y&$ t gotovini IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SO KOTO Cnna pMiraeinl itevilkl DU 1'CUI. TRGOVSK IST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugo»lavijo: letno 180 Din, za ys leta 90 Din, za V4 leta 46 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregoričevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon St. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dno 22. novembra 1930. Telefon St. 2552. ŠTEV. 136. Predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer: Vprašanje Narodne galerije. Narodna galerija spada med naše najodličnejše kulturne naprave. Za Ljubljano ima eminenten idealen in praktičen pomen. Ljubljana kot kulturno središče slovensko ima v Narodni galeriji že danes jako lepo ustanovo, ki je odlične kulturne važnosti. Narodna galerija je pa tudi praktičnega pomena za Ljubljano, kajti treba je našim in tujim ljudem, ki prihajajo v Ljubljano, vendar nekaj pokazati. Zbirke Narodne galerije so že v sedanji obliki in ob sedanji uredbi dragocena ustanova, pa je Narodno galerijo vsekakor šteti med največje zanimivosti naše Ljubljane. Narodna galerija postane še vse pomembnejša, ko zbere pod svojim okriljem še one dragocene umetnine, slike in skulpture, katere so ji obljubljali iz knezoškofijske zbirke in iz narodnega muzeja. Vzdrževanje teh, zbiranje in nakupovanje novih umetnin kakor tudi dejstvo, da Narodna galerija ne vrši samo opravil svojega ožjega delokroga kot zbiralna naprava, marveč preko tega prireja različne razstave domačih in tujih umetnin, vse to je zvezano z velikimi stroški, ki jih ob vsej požrtvovalnosti in iznajdljivosti uprave Narodni galeriji kot taki ni mogoče krili iz svojih razpoložnih sredstev. Dejstvo je, in sicer neveselo dejstvo, tla je zasebna požrtvovalnost leto za letom manjša. O kaki privatni munificenci in resnični zasebni velikodušnosti kmalu ne bo več mogoče pri nas govoriti. Daril ni dobiti, da bi bilo ž njimi kaj večjega za-početi, pa tudi volila so pri nas precej nepoznana stvar. Z umetninami iz Strahlove zbirke je Narodna galerija storila velik korak naprej, in pomenja ta pridobitev dragoceno pomnožitev zbirk Narodne galerije v Ljubljani. Ali pri tem ne gre samo za pridobitev in pomnoži-tev dosedanje zbirke, marveč so s tem Narodni galeriji naložena nova velika bremena in drage naloge. Narodna galerija je odlična ustanova, pa je vprašanje uspevanja Narodne galerije javno vprašanje največje pomembnosti in važnosti, za katero mora imeti umevanje in srce in odprto roko vsa slovenska javnost, osobito pa avtonomne uprave, javni zastopi in avtonomna mesta. Ako hočemo, da Narodna galerija ne bo samo životarila in često morala gledati, kako se izgubljajo najlepše naše umetnine v roke, iz katerih ni več vrnitve v skupno last, potem je potrebno, da Narodna galerija kot prominentna kulturna in narodna naprava občeslovanska v naši Ljubljani uživa zadostno in redno javno podporo. Prispevki naših vodilnih javnih zastopov in mest morajo zadohiti stalen značaj tako, da more uprava Narodne galerije z izvestnimi rednimi in stalnimi dohodki pozitivno računati. Edino v takem primeru je smo-treno in ciljno delo mogoče in izvedljivo. Prispevki javnih rok za Narodno galerijo ne smejo biti slučajno-stni in ne smejo imeti značaj aleator-nosti, marveč moramo priti do tega, da so prispevki za Narodno galerijo kot piominentno občeslovensko ustanovo redni in stanovitni. Taki redni prispevki morajo biti pri posameznih upravah naših avtonomnih mest in javnih rok vsako leto redno ustavljeni v proračun, in sicer konkretno in nominativno za Narodno galerijo. Pri napravi tako znamenite važnosti ne gre, da bi se prispevki dajali samo po vsakokratnih prilikah. Narodna galerija mora v proračune imenoma in ne sme igrati vloge samo slučaj-nostnega podpiranca — kakor kane — nadležnega ali dobrodošlega! Te besede so napisane po soglasnem sklepu uprave Narodne galerije z dne 19. t. m. iz velike in resne skrbi za Narodno galerijo, našo prelepo napravo velike razvojne mogočnosti, ter iz vnete želje, da bi ogrele in pridobile srca in misli naših vodilnih moz. POŠTE SMEJO ODKLANJATI SPREJEM PAKETOV SAMO IZ STVARNIH RAZLOGOV. Ministrstvo za zgradbe je z odlokom št. 68.344 od 31. oktobra t. 1. obvestilo Direkcijo pošte in brzojava, da je prejelo mnogo pritožb, da pošte odklanjajo pri okencih sprejem paketov iz popolnoma nebistvenih razlogov. S tem napravljajo strankam te/.koče in stroške, poleg toga pa ovirajo razvoj poštnega paketnega prometa. Direkcija nalaga zato v posebni okrožnici poštam, (la postopajo s strankami, ki predajajo na pošte pakete, obzirno in da jim ne stavljajo glede na opremo paketov pretiranih zahtev, v kolikor ne bi bile za to pošte upravičene po predpisih pravilnika za notranjo poštno službo in mednarodne poštne konvencije. To velja zlasti za pakete manjše vrednosti in za pakete, ki se pošiljajo na krajše razdalje. IZVOZ JABOLK IZ JUGOSLAVIJE. Po jugoslovanski statistiki iz I. 1929 je bilo izvoženih 224.313 kg jabolk v ovojnini (zabojih) v vrednosti 551.100 dinarjev in 24,270.671 kg a la rinfusa (zmešano) v vrednosti 57.256.240 Din. Za blago v zabojih pridejo v poštev Avstrija, Italija, Grčija in daleč zadaj Nemčija. Statistika za blago a la rinfusa je sledeča: Avstrija 16,793.000 kg in 40 045.000 Din, Bolgarija 9820 kg in 19.640 Din, Grčija 268.000 in 735.000 dinarjev, Italija 421.000 in 1,129.000 Din, Ogrska 726.000 kg in 1,597.000 Din, Nemčija 3,037.000 kg in 7,592.000 Din, Poljska 71,000 in 156.000 Din, Češkoslovaška 2,928.000 kg in 5,982.000 Din. Kongres hotelirjev. 26. in 27. t. m. se bo vršil na Rabu izredni kongres Jadranske hotelirske zveze. Hotelirji bodo razpravljali med drugim o smernicah propagande za naše hotelirstvo v prihodnjem letu, o hotelskem katastru in vodiču, o kreditnem vprašanju, o obdavčenju hotelirstva na Jadranu itd. Na kongres so povabljeni tudi hotelirji iz Češkoslovaške, Poljske, Rumunije in drugih prijateljskih držav, ker je treba urediti nekatera vprašanja sporazumno. Ne nasedajte potnikom inozemskih tvrdk. Naše uredništvo je prejelo zadnje dni več dopisov o prevarah, iki jih so izvršile inozemske tvrdko v škodo domačim ikcnsivinentom. Svarimo ponovno vse, naj se pred potniki inozemskih tvrdk pazijo in naj ne sklepajo kupčij s potniki, odnosno tvrdkami, katerih ne poznajo, pa naj gre za še tako neznatne iznose. Lesnim trgovcem. Lesna trgovina je zašla v letošnjem letu v težko krizo, ki se izraža v katastrofalnem padcu lesnega izvoza po količini in ceni. Če premotrivamo položaj lesne trgovine v zadnjih desetih letih, vidimo ogromen napredek te nsiše ene izmed najvažnejših izvoznih strok. Lesna trgovina je tedaj preživljala visoko konjunkturno dobo, ki je bila pač posledica velike potrebe po lesu pri obnovi Evrope. Kljub temu, dA se je produkcija lesa napram predvojni dobi mnogo zvišala, vendar je vladalo v državah uvoznicah lesa splošno povpraševanje po lesu in o kaki hiperprodukciji in velikih zastojih v izvozu ni bilo niti govora. Danes govorimo o hiperprodukciji kot važnem vzroku lesne krize. Dejansko pa kriza ni posledica kake hi-perkrodukcije, marveč zmanjšane potrebe po lesu, katere logična posledica je ob nezmanjšani produkciji, — ltiperprodukcija. Ta zmanjšana potreba po lesu je, naravno povzročila ostro konkurenco med državami izvoznicami lesa, izmed katerih nobena ni svoje produkcije omejila, marveč kakor vidimo, so jo celo povečale. Zato sedanja kriza ni prehoden pojav, po kateri bi nastopila zopet ko-njunkturna doba, marveč je povratek v normalne razmere, ki bo danes tako močno razvito lesno trgovino vsekakor močno prizadel. Kriza je našla tudi naše lesno trgovstvo popolnoma neorganizirano in naenkrat je prišlo v položaj, iz katerega ne ve izhoda. A vživeti pa se je treba v to, da je konjunkturna doba minula in da je treba vsa stremljenja prilagoditi sedanjemu položaju. Danes uvideva vsak lesni trgovec, da je napram tej veliki vihri, ki je prizadela lesno trgovino, brez moči in nastopila je v vrstah naših lesnih trgovcih taka desorganizacija, da je velik padec cen v nujogokaterein pogledu baš posledica velikega medsebojnega boja. V interesu te naše važne izvozno stroke pa je, da pristopi k solidarnemu, vzajemnemu delu m da. se skupno bori proti vsem težkočam in s tem omili težke posledice, ki jih bo brez-dvomno zapustila ta kritična doba! Le z druženo silo, — močno strokovno organizacijo, — ki hi uravnaval* cene, pridobivala zgubljena in nova tržišča, budno sledila vsem pojavom zunanjega lesnega trga in ki se bo enotno borila za zboljšanje tarifnih železniško - prometnih, socialno - po-ličnih in zunanje-trgovinskih razmer, prodajnih pogojev, informacijskih in kreditnih prilik, — se bo obvarovalo naše lesno trgovstvo težkih, trajnih posledic te krize. Na anketi lesnih trgovcev Dravske banovine, ki se je vršila pretekli teden v Celju, se je pokazalo, da je organizacija lesnega trgovstva nujno potrebna. Z velikim navdušenjem so zborovalci sklenili ustanovitev svoje strokovne organizacije, ki se bo izvedla v obliki sekcij lesnih trgovcev pri posameznih gremijih in osnovanja osrednje sekcije pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli razpravljati o nujni potrebi te organizacije. Podlago ji je dala celjska anketa, ki je bila najboljši izraz želje in volje lesnega trgovstva, sedaj pa prehaja važna naloga oživotvoritve te organizacije na lesno trgovstvo samo, ki naj v svojih gremijih na lastno inieijativo takoj osnuje sekcije lesnih trgovcev, iz katerih zastopnikov se bo sestavila osrednja sekcija pri Zvezi trgovskih gremijev. Osnovanje solidarne strokovne organizacije bo napojilo naše lesno trgovstvo z novim pogumom, da bo stopilo iz defenzive v ofenzivo in se kljub poraznemu stanju odločno prizadevalo, — v lastno korist, da premaga vse težkoče in uveljavi naš les na zunanjem lesnem trgu. Anton Podbevšek: Učinkovitost naših inse-ratov. Položaj je tak, da se moramo začeti spraševati, kako naj inseriraino. Pri nas vemo, da je končni cilj reklame, doseči takojšen nakup blaga, da je silno važen pripomoček gospodarskega življenja, a smo kljub temu komaj prišli do tega, da delamo reklamo, po večini v listih z inserati. Uspeh je pa tak, da se celo oni, ki največ inserirajo, v skrbeh povprašujejo, če je smiselno njihovo početje. Publika se očitno ne zanima za inserate, če pa se, se jezi nad njimi, čes da zavzemajo prostor v škodo tekstnemu delu, radi česar jim list manj nudi. Da bomo razumeli, zakaj ni onega zanimanja za inserate, ki si ga inserenti žele, je potrebno, da si inserate pobli-že ogledamo. Očital bi jim: 1. da govore večinoma le o tvrdkah; 2. da govore o blagu v superlativih, ne da bi se bavili z njegovo kakovostjo in z njegovimi prednostmi; 3. da je tekst vedno eden in isti in da se v najboljšem primeru malenkostno spreminja; 4. da se tipografični naslov tvrdke menjava, kakor je pač inserat velik ali majhen; 5. da imajo slovnične napake. To bi bile napake v splošnem, ki izvirajo predvsem iz tega, ker so si inserenti premalo na jasnem, kaj se pravi inserirati. Kako se n. pr. pripravljamo za govor v društvu in vendar govorimo v najboljšem primeru kakim 300 ljudem! Za inserat v listu, kjer govorimp tisočim in tisočim, se pa ne pripravljamo, ne pokličemo tega ali onega znanjca na pomoč in se ne posvetujemo z njim, kako naj inserat sestavimo, da bo kar najbolj učinkovit, da dosežemo svoj namen! In vendar ni važnejše stvari v reklami od besede! Treba je najti posrečenih, slikovitih prispodob, zato zahteva vsak tekst dovolj časa za razglabljanje. Da je tiskana beseda prepričevalnejša,* naj bi jo spremljala slika blaga, oziroma njegove uporabe. Prispodob in slik se mora posluževati tudi potnik, ki ga pošiljate po deželi, če hoče napraviti kupčijo. Kupcev ne zanima toliko, kje se kupi kako blago, kolikor vrednost blaga zanje, ki ga naj kupijo in uporabljajo. Kaj mislim, naj pokaže naslednji znani primer: Reklama za aparat za brušenje rezil, ki kaže, kako imenitno se rezila brusijo, ni uspešna v oni meri kakor reklama, ki kaže, kakšna so rezila po eni ali več uporabah in kakšna so po brušenju z aparatom. Šele seda'j občutim potrebo, nabaviti si tak aparat, ker so mi predočene vse neprijetnosti pri večkratnem britju. Tako prihajamo do zaključka, da se je treba pri reklami vedno vživljati v one, na katerere so reklama obrača. Kdor nima tega daru, je za reklamo neuporaben. Taka reklama nas ne prepričuje, temveč nas pušča hladne. Po večkratnih objavah bi se moral tekst inseratov spreminjati, da bi vzbujal pozornost. Pri nas ga ne spreminjajo, zato so taki inserati z enim in istim besedilom brezuspešni, ker nikogar ne interesirajo. Kar je pa še huje, je to, da je denar zanje s trgovskega stališča naravnost proč vržen! Kaj bi n. pr. rekli bralci tega ali onega lista, če bi jim ta teden za tednom servirali eden in isti članek? V znamki kulminira reklama, ona je simbolj, ki je tem bolj potreben, kolikor več imanlo istovrstnih predmetov. Vsaka znamka ima varstveni, značaj tako za kupca kakor za trgovca. Imamo besedne znamke in likovne. Med besedne znamke spada tudi naslov tvrdke. Mesto da bi imel ta čisto določeno tipografično obliko, da se vsakokrat, ko izide nov inserat, združujejo vtisi pri prejšnjem z vtisi pri obstoječem, se naslovi tvrdk spreminjajo, kakor ima pač tiskarna, kjer inserat stavijo, črke na razpolago in kakor je pač inserat velik ali majhen. Zelo značilno za naše razmere je, da pri nas trgovci še vedno ne vedo, da obstoje matrice, ki omogočajo za mal denar (10 Din), da imajo ob enem in istem času več klišejev na razpolago za inserate v več listih in da jim ni treba, da bi eni in isti kliše uporabljali za več listov, oziroma dali izdelati več enih in istih klišejev, kar je tudi po nepotrebnem proč vržen denar. Če stane en kliše n. pr. 50 Din, je denar za druge klišeje, recimo še tri, t. j. 150 Din, skoraj ves proč vržen, ker lahko dobim tri matrice po 10 Din, t. j. za 30 Din, s čimer prihranim 120 Din! Pogostokrat beremo v listih inserate s hudimi slovničnimi napakami, na katere lahko pokaže s prstom vsak otrok. Inserenti se ne brigajo za jezik, oglasni oddelki listov pa še manj, ker jim je le do tega, da dobe inserate. Ali se naj po vsem tem še čudimo, da se ljudje ne ustavljajo pri inseratnem delu listov z istim interesom kakor pri tekstnem, redakcijskem delu? Da je velik del trgovcev, ki noče ničesar slišati o inseriranju in da se že najbolj stalnih inserentov loteva malodušje, češ ali ni bolj pametno, da opuste vsako reklamo? Položaj je tak, da se moramo hočeš nočeš začeti spraševati, kako naj inseri-ramo, da bodo tudi naši inserati postali atrakcija za bralce. Poleg inserentov so najbolj interesirani pri tem vprašanju naši dnevniki, saj gre pretežni del denarja za reklamo njim v korist, oziroma tiskarnam, kjer se dnevniki tiskajo. Umestno bi bilo, da dobijo v listih prostora informativni članki o reklami in da se vse stori, da prične tudi publika sodelovati pri nadaljnem razvoju ražnih reklamnih sredstev. Le tako bo mogoče, da se bodo ti mogli razvijati v ohi’ zadovoljivi meri, kakor želimo vsi, ki nam je pri srcu velik pomen reklame za celotno gospodarsko življenje. *Storite naglo, storite takoj! To je edino, kar se v poslovnem življenju izplačal« Ta Cassonov izrek velja kakor nalašč za te naše misli. Uspeh bo namreč ittiel, kdor bo urnejši. FINANČNI UKREPI FRANCIJE. V novem francoskem zakonskem os- *nutku glede delniških družb se nekaterim obsojencem in kankrotferjem prepoveduje izvrševanje funkcij upravnih svetnikov pri delniških družbah. Varovati s'e morajo koristi upnikov in malih delničarjev in se morajo iz vodstva delniških družb izločiti one osebe, ki nimajo zadostnega moralnega jamstva. — Finančni minister je sklenil olajšati uvoz tujih valut v Francijo. Obetajo se tudi olajšave za inozemske družbe; le-te bodo pošiljale svoje prošnje za pripustitev njih položaja edinole pristopni sindikalni zbornici, ki jih bo predložila posebni komisiji finančnega ministrstva uajkasneje v teku štirinajst dni. Komisija se bo sestala dvakrat na mesec. Najvažnejše gospodarske težnje Prekmurja. Pred kratkim smo poročali, da se je vršila v Murski Soboti železniška konferenca, na kateri se je razpravljalo o spremembi oziroma spopolnitvi voznega reda in o važnosti otvoritve železniškega prometa na Ogrsko preko Hodoša. Prekmurje, oziroma Murska Sobota s svojo daljno okolico, pa goji še eno važno težnjo, za katere ustvaritev se tudi že preko enega leta vztrajno bori. To je težnja po povečanju železniške postaje v Murski Soboti, ki je eno izmed perečih vprašanj na progi Ormož—Hodoš. Postaja v Murski Soboti je bila zgrajena leta 1907 in sicer za lokalno progo Murska Sobota—Kormend in torej opremljena le za sorazmerno zelo majhen promet. Od tedaj, ko je služila postaja le majhnemu prometu, pa doslej, ko so prometne in gospodarske prilike Prekmurja bistveno spremenjene in je promet znatno večji, se ni na postaji, niti skladišču, ničesar spremenilo. Poslopje, ki je enonadstropno, je tako majhno, da se čudimo, da je pri jako povečanem prometu poslovanje sploh mogoče. Čakalnica, če moremo o nji sploh govoriti, ne odgovarja, še manj pa prometna pisarna, vsi ostali pisarniški prostori in skladišče, ki je IZVOZ SLIV IZ JUGOSLAVIJI?. Izvoz sliv iz Jugoslavije je znašal v meterskih stotih: 1. 1923: 668.913-54; 1. 1924: 199.400-01; 1. 1925: 345.420-04; 1. 1926: 471.838-10; 1. 1927: 322.827-90; 1. 1928: 243.665-32; 1. 1929: 131.364-66. L. 1923 je bil izvoz jugoslovanskih sliv večji kot izvoz ameriških in francoskih posušenih sliv skupaj. Pred vojsko so bile jugoslovanske dežele Srbija in Bosna prve eksporterke sliv na svetu. Od leta 1924 dalje je to mesto prevzela Amerika. — Eksport svežih sliv je znašal: 1. 1925: 6849 ton; 1. 1926: 12.468 ton; 1. 1927: 16.728 ton; 1. 1928: 23.426 ton; 1. 1929: 19.864 ton. Za letos še ni- mamo končne statistike, vemo pa, da je bil izvoz dosti večji kot lani. Kvalitetna znamka Zahtevajte povsod 1 OTVORITEV NAŠIH TELEFONSKIH RELACIJ. Po odloku gospoda ministra za grad-be štev. 62.227 od 22. oktobra it. 1. je od 1. novembra t. 1. naprej otvorjen telef. promet med Beogradom in Ljubljano in vseini centralami v Belgiji, in sicer po telefonskih vodih Beograd—Ljubljana—D ima j—Br u sel j. Pristojbina za navadno govorilno enoto Ljubljaila—Belgija znaša 9-50 zl. fr. ali 104'50 Din. Po odtoku gospoda ministra za grad-be štev. 61.377 od 21. oktobra t. 1. jo od 1. novembra t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med centralama Sevnica in Graz. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 2’70 zl. fr. ali 29-70 Din. Pogovori se morajo usmerjati preko Maribora. Po odloku ministrstva štev. 66.869 od 4. novembra it. 1. se otvarja telefonski promet med Mariborom in celo Holandijo po (telefonskem vodu Maribor— Graz. Pristojbina za navadni pogovor znaša 8-85 zl. frankov ali 97-35 Din. Po 'odloiku ministrstva štev. 62.027 od 4. novembra t. 1. je bil’ 10. novembra t. leta otvorjen telefonski promet med centralama Maribor in Dortmund. Pristojbina za navadni pogovor je 7-80 zl. frankov ali 85-80 Din. mnogo premajhno, pomanjkljive so klančnine, premajhen nakladalni prostor itd. Da železniška postaja v Murski Soboti res ni primerna velikemu osebnemu in blagovnemu prometu, dokazuje sledeči promet leta 1928, ko je imela murskosoboška postaja mesečno okrog pol milijona denarnega prometa in ko je bilo na postaji Murska Sobota predanega za 5,373.200 kg blaga, prejetega na postaji 20,267.500 kg, tranzit preko Murske Sobote pa je znašal 1,153.700 kg. Postaja je imela v tem letu v predaji nad 10.400, v prejem pa nad 30.000 pošiljk. Ta osebni in blagovni promet pa se je v lanskem in letošnjem letu še povečal tako, da postaja in skladišče dejansko ne odgovarja več zelo povečanemu prometu. Gospodarski ■ krogi Prekmurja so že ponovno apelirali na merodajne faktorje, da se železniška postaja v Murski Soboti poveča. Intervenirala je v stvari tudi že Zbornica za trgovino, obrt in in-strijo ter Zveza trgovskih gremijev, a vsa prizadevanja so ostala doslej brezuspešna. Gospodarstvo Prekmurja zato ponovno in odločno zahteva, da se čimprej pristopi k reševanju tega za njegov gospodarski podvig vsekakor jako važnega vprašanja. EKPORT ORRHOV IZ JUGOSLAVIJE. 1929 je znesel eksport orehov v lupini 2,093.271 kg v vrednosti 14,535.390 dinarjev, eksport orehov brez lupine 147.544 kg v vrednosti 2,697.318 Din. Najvažnejše importne države jugoslovanskih orehov v lupini so bile: Avstrija 992.000 kg za 6,885.000 Din, Ogrska 773.000 kg za 5,340.000 Din, Nemčija 135.000 kg za 905.000 Din, Češkoslovaška 120.000 kg za 897.000 Din; za orehe brez lupine: Avstrija 7732 kg za 152.540 dinarjev, Ogrska 3000 kg za 60.000 Din, Italija prav toliko, U. S. A. 126.700 kg za 2,284.000 Din. ^nudbc^poupaSctMiiia Tvrdka Parma Landriani, Milano, Via L. Cagnola, 10 se zanima za naslove tvrdk, ki izdelujejo oziroma izvažajo iz Jugoslavije fino marmelado in sadne si-irupe. Interesenti se pozivajo, da se s svojimi' ponudbami obrnejo direktno na prej imenovano tvrdko. Tvrdka P. R. Hassel, Dortmund se zanima za uvoz jabolk in drugega sadja, kakor tudi hmelja, žita, sočivja, jajc, sirovega masla, sira 'itd. iz Jugoslavije. Interesenti se pozivajo, da se s svojimi ponudbami obrnejo neposredno na Imenovano tvrdko. Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci. TVOR NIC A Priporoia svoje izvrstne izdelke iRibe so ina trgu v Splitu dosegle v zadnjem času prav lepe cene. Precej jih je prišlo od tam tudi v Ljubljano. Jugoslov.-ogrska zvezna tarifa za tovorno blago v vagonih med železniškimi postajami Jugoslavije in Ogrsko stopi v veljavo 1. decembra t. 1. Obsega pot delo v. Hrastovi hlodi na zagrebški blagovni borzi so noitirali pred enim letom 1200 do 1800 Din, sedaj notirajo 600 do 800 Din. Jugoslavwenska banka d. d. v Zagrebu je ©tvorila novo podružnico v Pančevu. Emajlna posoda, aluminijasta posoda •ter likerska (posoda se da prodati v Guatemali in naj interesenti vpošljejo svoje naslove komejcielnemu oddelku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Zborovanje vseh jugoslov. bančnih zvez se virši 1. decembra v Beogradu. Posvetovali se bodo o borznem zakonu, o novem zakonu glede zavarovalnic, o vprašanjih stabilizacije dinarja itd. Med Jugoslavijo in Nemčijo se vršijo pogajanja, v smeri, da bi nemški koruzni monopol nakupil večje množine jugoslovanske koruze, za kar bi iNemci dobili velike ugodnosti pri zgradbi jugoslovanskih žitnih skladišč (silov); gre za 300.000 ton pšenice in bi se gradba pričela v pomladi. Mednarodni demantni trg je že več mesecev v znamenju težke krize, ki je dovedla v zadnjem času zlasti v Parizu do insolvenc velikih francoskih trgovin z demanti. Francoski sindikat tračnic je za tekoče četrtletje znižal cene za ‘25 frankov na 785 frankov pri 1 toni. Nova pogajanja eksporterjev sladkorja se bodo pričela 29. t. m. v Bruslju. Še prej se bodo vršila pogajanja evropskih producentov pesnega sladkorja v Berlinu. Flanskc banke r Belgiji so započele zelo velepotezno spojitveno akcijo. Zopet je postala neka francoska banka insolventna; in sicer je to Banque Commerciale v Le Havre, ki šteje med svoje kliente zlasti številne male vložnike. V Kavkaziji so odkrili blizu mesta Groznij nova petrolejska najdišča. Štirideset bank v U. S. A. je izstavilo izplačila, med njimi pač večina le za kratko dobo, iz previdnosti. Anglija se pogaja s Francijo o najetju posojila v višini ene milijarde dolarjev. Kreuger bo posodil Poljski 32 4 milijonov dolarjev, za kar podaljša Poljska pogodbo z vžigalionim trustoin do leta 1955. Število insolvenc v Češkoslovaški je v oktobru nadalje naraslo, na 346 (lani 251). Konkurzi v Nemčiji so od januarja do oktobra narasli za 18-5°/o, število poravnalnih postopanj za 51 *2°/o. Zaostanki direktnih davkov v Češkoslovaški so znašali na koncu leta 1926 4978 milijonov Kč, na koncu leta 1929 pa 2725 milijonov. V preteklem letu je bilo odpisanih za 466 milijonov davka. Ustanovitev novih sladkornih tovarn v Češkoslovaški hočejo prepovedati za dobo od 1. novembra 1931 do 1. oktobra 1940 in izdelujejo tozadeven zakonski načrt. »Ufa« sicer zopet ne bo razdelila nobene dividende, ker je imela za 14-1 milijona mark odpisov (lani 16-6), a podjetje se prav dobro razvija. Tudi ceno petroleja so v Avstriji znižali, potem ko je bila cena bencina znižana že prej. Cena za 1 liter petroleja znaša sedaj 28 grošev, doslej 32. Cena bakra jo .po zadnji hausse pričela zopet občutno padati, ker se je pojavilo na trgu na novo izredno veliko blaga. — Luksemburška železna industrija jo cene nekaterih svojih produktov nepričakovano zopet nekoliko dvignila. Nemško avtomobilsko podjetje »Adler« bo v sredi decembra odpustilo 1500 delavcev in jih bo nastavilo na novo po treh mesecih; doslej upajo, da bodo zaloge prodali in da bodo pričeli nato zopet s polnim obratom. Vi zaslutite, že imate NAGGI ,eva izdelke za Juhe Razpečuje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26 * Stalno V Zalogi! S Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Naša šola je bila ustanovljena leta 1869 kot nedeljska trgovska šola. (Sonntags-Handelsschule.) V nje katalogih, ki so ohranjeni od šolskega leta 1885/86 do danes, najdemo mnogo v naših trgovskih in pridobitnih krogih znanih imen. Do šolskega leta 1891/92 dvorazredna, se je razširila s šolskim letom 1892/93 v trirazredno. V šolskem, lfctp,'1,918/19 se je vpeljal slovenski učni jezik. V prvi razred se sprejemajo učenci (učenke), ki so dovršili ‘II. razred srednje ali meščanske ali vsaj VI. razred narodne šolei Oni, ki nimajo najmanje navedene. p nedizobrazbe, morajo položiti sprejemni izpit. Trgovsko nadaljevalno šolo so dolžni pohajati trgovski vajenci mesta Celja in njegove okolice, tedaj vsi Gremijalna šola Najmlajša in zato širšim plastem škofjeloškega prebivalstva najmanj poznana prosvetlila ustanova 'je trgovska grerni-jalina nadaljevalna šola s sedežem na deški šoli v Šikofji 'Loki. Delovanje trgovske šole je nekako vzporedno obrtni nadaljevalni šoli. Bistveni namen je, u-sp o šobiti 'vajence in vajenke trgovskih obratov poklicne trgovine; sprejem: v šolo pa zahteva več in imajo trgovski vajenci iv splošnem večjo jpredizobrazbo, kakor obrtniška. Škofjeloška trgovska šola je bila na pobudo pododbora Gremija trgovcev v Škofji Loki otvorjena prvič v šolskem letu 1927-28. Pouk, ki se je pričel s početkom oktobra 1927, je obiskovalo 16 gojencev iz Škofje Loke, Stare Loke in Trate. Prvo leto se je poučevalo trg. računstvo, zemljepis, korespondenca, lepopisje, knjigovodstvo, srbohrvaščina in nemščina; ipozneje še trgovsko in- menično znanstvo. Predavali so Vinko Zali rastnik, Leopold Hladnik (sedaj upravitelj šole v Cerknici), Vojteh Debeljak, Evlanija Črischerjeva in Gabrijel Janežič; s šolskim letom 1928-29, ki je bilo nadaljevanje prvega letnika, pa še Rudolf Horvat. Gremijalna šola je imela svoj odbor: gg. predsednik Savnik Am- vajenci Gremija trgovcev v Celju in nekateri vajenci Sreskega gremija trgovcev v Celju. Šolo upravlja šolski odbor, sestavljen iz mestnega načel-niko kot predsednika ter iz zastopnikov naučne uprave, banovine, obeh gremijev, trgovske obrtne in industrijske zbornice, okoliške občine in šole.' Za šolsko leto 1930/31 se je vpisalo v I. razred 26 vajencev in 11 vajenk = ,37, v II. razred 17 vajencev in 17 vajenk = 34 in v III. razred 20 vajencev in. 8 vajenk =' 28; skupno tedaj 63 vajencev in 36 vajenk .= 97. Šola je nameščena v prostorih tukajšnje drž. dvorazredne trgovske šole, katere nastavniki oskrbujejo tudi pouk. Pouk se vrši od začetka oktobra do konca junija. Letošnja trgatev v Franciji in zakonski predpisi, ki so bili izdani v svrho zaščite domačega vina. v Škofji Loki. ton, blagajnik Kašman Aniton in obenem zastopnik TOI, tajnik Potočnik Janko, člana Desinger Josiip in Bergant Ivan. Učna doba je trajala 6 mesecev po 8 ur na teden. Povprečni obisk 82%. Vodstvo šole pod g. Zahrastnikom je storilo vse, da se nova institucija s pridom in plodonosno uveljavi. Vzpostavljeni so bili stiki s takratnim velikim županstvom, inšpektorjem za strokovno šolstvo inž.. Preslom, upravo velesejma, Zbornico TOI; najjačje pa z Gremijem trgovcev v Kranju. S šolskim letom 1929-30 je bil podan skrajšan tedenski pouk. V malone polno pa se je razvila šola zopet z letošnjim šolskim letom. Predavanja se vrše po 5 ur na teden; vpisani so vajenci iz okolice 3 km do šolskega poslopja. 'Brez pomišljanja trdimo, da je ustanovitev gremijaLne šole Škofji Loki v korist, ker se vajenstvo v trgovskih vedah izobliči doma, ne da )bd bilo treba zamujati čas s potovanjem v šolo v Kranj. Prav pa bi bilo, da bi šolo posečali tudi vajenci oddaljenejših trgovcev, v kolikor razmere dopuščajo. Obrtna nadaljevalna šola ima več takih, sicer prostovoljnih — a lepših vzgledov. Vpisale so se nastopne finme : 752. Sedež: Ljubljana, Dan vpisa: 25. oktobra 1930. Besedilo: »Minerva« Arhar & Kosem. Obrat in predmet: Trgovska agentura, nakup in prodaja blaga. iDružbana oblika: Javna trgovska družba od 17. oktobra 1930. Družabnika: Arhar Anton, trgovski posredovalec v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28, in Kosem Milan, trgovec v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št, 6. Za namesfovanje upravičen: oba družabnika kolektivno. 753. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 25. oktobra 1930. Besedilo: A. Žlender. Obratni predmet: 'trgovina z manufakturo. Imetnik: Žlender Anton, trgovec v Ljubhjani, Dvofakova ulica št. 12. 754. Sedež: Lukovica. Dan vpisa: 31. oktobra 1930. 'Besdilo: F. Blatnik. Obratni predmet: trgovina z žganjem na debelo in drobno. Imetnik: Blatnik Franc, trgovec v Lukovici štev. 18. o««*« Uradni dan Sreskega gremija fcrgev- cev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem sodnem okraju se vrši v torek ‘25. novembra 1930. in sicer: v Gomjem-gradu v posebni sobi gostilne Šarb ob 9. do 12. ure in v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti« od 14. do 16. ure. — Načelstvo. Xftrt»ljjnaha (nmta Tečaj 21 novembra 1930. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . —•— 22-75 Berlin IM —*_ 13-475 Bruselj 1 belga —• — 7-8828 Budimpešta 1 pengii . —•— 9 8889 Curih 100 fr —• _ 1095 90 Dunaj 1 šiling 7-9618 London 1 funt —•— 274-59 Newyork 1 dolar ... . 56*335 56-535 Pariz 100 fr — 222 09 Praga 100 kron 167-28 168-08 Trst 100 lir *96-— Kupujte samo CROATIA BATERIJE žepne in anodne, ker so NAJBOLJŠE T vseh vrst eno- in večbarvne Jugografika Ljubljana, Sv. Petra nasip 23 Kralj, general, konzulat v Marseilleu poroča: Francija pridela letno 80 milij. lil. Vira. Ta vina so različne kvalitete, a dobršen del izmed njih spada med lahka vina. Da bi jim pa njihovo kakovost po-• pravili, zato jih mešajo z močnimi vini, katera uvažajo iz Italije, Grčije, Španije in Portugalske. Vrednost uvoženega vina je znašala letno 200 milij. frankov. Od te vsote odpada na špansko vino 160 milij. frankov, na grško vino 30 milij., a deset milijonov frankov na uvoz iz Portugalske in Italije. Ne smemo pozabiti tega,, da se uvažajo le prvovrstna vina, ker jih. kupujejo v svrho mešanja z domačimi slabimi vini, oziroma v svrho, da se kvalitativno popravijo in usposobijo za konsum. Ker je v preteklem letu nastopila občutna kriza v prodaji vina in so cene padle za 80—100 frankov pri hi, je bilo nujno potrebno poiskati za vinogradnike primeren izhod iz te zagate. Francija ima cele departemetne porastle z vinsko trto, kar pomeni, da je radi krize prizadeto ogromno število poljedelcev in njih družin, katere se preživljajo v glavnem le od vinogradništva in trgovine z vinom. Razume se, da so se radi lega oči vseh uprle na vlado. Ta se je takoj obrnila na parlament in tako se je začela ljuta diskusija v decembru 1. 1929., zlasti ljute borbe so bile v raznih komisijah in tisku in to radi tega, kakšne mere naj bi se podvzele, da bi bile učinkovite. Problem pa je obstojal v tem, da bi se našlo primerno rešitev tako, da bi se pomagalo vinogradnikom in da bi pri tem ne bila oškodovana industrija. Iskanega kompromisa pa ni bilo mogoče doseči in tako je industrija plačala vinogradniško zaščito. Kakor hitro je bil z zakonom zelo otežkočen, tako rekoč onemogočen uvoz vina iz inozemstva, so oškodovane države pričele takoj protestirati in izvajati represalije, ki so obstojale v povišanju carin na uvoz francoskih vin v njihove države. Z naglo obremenitvijo uvoza vina, je Francija prekršila obstoječe trgovinske pogodbe s Španijo in Grčijo, ki so s j tem izgubile svojo vrednost, in zato ni čuda, da so te države poslale Franciji pismene proteste. Grška in španska javnost je dvignila velik krik, toda francoski tisk na to ni reagiral. Med zakonskimi merami, ki so bile podvzete v svrho poprave vinskega trga, so bile tudi take mere, katere si mnogi vinogradniki niso želeli, a kljub temu so bili vsi zadovoljni, ker je bil onemogočen uvoz tujih vin in ker je bil istočasno tudi odobren kredit v iznosu 250 milij. frankov za nakup domačega vina dobre kvalitete. Kljub temu, da je bilo tekom zadnjih mesecev izdanih več uredb in zakonskih dopolnitev v svrho zaščite vinske produkcije, se je vse to izkazalo kot nezadostno in če bi med tem ne nastopile nenadoma parlamentarne počitnice, bi gotovo izglasovali še nekoliko dopolnilnih mer. Vinogradniki so zahtevali povečanje carine na uvoz vina, zmanjšanje takse na promet vina, ukinitev transportnih taks in spremenitev davčnih razredov za obrtnike. Komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov zainteresiranih ministrstev, vinogradskih zadrug in udruženj vinskih trgovcev, je ugotovila sledeče vzroke krize: a) nesorazmerno povečana proizvodnja vina, b) zmanjšana potrošnja vina, c) velik uvoz tujega vina in č) proizvajanje domačega lahkega vina. Z ozirom na to je komisija predlagala povišanje carine, s čimer je hotela doseči zmanjšanje konkurence, kakor tudi onemogočitev mešanja lahkega domačega vina z uvoženim močnim vinom. S tem so hoteli posrednim potom pobiti proizvodnjo lahkih vin, ker se jim je onemogočilo mešanja s tujim vinom in tako prisiliti vinogradnike, da bi gojili le dobre trte in proizvajali vina, ki ne potrebujejo nikakih dodatkov. Na kratko povedano: treba je proizvajati sicer znatno manj, toda tudi znatno bolje produkte. Zmanjšani potrošnji vina je kriva konkurenca tujih vin, kakor tudi odbijanje konsumentov od domačih lahkih vin, a znano je, da je razvita navada, da se najraje pijejo ona vina, katerih proizvodnja in potrošnja se stalno veča. 1. Razen z zakonom iz 1. 1905. so bile še s posebnim dekretom z dne 1. febr. t. I. poostrene mere proti bolnemu in slabemu vinu. Proglašena so bila namreč za neuporabna vsa ona vina, katera vsebujejo pri vsakem litru več kakor 1*80 g žveplene kisline, kakor tudi vsa ona vina, ki imajo več kakor 1-50 g kisline, ker se radi njih kislastega okusa morajo nazvati kot kisla vina. V to kategorijo je treba postaviti tudi šileč. 2. Ker je bila s tem določilom prizadeta le mala množina lahkih vin, se je radi tega določba razširila na vsa vina, ki imajo 8 odnosno 9 stopinj. To pa je razvidno od poedinih vinskih krajev. Toda z ozirom na izjemne okolnosti vinogradnikov v poedinih krajih je bila kljub temu napravljena s poznejšim dekretom izjema, s katero so dovolili trgovanje z vinom, četudi ima samo 5-5 stopinj, toda to samo pod pogojem, da se ta trgovina vrši le v mejah dotičnega departementa. V ostalem pa so praviloma izključena iz prometa vsa vina, ki so proglašena za lahka, t. j. ona, ki imajo do 8 oz. 9 stopinj in ta se morajo vsa prodati alkoholnim destilacijam. Med pokrajine, ki imajo izključno lahka vina in katerim je izjemoma dovoljena prodaja v njih okolišu, spadajo sre-dozemsko-primorski departementi in še Vielise, Josifere in Ardčche. V teh pokrajinah se smejo prodajati popolnoma svobodno in neomejeno le vina, ki imajo 9 stopinj, med tem ko se ostala, ki imajo manj kot 9 stopinj, ne smejo prodajati izven njihovega departementa, razen če ne izpolnjujejo sledečih pogojev: a) množina alkohola mora znašati v enem gramu vinskega ekstrakta 2-5% pri črnih in 3% pri belih vinih; b) množina kisline je določena po posebni skali, od katere ena stopnja mora odgovarjati vsaki pol stopnji alkohola. / drugimi besedami: ona ne sme znašati več kakor 1-01% pri litru za vina,’ ki imajo 5-5 stopinj, a 0-43% za vina, začenši pri 8-5 stopinjah. To graduira-nje se izvršuje potom destilacije in tako dobljenemu procentu alkohola se doda še eno stopinjo na vsakih 18 g neprevretega sladkorja v enem litru vina. Z naknadno uredbo so bile dane posebne ugodnosti departementom Besses-Alpes, Drdme, Josičre in Ardeche, na podlagi katerih je dovoljen promet izven departementov tudi z onimi vini, ki imajo le 7 stopinj, a severnim departer mentom Loire in Cbte d’ or za vina, ki imajo vsaj 8 stopinj. Te izjeme so bile napravljene radi posebnih krajevnih okolnosti. Prepovedano je prodajanje mešanih vin izpod 8 stopinj, oziroma vina, ki imajo izpod 12 stopinj alkohola in kisline obenem. Treba je pripomniti, da se ta določba nanaša samo na mešanje domačih z uvoženimi vini. S tem so bila zelo prizadeta tuja vina, ker ta se ne morejo uvažati, Če nimajo vsaj 8 stopinj, a uvažala so se največ radi mešanja z lahkim domačim vinom. t Z zakonom z dne 27. julija 1929. je prepovedano dodajati sladkor moštu c namenu popraviti slabo vino. Ta prepoved se nanaša na departemente južne Francije. Med tem pa, ko je v departe-mentih, v katerih je dovoljeno dodajati sladkor moštu v prvem kipenju, je množina sladkorja maksimirana na 9 kg na vsakih 300 1, toda v nobenem slučaju lifi sme se dodati več kakor 200 kg sladkorja na vsak hektar vinograda. .Moštu od Irte, ki je bila zasajena po izdaji tega zakona, je prepovedano dodajati sladkor. Za vina, ki so se dobila iz mošta, kateremu je bil dodan sladkor, je predpisana taksa v iznosu 1 franka za vsak liter. Dodajanje sladkorja drugemu kipenju, t. j. napravljanje petijota ni prepovedano in niti ni to ekstra taksirano, toda to vino je izključeno iz trgovskega prometa ter se ga sme uporabljati samo v rodbini proizvajalca in sicer pritiee: a) po 20 1 vsakemu članu rodbine, pri čemer se uračuna tudi služinčad; b) 20 1 na vsake Iri hektolitre mošta; c) maksimum 300 1 na proizvodnjo 11 do 12 hi vina, ki ima 10 ali več stopinj. Ta zakon se ne nanaša na proizvodnjo petijota, v katerega se ne dodaja niti alkohola in niti sladkorja, toda tudi ta se mora uporabljati samo v rodbini. Omejitev obstoja le v tem, da je proizvodnja petijota dovoljena le takim osebam, katerih letina ne znaša izpod 40 hektolitrov. 5. Končno je bil v svrho še večjega izboljšanja prodaje vina izdan zakon z dne 19. aprila t. 1., na podlagi katerega so izvestni vinogradniki primorani, da prodajajo svoje vino državnim destilacijam. Napram čl. 6. zakona z dne 20. junija 1930. 1. obstojajo izjeme v toliko, da se smejo oprostili vinogradniki, ki so utrpeli škod?) radi vremenskih ujem, od obligatnega odstopa svojega vina državnim destilacijam. 6. Vina, ki imajo pravico do svojega naslova, so oproščena vseh omejitev, ki izvirajo iz teh poznejših zakonov in uredb, a istočasno jim je povečana zaščita znamke na ta način, da se z enim imenom ne morejo istočasno nazvati druga vina, pa tudi če so istega porekla. Letos je produkcija vina v Franciji znatno padla. Izguba znaša 80—100 milijonov hektolitrov napram trgatvi v 1. 1929. in ta izguba se bo nadoknadila z dobro trgatvijo v Alžiru, četudi ta ne doseza trgatve lanskega leta. Iz pravkar razloženega so razvidni vsi pogoji za uvoz tujega vina, t. j. vino mora imeti vsaj 8 stopinj* in svojo posebno znamko. Ker je letošnja trgatev7 padla i po količini i po kvaliteti, se kljub vsem omejitvam predvideva ugodna tržna konjunktura za uvoz dobrih vin v Francijo, razen ako ne bi bili pozneje izdani novi zakonski predpisi v svrho pojačanja zaščite domačega vina. Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 komadov tiskovin. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg naftalina, 50 kg voska, 200 kilogramov dekstrina in 30 kg pisalne krede. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 5 kg paste za brušenje kotlovih armatur. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 4. decembra t. 1. ponudbe glede dobave mineralnih olj, masti in bencina. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Uprava jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave mesa za čas od 1. decembra 1930 do 28. februarja 1931. (Pogoji so na vpogled pri isti upravi.) Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg cementa in 400 kg mavca. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg bele kovine za ležaje in plošč železne pločevine. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) {Jrjna profila Mariborsko sejmsko poročilo. Na semenj dne 11. t. m. je bilo prignanih 18 konjev, 12 bikov, 102 vola, 413 krav in 21 telet; skupaj 566 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 11. novembra 1930 so bile sledeče; debeli voli 1 kg žive teže 7-50 do 8-50, poldebeli voli 6—6'50, plemenski voli 5—5'50, biki za klanje 7—8, klavne krave debele 6—7-50, plemenske krave 4-25—6-50, krave za klobasarje 3-50—4, molzne krave 5-50—6-50, breje krave 5-50—6-50, mlada živna 6-75—9, teleta 7—12 Din. Prodanih je bilo 300 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 3 komadi. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 18—20, II. vrste 16 do 18, meso od bikov, krav in telic 14 do 16, telečje meso I. vrste 25—35, II. vrste 16—24, svinjsko meso sveže 15—27 dinarjev za kilogram. Trg jajec. Zadruga za eksport jajec v Št. Jurju ob J. žel. poroča: On našega zadnjega poročila so narasle nakupne cene na Din 1-70 in še više. Ta prehitri skok pa nikakor ni bil v soglasju z rastočimi cenami v inozemstvu. Takojšnjo visoko nakupno ceno je opravičila deloma le Italija, dočim nista imeli Švica in Nemčija za naše pretirano drago blago nobenega interesa. Velika diferenca v ceni med Italijo na eni strani ter Nemčijo in Švico na drugi strani je dovedla do tega, da sedaj tudi Italija ne mara več kupovati pa tako visoki ceni. in da je znižala ceno za 50 lir pri zaboju. Glede na to je bila tudi pri nas nakupna cena znižana na Din 1-55. Izšla je Blasniuova VELIKA piHUižiA za navadno Icio l93'i', ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« e najstarejši slovenski koledar, Ki ie bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in ie še danes najbolj obraitan. V »Veliki Pratiki« najdel vse, kar Človek potrebuje vsak dan; Katoliflki koledar z nebesnimi, aoInCnirai, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — pofttne določbe Uk Jugoslavijo; - lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — kon zulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Korofikem, Štajerskem, F’rekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih In odločilnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki Jih rabita kmetovalec in žena v hifii. - ten* ===== „VEL1KA PRATIKA" 0001 v vsen večjih trgovinan iti se lan k o naroči tudi pismeno ori založnik »j : liskami |. Blasnika naši.