Naročnina 'za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Zasedanje narodne skupščine. otvoritev rednega zasedanja, protesti proti formalizmom. KI ZAVLAČUJEJO REDNO DELO. VEČINA JE SKLENILA, DA KANDIDUU DR. IVANA RIBARJA ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE. Beograd, 20. okt. Seja nar. skupšč. je bila sklicana za danes ob 10. Po Seji ministrskega sveta je ob 11.30 m Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 380 • Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44. Pavi*Joi rri„kn 'P'si 3e 'ne vračajo. ,jem je priložiti znamko za odgovor. Ljubli Piogel starostni piedsedriik radikalec Mihalčič iz Baranje otvoriti sejo, na kateri je namestnik ministrskega pred-*ednika g. Trifkovič prečita! ukaz kralja Aleksandra, s katerim sc v smislu člena 149 ustave zaključuje izredno *a?edanje narodne skupščine in otvar-ja redno zasedanje skupščine. Ko se je ukaz prečital, je poslanec Mihalčič imenoval za začasne zapisnikarje radikalca dr. Janjiča, demokrata Agito-Poviča, muslimana Aličt\ in zemljorad-Pika Benina. — Poslanec Barič je aahteval besedo, predsednik pa mu jo P* dal, temveč je ob splošnem hrupu zaključil sejo in odredil prihodnjo za jutri ob 10. z dnevnim redom: volitev Predsedništva. ^Beograd, 20. oktobra. (Tzv.) Današnja seja skupščine je bila napovedana za 10. uro. Med tem se je v radikalnem in demokratskem kiubti pretresalo vprašanje o načinu ot\nrjanja skupščinske seje. Radikalci so sklenili, da naj otvori sejo Rybar z izjavo, -da skupščina'sestane redovito in da potem najstarejši poslanec prevzame predsedniško mesto, da zaključi sejo ter odredi volitev predsedništva. Na ta predlog je demokratski klub pristal ter so se poslanci ob 12. uri zbrali v dvorani. Med tem pa so se pojavili dvomi glede sestanka brez ukaza vlade. Med velikim številom poslancev, ki so se zbrali dvorani, je zavladala zbog tega zavlačevanja nestrpnost, nekateri so začeli tolči po mizah ter so se čuli glasovi, da radi formalnosti, ki ni stvarna, ne gre tako doigo odlašati s sejo. Ob 12.45 Je nato radikalni, klub sklenil, da zadevo prepušča vladi, da ona po svoji volji odredi, da-li se ima vršiti seja ali ne. Vlada je nato takoj odredila, da se izda ukaz za zaključek današnje seje. Beograd, 20. okt. Dopoldne sta radikalni in demokratski klub imela svoje seje, na kateri so pretresali vprašanje izvolitve predsednika skupščine, ki se ima izvoliti na jutrišnji seji. Po doseženem sporazumu med radikalci in demokrati se bo jutri za predsednika kandidiral g. dr. Ivan Ribar. Glede drugih članov predsedništva se zdi, da bodo izvoljeni stari člani. SfoSasa prida w shupliSino. Beograd, 20. okt. G. Stojan Protič J* predstavništvu narodne skupščine Poslal nastopno pismo: Ker narodna skupščina dosedaj ni sprejela nobenega sklepa o mojem aktu od 24. decemOra 1920, je ta sedaj, ker je sprejeta ustava, postal brezpredmeten. Zato mi ie Čast, obvestiti narodno skupščino, da sprejmem mandat za kruševačko okrožje. Ker sedaj ni nobene 'vire za položitev ^prisege, bom prisegel, ko pi edsedništvo odredi za to dan in uro. Beograd, 18. oktobra 1921. ProMč 1. r. državni svetovalec in izvoljeni poslanec za kruševačko okrožje. Delavske borze In delavska SeglSimacle. Beograd, 20. okt. Včeraj popoldne je bila seja sekcije zakonodajnega °dbora za socijalno politiko in narodno zdravje. Na tej se.ii se je najprej obravnavalo o uredbah zdravstvenega ministrstva, katero je zakonodajni odbor vrnil odseku. Nato Je sekcija danes po predlogu odbora •zpremenila nekatere naredbe, nekatere pa je nanovo stilizirala, nakar se je nadaljevalo poročilo poslanca Divca o delavskih borzah in o delavskih legitimacijah. Zakon o delavskih borzah je bil sprejet z dopol-P1U in izpremembami, med katerimi !e glavna tista, naj se da delavstvu, r tnora delati tudi ob nedeljah, vsa-J° leto toliko dni dopusta, kolikor nede]j. je deldlo v letu. Nato se je odobrilo pletarnicam, v katerih je nočno delo prepovedano, da smejo Pričeti delati že ob štirih zjutraj. De-zbornice so oproščene vseh ttržavnih taks pri opravljanju svojega posla. Člani uprave delavskih zbornicjnorajo vršiti svojo dolžnost brezplačno. Kjer ni delavske, borze, se lahko ustanovi filijalka srednje, delavske borze. Občine pa, katere •majo filijalko, se morajo potegovati *a to, da se ji nakažejo za to po- trebna sredstva. V mestih, kjer obstojajo delavske borze ali filijalke, ne morejo obstojati tudi profesionalne delavske borze. Nato se je razpravljalo o delavskih legitimacijah. Po dolgem razpravljanju o tem, kdo je pristojen izdajati te legitimacije in ali je potrebno, da mora imeti delavska zveza te legitimacije, se je končno sprejela redakcija poročevalca Divca, po kateri naj bi izdajale te legitimacije občinske oblasti, v čirih občini je delavec stalno nastanjen. Za organizirane delavce bodo veljale legitimacije njihovih strokovnih organizacij. Na zahteve pomožnega osobja so dolžni lastniki podjetij izdajati delavcem posebna potrdila, v katerih pa ne sme stati ničesar drugega, kakor samo to, koliko časa delavec dela prLdotičnem podjetniku in koliko zasluži. Pri določevanju minitna in maksima denarne globe za kršenje tega zakona se ni mogel doseči sporazum in se je sklenilo, predložiti to Vprašanje plenumu odboVa. Seja se jek končala ob 19.30. Prihodnja seja se skliče pismeno. Na dnevnem redu bo razprava o nadzorstvu dela. NOVO ALBANSKO MINISTRSTVO Valona, 20. oktobra. No^o alban-*ko ministrstvo je sestavljeno sledeče: predsednik ter zunanji minister ndeli Evangheli, notranje ministr- stvo Beiram Fcvei, min. pravde Kozo Kassi, min. za finance Ahmed Dakli, min. vojne Geijuolli, min. prosvete Hil klosi, min. javna dela Zia Gibra. SLOVENSKO IN HRVAŠKO ŠOLSTVO V TRSTU, ISTRI IN NA GORIŠKEM. Zagreb, 20. okt. Italijanski generalni konzulat javlja službeno: Nasproti vsem vestem, ki so jih objavili nekateri časopisi, da je italijanska vlada, preprečila otvoritev hrvatskih in slovenskih šol v Julijski Benečiji, objavlja italijansko poslaništvo v Beogradu, da je v Trstu, v Istri in v goriški okolici otvorjenih 307 slovenskih in 84 hrvatskih šol, ki redno funkcijonirajo. DRŽAVNA KOPALIŠČA. Beograd, 20. oktobra. (Izv.j V ministrstvu za narodno zdravje izdeluje se pravilnik, glasom katerega se bodo oddala vsa državna kopališča v najem privatnim konzorcijem. URADNIŠKA SKUPŠČINA Beograd, 20. oktobra. (Izv.j Dne 5. novembra t. 1. se bo vršila v Dolnji Tuzli 5. skupščina uradništva Bosne in Hercegovine. ODREDBE PROTI RAZBOJNI- ŠTVU arnavtov. Beograd, 20. oktobra. (Izv) Včeraj popoldne so imeli konferenco minister notranjih del, minister vojne in mornarice ter načelnik občega vojnega oddelka polkovnik Markovič. Na tej konferenci se je razpravljalo o tem, kakšne mere je podvzeti proti razboj-ništvom Arnavtov v Južni Srbiji, kjer je bilo ob zadnjem napadu usmrčenih več naših državljanov ter zažgana cela vas. ATENTAT NA AMERIŠKEGA POSLANIKA V PARIZU. Pariz, rp. okt. Davi je dospel v ameriško poslaništvo zavojček,, v katerem je bila škatljica baje s parfumom. Zavojček je bil naslovljen na poslanika Harricka. Zavojček so odnesli na stanovanje poslanika. Ko je ob osemnajstih komornik odpiral zavojček, je skrinjica eksplodirala in napravila veliko materijelno škodo. Komornik je poškodovan na obeh nogah, Pariz, 20. okt. »Newyork lierald« poroča z ozirom na poizkus atentata na emeriškega poslanika Harricka: Vemo, da je treba obdolžiti v prvi vrsti italijanske komuniste. Najbrže sta izvršila atentat komunista Bačo in Vanzetti. NEMIRI V RUSIJI. Kadanj, 20. okt. »Berlingske Ti-dende« javlja iz Helsingforsa: Vsi listi poročajo o nadaljnjih rcsml; nemirih v ruskih gubernijah Markov, Orel in Kuban. Prebivalstvo je sovjetske uradnike prisililo, da so prenehali z zaplembami živil. Sibiiija se brani sprejemati begunce iz pokrajin, kjer divja lakota. konferenca v portorose. Trst, 20. okt. (Izv.) Konferenca v Portorose je definitivno določena za 24. t. m. Palast Kur - Hotel, ki bi imel biti čez zimo radi neugodne .zimske sezone, ki se obeta, zaprt, ostane iz gorenjega vzroka otvorjen. Italijansko zunanje ministrstvo si je rezerviralo gotovo število sob in dalo vodstvu hotela navodila v svrho priprav za 24. t. m. Kakor poročajo današnji listi iz Rima, bo konferenci v Portorose neposredno sledila konferenca v Rimu, najbrže že v prvi polovici novembra. »Harmonični sociialni razvoj". Slovensko glasilo jugoslovanske demokratične stranke je včeraj prinesla uvodnik z načelnimi izjavami o njenem stališču napram socijalnemu vprašanju. Izvajctnja so odkritosrčna, zato zaslužijo, da jih stvarno inter pretiramo. Izjave trdijo, da je jugoslovanska demokratična stranka meščanska stranka, da se v poini meri zaveda dolžnosti moderne države do materi-jelno bednejše večine naroda, da se razlikuje od socijalističnih strank, ker Sinatra tazrddni boj za nacijonalno nesrečo in ker je prepričana, da jc od prava sorijalnega zla mogoča brez katastrof. Nadalje izjavlja, da ni stranka kapitalizma, da ima med socijalno šibkejšimi sloji jugoslovanskega naroda globoke komune (v Sloveniji 3 poslance od 40) in da je konečno stranka harmoničnega soiijalncga razvoja. Oglejmo si ie izjave od blizu. Danes vidimo, da se v notranjosti države z nezaslišano razvojno silo množi kapitalizem. Črtajo sc prvi obrisi velikih zasebnih bogastev. Tu ogromna zasebna bogastva se ustvarjajo v tej državi brez katerekoli omejitve. Ona vznikajo iz (istih milijonov množic, ki ie dobrine, ta bogastva ustvarjajopridelujejo. Ker JDS zakonitim potoni ščiti, dopušča, ne zavira zasebnega izkoriščevanja, iz katerega izhajajo profiti in se porajajo bogastva, zato jo imenujemo kapitalistično. Zato jo nazivljemo meščansko. Ni meščanska, ker pobira meščanske glasove, temveč, ker ne zastopa protUcapitalijsiičnega gospodarskega reda, ki bi napravil konec izkoriščanju gospodarsko slabejših. Ta stranka ne zastopa in ne more zastopati večine naroda, ki je socijalno Šibkejša, kakor 10 sama lepo priznava, kajti večina slabejših je neposredna tutledlca manjšine močnejših, ki s pomočjo sedanjega gospodarskega In l idiličnega reda ust "urja večino slabejših. Dokle • ne ostrižete kapitalizmu samemu jreroti, ne bo> te lečili socijalnega zla. Kajti za enkrat je poslednje učinek svobodnega kapitalističnega delovanja, ki ni nič drugega, kot izkoriščanje socijalno šibkejših. V; razrednem boju vidi demokratska stranka največjo nacijonalno nesrečo. Kje bi danes bile večine narodov, te večine slabejših, da se niso poslu-ževule razrednega bo,a. Vse, kar je razvoj prinesel socijalnih reform, vse socijalno čustvovanje, je izključna zasluga razrednega boja, ki se ga poslužujejo socijalno .dbkejlf proti socijalno jačjim. Razredrtl boj se imenuje aelo socij :bi> si.de,si h večin, da si opomorejo, da si izvojujejo boljše življenjske pogoje od kapiu.Hzma, ki od njih tirja celokupni prebitek dela, v kolikor ne služi golemu ukrivljanju. JDS glasilo pa imenuje »harmonijo socijalnega razvoja« delo tiste siranke, ki zatira želje večine naroda, ki to večino nat oda prcjntšča nc.ismdjenemu izkoriščanju. Ali morebiti demokratična stranka zustopa nauk, da vznikajo gospodarske dobrine kapitalizma iz nič in ne iz dela večine gospodarsko šibkejših. Geslo »harmoničnega sorijalnega raz-voia« prikriva politiko, ki na eni strani zabranjuje, da večine slabejših tri dejo do svoje turni h do bogastev, ki jih ustvarjajo in ki na drugi strani s celokupnim državnim organizmom brani kapitalistično delovanje posameznikov. Ali tes dei ioitra.ihi strankarji predpostavljajo tako naivnost naroda, io je njegove soi ijalno šibkejše večine, da bo veroval njihovim zagotovilom in pričakoval, da bodo demokratični državniki sami začeli uravnavati tečaje mrzil in plač, da bodo kapitalisti iz lastnega nagiba pravično reševali vera-šanja o odmer1 odškodnine izvršenega dela. V mezdah in plačah je bistven del socijalnega vprašanja. Socijalizetn je borba za mezde in plače, je delo za gospodarski red, ki bo mezde in plače dovedel do maksimalnega viška z odpravo zasebnega gospodarstva 111 upo-slevitvijo :adn,buškega ali kolektivističnega načina produ! cije. In s io borbo nima narodnost nucsur opraviti in ta borba pravilno umevana in izvajana narodni idcv ne i o nikdar škodovala, temveč jo bo narodno čustvovanje le poglobilo, ker kaze, da ttarod ni peščica gospodarskih mogotcev, temveč ona velika masa delavnega ljudstva, za katerega gospodarsko osvobodite • je ravno potreben razredni boj. Ali h če demokratizem po tej poti odpravljati socijalno zlo? Naj odgovori jasne! * Praga, 20. okt. Valute: nemške marke 60.50, švic. franki 1557.50, lire 368.50, franc, franki 688, šterlingi 378.50, dolarji 93.87, dinatji 130.25, leji 68.25, levi 61.75, avstr, krone 2.80, poljske marke 1.50, madžarske krone 12.85. Curih, 20. okt. Devize: Berlin 3.40, Holandija 185, Newyork 545, London 21.34, Pariz 39.20, Milan greb 1.90, Budimpešta 0.70, Bukarešta 4, Dunaj 0.31, avstr, krone 0.22. Zagreb, 20. okt. Devize: Duhaj 9—9.30, Berlin 190—205, Budimpešta 39.50—40, Bukarešta 210—0, Italija izplačilo 1115—1130, ček 1105—1110, London, izplačilo 1115—1125, New-york, ček 0—283, Pariz, izplačilo 2025—2055, Praga 300—304, Švica 5300—5400. Valute: Dolarji 278— 284, avstr, krone 0—11, carski rublji 12—15, napoleondori 940—960, nemške marke 190—195, rom. leji 206—0, italijanske lire 1005—1115. Mich^l Zevaco: »NOSTRADAMUS." Ko je kralj govoril, se mu je davil «*as tako, da so se navzoči vpraševali, ali ne urpira. Ves je bil bled, sa-010 oči je imel zalite s krvjo. Mont-«jOmery je planil, da bi izvršil povede. Henri pa je kriknil za njim : r> ‘Tistemu človeku je ime Royal de “eaurevers...« Io ^oncller°Iles, Saint-Andre in Ro-*and so skočili pokoncu. »Royal de Beaurevers? Samo 'Pec!« J’e dejal Roncherolles z gla-H°m, ki ni Bil nič manj razburjen od enrijevega. »Sire, prosim vas, da mi «ovohte voditi odpravo. To je važna s*Var.« nper* ^ ,stvarl Aretacija navad-Tn, razboinika!« so se posmehovali avannes, Biron in še nekaj drugih. kim^i^no' ie slovesno pri- li» • Vso dvorano je izpreletel drht-j Presenečenja. Andr stvar>« je dejal Saint-Vidni> spomnivši se človeka, ki ga je olezati do oleteni lestvicb In njegov sin Roland je pritrdil z resnim in zamolklim glasom: »Zadeva je važna!« Roncherolles pa je povzel z gne-vom v srcu: »Ako bi bilo treba aretirati deset, dvajset ali magari petdeset mož izmed vas, gospoda, bi dejal: pošljite Švicarje ali Škote njegovega veličanstva. Bila bi enostavna aretacija, nič drugega. O tem pa, kar hoče kralj, ponovim še enkrat, da je resno in važno. Tu ne gre za telesne stražnike. Mečev, krepkih mečev nam je treba! Gospoda, odpravljamo se v pravo bitko, zakaj človek, ki ga je zapovedano prijeti, se imenuje Royal de Beaurevers.« Njegov glas je zvenel tako mrklo, da so se vsi osuplo spogledali. • »Veliki sodnik,« je dejal Henri, »poverim ti vodstvo odprave!« Čez deset minut so- stopili Roncherolles, Saint-Andre in še petdeset drugih plemičev na trg pred Louv-rom. Montgomery si je vzel petdeset telesnih stražnikov. Plemiči se niso pridružili zaradi aretacije, nego zato. da bi se bili. ako nanese Drilika. Roncherolles je velel: »Najprej je treba obkoliti osrednje mesto ...« vse RoyaI de Beaurevers se je po kraljevem odhodu zleknil na svojem ležišču. Stanovanje je razsvetljevala dvojica sveč, ki jih je bil kupil Trnl-quemaille takoj o mraku, rekoč, da so po dva zlatnika — uboga kraljeva mošnja! Beaurevers se je radovedno ozrl na ostanke bogate pojedine. Pri tem je zagledal sredi Izbe mošnjo — čitatelj nam pač verjame, da je bila prazna! Nagrbančil je obrvi in zaklel v brk, nato pa se mu je srd polegel. Nasmehnil se je, rekoč: »Siromaki!... Na vse zadnje —!« Zaprl je oči: njegov smehljaj je postal še slajši in jasnejši. V duhu je gledal Florizo. BHo mu je, kakor da se dviga v nebo. Časih pa je mahoma izginila slika, ki jo Je obujal v domišljiji, in zamenila jo je Nostradamova. Beaurevers je prebil ves tisti dan pri njem. Sam ni vedel, s kakšnim čuvstvom ga navdaja ta niož: z občudovanjem ali strahom — naiboli gotovo pač s sovraštvom! Nostradamus mu je vdihaval čudne misli. Imel je svoj namen. Kakšen namen? Beaurevers si je zaman ubijal glavo. Nato je & silnim naporom pregnal Nostra-damovo sliko in se poizkusil Iznova zagledati v Florizo. To prizadevanje je bilo polno slastne tesnobe ,.. Floriza je bila pri njem. Floriza mu je govorila: »Prisežem vam, da bi se prišla poslovit od vas magari k znožju krvrtiškega odra In bi umrla z vami vred...« »Prišla bo!« je jeknil Beaurevers in globoko vzdihnil. »Prišla bo magari pod vešala, da se poslovi od mene. Ako bom moral umreti, umre ona z mano vred; prisegla mi je. Ali je prisegla?... Da, o tem ni dvoma! Oh, da bi mogel slišati še enkrat njen glas, kakor sem ga slišal pravkar I. Poizkusimo ... Floriza, govori mi... Ah, slišim... vraga, kaj slišim pravzaprav? ...« Bliskoma je planil Beaurevers pokoncu, upihnil sveči, opasal v temi raolr In nastavil uh/v Okno njegove čumnate je držalo na tesno in temno dvorišče. Ako M hotel videti na ulico, si moral stopiti k eni izmed ozkih lin, ki so dajale stopnicam nekaj svetlobe — kadar jfc sploh prodirala luč v vijugasti rov, ki se je imenoval Kalandrska ulica. Beaurevcres jc rahlo odprl vrata. Naglo je krenil po stopnicah navzgor in vteknii glavo skozi lino; toda bilo je pretema in mesečina ni dosegma ulice. Vendar pa je prihajal do Roy-aia nekakšen šum. Beaurevers je umel prežati. Vedel je, kaj se pravi poslušati; kadar z očmi ni videl, je gledal z ušesi; malone vse njegovo življenje je bilo izpolnjeno z zalezovanjem. Še otrok se je v državi »Lilije« učil razbirati molčanje, kesneje pa je udovršil njegovo vzgojo sam Brabant Brabanson. »četa oborožencev prihaja tod,« je zamrmral in pomežiknil samemu sebi proti onemu kosu ulice, ki se ]* obračal na levo. (Dalje prih.) Naročaite Ju£roslaviiauI strart ST ■gg*- " n~~t is eon Zadnjič srne objavili podatke našega statističnega urada o rezultatih splošnega ljudskega štetja v januarju. Navedli smo zraven številke Jz ljudskega štetja pred desetimi leti in opozorili, za koliko je prebivalstvo nazadovalo v tej dobi. Izkazalo se je, da je konstatirati nazadovanje po vsej državi, le da v pokrajinah bivše avstroogrske monarhije le v neznatni, dočirn je upadek prebivalstva v Srbiji in Crnigori neprimerno večji. Oni predeli, ki so bili del Ogrske, izkazujejo celo neznaten napredek, v kolikor moremo oceniti rezultate vzpričo pomanjkljivih navedb. Ti podatki nam morejo biti dragocena direktiva za bodočnost. Da je nazadovanje le odsev vojnih ne-sreč.o tem ni treba izgubljati besedi. Saj izkazuje v normalnem času naš narod znatno - prirodno napredovanja, nič manj ko 15 %! Ko se odpravijo posledice vojne, bo število prebivalstva jelo znova naraščati in tedaj bo nastajalo za mnoge pokrajine vprašanje, kam dejati pre-višek ljudi, kar je bilo pri nas aktualno v največji meri že pred vojno, pred vojno. Treba se je namreč zavedati, da je Slovenija kakor tudi severozapad-na Hrvatska za agrarno pokrajino Že pregosto naseljena. Zato je v tem predelu mala posest najštevilneje zastopana, v čemer je izvor velikemu delu revščine in izseljevanja. — Ko stopi množenje prebivalstva zopet v normalno stanje, bo moralo pri nas začeti znova intenzivno, ako ne bode industrija toliko napredovala, da absolvira, kar ima dežela preveč. Nasprotno pa ste Slavonija in Vojvodina razmeroma še precej preredko naseljeni. Sicer znaša poprečna gostota Vojvodine 70, Slovenije pa le 66, toda to razmerje ne kaže resničnega stanja v pravi luči, ker je velik del Slovenije gorat ali vsaj hribovit, Vojvodina pa je vsa brez izjeme ravna zemlja in z redkimi izjemami povsod prvovrstne rodovitnosti. Na takih tleh tudi PvCrarni značaj dežele dovoljuje še v .tiko gostejšo naselitev. Zato razu-ensino. da je v Vojvodini in Slavoniji toliko veleposestva, in da klub Že mu ostalo prebivalstvo živi v blagostanju. Severna Srbija je sicer razmero-' ma že zelo gosto naseljena, zato pa je gostota v južni Srbiji še zelo majhna. Tu so še prostrani predeli, kjer je prostora še za mnoge tisoče družin in ne samo, da bo mogla preskrbeti eksistenčne možnosti 'podmladku za več sodov, bo prilike tudi za priseljevanje od zunaj, Kdor danes vabi na naseljevanje v južni del države, opravlja precej nehvaležen posel. Toda prihodnja desetletja mu bodo dala prav! Ko se občna varnost obnovi in zanemarjeni okraji civilizirajo, bo predstavljala južna Srbija s svojimi prirodni-ml bogastvi zavidanja vredno posest; takrat bo vesel, kdor bo imel zemljo tam doli. Podobno kakor so nekdaj nemški kolonisti prihajali v zapuščene, napol divje, močvirne predele južne Ogrske, v predele, ki predstavljajo danes najbogatejšo zemljo domala cele Evrope. Na podlagi1’tega moremo presoditi, kje bo v bližnji bodočnosti agrarni poklic izkazoval previšek ljudje in kje bo mogel zaposliti celo novih naseljencev. To je dragocen nauk zlasti za severozapadni del države, kateremu je tujina vzela že toliko tisočev najuoljših sil. II 2e 6. oktobra je bil podpisan fran-cosko-nemški dogovor radi repat atije opustošenih francoskih pokrajin. Znani londonski ultimat je uklonil Nem* čijo, ki se je protivila izvršitvi versaill-ske mirovne pogodbe in ji je nato prineslo vojaške in gospodarske sankcije ob Renu. Minister Rathenau za Nemce in Loucheur za Francoze sla vodila dolgotrajne razgovore v Wiesbadenu. Danes je Nemčija obvezana, da izvrši reparacijo. Vprašanje je, če jih bo mogla. Velikanske vsote, ki Jih je že plačala, so povzročile padec marke, z njo pa tudi drugih valut zla-iti v nasledstvenih državah. Saj vemo. da so kup« vali prekupčevalci ameriške valute za Nemčijo tudi po Jugoslaviji. Gospodarsko enotna Srednja Eviopa mora danes v celoti plačevati za nemške grehe. Nemške obveznosti po dog >voru v Wie-badenu trajaj) do 1. 1936 Nemčija bo plačevala v blagu in sicer tako, da vrednost blaga do 1. 1926. ne sme presegati sedem milijard zlatih mark. Blago bodo centralizirali v St. Quen* tinu, središču opustošenih pokrajin. Dobavo prevzamejo nemške zasebne organizacije, ki jih plača nemška vlada s svojim denarjem — to bo pel tiskarski stroj ter pomnoževal evropsko papirnato neurje — toda blago mora oddajati po vsakokratni francoski ceni. Francija bo do 1. 1926. zaračunavala samo 35 odstotkov vrednosti blaga, le če se dobavi manj kakor za milijardo zlatih mark, bodo zaračunili 45 odstotkov. Se le po letu 1926. se bo zaračunavala popolna vrednost blaga, toda letno ne sme prekoračiti vrednosti ene milijarde zlatih mark. To je bistvo dogovora v Wiesba-denu, ki dokazuje, kako zna moderna doba zasužnjiti cel narod. Jasno je, da moramo vsled tega razmerja trpeti vsi in da v doglednem času ni računati na kako zdatno zboljšanje gospodarskih razmer. V gornje - šlezkem vprašanju, je zmagalo francosko stališče. Nemška vlada se maje in Rathenau, ki je podpisal dogovor, ima težko stališče, iz katerega bo še težje našel izhod. talno vzgojeslovje pa proučuje duševne funkcije v njihovem razvoju, v njihovi rasti, v njihovem izpopolnjevanju. Dosedanje vzgojeslovno vplivanje je bilo prepuščeno okosteneli moralni prepovedi, didaktičnim abstrakcijam in končno zdravemu vzgojeVal-nemu nagonu. Dober vzgojeslovec je bil več ali manj odvisen od svoje nadarjene nature in intuicijske sposobnosti. Cim se je eksperimentalno vzgojeslovje polastilo vzgojnih in didaktičnih vprašanj na temelju spoznavanj in metod izkustvenega dušeslovja, je vzgojeslovje postala eksaktna disciplina, z jasnimi in točnimi znanji o razvoju posameznih načinov duševne asimilacije, tvornosti, fantazije, spomina, razuma, jezikovnega izražanja itd. Tako imamo obširno razviti nauk inteligenčnih testov, s katerim je mogoče natančno ugotoviti inteligenčno štopnjo otroka. Še več, učiteljska društva nekaterih zapadnih držav in Amerike izdelujejo s sodelovanjem univerzitetnih stolic nacionalne teorije inteligenčnih izpitov. Tozadevno omenjamo samo J. J. Rousseaujev inštitut v 2enevi, v katerem se zbira ogromno anketno in eksperimentalno gradivo, ki bo omogočilo ugotoviti inteligenčno tipičnost in višino posameznih starostnih let švicarske mladine. Učiteljstvu s takimi znanstvenimi cilji, polnimi idealističnega stremljenja po izpopolnjevanju svojih vzgojevalnih in učnih sposobnosti, je sledila to jesen Češkoslovaška učiteljska zveza v Pragi, ki ustanavlja Visoko šolo za ekperimentalno pedagogiko. Praški pedagoški institut J. A. Come-niusa je stavil nastajajočemu zavodu svojo knjižnico in čitalnico na razpolago. V stalnih visokošolskih tečajih se bodo obravnavala vprašanja pouka in vzgoje. S temi tečaji nameravajo utemeljiti posebno pedagoško fakul- teto, ki bo obsegala filozofijo, psihologijo, eksperimentalno vzgojeslovje, pedologijo (nauk o otroku), anatomijo in fizijologijo telesne vzgoje. Predavanja bodo dostopna celokupnemu praškemu učiteljstvu. Obsegala bodo 12 tedenskih ur (sreda, sobota od 2 do 4, nedelja od 8—12). Za predsednika pedagoških tečajev je bil izvoljen univ. prof. O. Kadner, za zavednega ravnatelja docent O. Chlup. V prvem semestru predavajo J. Kozak, logiko in moralno filozofijo 2 uri; W. Foister funkcijonalno in praktično psihologijo 2 uri; O. Chlup, eksp. pedagogiko 2 uri; C Stejskal, pedologijo 2 uri; K. "VVeigner, anatomijo in fiziologijo telesne vzgoje, Chlup, Forster in Še-radsky praktične vaje 2 uri. Sličen zavod so ustanovili v Brnu. Predavanja so sledeča: Forster, eksp. psihologija, J. Tvrdy, logika; Chlup, eksp. pedagogika in didaktika, E. Ba-bak, biologija in telesna vzgoja; Ro-ček, šolska higijena, Herfor in Zeman, otroška patologija; Blaha, etika m so-cijalna pedagogika; Kvačala, študij Comeniusa; Pražak, zgodovina vzgoje-slovja, Kalab in Šilhar, otroško soci-jalno skrbstvo; .Zicli, temelji umetnostne vzgoje; A. Novak, otroška književnost; Hilfer, glasbena vzgoja otroka. Vidimo, da se med kulturnimi narodi čezdalje bolj razširja gibanje za samostalnimi pedagoškimi visokimi šolami. Tudi tu podaja zasebna .inici-jativa in ljubezen prvi povod. Paleg te čas. tendence pa se češkosl. učiteljstvo oplaja z neizčrpno pedagoško osebnostjo J. A. Comeniusa. Uslano-vitev zavoda, o katerem poročamo, je naravna posledica neustvarjčnega ideala pedagoškega ženija češkega naroda, ki je zamislil posebni Collcgiuin didacticum. Gospodarstvo«, Dušeslovje,- ki je pred 50 leti bilft knjiga abstraktnega modrovanja in brez vsake vrednosti za vprašanja praktičnega življenja in vzgoje, se je z nepričakovano naglico izpremenilo v prirodoslovno vedo z najdalekosežnej-šimi praktičnimi posledicami. Na predmetni strani je upostavila veljavo izkustvenega izhodišča tudi za raziskavo duševnega sveta. Metodično pa je prisvojila izsledovalne načine prirodoslovnega eksperimenta. Komaj je bil nekaj let izvajan ta preobrat duševnega študija, že so se pojavili dve tehnični disciplini, ki obečati uvesti, novo kulturno dobo vzgoje in dela. — Namreč psihotehnika, ki se je pojavila na praktičnih amerikanskih tleh in pa eksperimentalna pedagogika, ki se je razvila na psiholoških stolicah zapad-ne Evrope. Psihotehnika je veda, ki proučuje psihične sestavine človeškega dela, psihološke pogoje posameznih oklicev, in ki' se je razvila s psih-analizo v nekako zdravstvoslovje duševnega življenja sploh. Eksperimen- Tmšarina na vino. Po pravilniku o trošarini iz leta 1920 je oproščeno trošarine vse vino 'in ves vinski mošt lastnega pridelka, ki ga vinogradnik (producent) porabi zase in za svoje gospodarstvo. Ta svoboščina je ne samo slej ko prej v polni veljavi, marveč se je s pravilnikom iz leta 1920 nikakor nebistveno razširila tudi na vinogradnike, ki se pečajo s gotilničarsko obrtjo ali obrtoma s prodajo vina na debelo in ki doslej ttso uživali nobene prostosti; razlika je le ta, da je pri tistih, ki so samo produ-centje, trošarine prost ves v lastnem gospodarstvu porabljeni lastni produkt, pri vinogradnikih, ki so tudi gostilničarji ali prodajalci na debelo, pa le množina, ki jo določi finančna uprava. Vse po nekterih krajih razširjene vesti, kakor da je trošarinska svoboščina producentov ukinjena, so torej popolnoma neosnovane in imajo svoj izvor najbrž samo v tem, da se trošarinska obveznost t. j. obveznost plačila, zamenja s trošarinsko kontrolo, ki je že po prvotnih določbah pravilnika zadevala tudi vinogradnika, ki je samo producent, in ga zadeva še danes. Tej pa je že zadoščeno, če vinogradniki svoj pridelek takoj prijavijo pristojnemu oddelku finančne kontrole ,in da prav tako prijavijo vsako oejpro-dajo ali sploh oddajo vina ali vinskega mošta. S tem še ni združena nikaka nevarnost, da bi se pritegnili tudi k plačilu trošarine za vino, kolikor je po zgor obrazloženih določbah davka prosto, ker prodanih množin niso zave- zani zatrošariniti prodajalci, marveč prejemniki. Vinogradnik, ki se ne peča z gostilničarskim obrtom ali pa z obrtno prodajo na debelo, torej sploh ne pride v položaj, da bi moral vino zatrošariniti, če morda ne zatrošari-ni prostovoljno prodanih množin mesto kupca. Pač_ pa je vinogradnik-go-stilničar zavezan zatrošariniti tudi od svojega pridelka one množine vina, ki jih spravi v svojo točilno klet, ali pa, ki jih porabi za svoje gospodarstvo preko dovoljene množine. Zadnji primer velja seveda tudi za vinogradnike, ki obrtoma prodajajo vino na debelo. Trošarine prosto vino mora biti pri gostilnačarjih in obrtnih prodajalcih na debelo ločeno od drugega vina. Ce se bodo vinogradniki ravnali po teh navodilih, se jim ni bati nobenih konfliktov s finančno kontrolo, in kdor raznaša druge vesti, naznanite ga v lastnem interesu finančnim organom. + Prodaja praznih konzervnih škatelj. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 24. oktobra t. 1. v Osjeku in 29. okt. t. 1. v Sl. Požegi vsakokrat ob 9. dopoldne, v pisarni intendantskega skladišča v Osjeku, oziroma v Sl. Požegi javna ustmena licitacija za prodajo praznih konzervnih škatelj (v Osjeku okolu 90.000 komadov). Pred-Požegi okolu 5500 komadov). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani nJ vpogled. + Dobava telefonskih kablov. Ministrstvo vojne in mornarice, inž. teb-nički oddelek v Beogradu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da sprejema do 55. novembra tega leta do n.'ure dopiAdne ponud-1 be za dobavo 1000 km poljskega telefonskega kabla. Predmetni razj is z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. -j- Izvoz in oderuštvo. Kakor poročajo zagrebški listi, da na tamkajšnjem trgu svinjskega mesa že ni sko-ro več za dobiti, ker vse prašiče odpošljejo v Italijo. Eksporterji hodijo po deželi, pokupijo prašiče po običajnih cenah in jih pošljejo v Zagreb. Tam jih za oderuške cene pokupijo drugi eksporterji, ki jih največkrat kar v istih vagonih odpošljejo dalje v Italijo, kjer dobe za blago toliki lir, kolikor so tu plačali dinarjev in tako spravljajo seveda naravnost ogromne dobičke. Domači trg pa ostaja prazen in kar ima, je tako drago, da navaden smrtnik niti kupiti ne more. — Kakor z mesom, tako je po večini tudi z drugim izvozom. -f- Zvišanje carin v Švici. Svet stanov je sprejel s 26 proti 5 glasovom predlog zveznega sveta glede zvišanja carin. .+ Slovaška lesna industrija. Zadnje čase s.e je začela pri nas lesna industrija 'kaj lepo razvijati, še lepše pa se razvija na Slovaškem, kjer imajo na razpolago mnogo več lesa. Tam se je osnovalo 206 novih tvrdk, med,te* mi 64 delniških društev, ki ne kupčujejo le s surovim lesom, nego proizvajajo tudi celulozo, vžigalice, par-kete, zaboje in pohištvo. -f- Število avtomobilov v Ameriki. V Ameriki se je v zadnjem času vršilo popisovanje avtomobilov. Pii tej priliki se je ugotovilo, da je število zasebnin avtomobilov narastlo v enem letu za 1' in pol milijona. Po tej statistiki znaša število zasebnih avtomobilov za prevažanje ljudi in blaga 9,257.575 in pride povprečno na 114 prebivalcev po 1 avtomobil. + Cene surovim kožam v Varšavi. V mesecu septembru t. 1. so imele surove kože naslednjo ceno: Goveja sveža koža 900—950 mark za kg do-čim je koncem avgusta stal kg le 540 mark in sicer vsaka zase. Tudi te vr-čile, ker je bilo veliko povpraševanje po njih. Sveže telečje kože 115° d0 1220 mark, koncem avgusta pa 75° mark. Tudi s telečjimi kožami je bila živahna kupčija. Sveže konjske k«ze so se prodajale po 14.500—15.000 mark in sicer esaka zase. Tudi te vS* ste surovina je zelo poskočila, ker ]@ bilo veliko kupcev, pa malo blaga. —* Surove ovčje kože so se prodajale posamezno po 2000—2500 mark, v avgustu pa le po 1300 mark. -(- Posledice suše na Češkem. Vsled velike suše in pomanjkanja živinske krme se je število živine v Češkoslovaški znatno skrčilo. Zato pa so se povečale zaloge usnja in je tudi povpraševanje po usnju v Nemčiji večje, ker se tam, kakor znano, sirovine obdelujejo dovršeno in so cene poskočile skoro za dvakratne cene v Češkoslovaški. Zato so trgovci v Ceskoslovaški začeli izvažati kože v Nemčijo, čemur so se pa uprli tovarnarji rokavic. To je dalo povod vladi, da je poseben pravilnik za izvoz kož iz Češkoslovaške. tiarataite in širits JD&QSLftVU0“l Karel Capck: Sl. U. R. Dr.- Gali: Fantje, to je zločin stare Evrope, da je naučila Robote, bojevanja. Ali niso mogli, hudiča, dati mira s to svojo politiko? To je bil zločin pretvoriti živo delo v vojake! Aikvist: Zločin je bil izdelovanje Robotov! Domin: Kako? Aikvist: Zločin je bil izdelovanje Robotov! Domin: Ne. Aikvist, niti danes ne obžalujem tega. Aikvist: Niti danes? Domin: Niti danes ne, na poslednji dan civilizacije, i ;o vdika stvar. Busmann (polglasno): Busmann (polglasno): Tristo šestnajst milijonov. Domin (resno): Aikvist, to je naša zadnja ura; zdaj govorimo A; skoraj z onega sveta. Aikvist, ni bil slab sen, razbiti suženjstvo dela. Ponižujočega in strašnega dela, ki ga je moral človek prenašati. Nečistega in ubijajočega garanja. Ah, Aikvist, preveč težko je moral človek delati. Pfeveč težko živeti. In vse to premagati — Aikvist: — ni bil sen obeh Rossumov. Stari Rossum je mislil na svoje bogokletne komedije, a mladi na milijarde. In to ni sen vaših R. U. R. akcijonarjev. Njih sen so dividende. In radi njih dividend bo človeštvo poginilo. Domin (razdražen): Hudič vzemi njih dividende. Ali mislite, da sem delal eno samo uro zanje? (Tolče po mizi.) Zase sem delal to, slišite? V svoje zadoščenje. Hotel sem, da bi postal človek gospod! Da ne bi živel samo za košček kruha! Hotel sem, da ne bi niti ena duša več otopevala poleg tujih strojev, hotel sem, da he bi ostalo nič, nič, nič več od te proklete socijalne ropotije. Oh, meni se studi ponižanje in bolest — meni se protivi revščina! Novo pokolenje sem hotel! Hotel sem — mislil sem — Aikvist: No? Domin (tišje): Hotel sem, da bi iz vsega človeštva napravili aristokracijo sveta. Neomejene, svobodne in suverene ljudi. In morda več kot ljudi. . Aikvist: No, torej nadljudi. ' Domin; Da- O, ko bi Imel sto let časa. se sto let za bodoči rod! Busmann: Tristoscdemdeset milijonov prenos. Tako. Pavza. Hallemeier (pri vratih): Fantje, godba je hekaj velikega. Mar bi bili poslušali. To človeka nekako poduševi, dvigne — Fabry: Kaj? Hallemeier: Ta temž ljudi, petsto hudičev! Dečki jaž pričenjam uživati. Prej bi se bili morali vreči na to. (Gre k oknu in gleda ven.) Fabry: No kaj? Hallemeier: Na uživanje. Na lepe stvari. Zlomka, koliko je krasnih stvari. Svet je bil lep, in mi — mi tu — fantje, fantje, povejte, kaj smo užili? Busmann (polglasno); Štiristodvainpetdeset milijonov, imenitno. Hallemeier (pri oknu); življenje je bila velika stvar. Tovariši, življenje je bilo — pravim vam Fabry, spustite rckcFko toka v to vašo ograjo! Fabry: Zakaj! Hallemeier: Oprijetnljejo se je. Dr. Gali (pri oknu): Spojite! (Fabry obrne petelina pri sklepalu.) Hallemeier: Hola, to jih je zvilo. Dva, trije, štirje ubiti! f Dr. Gali: Odmikajo se. Hallemeier: Pet ubitih! Dr. Gali (se obrne od okna): Prvi spopad. Fabry: Čutite smrt? Hallemeier (zadovoljen): V oglje so spremenjeni, bratci. Popolnoma v oglje! Haha, človek se ne sme udati! (Sede.) Domin (si mane čelo): Morda smo že sto let ubiti in samo strašimo. Morda smo že davno, davno mrtvi in se vračamo samo, da blebečemo samo to, kar smo Že nekoč govorili... pred smrtjo. Meni je, ko da sem vse to že doživel. Ko da sem bil že enkrat ranjen, ustreljen — tu sem v grlo. In vi Fabry?. Fabry: Kaj jaz? Domin: Ustreljeni? Hallemeier: Strela in jaz? Domin: Zabodeni. Dr. Gali: A jaz nič?. Domin: Raztrgani. Pavza. Hallemeier: No/misel! Haha, človek božji, jaz pa zabodeni Ja* se ne dam. Pavza. Hallemeier: Kaj molčite, norci? Za vraga, govorite vendar! Aikvist: In kdo, kdo je kriv? Kdo je tega kriv? Hallemeier: Neumnosti. Nihče ni kriv. Skratka — Roboti. Ino* Roboti so se nekako izpremenili. Kaj pa kdo more za Robote? Aikvist: Vse pobito. Vsi ljudje! Ves svet! (Vstane.) Poglejte* poglejte, potočki krvi na vsakem pragu! Potočki krvi iz vsake hišel 0 Bog, o Bog, kdo je tega kriv? Busmann (polglasno): Petstodvajset milijonov! Za boga, pol milijarde. Fabry: Zdi se mi, da... da najbrže pretiravate. Bežite, ni tako lahko uničiti vsega človeštva. , Aikvist: Jaz obdolžujem vedo! Obdolžujem tehniko! Domina. 'Sebe! Nas vse! Mi, mi smo krivi! Radi naše blaznosti veličja, ra«B nekakih dobičkov, radi napredka in ne vem še radi kakih goro-stasnih stvari smo ubili človeštvo! In sedaj poginite od svoje ven-čine. Tako ogromne gomile iz človeških kosti si ni postavil noben Džingiskan! , . . ^ Hallemeier: Neumnost, človek božji! Ljudje se ne udajo tako lahko, haha, kje pa? .. • Aikvist: Naša krivda! Naša krivda! . Dr. Gali (si briše pot s čela): Nehajte tovariši. Jaz sem kriv. Vsega, kar se je zgodilo. . :, N: >>„. .>• Fabry: Vi Gali? Dr. Gali: Pustite me govoriti. Jaz sem spremenil Robote, mann, sodite tudi mene. • £.*gj£ < Busmann (vstane): No, no, kaj se vam je pripetilo? Dr. Gali: Spremenil* sem Robotom značaj. Spremenil njm :» lavo. To' se pravi samo nekatere telesne pogoje, razumi’ sebno — posebno njih iritabiliteto. Hallemeier (vstane): Prokleto, zakaj ravno to? Busmann: Zakaj ste to delali?, . Fabry: Zakaj niste nič povedali? Predelava! Dr. Gali: Delal sem to na skrivaj... na svojo roko. 1 • ^ sem jih na ljudi. Spravil sem jih s tira. 2e sedaj nas 1 ozirih nadkriUuielo. Močnejši 80 kat mit Dnevne vesti. i , ovn' Promet v dinarjih. Poštni zav0(^ v Ljubljani objavlja vsem j ra^uno*metn>kom in vsemu občin-JJJ' “a se bo po odredbi ministrstva za gosto in brzojav z dne 2. oktobra 1921, br. w.i75 od 1. novembra t. L dalje vršil ves vi! *y Promet v dinarski veljavi. Po zaključku tekočih poslov dne 31. oktobra t. 1. »e bo imovina na vseh čekovnih računih Pn zavodu izpremenila iz kronske v dinar-SKo vrednost po relaciji 4 : 1. Računski “Piski se bodo od 1. novembra t. 1. dalje v al* *n razpošiljali računoimetnikom v dinarski veljavi. Na čekovnih položnicah morajo od 1. novembra dalje vplačani zne- * 'biti označeni v dinarski vrednosti. Na W In v seznam'h k skupnim čekom, ki ooao opremljeni z datumom tekočega me- ®?a, morajo biti navedeni zneski v kron-K> veljavi, pri čekih pa, ki bodo datirani i. novembrom t. 1. ali pozneje, se mora l“?sek navesti v dinarski veljavi, čekovne ii») n‘ce se ^,0C'0 do konca t m. izstavile v kronski veljavi, od 1. novembra S 1 dalje pa le v dinarski vrednosti. — £*r bode za čas od 24. do 31. oktobra poštni čekovni zavod v Zagrebu in Postna hranilnica v Sarajevu ukinila svoje Poslovanje, se od 23. do 31. t. m. pri pošt-uradih v Sloveniji ne bodo sprejemala »Plačila na položnice obeh navedenih zavodov. * — Na državni dvorazrednt trgovski •o« v Ljubljani se otvori dne 4. novembra J921 ob 2. uri popoldne Zadružna šola. Vpisovanje se vrši dne 3. novembra od 3. do 5. ”re popoldne. Pogoj za sprejem je dopol-l’*no 16. leto starosti in dovršena ljudska 12, Vst°Pn>ne in šolnine ne plačajo ude-Sjffl1 nobene- ^ola bo traiala do 11. aprila — Sedem glnžb državnih cestarjev razsuje gradbena direkcija za Slovenijo. Na-‘»nčnejšl razpis je v Uradnem listu št. 124. ,etošnjega »dolenjca«. Zadnji Ponedeljek so bili potniki na neki dolenjski Postaji priče mučnemu prizoru. V postajni Pisarni In pozneje pred pisarno sta se preplula neki S. in P. Prvi se je nazival dr-■avnega uradnika, drugi pa Je bil železnici paznik Iz bližine. Številno občinstvo se hL2,*.ražalo< Posebno, ker je drž. uradnik etnško kričal. Padle so tudi besede: »Jaz J* na Nemško Avstrijo, pa tudi na Jugo-'#Vljo p...'....!« Uradnik se Je pognal v ®*nlka ter ga podrl na tla, ta pa se je bra-s palico. Vmešal se Je tudi postajena-*lc na Ime Marija In Ivana Škapin. ■— Vlom r Vnanjih goricah. Dne 15. t B J,® vlomil nežna tat v stanovanje Helene ^ r0llh v Vnanjih goricah. Tat Je odnesel tu« *rebrni moški uri, zlato žensko uro z verižico, 2 srebrni-ženski verižici In I*V. kamnL I* *epa telovnika pa tj-rtu tat 36 kron denarja In vojaško po-l^j^najm^anSterle iz Vnanjih goric. JAVNI shod proti draginji u javnih nameščencev in upokojencev 4 vršil v petek, dne 21. t. m. ob 19.30 X ve"ki dvorani hotela »Union«. w.ji j prlkipela do vrhunca. Povejmo d«, t skrajni čas 2a revizijo gospo- na°stavUence. , SkUcatellt: nin 2 ^oslovansklh železničarjev, Osred-cev »ve4a iavnih.4nameščencev in upokojen-Zveza poštnih organizacij v Ljubljani. Ljubljana. ,u, ~ izkaz Izgub v Ljubljani lzka- koi i?d ,12- septembra do u. oktobra več fcic . .. sJuCaJev *«ub »stnlc, odnosno tor-listnicami. Skupni znesek Izgubljenega garja, k, 8e Je nahajal v listnicah In des ^»rnicah znaša preko 40.000 kron. Jasno Je, Vom ,več teh lz*ub pripisati žepnim tato-Uudi’ ** tako spretno olajšajo lahkomiselne UVenfa, nlihove Ustnice, da so tl popolnoma da 80 stvar Izgubili, Občinstvo ^uzarjatno ponovno, naj bo previdno In kftUj0 pazl na svoie stvari osoblto na trgih. »Olodvorlh in v cerkvah. tikali, Y,°la5ke strelne vale v Milanski dnm rTa osnovi povelja od strani koman-DfiiiT ,Dfavske div. oblasti mora 40. peš. v najbližji okolici Ljubljane K . i e strelske vaje z ostro munlcljo. I*vr« , m°rajo biti 25. t. m. završene. V PMa.fi1?;? teKa Povelja održavale se bodo 23 ,'lske ostre strelske vaje na dan 22., Kle<<„ i ln 25. t. m. Na prostoru med vasjo žal c* i *Stražnega hriba«, in sicer: polo-*evpr„ 2ev, Približno 400 do 500 korakov »Ja s?™*. S0..0*? vasl Kleče, smer strelja-328> oziroma 396 (vidi ^s-Ker Je tako huda suša, da so se nam vsi studenci posušili I« = Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja, da bodo njeni uradni prostori dne 24., 25. in 26. oktobra t. 1. zaradi snaženja za stranke zaprti. =» Inž. Karl Bončar — povoien med Litijo ln Kresnicami. Dne 17. oktobra ob pol 12. url ponoči Je našlo progovno osobje južne železnice ob progi med Litijo in Kresnicami truplo Inženirja Karla Bončarja lz Ljubljane. Truplo Je ležalo ob progi na cestnem prehodu pri km 403. Vsi znaki kažejo, da je bil inženir Bončar povožen od osebnega vlaka št. 48. Vzrok nesreče ni znan. *= Zakaj je pranje dražje? Na tozadevno vprašanje so odgovorile naše ljubljanske perice, da so zato podražile pralne cene, ker Jim Je podražil gospodar prostor za shranjevanje svežnjev v baraki na dvorišču bivše pivovarne. Ce ni drugega vzroka podraženju, bi se temu pač lahko pomagalo na ta način, da določi mestna občina pericam kak prostor proti manjši odškodnini. Morda bi bile perice potem še ceneje kot so bile pred podražitvijo. = Pobegli kaznjenec — prijet. Maja meseca je pobegnil iz tukajšniih zaporov nevaren tat Alojzij Skodlar, ki Ima na vesti več predrznih tatvin. Skodlarja je Izsledila la aretirala ljubljanska policija v SneberJIh In ga Izročila zopet sodišču. = Rezerviran železniški voz — za stenice. Pretekli teden se je nudil na ljubljanskem kolodvoru drastičen prizor, ki slika razmere na naših železnicah in skrb železniške uprave za svoje potnike. Od vlaka, ki pelje iz Ljubljane proti Karlovcu — ta garnitura je prišla Iz Karlovca, — le Izločil vlakovodja voz II. razreda ln zabranll potnikom vstop. Ljudje so nevoljni spraševali, za koga se rezervira cel voz. — Hvaležni pa so bili vlakovodji, ko Jim Je ta dokazal, da Je v vozu med sedeži še polno pasažerjev — stenic. = Čuden slučaj. Kmet Janez-Mali je prišel v Ljubljano, da si nakupi razne potrebščine. Ko je prišel Iz neke prodajalne, kjer Je menjal denar, je stopil v neko vežo na Mestnem trgu, da 5e enkrat prešteje svojo Imovino. — Istočasno pa Je Izgubila par korakov od tiste veže neka kmetica zavof-ček bankovcev baš, ko je tudi stopila lz neke prodajalna. Zena leti nazaj In opazt mimogrede v veži Malija, ko Je štel- denar. Razjarjena skoči k njemu, ga nahruli, da Je našel njen denar la mu Iztrga Iz rok šop bankovcev. Vname se prepir, žena trdi svoje, mož vztraja pri tem, da ni našel nlka-kega denarja. 2ena tira moža na policijo in ta Je Izročila Malija sodišču, da se dožene je-li Mali kriv, da je zatajil najdeni denar. Po vseh možnih dokazih pa se Maliju le ni moglo dokazati, da Je našel Izgubljeni denar In ga hotel zatajiti. Pripetil se Je brž-kotne slučaj, da je mož slučajno štel v veži svoj denar In medtem, ko se Je kmetica z njim prepirala, je pravi najditelj pravočasno lzglnlL — Mali Je bil seveda oproščen. = Tat v kavarni. Q. Frančiška Lanln-5ku je ukradel v neki ljubljanski kavarni neznan tat pelerino, vredno 1200 kron. — Pobegnila le od doma 14 letna Antonija Bučarjeva Iz Danajske ceste 29. Izginila Je že 12. t. m. In nimajo do sedaj od nje še nobene sledi. — Mizarju Francetu An-draški v Tržiču pa je pobegnil v spremstvu bivšega ruskega ujetnika Josipa Pokovca, 16 letni nezakonski sin Edvard Novak, mizarski pomočnik. Maribor. Konfiskacija. Današnja številka »Slovenskega gospodarja« je bila od policijske oblasti zasežena. Izšla je samo priloga današnje Izdaje. Popravek k včerajšnji notici »Zagonetna avtomobilska nezgoda«. Kakor se nam poroča Iz pristojne strani, je avtomobil, o katerem smo včeraj poročali, da se je razbil pri Sevnici pod Mariborom, last mariborske okrajne gradbene sekcije, ln ne okrajnega glavarstva. Banke v Mariboru so se zelo pomnožile kakor povsod drugod. Zanimivo Je, da Je v Mariboru 44 družin, katerih gospodarji so zaposleni pri bankah. Razen tega je pa 5e kakih 100 samcev uslužbenlh pri bankah. Po drugih mestih banke zidajo, v Mariboru ne pride nobeni na misel kaj takega. (Zakaj ne ustanovite podružnice »Društva stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani«? Op. ur.) V stanovanjsko komisijo za Maribor Je pokrajinski namestnik Imenoval naknadno prof. Vesenjaka In Zebota pristaša SLS. Zanimiva razprava v porotni dvorani bo v Mariboru dne 21. t. m. ob 10. uri. Znani nemškutar doktor Orosel in tovariši tožijo mestno občino radi premoženja »Ka-sino- ln Theaterverelna«, češ, da sl ga Je občina prilastila po krivici in pripada to premoženje nekim starim ustanovnlkom. V resnici pa gre Nemcem V Mariboru samo za to, da bi Imeli zopet svoje shajališče, kjer bi bili lahko sami zase in nemoteni. Pa bo težko iz te moke kaj kruha, ker Je bil priziv vložen prepozno. Lesno industrijo »Slavila« snuje neki Tiefengruber v Mariboru s kapitalom 4 milijone dinarjev in Je ponudil občini, da bi se udeležila * polovico kapitala. Namarava is- delovati vse lesne izdelke od igrač do pohištva. Ker občina nima sredstev za spekulacije, zato Je mestni svet udeležbo odklonil. Kaj je treba Še napraviti, predno se človek izseli v N. Avstrijo? Ne zadostuje 5e, da je človek Izgnan in opremljen z raznimi listinami. Ampak treba je še nekoga preje ubiti. To nekam nenavadno načelo prihodnjih avstrijskih državljanov bi bil skoro tipko občutil na lastni koži neki Ploj, ki se je nedavno vračal ponoči iz Maribora proti Novi vasi. Pri vojaški realki so mu prišli nasproti 4 moški. Eden Je skočil proti Ploju, češ, da gre v Avstrijo ln hoče še za slovo ubiti enega Jugoslovana. Začel ga Je obde-' lavatl s pestmi, drugi so mu pa hoteli pomagati s kamenjem. Ploju se je posrečilo pravočasno uiti. Torej, pozor pred Izseljenci v N. Avstrijo! Sušo občuti tudi Drava. Postala je tako majhna, kakoršne ljudje ne pomnijo. Pri Kamnici se je sredi Drave pokazal lz vode kamen z letnico 1834. Star dravski most v Mariboru še sedal stoji. Nihče se ga noče usmiliti in podreti. Država ga je že dva- ali trikrat ponujala, a ga noče nihče vzeti. Sama ga pa tudi ne podre. Kaj ko bi poklicala vojaška uprava sedajle, ko je Drava tako nizka, oddelek pijonlrjev iz Ptuja ln bi odstranila staro skazo. Bojne igre na konjih priredi konjenica kubanskih kozakov, ki je že v LJ^ianl nastopila z velikim uspehom, v nedeljo, dne 23. t. m. v Mariboru na športnem Igrišča v ljudskem vrtu. Po mestu se jim toži. 26 letna brezposelna služkinja Ivanka Enčlč Iz Cirkovc pri Mariboru, se kljub temu, da Je izgnana U Maribora, vedno zopet povrača nazaj v mesto. Tako Je včeraj v pijanem stanju tavala po ulicah in nadlegovala mimoidoče moške. Odvedena je bila na policijski komlsar;;-+, kjer pa Je pri svojem zaslišanju navedla napačno Ime ter druge neresnične podatke o sebi. Radi tega je bila odvedena v zapor, po prestani kazni pa bo odgnana v svojo pristojno občino. — 19 letna brezposelna šivilja Katarina Vrabič se že dalj časa preživlja z vlačugarstvom. Dne 18. t. m. Je bila aretirana v gostilni »Domovina«, kjer je prenočevala z nekim kalinom, ki sl ga je vzela. Ker le radi tajne prostitucije in tatvine že Itak pod policijskim nadzorstvom, je bila oddana v zapor. 17 letni Franc Klnderman Iz Železne Kaple je bil včeraj aretiran, ker Je trgovskemu. pomočniku Mihaelu Oblaku v Gosposki ulici ukradel Iz žepa denarnico z 84 kronami vsebine. Odvedgn je bil v zapor. Celie. Imenovanja. Na državno realno gimnazijo v Celju so premeščeni: gg. Jos. Go-rečan, glavni učitelj na moškem učiteljišču v Ljubljani; za profesorja Jos. Napotnik iz Novega mesta In Srečko Brodar Iz Ljubljane. Novi okoliški župan Hrastnik Je ob priliki prevzema Županskih poslov v nagovoru na množico razvil svoj program: Z objektivnostjo hoče omogočiti v obč. svetu sodelovanje vsem strankam. Šolsko vprašanje mora biti ugodno rešeno, četudi bo morala vsled tega biti občutno obremenjena občina. Nadalje važno vprašanje vodovoda, oskrba revežev Itd. Mestno gledališče v Celju. Pred razprodanim gledališčem se Je v torek zvečer predstavljal Strindbergov »Smrtni ples«, I. del v štirih dejanjih. Gostovali so trije člani ljubljanskega narodnega gledališča v Ljubljani. Igralo se Je dovršeno. Naše občinstvo je pokazalo razumevanje te moderne drame. — V torek 25. okt gostuje 11 članov mariborskega gledališča v celjskem mest^ nem gledališču z Igro »Striček Vanja«. Dva koncerta donskih kozakov. V soboto 22. In v nedeljo 23. t. m. obojekrat ob pol 9. url zvečer priredi 20 članski pevski zbor donskih kozakov v veliki dvorani hotela »Union« v Celju dva koncerta. Občinstvo, ki Je dozdajne ruske koncefte v Celju slišalo, gotovo tudi tega ne bo zamudilo posettti. Novo trgovino z usnjem Je ustanovil v Celju v Gosposki ulici št. 26 g. Franjo Faganel. Čevljarja Mozetiča v Medlogu v celjski okolici Je opeharil nek 45 letni neznanec za 2050 kron. Prodal mu Je namreč double-verlžlco za zlato, vredno komaj kakih 40 do 50 kron. Goljuf le izginil brez siedn. Našla je na kolodvoru v Celju neka učenka meščanske šole denarnico z 769 K 40 v denarja ter nekaj drugih malenkosti. Dobi se vse na policiji. Nekega obešenca so našli v gozdu pri mestnem pokopališču. Moral Je viseti že kakih 14 dni. Identitete*še niso dognali. Zopet gozdni požar. V sredo 19. t. m. zvečer se Je zopet vnel gozd na Pečovniku nad železnico. Požarne brambe so prihitele In omejile ogenj. Kako je isti nastal, ni znano. Ptuj. Ptujsko dramatično društvo priredi v soboto, dne 22. okt ob pol 20. uri veseloigro s petjem »Rodoljub Iz Amerike«. Ista se v nedeljo ob 15. url ponovi. Okrožno sodišče v Mariboru Je odobrilo ln registriralo pravila novoustanovljene »Jugoslovanske hranilnice ln posojilnice, reg. zadruge z omejeno zavezo v JPtuJu«. Na živinskem sejmu dne 18. okt. je cena živini znatno padla. Najboljša kvaliteta, pitani težki voli, so se ponujali po 18 K za kilogram. Krave In biki od 6 do 12 K za kg. 2lvlne Je bilo mnogo, kupcev nasprotno Jako malo, ker vsled prepovedi uvoza od strani Italije, ni bilo nobenega kupca — Italijana. Pri prejšnjih sejmih se Je vsakokrat Izvozilo od 20 do 30 vagonov živine v Italijo, sedaj ostane vsa ta doma. Zlvinorei-d so prisiljeni prodati živino za vsako ceno, ker Je pomanjkanje krme Jako občutno. Veliko pomanjkanje vode je v Ptuju. Javni studenci so se večinoma vsi posušili. Sedaj se šele vidi, kako nujno potreben je vodovod, kateri bi se bil dal pred 2 leti napraviti z majhnimi stroški (okoli pol milijona), danes nasprotno bi Isti stal desetkrat toliko. V kavarni »Evropa« na Florjanskem trgu je vsak večer ob 20. uri koncert Pokrajina. Šoštanj. Dne 8. t. m. Je priredila v Kunstov! gostilni dobro obiskan shod NSS. Na shodu Je govoril posl. Brandner, strankin program pa je jasno in prepričevalno razložil dr. Dobovišek iz Celja. Brandnerjev temperamentni govor je prepričal in za stranko pridobil marsikaterega omahljivca. Jasno je opisal pogubno gospodarska politiko sedanje vlade, ki jo najhujše občutijo delavci in kmetje. Pisec tega poročila sem bil mnogo časa v demokratski stranki tar sem stranko In sedanjo vlado zagovarjal v nadi, da se bodo razmere vendar zboljšale. Toda varal sem se in z menoj vred so se varali tisoči revnega ljudstva. To nam danes dovolj jasno kaže vedno naraščajoča draginja, vedno večji davki |n posebno pa državni proračun, ki Izkazuje skorai 2 milijardi primanjkljaja. Zato smo hvaležni poslancu Brandnerju, da se je potrudil k nam ter nas poučil. Kje pa so drugi poslanci, da si ne upajo med ljudstvo? Seve, zamorci smo storili svojo dolžnost a do novih volitev je še daleč. Želimo le, da bi poslanec Brandner mogel še večkrat priti k nam, ker po vsakem njegovem shodu se vrste demokratske stranke redčijo, dokler se ne bo njihov, steber sploh zrušil. Koroško. »Koroški Slovenec« — Naša koroška domovina.« Odgovor dr. K. na njegov dopis v »Slov. Narodu«. Koroški Slovenci odločno obsojamo mnenje dr. K. v »Slov. Narodu« glede »Koroške domovine« kot dobro urejevani in z dopisi iz cele Koroške opremljen H$t To je neresnica in kaj takega more zapisati samo nepoznavalec naših koroških razmer. Ml tukaj dobm vemo, da so dopisi in vesti Iz različnih krajev priobčene v »Kor. domovini« lažnjive, spisane v uredništvu samem, spisane na podlagi različnih lažnjlvih izjav in poročil nem. krajev, nlh odborov. Ker ima njihovo uredništvo naročene tudi slovenske dnevnike, priobči vse, kar je ondi slabega, močno povečano v »Kor. domovini« ln daje svojim redkim bralcem tako netečno hrana Ml vemo, da se vsled malenkostnega števila naročnikov ta, v nemškem duhu pisani listič flnancijelno vzdržuje s pomočjo »Helmatdlensta«, ker bi drugače že davno izginil brez sledu. — NemčurJI namreč v svoji zaslepljenosti tudi tega v nemškem duhu pisanega slovenskega lista ne morejo brati. Nasprotno se le pa »Korošici Slovenec« med našim ljudstvom močno razširil In priljubil. Ako g. profesorju naš list glede vsebine ne 'ugaja, naj g. profesor ve, da njegovi dopisniki niso nit! aka-demlčno Izobraženi gospodje, temveč preprosti ljudje, ker nas Je Inteligenca zapustila. Da se bo list glede vsebine povzdignil, uljudno vabimo g. profesorja v krog njegovih dopisnikov. Take In podobne Izjave nam škodujejo, nemčurjem pa dajo poguma. Kritizirati je lahko, a drugače napraviti, malo težje. V vladnih krogih v parlamentu vlada zadnje čase vrtoglavost. Zastonj so bili vsi, upi na kredit in pridobitev Zapadne Ogrske. Draginja Je seda) v Jesenskem času grozovita. Posledice so zopetni štrajkl In zahteve po zvišanju plač. — Smo v deželi večnih štrajkov. Naša krona bliskovito pada, ljudstvo hiti nakupovat v Celovec, a trgovci le neradi prodajajo za avstrijski denar. Padanje krone, draginja, razredni bo), to so znamenja neizprosne usode, ki s temi dejstvi piše svoj mane - tekel - fares. Avstrija visi takorekoč na niti, kar mora izprevlditi vsak še tako zagrizen Nemec, česar časopisi tudi ne prikrivalo. Samo zaslepljeni nemčurjl slavijo obletnico svoje »zmage«. Ali Je pač večja kratkovidnost mogoča? Draginja Je nepopisna In naravnost mori revhelše sloje. Vendar kdor Ima denar, kupuje, da vsaj nekal še dobi za denar, kateri je vsak dan manj vreden. S padanlem denarja pa skokoma, dnevne naraščajo tudi cene. Ml Slovenci smo se združili v Koroško Slovensko stranko !n naša dva gg. poslanca se neustrašeno požrtvovalno potegujeta za naše pravice. Ne klonimo se! Ako že moramo živeti v Avstriji, tedaj hočemo uživati tudi narodne pravice, katere nam Je zajamčila St Germalnska mirovna pogodba. Naši ljudje, če hočejo potovati v Jugoslavijo, od nemške vlade ne dobijo potnega lista. Ine če gredo potem čez mejo brez vsakega dovoljenja, Imajo večkrat sitnosti z Jugoslovanskim! varnostnimi organi. Zgodilo se je že večkrat, da so jugoslovanski finančni pazniki naše zavedne Slovence šikanirali, zavrnili nazaj, celo aretirali. .Ali so> to zaslužil! naši Slovenci, da se tako postopa z njimi, ker so glasovali za Jugoslavijo In se še sedaj borijo za narodno stvar? Naše IJud! podijo nazaj, če Ima tam kakšen opravek, a nl dobil potnega lista, dočim kranjski Nemci, nastavljen! tukaj kot učitelji In učiteljice, nemoteno potujejo sem In tla, gotovo ne z najboljšim namenom. Slovenec ne sme Iti tja, nemški »Helmat-dlenst« pa Ima v Sloveniji nebroj zastopnikov In tajnih Ogleduhov, kl razširjajo protl-državno agitacijo med komunisti. Naj finančni organi raje tem stopijo bolj na prste, ne pa ubijat! patrijotizma naših zavednih Slovencev! Ali Jo to ravnopravnost? Koroški begunec nam piše: Koroški slovenski časopis »Koroški Sloverfec«, kateri Izhala s pomočjo vrlih Cehov na Dunaju, prinaša z dne 5. t. m. k članku pod naslovom »k 10. oktobru« tale odstavek: »Tako se našln-cem prlpjovedule, kakor da Nemci narodno trpijo v JugoslavlJI, a pozabi povedati, da ravno pošteni Nemci v JugoslavlJI, banatski Nemci, nimajo prav nobenih resnih pritožb, da Imajo kranjski ln štajerski po sili Nemci, eno nemško gimnazijo v Ljubljani in še 17 čisto nemških ljudskih iol In 2 meščanski šoli ter 25 razredov na slov. šolah; pozabijo pa nadalje povedati, da 100.000 koroških Slovencev nima niti ene same slovenske ljudske šole, akoravno smo z lastnim denarjem sezidali dve krasni šolski palač!, v St. Jakobu v Rožu In St Rupertu pri Velikovcu. Pozabijo povedati, da se v »balkanski« Jugoslaviji še nikogar ni preteplo zato, ker je Nemec, dočim je marsikateri koroški Slovenec, k! živi v »kulturni« Avstriji, moral s jervavo glavo pričati, da Je Slovenec.« Kot dopošiljatelj tega odstavka nadaljujem sledeče: Dosti žalostno, da nas naši neodrešenl bratje, koroški Slovenc!, k! so zatirani od narodnega nasprotnika, morajo vzpodbujati k napredku naroda, dočim se nas, kl smo postali svobodni tujega jarma, poloteva le popustljivost In brezbrižnost, ter ostaja y navadi ono, menda »prirojeno« hlapčevanje. Zakaj se ne uvede pri nas le toliko nemških šol, kakor Jih Imajo koroški Slovenci, slovenskih šol? Cemu 0 proti 44? Da se tem lažje podpirajo in vzgojujejo »janičarji«! Koroški Slovenci Imajo po St Germalnski pogodbi zajamčeno vsako svobodo, najsibo v političnem ali narodnem oziru ter se nahajajo na svoji lastni grudi, dočim so pri nas Nemci le tujci, torej »prlvandranci«, od katerih pa je pretežna večina »janičarjev«, onih najve-čjih izdajte lastnega materinega jezika. Ker pa se lini nudijo pri nas topla gnezda In se jim ugodi In dovoljujelo tolištevilne šolske svobode, ustanavljanje vsako]aklh »Sport-Vereln-ov«, jim rastejo peroti in kmalu sl bodo izmislili, da si izvolijo svojega »kralja«! A kako naši rodni bratje koroški Slovenci! Ali naj ostane še nadalje 0 proti 44?" Ste II kaj poskrbeli za nje ob priliki obletnice koroškega plebiscita? Treba Je de- lati, ampatf ne pri gorkf peč! In z — rokavicami. Za geslo pa naj nam velja Izrek! »Ouamquam Tu mlhl, sle ego TIbl.« Narod' njak. Drama: Sobota 22. okt Kozarec vode. D. Nedelja 23. okt. Oče. Izven. Pondeljek 24. okt. Kozarec vode. A. Torek 25. okt Zaprto. Sreda 26. okt Požar strasti. C. Četrtek 27. okt. Ljubezen. Izven. Petek 28. okt. Oče. B. Opera: Sobota 22. okt. Vaška šola. Šeherezada. B abonm. Nedelja 23. okt. Rlgoletto. Izven. Pondeljek 24. okt. Zaprto. Torek 25. okt. Dalibor. D. Sreda 26. okt. Evangeljnlk. EL Četrtek 27. okt. Rlgoletto. C. Petek 28. okt Proslava 28. okt., dneva osvobolenja čehoslov asketa naroda. Izven. Primorski odmevi, fantazija, za klavir komponiral Jos. Fr. Breznik, v komisiji Ig. pl. Klelnmayrja In Ferd. Bamberga v Ljub- jjanl. Besedilo od Leopolda Modlča. Cen« 16 kron. Nova elitna umetniška revija. V Ljubljani prične Izhajati z decembrom t L umetniška revija »Trije labodje«, ki bo obsegala leposlovni del, glasbeni In slikarski, na približno 48 straneh »Dom in Svetovega« formata. Ta naša nova revija, kl bo Izhajali vsak drug! mesec, bo nadkriljevala, kar se tiče opreme In kakovosti, ne samo vse naše leposlovne liste, temveč tudi hrvaške ln srbske. Še nikdar n! nastopila umetniška generacija kakega naroda v tako strnjenih vrstah, kakor bo to storila naša. 2e v prvi številki bo nastopilo okoli 13 umetnikov, Samoobsebl je razumljivo, da bo list na rut-polago tudi starejšim umetnikom, oziralo se bo namreč samo na kvaliteto umetniškega dela. Posamezna številka, kl bo opremljena z vsem konfortom, bo stala okoli 40 kron. Naročnina, rokopis! In publlkaclle se naj pošiljajo na uredništvo oz. upravnlštvo na Starem trgu 3/II, ali pa se lahko oddajo osebno vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne v uredniških prostorih. Uredniki so': Anton Podbevšek, Josip Vidmar In Marij Kogol. »Visokošolski študij v Italiji* sestavila in Izdala stud. ing. VI. Anžlovar In dr. A. Res v Trstu 1921, tiskala tiskarna »Edinost« strani 54, cena 16 kron. Jugoslovansko di-jaštvo čakajo nove kulturno politične na-joge. Spoznati In proučiti mora dodobra vafl sosednje države, posebno Italijo, ki Jo hr-vatsko-slovenska Inteligenca mato In slabo pozna, ker Je študirala predvsem na nem« ških visokih Šolah. Zato je oživela nujna * potreba, da se del Jugoslovanskega visoko* šolskega dljaštva napoti v svrho študija na Italijanske visoke šole. V ta namen sta sestavila V. A. In dr. A. R. Inlormatlvno knjižico, kl bo vsem onim, kl se napote v Italijo dragocen kažipot. Knjižica opisuje na kratko ustroj Ital. visokih šol In vsebuje vsa pravila, k! so tam v vellavl, kakor tudi vse posebne določbe različnih fakultet, toh-nlšklh in trgovskih visokih šol, nadalje tozadevne posebne določbe z ozirom na ane& tirana ozemlja, pogoje za prestop Iz Inozemskih visokih šol Itd. Končno'podaja tudi kratek oris gospodarskih razmer v važnejših visokošolskih mestih !n seznam mesečnih stroškov. Knjižica vsebuje vse, kar hoče In mora naš dijak vedeti, predno se odloči za študij na Ital. visokih šolah ter prinaša z druge strani mnogo novega In tuJf našim Izobraženim krogom neznanega. Naroča se knjižico pri stud. Ing. VL Anžlovar, univerza Ljubljana. Pr. Milčinski: Drobiž. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Oktav. 131 str. Cena broš. 36 kron, po pošti 2.60 K več. Trinajst lahkokrllih humoresk vsebuje naJnoveJSa knjižica Milčinskega. Ko Je »nova žival« • svojo kuharsko umetnostjo »v znamenju slane luže« pomagala preleviti srečnega samca v še srečnelšega zakonca, tedaj se začne zanl Intimno rodbinsko življenje, o katerem nam ve pripovedovati toliko zanimivega. Najprej le kupil ženi za druščino prijaznega, živega otročička, mlado Bredo, kl že peti dan svojega življenja razvija bogate nazore. Komaj Je bila zvrhano polti etje leto. In sredi bojnih operacij so sl omislili še enega malčka In potem še enega. Imenovanega »morski strah«. Torej drobiža dovolj v slabih časih, o katerih nam tako drastično pripoveduje v črticah: »Naši In vojna«, »Aprovlzaclja« In »Tenda Lala«; posebno zadnja Je pikra satira na medvoino vohunstvo ln bujno cvetoče ipičellstvo. Razen teh so mu priljubljen predmet razni pravdni strokovnjaki le neznatno karikirani po živih tipih pisatelji, gostilniški dobro-voljčkl Itd. Ko knjigo odložiš, pa bodisi prijatelj neprisiljenega humorja ali čmeren filister, sl avtorju Iz srca hvaležen za kopo dobre volje, kl sl je bil v teh dragih časth deležen tako poceni. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti Glavne pošte. Gene oglasom. V ^JugoslavlJI" bomo prlčenSl z mesecem novembrom zaračunavali objavo oglasov po tem »le ceniku: Pri malih oglasih do 27 mm eno* stolpne višine vrstico po 4 K (I dinar), pri malih oglasih do 45 mm eno-stolpne višine vrstico po 0 K (1 in pol dinarja), pri velikih oglasih od 48 mm eno-stolpne vlSlne vrstico po 8 K (2 dinarja). Osmrtnice In zahvale bomo zaračunavali do velikosti 50 petltnlh vrstic po 4 K, večje pa po 6 K za vrsto. Poročna naznanila v obliki 15 «"pstolpnih vrstic veljajo v bodoče 120 K, večja po tarifu za velik« oglase. Poslana, reklamne notice Itd. se računajo po 12 K u petitno vrstico. Uprava. le najbollil 'gPSppovjod same MOKO ZA OTROKE Štev. pošt. čekov, urada SHS 12.051 Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s Telefon štev. 508, Obrtna banka v Ljubljani Kongresni trg štev. 4. daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Drobiž. * Dunaj pred katastrofo. Dunajsko mesto jejobilo zadnje dni čisto drugo lice. Vse hiti, da nakupi razne predmete in življenjske potrebščine, samo da se reši denarja, česar vrednost redno vsak dan pada. Kupuje se po vseh trgovinah, zlasti velik naval pa je po trgovinah s čevlji. Trg je popolnoma izpraznjen. Krompirja ni, jajca in maslo so redkost, a cene so poskočile na višek. Te prilike se poslužujejo verižniki, ki se vozijo neprestano sem in tja. Vsled padanja vrednosti denarja je vse ljudstvo silno zbegano. * Veselični davek v Češkoslovaški. Veselični davek v Cehih je znašal leta 1918 3,748.000 kron, leta 1919 8,665.000 kron, leta 1920 17,300.000 kron, a letos bo znašal rečeni davek še dosti več, ker je vsota 17,000.000 kron že zdavnaj prekoračena. * Moderni Robinzon. Iz Londona poročajo, da je W. H. Hobs, profesor teološkega fakultetnega vseučilišča v Michiganu, našel na otoku Kusaj, ki pripada Karolinškem otočju, nekega modernega Robinzona. Profesor pripoveduje, da je neki kapitan West, ki se je leta 1901 rešil iz ladje, ki se je tamkaj potopila. Od tedaj životari tam in je popolnoma podivjal ter postal član nekega tamkajšnjega divjega plemena. Profesor predlaga, naj se na otok pošlje ekspedicija, ki naj reši tega nesrečnega Človeka. * Bivša cesarska jadernica ra pro-Jaj. Jadernica »Meteor«, last bivšega nemškepa cesarja Vijema, se nahaja v Stockholm^ in je v zrln slabem stanju. Neko švedsko podjetje je prevzelo posredovanje pri tej prodaji in ponuja jadernico za en milijon naših kron, toda doslej se še ni oplašil noben kupec. — Je pač cesarsko iader-nico zadela tista usoda, kakor njenega gospodarja. * Delo Bele Kuna v Rusiji. Iz Rima se poroča: Po poslednjih vesteh se'nahaja bivši madžarski diktator Bela Kun v Rusiji, kjer po nalogu Ljenina vzgaja okoli 60.000 madžarskih ujetnikov v komunističnih idejah. Sedaj je prišlo med Ljeninom in madžarsko vlado do sporazuma, ki temelji na tem, da bo Rusija poslala te ujetnike domov, Madžarska pa bo dala Rusiji 415 komunistov, kateri se sedaj nahajajo v zaporih. * Pokopali prazno krsto. V Srehle-nu v Šleziji se je dogodil slučaj pozabljivosti, ki se je končal tragikomično. Tam se Je zaradi nepovoljnih družinskih razmer obesil delavec Klemm. Truplo so prenesli na pokopališke, kjer je bilo obducirano. Ker je bil Klemm brez sredstev, bi imel biti pokopan na občinske stroške. Ob določenem času so prišli delavci in našli v kapelici na pokopališču zabito krsto, v kateri bi imelo biti truplo Klemino-vo. Položili so krsto v skupni grob ter jo zasuli. Cez teden dni pa se je začel širili po pokopališču silen smrad. Preiskali so kapelico in našli v mrtvašnici že razpadlo truplo Klemmovo, Delavci, kateri so prinesli krsto, s<» pozabili položiti truplo vanjo in *ako je bila pokopana prazna krsta, mrlič pa je ostal v mrtvašnici. * Enajstkratni morilec. V Parizu se z veliko napetostjo pričakuje sodne razprave proti Georgu Landru, ki je obtožen, da je umoril svojih ii zaročenk. Razprava je določena na dan 7. novembra. Landrua bo branil najznamenitejši francoski advokat Moro Oiafferi, nekdanji branitelj ministra Caillauxa. Branitelj je že izjavil novinarjem, da afera Landrua sploh ne obstoji, da bo njegov klijent odgovarjal samo zaradi nekih prevar, a o umorih pa ni niti govora. Javno obtožbo zastopa dr. Gokefrox, ki pa trdi, da bo preiskava dognala vse umore in da bo Landru končal pid giljotino. Umevno je, da so te izjave silno zainteresirale vse občinstvo in razprodane so že vse vstopnice, čeravno so bile zelo drage, kajti vsakdo bi rad videl obtoženca, ki je umoril 11 zaročenk. * Povpraševanje za ženskami. Tak inserat morejo edino Amerikanci uvrstiti v časopise. Kratko in stvarno razlaga Josne Boslow v imenu stanovalcev Cuba Citty v Kaliforniji, da vsak potrebuje žene — in sicer brez dote. Kolikim dekletom brez poklica je dana mogočnost lepega življenja v romantični zemlji, polni pustolovščin in zlata, ker Amerikanci potrubujejo žena na debelo, namreč nič manj kot 70.000. Ali ta Josne Boslovv stavlja strašne pogoje. Zene morajo znati kuhati, molzti krave, cepiti drva, šivati in oskrbovati hišo. Kai si neki domišlju-jejo ti Amerikanci? Ali se hočejo norčevati iz Evrope? 70.000 žena? Kje naj jih najde toliko, ki se razumejo na gori navedena dela? Pomislite, 70 000! Zadovoljiti bi se morali, če najdejo samo eno, ah* kaj, eno samo polovico take žene. Drugače bi izgledalo, ko bi iskali — plesalke! * Koliko vojaštva imajo posamezne države. Cikaška Tribuna je sestavila statistiko svetovnih armad. Največ vojakov pod orožjem imajo Kinezi, namreč 1,370.000 mož, potem pride Francoska 1,034.000 mož, Velika Britanska 740.500, Italija 350.000, Japonska 300000, Ruska 538 tisoč, Poljska 450 tisoč, Grška 255 tisoč, ''Španska 253 .tisoč, Švica ! 10.000, Turška 150 tisoč, Češkoslovaška 150 tisoč. Zedinjene države 140 tisoč, Nemška pa 100 tisoč. * V Francij‘ zore češnje. Vse tako kaže, da bodo Francozi letos, radi izredno tople jeseni, kar dvakrat obirali češnje. To-je po preteku 50. let prvič, da zima tako dolgo »stavka*. Povsod »zgleda kot spomladi in če bo ta toplota trajala še pol meseca, se bo zem- lja zavila v pravcato spomladno cvetje. * Obsodba italijanskega častnika. Vojno sodišče v Rimu je obsodilo poročnika Gaxa na 10 let ječe in %ga suspendiralo, ker je iz blagajne svojega polka ukradel 268.000 lir. Proda se: SODE OD VINA IN ŽGANJA 100—800 1 po 2 K 1. Nove bakrene kotle 30—100 1 za žganjekuho In 1.000 leg čajove kompozicije prodam. Ponudbe pod »Prodam« na upravo lista. 2128 POSESTVO se proda. Cesta na Pobrežje št. 22 pri Mariboru. 2136 KRASNA VILA je naprodai v St. IHu v Slov. Goricah z 2 stanovanji in velikim vrtom za zelenjavo pri glavni cesti in pri kolodvoru ter 10 minut od farne cerkve. Pojasnila daje Andrej Cerjavič v Št. Iliu. 2127 KLAVIR prvovrstni, malo rabljen, koncertni klavir (StitzfliigeO znamka GebrUder Stingl bivši »Hoflleferand Wien« predvolno delo se ugodno proda. Naslov na Vrtači it. 3 na vrtu pritličje. 2138 PRODAM LEP HRIB Marija Burger, Zgornja Šiška št. 4. POZOR! VEČJA GOSTILNA dobro vpeljana v prometnem industrijskem kraju se tako) pod ugodnimi pogoji odda na račun Izvežbani natakarici. Ker se mora prevzeti delno zaloga vina In inventar Je potrebna kavcija 20—30.000 K. Ponudbe ako mojtf>če s sliko na naslov Promet 20.000 poštno ležeče glavna pošta Maribor do 25. 1 m. 2133 VILI PODOBNA POL. NADSTROPNA HIŠA osem sob. štiri kuhinje, vel|k vrt, brajda, solnčna lega. električna luč. Naslov v podružnici »Jugoslavije« v Mariboru. 2135 POZOR! ŽIMA. POZOR! Zimo vsake vrste Izdeluje ln prodaja Lovro Ješetova vdova, žlmopreja. Stražišče pri Kranju. Vzorci na razpolago, poštnine prosto. 1739 sprejme Tvornlea konzerv delkov na Vrhniki. USNJARIJA s posestvom blizu Maribora na prodal. Naslov pove Križanec, Maribor, Vetrinjska ulica 24. 2131 Službe: IZURJENE MESARSKE POMOČNIKE in mesnih Iz-2130 MIZARSKEGA POMOČNIKA starejšo moč. politerja, vse v hiši, sprel-mem. Stalno delo. Mizarstvo Planinc v Celju, Dečkov trg 6. 2137 IZVRSTEN ŠOFER MEHANIKER išče službo k osebnim ali tovornim autom. Prevzame tud! defekten auto, ali posamezna ponravila. Cenjene ponudbe na upravo pod »Ceh«. 2129 DOBRO IZURJENI TRG. POMOČNIK išče službo v mestu ali tudi na deželo. Ponudbe pod šifro »Pomočnik« pošta Lehen pri Ribnlcl-Brezno. 2131 POSLOVODJA za lesno trgovino in samostojno vodstvo žage etr sekanje gozdov se išče za takojšnji nastop. Ponudbe pod »Poslovodja« na An. zav. Drago Beseljak In drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. 2134 2 ČEVLJARSKA POMOČNIKA za novo delo se sprejme. Plača po dogovoru. Josip Prešeren, Sp. šiška, Celovška cesta 82. 2117 Razno: MESEČNO SOBO Išče gospod, eventuelno s hrano. Cenlene ponudbe pod A. O. na upravo lista. 2116 4 TISOČ KRON prosim, če ml kdo posodi. Dotlčnlku lahko preskrbim nekai krompirja. Ponudbe na upravo lista pod št. 2125. 2125 KOT VODJA DELAVNICE želi vstopiti v službo izučen ključavničar, 15 let zaposlen v veliki mehanični dclavnlcI, vešč ‘ vsakovrstnih del, če mogoče s sta-novanlem. Proda tudi prijazno družinsko hišo, pripravno za obrt, četrt ure od postaje Jesenice. Ponudbe pod U. D. št. 32 poste restante Jesenice. 2122 Prazne nove In rabljene vreče (dlakove) t vsaki množini po najnižji ceni pri FR. ŠIRC, KRANJ. faolem jofie pobe, fižol, brinievo ol!e. Gumijeve cevi *a vodo, plin, zrak, vino, žganje, Spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo ,PIM£T“ telili, ind. podjetje Ljubljana. Kompanjon •e išče vsled dovršenega povečanja telo dobička n osnega podjetja (tvor-nice) v Ljubljani. Stroktfvna znanost ni potrebna Kapital 150.000 dinarjev. Ponudbe pod ,.150 000“ na upravništvo tega lista. Parketne deščice (z slavonskega hrasta dobavlja . v vsaki množini in poldada najceneje jos, R. Puh Ljubljana Gradaška ul. 22. Tel. 513. Raznovrstno Biiliierovo jeklo na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železue cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) Irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah „PBDMET“, telin. ind. podjetje LJUBLJANA. RIBJE OLJI pristno medicinsko je sveže do-šlo in se dobi na drobno in debelo. Drogerija A. KANC, Ljubljana, Zidovska ul. 1. Po nizki ceni: nova dvokolesa, otroški vtžlčkl, šivalni stroji tudi malo rabljeni. F. BATJEL, Ljubljana Stari trg štev. 28. Karlovška cesta Štev. 4. Iilslii mili, lastna zaloga L 1, L 2, L 3. L 4, L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110’—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov rnale in velike. Vse Šolske potrebSine. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. Stročnice šteV. 2 in 3. Svilen in krep papir. Venci In šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družinslce in Blaznikove Razpošilja po nizkih cenah. Uran - Papirnica Ljubljana, Mesini trg 11. , Slovan* letnihi 190S do 1917 krasno vezani so na prodal. Oprava JIMSMffir «Ljubljani Marijin trg štev. 8. w 2’S S p c -||!| ® S. Šr= P a o.SL £ £ % > x s x> pisalni strol. samo Obvestilo. Imam v mIorI vse lokolske potrebiŽIn«, kroje, telovadne obleko, ievlje. ovratnike gumbe za člane In ilanloe. Ceniki na ratpo'agol PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S- S. L 1 ikatoli NaJboiiia hrana za doJentke! POZC& I K lil C**!'-* m US El iMi POZORI BANKE, GROSISTI, TOVARNE! NAJCENEJŠA IN NAJBOLJŠA REKLAMA JE ŽEPNI REKLAMNI KOLEDAR ZA LETO 1922. UČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDARJE ZA LETO 1922 V DVEH LIČNO IZDELANIH OBLIKAH 6X4 cm iN 12X7 cm IZDELU3E VSAKO MNOŽINO V NA3KRA3ŠEM CASU = ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. = ZAHTEVAJTE OFEKtTO! ZAHTEVAJTE OFERTOI Zelo ojakuioie sredstvo m bolne na želodcu, rekorm. lescente In osoblto za pre*1 malo hranjene ter v obie. slabe osebe vsake starosta; DOBI SE POVSOD. tovarna kemKkih predmetov hrane ..SALUBRJV’ D. D. ZAGREB 6oiko»lčeve ul 23. telefon 7-91 Tvornlea' NOVA GBAOliKA Naročajte in razširjajte Jugoslavijo"! Šivalni stroji so dospeli. Dos. Peteline. Ljubljana. Sv. Petra nasip 7. Obvestilo. Obveščava cenj. od|omalce In p. obilnalvo, da »preiemava nova del« ln popravila po najnlijih oeneh — Gotovi Sevl|l v zalogi.- TurlsMi teulH lastnega Izdelku. Ant. in Minita Brajer - Kapele Ljubljana, Turlashl trn (Breg) Sten. I Jhilligrafit" siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „Promet“ tehn. industr. podjetje. Ljubljana. Prvi jugoslovanski laboratorij Lasol Rimska cesta 21. Najboljše In najnovejše sreds^o proti izpadanju las in za umivan|e $lave Odstranjuje luske že na prvi poiskus; Priznalna pisma na razpolago. Zahtevajte pOVSOd „LBSOI . Pohištvo iotopetoiško delavnico Spalne in jedilne sobe, pisarnišk* oprave, fotele, klub-garniture, ku hinje in železne postelje vsake vrste po nizki dnevni cem. Brata Sever Ljubljana, Kolizej, Gosposvetska cesta Stev. Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. Telefon it. 567. Čekovni račun št. 12205. Slovenska banka LJUBLJANA, Krekov trg 10 nasproti .Mestnemu domu*. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Odaovorni jtridniki Dominik Čebin. Izdala konzorcij dnevnika »JuKoslavUa«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LiubljanL