo papriko ni treba posebej omenjati. Prav zaradi dobre kuhinje se je iztržek gostilne povečal. Na izdatne malice dnevno prihajajo delavci iz Agroob-nove in bližnji zasebniki, ob petkih, sobotah in nedeljah pa za boljšo voljo in ples poskrbe glasbeniki, gostinci pa postrežejo s pravo cigansko pečenko, ki jo pripravljajo vsem na očeh. Jeseni in pozimi, tako smo zvedeti, pa vam bodo v tej stari gostilni postregli s specialiteto - meso v razsolu s krompirjem. Z. G. iit emona ’47-’82 KK PTUJ: POROČILO IZ TOZDA HALOŠKI BISER Prostovoljne delovne akcije Že vrsto let si v temeljni organizaciji gostinstvo »Haloški biser« Ptuj prizadevamo, da privarčujemo kakšen dinar s prostovoljnim delom naših delavcev, zavedamo se, da so finančna sredstva preskromna za številna investicijska in vzdrževalna dela, zato skušamo zmanjšati nekatere stroške z organizacijo prostovoljnih delovnih akcij. V letošnjem letu v katerem se srečujemo z resnimi go- Gostilna Breg na Ptuju spodarskimi težavami, ko je vsak prihranek še kako pomemben, so samoupravni organi naše TOZD razglasiti za leto delovnih akcij. To stališče smo podprti tudi vsi zaposleni in to ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. V prejšnjih dveh letih smo skopati več jarkov za vodovod in strelovod, pred letno sezono smo urediti okolje in letne terase poslovnih enot, cesto, ki vodi na Gorco - našo znano izletniško točko - smo s pomočjo komunalnega podjetja usposobiti za normalni prevoz. Prva prostovoljna delovna akcija je potekala že meseca februarja in sicer tri dni na gradu Bori. Po nalogu spomeniškega varstva smo morati odstraniti iz gradu ves gostinski inventar. Ta selitev, v kolikor bi jo opravila zunanja delovna organizacija bi nam povzročila precejšnje stroške, zato smo jo opraviti v lastni režiji. V prvih dneh meseca junija smo v gostilni Breg, v kateri trenutno adaptiramo sobe in ki bodo razen tranzitnim turistom namenjene predvsem zdraviliškim gostom Ptujskih toplic, očistiti podstrešje in razširiti letno teraso, na kateri bo ob lepem vremenu lahko posedalo okrog 80 gostov. S prostovoljnim delom smo z manjšimi stroški urediti prostor pred gostilno Breg, v kateri se bo sedaj v letnem času prav gotovo ustavilo več kopalcev, ter ljubiteljev vodnih športov (200 m od gostilne je spust za motorne čolne) kot prejšnja leta. Uspešno smo se vključiti v republiško akcijo zbiranja starega papirja. Na ta način smo dati svoj prispevek k solidarnostnim sredstvom, razen tega pa so pisarne, arhivi in poslovne enote po tej akciji bolj urejene. Uvodoma smo omeniti prihranjene dinarje, ocenjujemo, da smo privarčevati okoli 172,000 din, saj je bilo opravljenih približno 640 delovnih ur. Struktura prostovoljk in prostovoljcev je zelo različna, od mladincev pa do tistih, ki so v temeljni organizaciji že dvajset ati več let. Ob vsaki akciji vodimo evidenco, da bomo ob koncu leta podelili priznanja najpri-zadevnejšim. Ob koncu velja omeniti še naslednje: vse delovne akcije nimajo samo finančnega učinka, ampak je pomembnejše utrjevanje medsebojnih odnosov in tovarištva, ter spoznavanje delavcev, ki so zaposleni v prostorsko oddaljenih poslovnih enotah. V kolikor se bodo pokazale potrebe nameravamo do konca leta še zavihati rokave, povabiti k sodelovanju delavce iz ostalih TOZD KK Ptuj oziroma jim ob priliki nuditi pomoč. Irena Kovačič .. JUM _S---- ---..... V Dražencih pri Ptuju - slovesna otvoritev povečane in obnovljene tovarne močnih krmil ■ DELAVCI EKK PTUJ SO PROSLAVILI OBČINSKI PRAZNIK Z NOVIMI DELOVNIMI ZMAGAMI Mešalnlca, silosi, polnilnica, skladišča Ptujčani imajo svoj praznik 8. avgusta. Na ta dan pred 40 leti se je slovenj egoriška -Laokova četa v Lazah pri Mostju poslednjič bojevala z okupatorskim sovražnikom. Ob spominu na junaški boj slovenskogoriške-Lackove čete in v počastitev praznika občine Ptuj se vrstijo številne proslave in prireditve, predvsem pa se kažejo uspehi delovnih ljudi in občanov. Tudi delavci delovne organizacije Emona Kmetijski kombinat Ptuj so proslavlja- lovne organizacije, ki je med drugim povedal: »TOZD Tovarna močnih krmil je začela s svojo proizvodnjo krmil leta 1969 in je bila zgrajena kot mešalni obrat izključno samo za potrebe farme prašičev. Šele z leti se je proizvodnja povečala od 17.734 ton v letu 1970 na 32.645 ton v letu 1981. Tako je tovarna močnih krmil od leta 1970 do 30. 6. 1982 proizvedla 315.814 ton močnih krmil, skoraj izključno za lastne potrebe in potre- Hvalat tovariši! Iskreno se zahvaljujemo SOZD Emona in TOZD Maloprodaja Ljubljana za razumevanje naših težav pri delu v porodnem bloku. Podarjeni vozički bodo naše delo olajšali. Vsi delavci Univerzitetne ginekološke klinike se vam za darilo še enkrat najlepše zahvaljujemo. Tovariško vas pozdravljamo! Univerzitetni klinični center Ljubljana li praznik občine delovno, saj so prenovili mešalnico krmil in zgradili nove silose za žita; zgradili modemi cen- ter za predelavo grozdja in sodobno polnilnico vin, pre- novili in dogradili skladišča in trgovino rezervnih delov za vso kmetijsko mehanizacijo v TOZD Tehnoservis; skupaj z zdravstvenim centrom in sofinanciranjem občinske zdravstvene skupnosti dogradili prostore za fizioterapijo v Ptujskih toplicah. V delovni organizaciji Emona Kmetijski kombinat Ptuj obstaja vrsta pomembnih objektov za razvoj kmetijstva in izboljšanje prehrambene bilance v občini, regiji, republiki in celo v Jugoslaviji. Naložbe so bile terminsko usklajene s širšo družbeno skupnostjo. Največje naložbe so bile v zadnjem obdobju v okrog 1700 ha zemljiških površin, ki so usposobljene za sodobno kmetijsko proizvodnjo. Tu velja posebej poudariti površine v Pesniški dolini, na Polskavskem področju pa se trenutno še izvajajo hidromelioracije. Prav tu je potrebna odločna akcija za uresničevanje postavljenih planov. Pomemben objekt v verigi zemlja - meso so delavci EKKK predali svojemu namenu v soboto 7. 8.1982. Odprli so namreč prenovljeno mešalnico krmil in novozgrajene silose. Prireditve ob odprtju prenovljene tovarne so se udeležili mnogi ugledni gostje, slavnostni govornik pa je bil Janko Grdiša, predsednik delavskega sveta de- be kooperantov pri Kmetijski zadrugi. Zaradi nenehnega naraščanja potreb po krmilih in širitve živinorejske proizvodnje v KK in regiji, se je Kmetijski kombinat Ptuj odločil, da bo rekonstruiral tovarno močnih krmil in dogradil žitne silose s kapaciteto 10.000 ton. Ta program smo pričeli uresničevati leta 1979, ko so bila izvršena prva gradbena dela v TMK in leta 1980 z začetnimi deli pri žitnih silosih. Tako so bili žitni silosi zgrajeni že v letu 1981 in smo tudi vanje skladiščili lastni pridelek koruze. Skupna kapaciteta silosov je 20.000 ton za skladiščenje žitaric in ostalih surovin za potrebe tovarne. Vsi silosi imajo najnovejšo tehnologijo spremljanja temperature v silosih, ki so priključeni na računalnik. Računalnik spremlja tudi vse sprejete in izdane surovine v silosih. Nova tovarna močnih krmil je najsodobneje opremljena, saj vso proizvodnjo vodi računalnik tako, da lahko izdelujemo najkvalitetnejšo krmo za živino in s tem skrajšamo čas pitanja ter dosežemo večji prirastek. Posebna pridobitev v novi tovarni je računalniški program za optimalno sestavo krmil. S tem programom bomo dosegli najbolj optimalne krmne mešanice, seveda v sodelovanju z laboratorijem, ki je najmodemeje opremljen in dela v sklopu tovarne močnih krmil. Nova tovarna močnih krmil bo letno proizvajala 60.000 ton močnih krmil, ki jih bodo kupovali rejci v družbenem sektorju, kooperanti in trgovina, ne le v ptujski občini, ampak tudi v regiji, saj se tovarna po srednjeročnem programu vključuje v razvoj kmetijstva in živilske industrije v regiji. Celotna investicija je stala 160 milijonov din. Od te investicijske vsote je v objekte vzgrajeno 50 milijonov din, vse ostalo je strojna oprema. Pri izgradnji smo maksimalno sodelovali z domačimi proizvajalci opreme tako, da smo uvozili samo najnujnejši del opreme. Dobavitelji domače opreme so bili: Mli-nostroj Domžale, Itas Kočevje, Elektro - Senčar, Iskra Ljubljana, IMP Elektrokovi-nar Ptuj. Gradbena dela pa so opravili Gradbeno podjetje Drava Ptuj in Hidromon-taža Maribor. Pri financiranju so sodelovali s sredstvi: Zavarovalna skupnost Triglav Maribor, " " r, Kreditna banka Maribor, Kreditna banka PE Ptuj, Kmetijsko živinorejska razvojna skupnost, Zvezna direkcija za prehrano, združena sredstva Kmetijskega kombinata Ptuj. Za uvoženo opremo pa je združila devize SOZD Emona. Tovarna močnih krmil si prizadeva pri proizvodnji krmil zamenjati uvožene komponente z domačimi, pri tem pa je tudi dosegla vidne uspehe. Nadomestilo pa ni možno v celoti, tako je potrebno uvoziti aditive za vso krmo in beljakovinske komponente za prašičjo krmo. Ta mešalnica zadošča za sedanje in srednjeročne potrebe živinoreje v Podravju, zato bi bila gradnja kakršnegakoli enakega objekta na tem področju ekonomsko neutemeljena. To pomeni, da v regiji ne smemo izgubljati energije pri razmišljanju in govorenju o potrebi po dodatnih mešalnih kapacitetah, marveč si moramo prizadevati, da bomo usposobili čimveč zemlje za intenzivno poljedelsko proizvodnjo in da bo ob tovarni močnih krmil čimprej zrasla nova, sodobna tovarna prašičev, ki bo lahko zalagala prebivalce regije in republike z mesom.« Ob koncu je govornik poudaril še to, da je v sedanjem trenutku prva naloga delavcev kombinata skrb za maksimalno izkoriščenost vseh proizvodnih kapacitet, uvajanje sodobne tehnologije, inovacij, racionalizacij, in s tem povečanje produktivnosti dela, kar je tudi osnovno načelo za temeljito izvajanje stabilizacije. Filip Dolinar PO JABOLKA, BRESKVE IN GROZDJE V okolico Ptuja po ozimnico Čeprav smo šele v sredi poletja, je vendarle čas, da pomislimo na ozimnico. Zakaj ne bi letos kar sami stopili v sadovnjak ali vinograd in si nabrali sadje v Slovenskih goricah V TOZD »Haloški biser« smo za organizirane skupine pripravili dnevni program, v katerem so prijetni del, združen s koristnim, in sicer: • v dopoldanskem času nabiranje sadja, ki ga lahko odkupite, morebitne viške prevzame TOZD Kmetijstvo • proti poldnevu sledi piknik, na katerem hrane in dobre volje ne bo manjkalo. Cena piknika je 300. din. Zabaval vas bo tudi domači muzikant. Kdor želi, si lahko pogleda še muzeje v Ptuju ali vinsko klet, kjer je možna degustacija vin. Kdaj in katero sadje lahko nabirate? • Avgusta - breskve • Od 20. avgusta do 20. septembra - hruške • September - oktober - jabolka, grozdje V kolikor bo v vaši delovni organizaciji dovolj zainteresiranih za tako obliko izleta, nam sporočite teden dni prej na naslov KK TOZD »Haloški biser« Ptuj, Trstenjakova ul. 1. telefon (062) 772-921, sporočite datum in število udeležencev. V upanju, da vam bo ponudba zanimiva, Vas tovariško pozdravljamo. • In po čem bo sadje, ki ga bomo sami obrali? Breskve bodo po približno 40 din za kg, jabolka I. kvalitete - jonatan in zlati delišes po 22 din za kg, obrali pa jih bomo lahko od 20. septembra dalje. IRENA KOVAČIČ POROČILO IZ PTUJA Zelo prizadevni gostinski delavci Naše ladje - okno v svet V srednjeročnem načrtu za obdobje 81-85 v ptujski občini je razvoju turističnega gospodarstva dan poseben pomen. Zaradi svojih naravnih lepot, kultumo-zgodo-vinskih spomenikov, bogate folklorne tradicije in termalne vode bi turizem lahko postal pomembna gospodarska panoga. Žal v preteklih letih nismo znali izkoristiti danih možnosti, nismo vlagali denarja v gostinsko-turistične in rekreacijske objekte ter infrastrukturo. Danes nam težka gospodarska situacija to onemogoča. Nizka ako-mulativnost gostinsko-turi-stičnih delovnih organizacij kaže da bomo v razvoju še nadalje capljali za ostalim gospodarstvom. Ugotovitve, da se posredni pozitivni učinki turizma kažejo na različnih področjih, ne zadoščajo (vsaj v ptujski občini) za morebitna povezovanja oziroma sovlaganja proizvodnih delovnih organizacij v naložbe turističnega pomena. Potrebe turistov so nam že dolgo znane; udoben počitek, dobra hrana, razvedrilo, organizirani ogledi ipd. Ptujski gostinci smo v dobršni meri poskrbeli za nekatere omenjene faktorje. Gostinska ponudba je dokaj specializirana, saj lahko gost izbira med domačimi jedmi v gostilni Pri Pošti, Pri Roziki ali Belem križu; Pri Ribiču, kot že ime pove, lahko dobi ribje specialitete, v pivnici Zlatorog pizze ali jedi na žaru, pri Grozdu madžarske jedi in v Grajski restavraciji hišne specialitete. Tudi za razvedrilo je poskrbljeno, saj je v letni sezoni ob koncu tedna ples v Grajski restavracij1: gostilni Pri Roziki in gostih11 Breg; vsak mesec se vrstij0 zabavne prireditve. Velik problem pa so noči' tvene zmogljivosti. Turisti^' ni delavci vemo, da brez 1®" teh ni popolne turistične nudbe. Hotel Poetovio, T praznuje avgusta 20. obletni' co, s 56 ležišči in nefunkci0! nalnim gostinskimi proton ne zadošča sodobnemu pov! praševanju. Ob minirnaln1 zasedenosti večja skupin8 gostov nima dovolj prostorli 8 za prenočevanje, zato nada; ljuje pot proti Podlehniku ah Ormožu. Ostale nočitv6; zmogljivosti so še v gostiln1 Beli križ in gostilni Bref? Takšna razdrobljenost sev"®" da ni zaželena. V gostilni Breg smo v sr®! do 14. 7. 82 po tromesečn1 obnovi ponovno predali n8' menu 11 sob s 25 ležišči. V56 * sobe so sodobno opremlja ne, nekatere tudi s prhah8 Za obnovo je bilo porablj®-nih okoli 3.000.000 din iz h1' vesticijskega vzdrževanj8 svoj delež so prispevali tu8 delavci Haloškega bisera, s81 so s prostovoljnim delo18 razširili in uredili teraso, kj®I je prostora za približno l08 gostov. Obnova je v danih razrn®' rah sicer majhna pridobit® za ptujsko občino, velika P8 za našo temeljno organi^8' cijo. V kolikor se situacija v n8' slednjih letih ne bo izboljs8! la, če ne bo dodatnih vlaga81 v gostinsko turistične obj®?' te., bomo gostinci v razvoj8 začeli stagnirati ali nazad®' vati. , Irena Kovač1 * GOSTINSTVO HALOŠKI BISER ORGANIZIRA: Program ptulskih prireditev Avgust: 14. 8. 1982 organiziramo v prostorih Grajske restavraciji ?. RIBIŠKI PIKNIK. Na bodo izbrane ribje spe-'alitete, v programu sodelu-Jf Janez Hočevar-Rifle, kot ocinski svetnik Švejk, raz-oagradne igre bo vodil fllBlC JAKA. Igral bo an-iambel MLADA POT. Glasba s plesom je avgu-^v naslednjih lokalih: l Gostilna Breg - petek, so-D°ta- nedelja Grajska restavracija - pe-ek, sobota Gostilna Rozika, gostišče °rca, grad Bori - sobota • 22-8. 1982 - Republiško prvenstvo v Kartingu - Kar- todrom Hajdaše od 17. ure dalje zabava s plesom in bogat srečolov. • 28. 8. 1982 je »Dan pe-rutninarjev«, kjer nudimo gostinci svoje storitve. Po proslavi Perutnine Ptuj, sledi zabava s plesom, na kateri se zbere več tisoč Ptujčanov in okoličanov. September: 3. in 4. septembra je v Ptuju Festival domače zabavne glasbe, ob tem festivalu organiziramo pred hotelom Poetovio 4. septembra »FESTIVALSKO NOČ«, na kateri sodelujejo znani domači zabavni ansambli, prav tako je pripravljen pester humoristični program. Od 20. do 25. septembra bodo v Grajski restavraciji že tradicionalni Dnevi srbskih specialitet. Na jedilnem listu bodo razne srbske specialitete in vina, igral bo srbski narodno zabavni ansambel. Oktober: 9. oktobra bo na letni terasi, kjer je prostora za cca 1000 gostov »VINSKA TRGATEV«, na kateri bo prikazana trgatev po haloških običajih - od obiranja grozdja v vinogradih do stiskanja grozdja idr. Gostje bodo postreženi z domačimi štajerskimi jedmi. Od 16. do 23. oktobra bodo v gostilni Ribič pripravljali vrsto specialitet iz sladkovodnih in morskih rib DNEVI RIBJIH SPECIALITET) November: Od 6.-13. novembra MARTINOVI DNEVI, z MARTINOVANJEM 13. 11, ko bo prikazan krst mošta po starih običajih. December: 14.-21. decembra bomo organizirali DOMAČE KOLINE v gostilni Beli križ. Ob koncu tedna bo za razpoloženje skrbel domači muzikant. 11. 12. bo LOVSKA VEČERJA v gostilni Pri Rozki, jedi so pripravljene iz razne divjačine, igral bo lovski trio. Irena KOVAČIČ 1 e-izobraževanje Teorija in praksa « Emoni Jjaše trgovske učne centre Shajajo že peti mesec zapogo na svojo prvo delovno Prakso učenci prvih letnikov fednjega usmerjenega izobraževanja VIP za trgovin-,5° .dejavnost. Ti učenci, ki li1 ie bilo sedaj v Emona /ferkurju že preko sto, med "Umi tudi štipendisti te DO, 0 ostali v prodajnih centrih a praksi 14 dni, nakar so se mli v šolske klopi. * ^er se bo kmalu izteklo oisko leto prvega leta ^merjenega izobraževanja, *s je zanimalo, kako so jpPeli organizirati obvezno eiovno prakso za svoje s£6nce na ljubljanskem šol-*em centru za blagovni pro-2 oziroma na srednji šoli a mgovinsko dejavnost, kot 6 š°la jmenuje sedaj? : ‘V šolskem letu 1981/82 mamo kar 21 oddelkov, zato am je bilo dokaj težko za ,Se učence organizirati de-mvno prakso po OZD. Sreče-val1 smo se s številnimi teža-ami, kot so organizacija travniških pregledov, upo-6Vanje kraja bivanja učen-ev, ki so odhajali na delov-; 0 Prakso, čigav štipendist „ {meneč, ali ima OZD uspo-, oljenega inštruktorja de-vne prakse itd. Tudi v ok-sk P°sebne izobraževalne Kupnosti za ekonomsko ^meritev niso bili pravoča-a° Podpisani samoupravni Porazumi o medsebojnih .treznostih med uporabniki j. , lzvajalci,« je povedal di-,®m°r SCBP Milič Sekirica . dodal: »Za nemoteno izva-anje delovne prakse v no- vem šolskem letu, ko bodo na delo oz. prakso v OZD odhajali tako prvi kot drugi letniki, se že sedaj pripravljamo. Pri tem mislim tudi na ustreznejši status inštruktorja in učenca in na smiselnejši sistem štipendiranja, tako da bi v prvem letu podeljevale OZD štipendije za program, šele v drugem letu pa za smer.« Kako ste zadovoljni z učnimi uspehi učencev prvih letnikov?« »Nimamo odličnjakov. Nekaj je prav dobrih, ostali so dobri in zadostni. V prvem polletju je 47 odstotkov učencev letnik izdelalo, drugi so imeli negativne ocene predvsem iz tujega jezika, matematike, slovenščine, kemije in samoupravljanja, nekaj pa je bilo neocenjenih.« »Zakaj tako slab uspeh?« »Ker je program zahteven. Upoštevati pa moramo, da so bili v našo šolo napoteni predvsem učenci, ki so osnovno šolo končali s pretežno dobrim in zadostnim uspehom. Toda če se primerjamo z drugimi šolskimi centri v Sloveniji, smo glede učnega uspeha med boljšimi.« »Kakšen učni rezultat so dosegli učenci 2. in 3. letnikov, ki se še šolajo po starem, periodičnem načinu?« »Po pričakovanju 81 odstotkov učencev je bilo uspešnih v drugih in 84 odstotkov v tretjih letnikih, na aranžerski šoli pa je bil uspeh slabši - 65 odstotkov pozitivnih.« »Imate v vaši šoli organizirano izobraževanje za odrasle, za zaposlene delavce, se pravi izobraževanje ob delu? Kako?« »Kombinirano. V centru, v dislociranih enotah v Kamniku, Sevnici, Kočevju in Izoli ter v organizacijah združenega dela v Emoni in v Astri. V prihodnjem šolskem letu bomo za odrasle prilagodili programe za komercialne in aranžerske tehnike, poslovodje trgovin, prodajalce in manipulante.« Z organizacijo in izvedbo izobraževanja odraslih se v tej šoli operativno ukvarja Milena Malovrhova, sicer vodja enote izobraževanja odraslih. Zato smo jo prosili za pojasnilo, kaj jih je v šoli vodilo k odločitvi, da kar dva oddelka poslovodske šole preselijo iz svojega izobraževalnega centra v delovno organizacijo. »Družbeno-politično stališče o spreminjanju kadrovske politike v OZD in zakon o usmerjenem izobraževanju nas zavezujeta, da se odzivamo potrebam združenega dela. Tudi trgovinske organizacije obvezuje pravilnik o strokovni izobrazbi in drugih pogojih oseb, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, po katerem si morajo ti delavci pridobiti zahtevano izobrazbo do leta 1983. To nas je vodilo k sklenitvi pogodb z Emono in Astro in organizirali smo pouk v vaših prostorih. Pouk je prilagojen potrebam in možnostim udeležen- cev, predmeti so razvrščeni tečajno, roki za posamezne izpite so postavljeni v dogovoru s slušatelji, skratka, zagotovljene so vse andragoške metode dela, za katere ima precej posluha prav vaša delovna organizacija.« »Kako gledajo učitelji, ki poučujejo v oddelkih na šoli, na enak oddelek v OZD, kjer pretežno učijo predavatelji, ki so strokovnjaki iz neposredne prakse?« »Naši učitelji sodelujejo pri preverjanju znanja slušateljev in pozitivno ocenjujejo to delo. Prednosti te oblike izobraževanja so gotovo v sprotnem študiju, locirano-sti oddelka v OZD, v skoraj vedno stoodstotnem obiskovanju pouka, enotnosti skupine, katerim se pridružuje tudi odgovoren prispevek predavateljev, ki so pravi strokovnjaki iz neposredne prakse. Vse to in visoka motiviranost slušateljev za izobraževanje pomembno vplivata na nadpovprečen uspeh skupine.« »Ta poskusni oddelek poslovodske šole v Emoni je pokazal prednosti takega izobraževanja odraslih. Boste s temi oblikami izobraževanja in sodelovanja z OZD nadaljevali?« »Tudi za prihodnje si želimo neposrednega sodelovanja z združenim delom. Zato bi bili zadovoljni, če bi v novem šolskem letu spet imeli oddelek v Emoni, potem ko se glede tega dogovarjamo tudi z Mercatorjefn in Namo.« VESNA RAZTRESEN DRUGI O NAS: Krmila Iz nove tovarne Ptuj, 8. avgusta - Včerajšnja otvoritev sodobne tovarne močnih krmil in žitnih silosov v Dražencih je bil eden osrednjih dogodkov letošnjega praznovanja ptujskega občinskega praznika, s katerim obeležujemo spomin na padle borce Slovenskogori-ške-Lackove čete. Pri ptujskem kmetijskem kombinatu, h kateremu sodi TOZD Tovarna močnih krmil, so se za graditev, za katero so namenili 160 milijonov dinarjev, odločili že pred leti, povečane zmogljivosti pa bodo omogočile nadaljni razvoj živinoreje. Poudariti velja, da bodo lahko v novi tovarni, ki je opremljena s sodobnim računalnikom, letno proizvedli 60.000 ton močnih krmil, pomembno pa je, da imajo surovine zagotovljene za daljši čas. Kombinat je namreč s slavonskimi in vojvodinskimi pridelovalci koruze, soje in oljne ogrščice sklenil dolgoročni sporazum o zagotavljanju teh pridelkov. Na slovesnosti ob otvoritvi, udeležili so se je zastopniki številnih družbenopoli- tičnih in delovnih organizacij Podravja ter delegacija pobratene občine Arandjelo-vac, je spregovoril tudi Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poudaril je, da pomeni nova tovarna v zaostrenih gospodarskih razmerah veliko pridobitev ne samo za ptujski kombinat, temveč . tudi za regijo in republiko. V Juršincih so danes pripravili slavnostno sejo občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, zaslužnim posameznikom in organizacijam pa so podelili občinska priznanja. V tem slovensko-goriškem kraju so odprli tudi nov lovski dom in obnovljeno poštno zgradbo, praznik pa so obeležili še z začetkom delovanja nove avtomatske telefonske centrale v Kidričevem in odprtjem doma krajanov v Skorbi. Pri domačiji heroja Lacka je stekel promet po novi krajevni cesti, člani kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone pa so na delovni akciji Slovenske gorice 82 pripravili udarniški dan. Samoupravljalski leksikon Nadaljevanje) Gsebni dohodek t, Uelež delavca v združe-v ,tri delu na sredstvih, ki se v. erne‘ljni organizaciji zdru-dela izdvajajo iz do-hri a za delitev po delu in jp Pevku vsakega delavca k le N tatom dela TOZD in cede] °rganizacije združenega v a, vključno njegov prispejo z minulim delom. Jjjsnovna sredstva gLsti del poslovnih sred-ki je v procesu repro-jakcije (D-B-P-B,^) anga-v an v delovnih sredstvih in du enarnem skladu za repro-(v Clrar*je delovnih sredstev V artlortizacij skem skladu), ^detku se pojavljajo v de-sti--1 °bliki, vključno z inve-^'dskirni krediti; kasneje v obliki blaga (stopnja g aditve objekta, nabave in hn 1}ta^e opreme), nato v te-str° °^ki obliki kot zgradba, deli in se naučili. Na nek način je to prispevalo k osvobodilnemu boju, ki ga Jodi namibijsko ljudstvo. "*i vsi upamo in smo prepri-ds sc sodelovanje med nami ne bo končalo s tem, temveč se bo po osvoboditvi še okrepilo.« E-Informator Mladi Namibijci na obisku v Emoni DRUGI O NAS: Tudi v Emoni-Merkur o delovnem času V ptujskem Merkurju že precej časa razpravljajo o raznih oblikah delovnega časa, predvsem z namenom, da bi dosegli čim večje učinke in boljšo izkoriščenost. Pripravili so tudi že več osnutkov predlogov, razmišljali pa so tudi o ukinitvi nonstop prodaje in o premaknitvi prodajnega - delovnega časa. V ta namen so že v preteklem letu izdelali posebno analizo, ki je temeljila na osnovi gibanja potrošnikov v posameznih prodajalnah. To analizo oziroma anketo bodo letos še ponovili v poletnem času, da bi prišli do čim boljših podatkov o gibanju kupcev. Že prva analiza daje določene zaključke. Delavci Emone na teh stvarnih podatkih ugotavljajo, da se promet ob 14. uri poveča in nato počasi upada in se znova poveča - to je okrog 16. do 17. ure. Taka ugotovitev je pogojevala odločitev, da bodo v okviru notranjih rezerv in s premaknitvijo zaposlenih (t. im. skakači), ki imajo tedenski oziroma dnevni deljeni delovni čas, zmanjševali zaposlenost. V letu 1981 jim je z normalnim delovnim časom - to je od 7. do 19. ure uspelo zmanjšati zaposlenost za 3 odstotke. Letošnji načrt predvideva 2 odstotno zmanjšanje zaposlenih, dosedanji rezultati pa kažejo, da bodo v teh prizadevanjih uspeli. Ob razpravah o boljši izkoriščenosti delovnega časa pa so naleteli na določene probleme, kot je varstvo otrok, prehrana in podobno. Ti problemi bi postali še večji, če bi se odločili za ukinitev nonstopa. Morda bodo prišli na skrajšan delovni čas, osnovno vodilo pa je, boljša izkoriščenost delovnega časa v okviru »odpiralnega« delovnega časa, s tem pa bo dosežena večja produktivnost in večji dohodek. Ptujski tednik, julij 1982 B C Hvala, tovariši! Upokojenci EMONE, poverjeništva za Emona Dolenjko, ki smo v mesecu maju 1982 prejeli denarno podporo v znesku 1.000 dinarjev za upokojenca se Klubu upokojencev Emona za denarni prispevek in pomoč, najlepše zahvaljujemo. Poleg denarne podpore pa se še posebno zahvaljujemo za pozornost in skrb izkazano do nas starejših upokojencev, za tovariški odnos in da nismo Pozabljeni. Vane Murn Nagradni magični liki ŠIE Rešitev nagradnega E-rebusa »20. junij« c Emoni(ni) na(t) ci-v-i 1 na za ščita - EMONI- na civilna zaščita. Nagradni magični liki ŠIE A. ) 1. inštitucija kjer se kaj učimo, 2. človek z velikimi očmi, 3. tip avtomobila, 4. pokrajina v Vietnamu. B. ) 1. prebivalec otoške evropske države, 2. osina pri žitu, 3. oponent boljševikov v času oktobrske revolucije, 4. ime zveze za ameriško pomoč Evropi po II. svet. vojni. C. ) 1. državna blagajna, 2. okončina, 3. ostrivec, 4. ime V«Uki silosi v Dražencih pri Ptuju našega družbenopolitičnega delavca Dugonjiča. Nagrade: Nagradni E-rebus: 20. junij« so pravilno rešili, bili izžrebani in prejmejo: 1. nagrado - vrednostni bon za 400 din: Minka Zupančič, Supermarket Ljubljana, etaža A; 2. nagrado - vrednostni bon za 300 din: Vidko Vlaši-č,Emona Dolenjka tozd De-talj Črnomelj; 3. nagrado - Vrednostni bon za 250 din: Miro Škerl, ERC tiskarna, Ljubljana, Šmartinska c. 130; 4. nagrado - vrednostni bon za 200 din: Anton Petrič,tozd Poljedelstvo-gove-doreja OE Vodice, 61217 Vodice; 5. Nagrado - vrednostni bon za 150 din: Silva Plajn-šek, Kmetijski kombinat' Ptuj, DSSS; 6. nagrado - vrednostni bon za 100 din: Erika Gerkman, Poslovna stavba Emone, Ljubljana, Šmartinska 130. Čestitamo! >••• Rešitve nagradnih magičnih likov ŠIE pošljite v zaprti kuverti, z oznako: »Magični liki ŠIE« na naslov uredništva E-Informatoija - 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130 najkasneje do 25. septembra 1982. Čakajo vas nagradni vrednostni boni. V spomin Antonu Travizanu V soboto 3. julija smo se na pokopališču v Prečni pri Novem mestu poslednjič poslovili od našega najstarejšega člana kluba upokojencev EMONE tovariša Antona Travizana. Za vedno smo izgubili dolgoletnega stanovskega sodelavca, iskrenega tovariša in prijatelja. Upokojenci EMONE, posebno pa delovne organizacije Dolenjke, ga bomo težko pogrešali. Pokojni Travizan se je rodil 20. 11. 1889. v Gorici. Po končani osnovni šoli se je odločil za trgovski poklic. Že leta 1905 je postal trgovski pomočnik. V trgovini je bil zaposlen do pričetka I. svetovne vojne, ko je bil mobiliziran v takratno avstro-ogrsko armado. Bojeval se je na ruski in italijanski fronti in preživel številne ofenzive. Čestokrat se je spominjal vojnih dogodkov iz leta 1917, ko je služil vojake pri posadki trdnjave Terezin na Češkem. Tedaj je bil v trdnjavi zaprt Gavrilo Princip, ki je sodeloval v sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednik a Franca Ferdinanda. Principa so stražili izključno vojaki nemške narodnosti, pa je Travizanu kljub temu večkrat uspelo, da je prišel do njega. Konec vojne je Travizan dočakal na francoski fronti pred Verdunom. Tedaj so njegov rojstni kraj Gorico že zasedli Italijani. Kot zaveden Slovenec ni hotel pod italijansko okupacijo, ostal je v Jugoslaviji. V Novo mesto je prišel leta 1922 in v Bršljinu odprl trgovino z mešanim blagom. Ustvaril si je skromen dom in družino. Iz tistih predvojnih časov je poznan Novomeščanom kot sposoben in soliden trgovec, zato so ga njegovi odjemalci posebno cenili. Leta 1941 po kapitulaciji Jugoslavije in kmalu po ustanovitvi osvobodilne fronte se je kot zaveden Slovenec vključil v organizacijo odpora. Osvobodilno fronto je vsestransko podpiral in iz njegove trgovine je šlo veliko raznega blaga za partizane. Organizacijo pa je tudi denarno podpiral. Koncem vojne pa je preživljal težke čase. Nemci in domobranci so ga strogo nadzirali, preganjali in grozili, tako da je bil vedno v nevarnosti za življenje. Kljub vsem grožnjam in težavam pa je ostal zvest svojemu političnemu prepričanju in dočakal osvoboditev domovine. Po osvoboditvi je sodeloval pri obnovi domovine, postal član ZB in ostalih množičnih organizacij. Za sodelovanje in pomoč med narodno osvobodilno vojno je bil odlikovan z medaljo »Zasluge za narod.« Vključil se je v novo socialistično trgovino, kjer je ostal zaposlen vse do upokojitve leta 1965. Ko se je leta 1973 pri TP Dolenjska ustanovila organizacija upokojencev, je postal njen član. Tovariš Travizan je bil najstarejši član kluba in se kljub visoki starosti udeleževal prireditev. Bil je dober tovariš, zvest član organizacije in priljubljen pri upokojencih. Pokojnega tovariša Antona Travizana, bomo upokojenci Dolenjke in ostali člani kluba upokojencev EMONE ohranili v lepem spominu. Vane Murn Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec in tovariš RUDI VITEZ poslovodja poslovalnice št. 39 v Pobegih. Na zadnji poti smo ga pospremili dne 22. 6. v Kastelcu pri Socerbu. Kolektiv delovne organizacije Emona-Jestvi-na Koper. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta EDVARDA TOMŠETA, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem temeljne organizacije Centromer-kur, Ljubljana, Šmartinska cesta 152 za darovano cvetje, izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi poslednji poti. Marija Belovič z družino ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta TONETA KEBERJA, se prisrčno zahvaljujem sodelavcem iz DO Emona MIZ in prav tako, še vsem iz DO BC TOZD Prehrana, sektorju predelave in Pražame Šmartinska 102 za vsa izrečena sožalja, za cvetje in še posebno za denarno pomoč. In še iskrena hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Fracka in sinova Tone in Branko ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARTINE BUKOVEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DO EMONA COMMERCE, TOZD GLOBUS, za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Brigita Bukovec ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame FRANČIŠKE ČOŽ se zahvaljujem vsem sodelavcem iz DO BC TOZD Prehrana Šmartinska 102 iz Pakirnice in Pražame, za vsa izrečena sožalja, za cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem najlepša hvala! Žalujoča hčerka Fani z družino ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta VINKA OZIMKA se zahvaljujem kolektivu Delovne skupnosti Emona Commerce za izražena sožalja in za denar namesto venca, katerega sem na očetovo željo namenila za izgradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Elka Rudolf ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi moje mame JOŽEFE HABJAN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem delovne skupnosti Poslovna stavba Emona za sožalja, cvetje in za spremstvo na njeni poslednji poti. Janez Habjan GLOBTOUR: KAJ BO PRIHODNJE LETO? Nezadovoljiva turistična sezona LJUBLJANA, 19. avgusta - Če zdaj, ko se komaj dobro izteka glavna turistična sezona, ugotavljamo, da bo nasploh slabša kot lani, predvsem kar zadeva fizične rezultate, potem se moramo takoj vprašati, kaj nam v tej situaciji obeta prihodnja, pravi med drugim Davorin Ferligoj, direktor Globtoura. Kar zadeva oceno deviznega prihodka, bo vsaj za 17 odstotkov nižji kot je bil lani, kakor so ob koncu julija ugotavljali in ocenjevali jugoslovanski turistični delavci in gospodarstveniki v Splitu. Avgust je bil po pričakovanjih višek, vendar je bila druga polovica že precej slabša, kot smo pričakovali, gledano nasploh. Je pa ob vsem tem razveseljiv podatek, da je Globtour dosegel in dosega lansko raven prometa, kakor pravi Davorin Ferligoj, fizično ga celo presega, ker je znal pridobiti precej novih gostov. Gre za okoli 20 odstotkov več novih gostov, ki pa jih izniči pomanjkanje gostov iz tradicionalnih dežel in agencij. Novi nadomeščajo stare, zato bo Globtour nekako na lanski ravni. Ob vsem tem je finančni rezultat sredi sezone kot zmeraj še precej negotov, ker so turizem najbolj prizadele nenadne medsezonske podražitve, kot je splošno znano, in s tem bistveno višji režijski stroški. Izpad gostov je Globtour zabeležil posebej med gosti iz ZRN, Švice in tudi Britanije, vzroki so pa tako znani; tuja antituristična propaganda je imela žal hvaležno delo: bencin meja, kava in še kaj. Bolj bistveno kot objokovanje pravkar iztekajoče se turistične sezone, ki nam ni dala tistega, kar smo od nje pričakovali, je kakor posebej poudarja Davorin Ferligoj, da se takoj in učinkovito loti- mo priprav na novo, da ne bo še slabša kot letošnja. »V kolikor ne bomo v letošnji zgodnji jeseni poskrbeli za jamstva, da prihodnje leto ne bomo v državnem okviru ponavljali letošnjih napak in hkrati poskrbeli za primerno propagando v tej smeri - tudi cene niso zanemarljive - se nam za 1983. leto že zdaj obeta oziroma napoveduje še bistveno slabša devizna turistična bera, kot jo bomo imeli letos,, meni Davorin Ferligoj. ZIS naj bi bil tisti, ki bo dal jamstvo, da bo prihodnje leto red na meddržavnih prehodih, da ne bo težav s preskrbo, da bo dovolj pogonskega goriva in podobno, kot so povečanje cen na tretjih trgih ipd. Skratka naš turi- zem in z njim vse gospodarstvo je potrebno močne tovrstne propagandne akcije, ki jo bomo ali naj bi jo tudi dosledno izpeljali, če hočemo s svoje turistične njive pobrati tisto, kar nam lahko da. Zdaj je torej čas za pravočasno akcijo, prihodnjo spomlad bo prepozno. NI. l£H0klA taTEJ-i Ul BI PRESKRBA NA OBALI! Iztok Legat, vodja sektorja hrane in pijač v Bemardinu je narisal in napisal: »Ni limon, ni margarine, ni moke, ni bilo piva, ni kalamarov, ni kave, ni, ni, ni... Limone so prišle, margarina pride, piva je že dovolj, kava bo kalamari in škambi pa so bili, v Bernardina sicer ne, pač pa v komaj nekaj kilometrov oddaljenem Emoninem centru v Kopru. Kdor išče, ta najde - je naš komentar. Bo mladi lepotec v Smledniku kmalu dobil nov domek? ■ POLJEDELSTVO - GOVEDOREJA Prenova hlevov v Smledniku DOMŽALE, 23. avgusta - »Prepotrebno prenovo hlevov na farmi v Smledniku smo pričeli v začetku meseca julija. Delavci novogoriškega splošnega gradbenega podjetja Gorica delajo s pospešenim tempom. Pospešenim zato, ker so z deli malce v zamudi, ki jo sedaj skušajo nadomestiti, saj bi prenova hlevov morala biti nared do decembra letos,« je povedal Anton Čeme, dipl. veterinar temeljne organizacije Poljedelstvo-govedoreja v Domžalah. V zadevi gre, kot smo že zapisali, za prenovo štirih velikih hlevov, v katerih bodo uredili po sredini pregonski hodnik, zamenjali talne rešetke, obnovili jasli, zgradili veliko zbiralno jamo za gnojevko s povezovalnimi kanali med hlevi, uredili dve laguni in tako preprečili, da bi se gnojevka skupaj z meteorno vodo zbirala v depresijah in onesnaževala okolico. Naložba bo veljala 69,2 milijona dinarjev, denar pa bodo dale LB Domžale (16), SIS za preskrbo Ljubljane (8,5) Gospodarska banka LB (17,5) ostalih 20,2 milijona dinarjev pa bo dala Emona iz združenih sredstev. E. L ■ ŠPORT IN REKREACIJA Nastldenle 11. In 12. septembra v Novem mestu Kot smo že poročali, bodo XI. letne športne igre Emona 11. in 12. septembra 1982 v Novem mestu. Prizadevni delavci delovne organizacije Emona Dolenjka že dalj časa z vso požrtvovalnostjo delajo in skrbe, da bo pravočasno vse nared in da se bodo športnice in športniki ter ostali udeleženci športnih iger dobro počutili. Kadrovske spremembe v Bemardinu PIRAN, 20. avgusta - Glede na sklepe in priporočila piranske občinske skupščine in občinske konference ZK Piran o ureditvi kadrovskih razmer je prišlo v Bemardinu do nekaterih zamenjav: odstopila je predsednica delavskega sveta Darja Kovačevič, za novega predsednika pa je DS izvolil Ivana Emeršiča; odstopila je predsednica izvršnega odbora sindikata tovarišica Bordon, na njeno mesto pa so za novo predsednico izvolili Marijo Videnja. Odstopil naj bi tudi predsednik odbora samoupravne delavske kontrole Milenko Božič, vendar se zaradi nesklepčnosti odbora to še ni zgodilo. Kakor smo že poročali, je občinska konferenca ZK Piran po široki obravnavi in na predlog tovariškega razsodišča pri občinski konferenci sprejela sklep o izključitvi 11 članov OOZK Bernardin in zveze komunistov (zaradi neodgovornosti okrog znanih dogodkov v Bemardinu), medtem ko so štirje dobili zadnji opomin pred izključitvijo. Preostali člani OOZK Bernardin so do ponovnega oblikovanja osnovne organizacije ustanovili aktiv ZK, za sekretarja pa so izvolili Iztoka Legata. Na osnovi zahteve družbenopolitičnih organizacij in sklepa zbora delovnih ljudi Bernardina in sindikalnih skupin po delovnih enotah je dal izvršni svet sindikata pobudo za odpoklic delavskega sveta in odbora samoupravne delavske kontrole. O tej pobudi je delavski svet razpravljal 20. avgusta in razpisal glasovanje o odpoklicu za 24. september. Novi direktor Ivan Silič iz Izole • Delavski svet je na predlog razpisne komisije na isti seji za novega direktorja hotelov Bernardin imenoval Ivana Siliča, doma iz Izole, ki je bil doslej direktor hotela Obir v Železni kapli na avstrijskem Koroškem. Dosedanji direktorici Joži Senici je mandat potekel julija in je poslej opravljala funkcijo direktorja kot vršilec dolžnosti. E. I. PORTOROŽ, 15. avgusta -Letošnja »Portoroška noč« je trajala kar štiri dni. Del naše izvenpensionske ponudbe so vsekakor tudi razne prireditve in zabave, ki jih poleg sonca in morja ponudimo turistom. Portoroška noč je vsekakor presegla svoje okvire - saj je bilo vsega na pretek. Pričela se je že v četrtek, ko so izbirali najlepšo od brhkih deklet za lepotico Portoroža. Kiparji iz Kostanjevice so nastopili v Ex-tempore na pesku, kuharji iz Bernardina, Riviere, Palača in Metropola pa so spekli doslej najdaljšo rola-do na svetu, ki je merila kar 324 metrov in 93 centimetrov v dolžino. Razrezali so jo na 21 tisoč kosov in tisoči obiskovalci so jo »pospravili« v pičlih petih urah. Kot najdaljša rola-da je že našla svoje mesto v Guinessovi knjigi rekordov. Za rolado velikanko so porabili slaščičarji 250 kg moke, več kot 9.000 jajc, dobrih 900 kg masla in margarine ter 100 kg manj kot tono sladkorja. Portoroški slaščičarji, ki so spekli največja rolado na svetu, se posvetujejo - kdo, kaj in koliko? Glavno besedo pri recep" turi in peki je imel Iztok gat, ki ima na skrbi hrano i** pijače v Bemardinu. Težko je našteti vse kar je napolnilo Portoroško no°; Turisti so si lahko napasli o® na mini karnevalu, na kat®" rem so nastopih tudi korant*’ občudovali so ognjemet h1 soj številnih bakel ter revi]0 starih jadrnic udeleženk r® gate »oldtimerjev«. Na sv°) račun so prišli tudi otroci, k* so gradili gradove v peskU; kolesarji pa so dokazoval* razne spretnosti in se pon*® rili kdo je najboljši. Skratka, letošnja Portorp" ška noč je v celoti uspela **! zadovoljni so bili vsi - turist* - gledalci in ne nazadnje tud* gostinci, ko so iztržili več k° če Portoroške noči ne 01 bilo. - Z. G H informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Izhaja enkrat mesečno -Glavni In odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavle Groznik, Jure Križnar, Ivanka Rižnar, Miša Plšek, Tatjana Slabenja In Irena Rome. Uredništvo: 61000 Ljubljana Šmartlnska c. 130, tel. 41-944. Tisk ČGP »Delo«, Ljubljana - naklada: 15.000 Izvodov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Najdaljša noč in rolada v Portorožu