ZELEZAR
Leto XVI.	št. 2
Februar	1976
Današnji gospodarski trenutek
in stabilizacija
Razprave o osnovnih gradivih družbenoekonomske politike in razvoju ter neposrednih nalogah v letu 1976 so bile proti koncu preteklega leta precej obširne in temeljite tako v državi, v SR Sloveniji kot tudi v delovnih organizacijah. Poglobljeno analizo gospodarskega stanja in načrtovanja ralzvoja v letu 1976 je zahtevala situacija, v kateri se nahaja jugoslovansko gospodarstvo, ki pa je pogojeno z gospodarskimi zapleti v svetovnem merilu.
Dokumenti resolucij o družbenoekonomski politiki so bili sprejeti v zvezni, republiških in občinskih skupščinah. Ti dokumenti dajejo osnovne smernice v letošnjem razvoju, precej detajlno in konkretno razdelane za posamezna področja, istočasno pa obvezujejo organizacije združenega dela na vseh nivojih za izdelavo akcijskih programov. Citiramo lahko samo dva odstavka iz zadnjega poglavja republiške resolucije z naslovom »Samoupravno organiziranje in dogovarjanje združenega dela kot pogoj za u-resničevanje resolucije«, ki nam dajeta določene obveznosti:
—	Vsi nosilci družbenega razvoja morajo takoj pristopiti k oblikovanju lastnih akcijskih programov, s katerimi bodo na svojem področju zagotovili uresničevanje skupno dogovorjenih nalog.
—	Akcijski programi v združenem delu bodo vsebovali zlasti politiko zaposlovanja in produktivnosti dela, program izvoza, u-krepe in stimulacijo za varčevanje pri materialnih in drugih poslovnih stroških ter delitvena razmerja.
V Železarni štore smo v preteklem letu dosegli v akciji dobrega gospodarjenja lepe rezultate zahvaljujoč zelo široko raz-
vejani prizadevnosti v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in akcijskih štabih kot koordinatorjih celotne dejavnosti. Z ovrednotenjem postavljenih nalog, neposrednim zasledovanjem rezultatov in potrebnih ukrepov, smo bili tudi primer ostalim delovnim organizacijam v naši občini, da je le s tako zastavljenim delom možno doseči določene uspehe. Prav prizadevanja za zniževanje stroškov in boljše poslovne rezultate so pripomogla, da je bila večina planskih zadolžitev v preteklem letu dosežena ali celo presežena in lahko ocenjujemo celotno poslovno leto 1975 kot uspešno, kljub težkim pogojem gospodarjenja, ki smo jih čutili tudi v naši delovni organizaciji.
Ko ocenjujemo izdelani gospodarski načrt za letošnje leto, pa se moramo ustaviti ob vprašanjih današnjega gospodarskega položaja, za katerega trdimo, da je zelo neugoden, kar nam potrjujejo že rezultati poslovanja v prvih dveh mesecih letošnjega leta. To lahko prikažemo le na enem primeru. Povprečna vrednost mesečne realizacije naše delovne organizacije v preteklem letu je znašala okoli 104 milijone dinarjev, samo v prvem četrtletju 1975 pa povprečno 105,3 milijonov dinarjev. V mesecu januarju letos smo dosegli 97,5 milijonov, za mesec februar pa planirali po operativnem planu 99,5 milijonov dinarjev realizacije. To pomeni znatno manj, kot smo dosegli v prvih mesecih lanskega leta in zato postavlja resno vprašanje, od kod takšni rezultati in kaj napraviti za doseganje boljših.
Po gospodarskem načrtu za letošnje leto bi morali povprečno
mesečno doseči 112,3 milijonov dinarjev realizacije (brez proizvodnje traktorjev, , ki se bodo vključili v realizacijo proti koncu leta), da bi dosegli vsaj manjši pozitivni rezultat ob pokritju materialnih stroškov, amortizacije, raznih obveznosti in osebnih dohodkov, ki bi nam omogočal potrebno oblikovanje rezervnega sklada, sklada skupne porabe in poslovnega sklada. Ob tem je treba poudariti, da v letošnjem letu vključujemo v gospodarski načrt zlasti dve močneje povečam postavki, ki znatno vplivata na skupne poslovne rezultate, to sta amortizacija in masa osebnih dohodkov. Povečanje a-mortizacije zaradi zakonsko
Osnovni cilji, ki jih je treba v planskem obdobju uresničiti so predvsem v:
—	nadaljnji krepitvi samoupravnega odločanja na vseh področjih;
—	doseči večjo gospodarsko aktivnost na kvalitetnih osnovah z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, boljšo organizacijo de la in večjo storilnostjo;
—	zaposlenost ne sme preseči predvidene planske rasti 2,7 %
predpisanih stopenj, potrebnih zamenjav osnovnih sredstev ter oblikovanje dela kapitala za naš nadaljnji razvoj je proti preteklemu letu predvideno za 35 %. Povečanje • mase osebnih dohodkov zaradi valorizacije ob povišanih življenjskih stroških ter večjem številu zaposlenih pa naj bi znašalo okoli 30 %. Ti dve postavki predstavljata poleg materialnih stroškov najpomembnejša deleža v strukturi realizacije (a-mortizacije okoli 10 %, masa o-sebnih dohodkov pa približno 16 %) in je zato potrebno upoštevati njun vpliv pri iskanju rešitev za boljši poslovni rezultat.
(Dalje na 2. strani)
oziroma s tovarno traktorjev 5,2%;
—	pri proizvodnji je glavni poudarek na spremembi asorti-mana in uvajanjem novih proizvodov. Izdeloval, se bo zahtevnejši, dosti bolj akumulativni asor-timan, zato se tudi ne predvideva velikih količinskih premikov ampak vrednostni;
—	pri prodaji bo treba doseči večje povezovanje proizvodnje
(Dalje na 4. strani)

PLAN 1976
Gospodarska gibanja v letu 1975, izhodišča družbenoekonomske politike in razvoja republike SRS poslovne politike slovenskih železarn ter resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Celje so bile osnova za izdelavo izhodišč plana za leto 1976 in pozneje samega piana. Planiranje je potekalo po samoupravnih načelih. Osnutki osnovnih planov so bili izdelani na nivoju TOZD in skupnih služb ter obravnavani in usklajeni na nivoju DO. Letos prvič je bil plan izdelan mehanografsko po projektu REIF.
Tovarna
traktorjev
pred
dovršitvijo
Tovarna traktorjev je pred zadnjo fazo izgradnje. Gradbena dela so v glavnem končana. Trenutno se montirajo energetske instalacije in sicer za električno
energijo, ogrevanje, za vodo, paro in komprimiran zrak. Za proizvodni del tovarne so pripravljeni vsi temelji za montažo strojev, katere pričakujemo že v začetku
prihodnjega meseca. V prihodnji številki našega glasila bomo objavili podrobnejši opis objekta in tehnologije, kakor tudi program začetka proizvodnje.
Današnji gospodarski trenutek in stabilizacija
(Nadaljevanje s 1. strani)
že samo primerjava rezultatov gledanih s strani doseganja mesečne realizacije kot vrednosti naše ustvarjene proizvodnje zahteva temeljito analizo vzrokov in iskanje ukrepov za odpravo le-teh. Ugotavljamo, da smo se znašli v takšni situaciji predvsem zato, ker na eni strani nismo v. letošnjem letu po planu predvideli skoraj nobenega povečanja proizvodnje, kar še posebej velja za 114. panogo, po drugi strani pa tudi ni večjih, kvalitetnejših premikov v pogledu samega asortimana proizvodnje. Vse kaže, da je tudi zaostrovanje pogojev gospodarjenja v jugoslovanskem in slovenskem dogospodar-stvu, ki ima svoj odraz v večjih slogah gotovih izdelkov kovinske in ostale predelovalne industrije ter še posebej v potrebni večji finančni disciplini pri plačevanju obveznosti, potrkalo na vrata slovenskih železarn. To se Odraža v nekoliko manjših naročilih in slabšem kvalitetnem a-sortimanu iskane proizvodnje.
Današnji gospodarski trenutek in prvi rezultati letošnjega: leta še ne pomenijo, da je potrebno biti plat zvona in gledati vse črno v prihodnjih mesecih, vendar pa pomenijo resno opozorilo za izdelavo konkretnega akcijskega programa z zelo podrobno definiranimi nalogami in zadožitvami.
Komite občinske konference ZKS Celje je posvetil svojo redno sejo v, mesec.u februarju u-sjneritvam, in nalogam komunistov in osnovnim’organizacijam ZK pri nadaljevanju stabilizacijskih prizadevanj. V oceni in zaključkih je občinska konferenca ZK ugotovila, da aktualen družbenopolitični trenutek opredeljuje izredno zapleten in težak družbenoekonomski položaj, ki ga pogojuje še vedno prisotna krizna situacija v pretežnem delu ekonomij sveta ter problemu inflacije in nestabilnosti v jugoslovanskem in slovenskem gospodarstvu. V mnogih značilnostih se problemi. jugoslovanske-
ga gospodarstva kažejo v SR Sloveniji še v težji luči, predvsem zaradi večjih strukturnih neskladij, preveliki odvisnosti od uvoza iz razvitejših predelov sveta, velikem zunanjetrgovinskem primanjkljaju, preveliki porabi vseh vrst, šibki poslovni usposobljenosti združenega dela ter problemu plasmana proizvodov, ki jih slovensko gospodarstvo proizvaja. Našteti vplivi so močno prisotni tudi v celjskem gospodarstvu. Prav zaradi takšne gospodarske situacije pa je občinska konferenca ZKS Celje dala poseben poudarek na iskanju lastnih notranjih rešitev, ne pa na čakanje neke zunanje pomoči. Zahteva je dana za izdelavo lastnih stabilizacijskih programov, ki jih mora imeti vsaka delovna sredina in vse samoupravne delovne skupine v občini.
Za naše pogoje dela, dosedanje zelo pozitivne izkušnje v akciji dobrega gospodarjenja je gotovo najprimernejše načelo — naš akcijski program za stabilizacijo je uresničitev družbenega načrta 1976. Družbeni načrt je razdelan po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, zato bi bilo potrebno ob tem oblikovati akcijske programe za TOZD in organizacijo skupnih služb z zadolžitvami v takšnem smislu, da strokovne službe posameznih sektorjev v sodelovanju s TOZD poiščejo in definirajo skupne nastope pri uresničen vanju akcijskega programa, Kot nekaj primerov velja omeniti predvsem naslednje potrebne naloge, pri katerih moramo biti zelo učinkoviti v njihovem izvaja-, nju:
—	čini večja stopnja izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti ob zmanjševanju zastojev, remontov ter uspešnemu preventivnemu vzdrževanju,
—	boljši: izkoristek delovnega časa ob postopnem zniževanju visokega števila nadur,
—	z izrednim posluhom izvrševati nadaljnje zaposlovanje, ki
Prvi letošnji samoupravni paket je ponovno razživel razprave po samoupravnih delovnih skupinah: Res je, da odjuga ni bila povsod enaka — nekateri vodje so zapisnike oddali, kar 14 dni po roku!. — a premaknilo se je le.
Kaj smo imeli v omenjenem paketu? Predlog za podaljšanje mandata samoupravnim organom, in predloge samoupravnih sporazumov iz železniškega in elektrogospodarstva. V razpravah je sodelovalo skoraj. 60 % vseh članov kolektiva, in vsi so soglašali s podaljšanjem' mandata, samoupravnim organom. Pri sporazumih železniškega in elektrogospodarstva je okrog-4 %. zaposlenih nasprotovalo sMemtvi sporazumov, večina, ostalifcupa je-ob soglasju pripisala tudi veliko tehtnih pripomb.
Vprašanja in odgovori. Letošnja prva večja razprava po samoupravnih delovnih skupinah je sprožila tudi- plaz vprašanj. Na' tista, ki so bila v zvezi z obravnavanim gradivom, so bili skupinam poslani: posamezni odgovori, dejmo pa smo na vprašanja odgovorili tudi v. »Informatorju. Ostala vprašanja ali predlogi so bili posredovani: ustreznim službam.
Ob pričetku novega leta smo prelistali tudi mapo . »še vedno brez odgovora« in ugotovili, da je, v njej kar precej vprašanj. Nekatere stvari so se najbrž medtem.že same po sebi uredile, vse pa zanesljivo me. Pri zavlačevanju odgovora zanesljivo vodi'■kadrovski sektor, ki skupinam iz jeklarne II in valjarne II dolguje odgovor na zastavljeno vprašanje že od novembra 1974...
čič-ko
mora imeti pokrite rezultate v večji produktivnosti dela,
—	.znižanje materialnih stroškov pri porabi, še posebej pa pri nabavah surovin in reproma-teriala,
—	varčevanje z vsemi energetskimi viri in zniževanje specifične porabe na enoto proizvodnje,
—	nadaljevati z inovacijsko de-javnostjo, ki je zlasti v drugem polletju leta 1975 pokazala širok razmah,
—	načrt amortizacije izdelati tako, da bo dinamika porabe po mesecih vsebovala prioritetni vrstni red, istočasno pa upoštevala možnost tudi eventualnega rebalansa plana pri amortizaciji nad predpisanimi stopnjami v primeru nadaljevanja slabših poslovnih rezultatov v naslednjih mesecih,
—	hitrejše forsiranje naložb v tista osnovna sredstva, ki pomenijo premik v kvalitetnejšo smer proizvodnje in ki dajejo tudi boljše ekonomske rezultate,
—	nadaljnje izpopolnjevanje stimulativnejšega sistema nagrajevanja,
Na mizo našega oddelka za informativno in samoupravno dejavnost nam je v zadjem času spet'»padlo« nekaj zunanje samoupravne pošte. Predvsem se moramo | pohvaliti z novimi, za naše štorske razmere prav .odličnimi delovnimi pogoji; in. nekaterimi pridobitvami pisarniške, razmno-;-ževalne tehnike. Gospodarski načrt 1976 je bil za nas prvi preizkusni kamen in prepričan sem, da je gradivo v. tehničnem.pogledu kar v redu. Mimogrede: naši novi prostori so v zgradbi, kjer je zdravstvena ambulanta, družbo pa nam dela še vodstvo družbenopolitičnih organizacij in v prvem nadstropju del ekonom-skoorganizacijskega ' sektorja. Toliko v vednost-tistim, ki želijo biti o vsem obveščeni.
Zdaj pa k že omenjeni pošti. V mislih imam gradivo o ustanovitvi območne samoupravne inte-
— izvajanje boljše tehnološke discipline s ciljem zmanjševanja izmečka,
—- v zunanjetrgovinski menjavi izboljšanje pokrivanja uvoza z izvozom.
Naštete so nekatere bistvene naloge za boljše gospodarske uspehe. Prav gotovo je treba iskati še druge rešitve v notranjih rezervah, ki še obstajajo. Zavedati se moramo, da trenutni položaj v stabilizacijskih prizadevanjih jugoslovanskega gospodarstva, ki išče izhode v prizadevanjih za povečan izvoz, ne bo dopuščal kakšnih večjih povečanj cen izdelkov črne metalurgije, čeprav bo tudi tu potrebno izvršiti določene korekture, ki povzročajo nemogočo situacijo.
Pred nami je torej zelo zahtevno obdobje prizadevanj za stabilizacijo, ki ga bomo najlažje in uspešno uresničili, če bomo naše delo nadaljevali z vsemi akcijskimi štabi tako aktivno kot smo to znali -v- preteklem letu.
Burnik Dušan, dipl. inž.
resne skupnosti PTT prometa. Kar tiče gradiva ni kaj pripominjati, še posebno skrbno je pripravljena posebna številka PTT NOVIC. Rok za naše: pripombe je konec februarja, sicer pa morama sklicati prvo sejo konference delegacije med 25. in 31. marcem. Za partnerja v konferenci so nam dodelili Cinkarno, skupaj pa imamo 1 delegata.
Območna vodna skupnost SAVINJA — SOTLA nas je »obdarila« z dokaj zajetnim gradivom, ki vsebuje: samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta 1976 — 1980 in sam srednjeročni načrt v obliki urejene in s podatki dokumentirane brošure. Strokovno obrazložitev lahko pričakujemo od vodnoenergetskih služb oziroma TOZD energetike.
UM
Počasi, toda vztrajno, prodira mehanizacija tudi v stare obrate: naprava pred škarjami v valjarni I
OD BESED K JASNO ZAČRTANI AKCIJI
»Leto, ki je pred nami, bo terjalo še. večje idejne, politične in akcijske napore članov in organizacij Zveze komunistov pri dograjevanju samoupravnih socialističnih odnosov.« Tako je poudarjeno v sklepnem odstavku sklepov pete seje centralnega komiteja Zveze, komunistov Slovenije, ld je bila 6. in 7. januarja. Sklepi zelo jasno, prodorno in konkretno opredeljujejo naloge Zveze komunistov Slovenije v prihodnjem obdobju,
V sklepih opredeljene naloge so akcijsko tako opredeljene, da se v njih vidijo naloge tako sle-
hernega komunista, kakor organizacij in organov Zveze komunistov, od osnovnih organizacij navzgor. Taka opredelitev nalog omogoča zelo konkretno preverjanje izvrševanja nalog tako posameznega člana, kakor tudi organizacij in organov. Zato iz skle-. pov tudi izhaja naloga osnovnih organizacij Zveze komunistov, da redno . analizirajo in ocenjujejo učinkovitost in obseg družbenopolitične aktivnosti svojih članov. Torej preverjanja učinkovitosti delovanja članov pri uresničevanju omenjenih sklepov in resolucij sedmega kongresa ZKS in de-
setega kongresa ZKJ v vsakodnevnem življenju,- pri uveljavljanju socialistične samoupravne -vsebine v celotnem sistemu socialistične samoupravne demokracije. To pa za marsikaterega člana ZK, kakor tudi za nekatere organizacije pomeni v temeljih spremeniti sedanjo prakso, ko se je merila aktivnost pretežno po količini ali sestankov, seminarjev ali celo izrečenih besed, ne pa po učinkovitosti delovanja posameznih članov ali organizacij v sredinah, kjer delujejo.
Zveza komunistov Slovenije ter žišče svojega razvoja in krepitve svoje družbene vloge pri uresničevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, opredeljuje - s svojim usposabljanjem za uveljavljanje socialistične samoupravne vsebine v celotnem sistemu socialistične samoupravne demokracije. To pa seveda zahteva organizirano in aktivno idejnopolitično delovanje Zveze komunistov v temeljnih- samoupravnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v skupščinah in v drugih organih družbenopolitičnih- skupnosti ter v družbenopolitičnih organizacijah. To pa niso le politične besede ali pozivi, temveč konkretne naloge članov Zveže komunistov Slovenije; kakor smo že poudarili, obvezujejo osnovne, organizacije Zveze komunistov, da redno analizirajo in Ocenjujejo učinkovitost in obseg družbenopolitične -aktivnosti svojih članov; Ker osnovne organizacije morajo stalno ocenjevati idejnopolitične razmere v svojem okolju in ker bodo morale tudi poskrbeti za svojo vsestransko informiranost o vseh bistvenih vprašanjih okolja, v katerem delujejo in o bistvenih vprašanjih iz svojega dela ter izvajanja politike in sklepov Zveze komunistov, bodo. v teh ocenah in informacijah lahko spoznavali tudi učinkovitost delovanja svojega članstva ter lastne organizacije.
Tako kot že v resolucijah sedmega kongresa ZKS in desetega, kongresa ZKJ, tako je tudi v sklepih pete seje centralnega komiteja poudarjena kot ena najpomembnejših nalog članstva, organizacij in organov Zveze komunistov Slovenije — širjenje organiziranosti v temeljnih samoupravnih skupnostih. Central, ni komite pri tem poudarja »da le sistematično in stalno idejnopolitično delovanje osnovne organizacije ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij v temeljnih samoupravnih skupnostih (temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih p. p.) ustvarja razmere, v katerih delovni ljudje neposredno uresničujejo svoje neodtujljive ustavne pravice in dolžnosti.« •
Zato je v nadaljevanju, v sklepih poudarjeno: »Osnovna organizacija ZK je mesto za vsestransko dogovarjanje in usposabljanje članov ZK za konkretne akcije delovnih ljudi, ki jih usmerja ZK z. aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah in vseh drugih oblikah njihovega organiziranega delovanja.« In dalje: »Vsestransko razvito delovanje osnovne organizacije ZK zagotav-. Ija, da v razmerah demokratičnega enakopravnega ter ustvar-
jalnega boja mnenj in na podlagi marksistične analize člani ZK oblikujejo politiko; stališča in sklepe ZK na vseh ravneh. Osnovna organizacija pa mora zagotoviti, da dosledno, zavestno in disciplinirano uresničujejo sprejeto politiko. Tako odstranjuje osnovna' organizacija ZK pojave in poskuse zaprtega in forumskega delovanja ZK ter delovanja, ki ni vpeto v politično usmeritev Zveze komunistov. Akcija osnovne organizacije, idejni boj, ki ga razvija, kritičen in ustvarjalni pristop k. problemom pa so pogoj za enotnost ZK in neposredno dejavnost slehernega člana.«
Že ta dva izseka iz sklepov pete seje centralnega komiteja ZKS dovolj in jasno poudarita izreden pomen uspešnega delovanja osnovnih organizacij ZK oziroma organiziranosti Zveže komunistov v temeljnih samoupravnih skupnosti,-to je tam, kjer-se uresničujejo neodtujljive ustavne pravice in dolžnosti delovnih- ljudi; Seveda ■ smo ■ s tem opredelili le vlogo in pomen delovanja Osnovne organizacije ZK, medtem, ko sklepi zelo konkretno obravnavajo. vse - naloge; ki jih imajo osnovne organizacije ZK. .
Taka opredelitev nalog in odgovornosti članov-organizacij in organov Zveze komunistov pa seveda zahteva tudi i stalna prizadevanja-za idejnopolitično usposabljanje in vsestransko informiranost. Centralni komite v svojih sklepih konkretno zadolžuje slehernega člana, da je odgovoren za lastno idejnopolitično usposabljanje, konkretno pa v tem pogledu zavezuje- tudi- osnovne organizacije in organe. ZK, da z različnimi oblikami - dela skrbijo za redno idejnopolitično usposabljanje članov in organizacij ZK. Vse osnovne organizacije centralni komite ZKS. obvezuje, da ponovno proučuje dokumente sedmega kongresa-Zveze komunistov Slovenije in desetega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije ter idejnopolitične utemeljitve družbenoekonomskih. in družbenopolitičnih osnov samoupravnega združenega dela in demokratične, oblasti delavskega razreda, ki so vsebovane v ustavi in na njej vsebovanih sistemskih rešitev. Vse to je nedvomno med drugim pogoj, da Zveza komunistov uveljavi načelo, kakor je zapisano, v sklepih »da mora biti vsak član ZK aktivist SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij, ki jih SZDL povezuje v e-notno akcijo, hkrati pa aktivno delovati pri oblikovanju in uresničevanju samoupravnih odločitev v, TOZD, krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih skupnostih in organih družbenopolitičnih skupnosti.«
Iz sklepov pete seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije smo poskušali poudariti le nekaj najpomembnejših nalog, to je tistih, ki v bistvu o-predeljujejo vse ostale konkretne naloge, ki jih vsebujejo sklepi.
Opredelili smo se na bistvene naloge, ker le-te pomenijo nadaljnjo konkretizacijo uresničevanja resolucij sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije in desetega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije ter določil ustave.
DRUŽBENOPOLITIČNI ZVEN INFORMACIJE
V javni razpravi je družbeni dogovor o enotnih načelih informacijske dejavnosti v občini Celje in o ustanovitvi informacij-sko-dokumentacijskega centra (INDOK).
Družbeni dogovor sklepajo po-16g združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti še občinska skupščina Celje in vse družbenopolitične organizacije v občini. Že kratek povzetek5 vsebine , osnutka nam lahko osvetli namen, pomen in funkcijo tako organizirane informacijske komunikacijske dejavnosti v družbenopolitični skupnosti, kot je občina.
Temeljna izhodišča so jasna: informiranje in komuniciranje predstavljata bistvena elementa v uveljavljanju celotnega samoupravnega delovanja družbe in podružbljanja politike. V procesu uveljavljanja1 delegatskega sistema se zavzemamo za takšen informacijski1 sistem, ki bo omogočal zajemanje najširše ustvarjalne pobude delovnih ljudi in občanov, njihove potrebe in interese tako, da bo delo skupščin in drugih organov v procesu samoupravljanja in vodenja resnično odraz interesov in potreb vseh delovnih ljudi in občanov.
Cilj predstavljajo hitre, točne, celovite, jasne in razumljive informacije na vseh področjih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja, še zlasti pa zagotovljena pot posredovanja predlogov, mnenj* in stališč.’ Družbeni »informacijski« dogovor zavezuje: vse podpisnike in vsakega posebej na aktiven: pristop kr in- ■ formacijski dejavnosti na' svojem-delovnem oziroma-interesnem področju; Še posebej je zanimiv. 2. • odstavek dogovora, ki se glasi: »Posebej? bodo družbenopolitične organizacije spremljale stanje in razvoj sistema informiranja v vsaki konkretni sredini ter sprejemale ustrezne sklepe za njegovo poglabljanje in družbenopolitično ovrednotile prispevek vsake konkretne sredine ali odgovornega posameznika pri uveljavljanju in-razvijanju informacijskega sistema.«
Za poenoteno in usklajeno delovanje informacijske dejavnosti se v občini Geljb ustanovi infor-macijsko-dokumentacijski center (INDOK). Dobra polovica »informacijskega« družbenega dogovo-
ra je posvečena prav INDOK centru.
Prepričan sem, da je javnost nasploh,, posebej še, delavci v združenem delu — kar pomeni tudi pri nas, premalo seznanjeni s »poslanstvom« teh INDOK centrov, čeprav so se za njihovo u-stanovitev že lani v aprilu izrekli vsi zbori Skupščine SR Slovenije.
Na kratko torej o INDOK centru! Nedvomno gre pri teh cen-trih.za dej avnost posebnega družbenega pomena v smislu 92. člena ustave SR Slovenije, deloval pa bo tak center v naši občini, kot poseben organ z »domicilom« v okviru celjskega razvojnega centra (CRC).
Povzetek predvidenih nalog pa bi bil takle:
INDOK center zbira dokumentacijo o vseh informacijah, ki še pojavljajo v sistemu dogovarjanja;?; sporazumevanj a in odloča-
nja.	Dokumentira in spremlja*delo vseh (subjektov) na področju; ki ga center pokriva, zlasti spremlja razprave v temeljnih samoupravnih skupnostih (TOZD in KS), p delegacijah, konferencah delegacij; odmeve iz sredstev javnega obveščanja, spremlja gradiva' skupščin, SIS in družbenopolitičnih organizacij; zbira podatke statistike, SDK in drugih specializiranih institucij na območju občine Celje (in širše); spremlja informacije o problemih na vseh področjih samoupravnega in družbenoekonomskega življenja v občini. Spremlja informacije o poslovnih rezultatih organizacij združenega dela ter o dejavnostih krajevnih skupnosti.
Organizira operativno hranj e-nje dokumentacije.tako, da je leta na razpolago vsak .trenutek vsem interesentom oziroma nosilcem procesa dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja.
Dodatno :obdeluje. 'informacije; ki: jih prejema, zbira dopolnilne informacije, ter podatke in oblikuje: celovite informacije. Povezuje. se s sredstvi javnega obveščanja in z glasili organizacij združenega dela ter jim posreduje informacije, pomembne za vse delovne ljudi in občane.
To je le nekaj 'najbolj skopih informacij o »informacijskem« družbenem dogovoru irt o INDOK centru, kaj'več'bomo lahko zvedeli v okviru javne razprave, pa tudi iz prispevkov v naših glasilih — prihodnjič.	Umnik
STRAN 4
PLAN 1976
(Nadaljevanje s 1. strani) in trgovine, pospeševati skupne naložbe in se'povezovati z domačim tržiščem prek slovenskih železarn.
Izvoz bo usmerjen na zmanjšanju nesorazmerja med uvozom in izvozom. Izvoz naj bi se povečal za 20,7 od lanskega doseženega, obdržala naj bi se u-godna regionalna uresničitev, povečati pa je treba izvoz v dežele v razvoju.
—	Pri nabavi se bomo v večji meri oklenili na domači trg, kar bo ugodno vplivalo na devizno bilanco DO.
—	Investicijska izgradnja bo usmerjena predvsem v Začetek izgradnje el. obločne peči el. indukcijske peči in ostalih naprav.
—	Razvijati je treba vse oblike stanovanjske izgradnje (družbena stanovanja, individualno gradnjo) ter zagotoviti finančna sredstva na osnovi programa stanovanjske izgradnje iz lastnih virov, združenih sredstev in sredstev iz solidarnostnega sklada.
—	Zagotoviti je treba nakup samskih stanovanj.
—	Skrbno je treba spremljati problematiko družbene prehrane ter doseči zboljšanje storitev.
—	Skrbeti je treba za nadaljnji razvoj razvoj rekreacije ter vse dejavnosti družbenega standarda (rekreacija, šport, kultura, prosveta, dejavnosti društev) je treba medsebojno povezati in u-skladiti.
—	Ohranitev likvidnosti poslovanja bo ena od glavnih nalog, ki bo pogojena z uspehi proizvodnje, prodaje in nabave na eni strani vsesplošnim položajem gospodarstva na drugi strani.
1.	Skupna in blagovna
proizvodnja
Načrt DO predvideva za 0,9 °/p večjo skupno proizvodnjo in za 1,6 % večjo blagovno proizvodnjo. Z ozirom na doseženo v lanskem letu. Nizek porast skupne proizvodnje je posledica predvidenega kvalitetnega premika v a-sortimanu. Manjši razkorak med skupno in blagovno proizvodnjo, kot 'je bil v preteklem obdobju se pojavlja zaradi večje predelave valjanih proizvodov. Na nižjo rast skupne proizvodnje vpliva predvsem TOZD I s svojo usmeritvijo v kvalitetnejšo proizvodnjo in spremembo asortimana.
Drugačna so predvidevanja v TOZD II in TOZD III, kjer se predvideva višja rast skupne proizvodnje, ravno tako tudi blagovne.
V letu 1976 prične novo zgrajena »tovarna traktorjev« z izdelovanjem traktorjev po licenci FIAT. Izdelali bomo 2.000 kom.
ZA LETO 1976
Skladno z osnovami ^poslovne politike, sprejete ža srednjeročni načrt razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1976 do 1980 in skladno s proporci osnutka resolucije o' družbeno ekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih na-

19
traktorjev, pri čemer bodo sodelovala tudi druga podjetja kot kooperanti.
V tem letu bomo pričeli izdelovati tudi plinske gorilnike za industrijske'namene, katere smo razvili s pomočjo metalurškega inštituta in syojih strokovnjakov.
Plan storitvenih dejavnosti
Storitve TOZD: energetika, vzdrževanje, stanovanj sko-gradbeno in komunalno gospodarstvo, družbena prehrana v celoti, z izjemo specializiranih zunanjih izvajalcev, pokrivajo potrebe planirane proizvodnje.
Zaposlenost
Planirana rast zaposlenih v letu 1976 znaša 2,7 % v odnosu na povprečno število Zaposlenih v letu 1975. Navedena rast zaposlenih je nekoliko nižja od predvidene rasti v SR Sloveniji (3 %) v letu 1976, nanaša pa se na DO brez TT. Po posameznih TOZD se bo različno povečalo povprečno število zaposlenih. Relativno se bo zaposlenost povečala najbolj v TOZD V, TOZD III in TOZD IV. V OSS se bo zaposlenost povečala le za 1,0 %.
Če' upoštevamo še proizvodnjo traktorjev, ki se bo začela v letu 1976, se povprečno število zaposlenih poveča od 3.024 v letu 1975 na 3.186 v letu 1976 ali za 5,2 %. To povečanje je upravičeno Saj je leto 1976 prvo leto proizvodnje traktorjev, ko TT še ne bo delala s polno zmogljivostjo, vendar pa bo potrebna že kompletna zasedba ljudi.
Izvoz — uvoz
Z upoštevanjem možnosti izvoza in izvozne usmerjenosti ter potreb na domačem trgu je potrebno doseči vrednostno razmerje med izvozom in prodajo na domačem trgu 11,3 : 88,7 %.
Planirani obseg izvoza v višini
7,593.000	$ pomeni za 20,7 % povečan -izvoz v primerjavi z doseženim v letu 1975. Zadolžitev je zahtevna, doseči pa jo bo možno s kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo in pravilno izbiro asortimana.
Vrednost uvoza bo sicer večja kot v letu 1975, vendar je to povečanje manjše kot je bilo v letu 1975 v primerjavi z letom 1974. Na relativno nižji uvoz vpliva večja lastna proizvodnja gredic in substitucija uvoznih surovin z domačimi.
Hitrejša rast izvoza od uvoza bo omogočila ugodnejša prikrivanja uvoza z izvozom kot je bilo doseženo v letu 1975. Predvideva se 49,9 % pokrivanje uvoza z izvozom.
logah v letu 1976 so za pripravo gospodarskega načrta Slovenskih železarn za leto 1976 predlagana osnovna načela, izhodišča in naloge, ki naj pripomorejo, da bo naš plan sestavina in naša udeležba v splošnem procesu nadalj:
nje graditve političnega in gospodarskega sistema ter samouprav-nih odnosov in naš doprinos za hiter in stabilnejši razvoj našega gospodarstva. Osnovna načela politike so:
1.	Letni gospodarski načrt za leto 1976 je del srednjeročnega načrta za obdobje 1976 do 1980 in v osnovi veljajo zanj cilji in začrtana poslovna politika sprejeta za srednjeročni razvojni plan za obdobje 1976—1980.
2.	Določila akcijskih programov stabilizacijskih ukrepov posameznih delovnih organizacij združenih v Slovenske železarne morajo biti sestavina gospodarskega načrta za leto 1976.
3.	Proizvodnja mora biti po količini najmanj usklajena s predvidenimi proporci srednjeročnega razvojnega programa in dinamiko predvideno za leto 1976 vendar ne manjša, kot bo dosežena v letu 1975. i
4.	Izmed ukrepov za ustvarja-
nje stabijnejših pogojev gospodarjenja naj ima posebno mesto nenehen boj za večjo produktivnost dela in boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti strojev in naprav.	'
5.	Smotrnejše in učinkovitejše gospodarjenje, krepitev materialnih osnov in akumulativne sposobnosti so sestavine ustvarjanja stabilnih poslovnih pogojev. ,
6.	Povečanje izvoza in izboljšanje oskrbe domačega trga z izdelki črne metalurgije za znižanje potreb uvoza morajo biti naš prispevek k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance.
Iz predlaganih načel poslovne politike izhajajo naloge in cilji, ki so tudi nadaljnji korak k skupnemu, usklajenemu načrtovanju gospodarjenja v Slovenskih železarnah.
Proizvodnja
Načrtovana proizvodnja surovega jekla, ki znaša 805.300 ton je večja, kot bo dosežena v letu
1975	in usklajena s predvidevanji srednjeročnega načrta za leto 1976.
Srednjeročni razvojni program predvideva povprečni trend zviševanja proizvodnje surovega jekla 5,9 % letno. Ker v letu 1976 ne bo novih kapacitet in rekonstrukcij proizvodnih enot, ki bi omogočale dosego predvidenega trenda, bi morali z boljšim koriščenjem obstoječih naprav doseči vsaj 1 % večjo proizvodnjo kot v letu 1975.
Načrt blagovne proizvodnje predvideva, da bo za vse tri železarne znašala 710.540 ton. To je za 1,0% več, kot bo znašala realizacija blagovne proizvodnje leta 1975.
Predelovalci žice načrtujejo, da bo blagovna proizvodnja v letu
1976	Znašala 41.013 ton ali 12 % več, kot realizacija v letu 1975.
Blagovna proizvodnja Sloveni skih železarn je načrtovana Z 751.553 ton ali za 2,2 % več, kot bo znašala letošnja realizacija.
Program proizvodnje 114. panoge je treba pravočasno usmerjati tako, da do maksimalnih možnosti izkoristimo proizvodne kapacitete za tiste proizvode, katerih na trgu primanjkuje in pri katerih lahko zmanjšamo potrebe za uvoz, upoštevati je pa treba tudi možnosti povečanja izvoza, predvsem proizvodov 117: panoge. Delež proizvodov 117. panoge v gospodarskem načrtu za leto 1976 znaša 17,8 %. V načrtu 'proizvod-
OSNOVE POSLOVNE POLITIKE S SKUPNIMI NALOGAMI IN CILJI GOSPODARSKEGA NAČRTA SLOVENSKIH ŽELEZARN
nje za leto 1976 bi naj bil ta delež večji, da bi se lahko približali postopno postavljenim nalogam srednjeročnega načrta. Za dosego tega cilja je treba širiti nadaljnjo poslovno in integracijsko povezovanje v delovne organizacije ali v SOZD SŽ.
IIIIMIlllllllIliilllllllMIIIIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Iz dela osnovne organizacije sindikata MO
Po zboru delovnih ljudi livarn in mehanske obdelave 28. nov. 75 za ustanovitev TOZD MO se delo osnovne organizacije sindikata v cilju dokončnega konstituiranja TOZD MO nadaljuje. TOZD je bil registriran 4. 1. 1976 in za dokončno konstituiranje je sindikat sklical zbor delovnih ljudi 19. 1. 1976. Na zboru je bil sprejet statut TOZD mehanska obdelava, sklep o pristopu k samoupravnemu. sporazumu in sklep o razpisu volitev v samoupravne organe. Volitve naj bodo izvedene 24. februarja v prostorih TOZD mehanske obdelave. Nosilec kandidatne liste je sindikat in pričel se je kandidacijski postopek za izvolitev novih organov upravljanja. Na razširjeni seji IO in poverjenikov so bili predlagani kandidati za samoupravne organe. Skušali smo izbrati najboljše, tako, da bi bilo delo novih organov kvalitetno. Celotno kandidacijsko listo bodo obravnavale samoupravne delovne skupine in nato na volitvah dokončno izvolili vse potrebne samoupravne organe. Tako bo TOZD MO tudi na tem področju formiran.
Glavna in trajna naša naloga pa nas čaka in bo stalno prisotna. To je realizacija zastavljenega gospodarskega načrta za leto 1976, usmeritev k Čim bolj produktivnemu delu. V pozitivnem smislu spremenjen odnos do dela in skozi to doseganje boljših finančnih rezultatov in splošne ' akumulacije, predvsem daje podporo upravičenosti obstoja' vsakega TOZD.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiimiiiiiiiHimiiiiii
Al’bo kal pognalo seme...
Vse kaže, da bo «pomladansko sonce« v letošnji zimi zbudilo v -življenje uradnike, novinarje in organizatorje obveščanja v organizacijah združenega dela na celjskem dbmočju. Pripravlja se ustanovitev posebne »sekcije za tovarniški tisk (to je še delovni naslov!) v okviru celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije. Tako ibi poleg aktivnih kolegdiv na> gorenjskem, na mariborskem in obalno-kraškem območju in morda še kje, zastavili organizirano delo tudi orali na celjskem območju. Vsi čutimo medsebojno slabo povezanost, lahko bi rekli celo slabo Obveščenost O lastnih izkušnjah in pristopih k organiziranemu obveščanju. Skratka: naj ne bi tudi za nas veljal pregovor, da je kovačeva kobila bosa. .
UM
AKTIVNOST ZVEZE KOMUNISTOV
V	januarskem Železarju smo poročali o poteku 1. seje sveta ZK žš. Danes objavljamo sklepe, ki jih je na osnovi obravnavanih gradiv in razprave pripravil sekretariat. O predlaganih sklepih bodo spregovorili vsi člani ZK v OOZK.
V	tem mesecu so se na svojih prvih sejah sestali komunisti posameznih TOZD oziroma OOZK. Preučili so aktualna družbenopolitična vprašanja in konkretne naloge komunistov. Posebno pozornost so posvetili V. seji CK ZKS in to tako, da so lastno aktivnost presojali skozi ugotovitve te seje.
Kadrovska komisija pri svetu se je prvič sestala konec januarja in sprejela nekaj konkretnih sklepov v zvezi s kadrovsko problematiko, sekretariat OO ZK OSS pa je razčiščeval odnose znotraj nekaterih delov OSS.
Vrnimo se k sklepom 1. seje sveta.
Enotna ugotovitev na svetu ZK ZŠ je bila, da je ustavno organiziranost v DO ŽŠ potrebno analizirati ter na osnovi analize o-predeliti možnosti razvoja nadalj-nih TOZD, posebej opredeliti organiziranost OSS in poslovodnih organov in analizirati tudi ustavno organiziranost v okviru SOZD SŽ.
Izvršiti moramo usklajevanje na razvojnem načrtu 1976 -— 1980 s tem, da opredelimo prioritetne usmeritve, razvijemo akcijo o optimalnem koriščenju kapacitet in spreminjanju obstoječe strukture proizvodnje. V zvezi s tem je še hitreje razvijati inovacijsko in racionalizatorsko dejavnost v posameznih TOZD kakor tudi na nivoju DO ter v to področje maksimalno usmeriti tudi delo društva inženirjev in tehnikov (DIT).
V zvezi z našo mikro organizacijo, ki mora temeljiti na dognanih metodah dela, je nujno izdelati projekt vzpodbudnega načiria nagrajevanja, pri čemer je nujno maksimalno upoštevati določbe ustave o nagrajevanju.
Rešiti vprašanje uspešnosti delovanja delegatskega sistema do take mere, da bodo delegati oz. delegacije dobili od vseh faktorjev vprašanja, Stališča, mnenja, strokovno obdelavo o posameznih vprašanjih, da bodo imeli delegati vsestransko osnovo za oblikovanje stališč^
Ocenili smo, da je akcija za stabilizacijo oz. dobro gospodarjenje bila dobro zastavljena, da so tudi rezultati dobri. Nujno potrebno je izvršiti detajlna analizo zaposlovanja in produktivnosti ter na osnovi tega predložiti samoupravnim organom oz. delavcem ukrepe za 'dvig storilnosti in racionalno zaposlovanje.
SKLEPI | SEJE SVETA ZK ŽŠ
Sklep I:
Izdelati analizo o učinkovitosti samoupravnega sistema v praksi ter pripraviti predloge za izpopolnitev organiziranosti samoupravljanja,' da pride v samoupravni praksi do izraza sleherni član delovne organizacije.
Nosilec naloge: komisija za samoupravno in informativno dejavnost pri svetu ZK ZŠ.
Rok: 16. 2. 1976
Sklep II:
Opraviti je kvalitetnejši premik ustavne organiziranosti in učinkovitosti v SOZD SŽ.
Nosilec naloge: delegati v svetu ZK SOZD SŽ.
Rok: stalna naloga
Sklep lil;
Komunisti moramo aktivno sodelovati pri usklajevanju in sprejemanju srednjeročnega plana 1976 —1980 ter ga oceniti s poudarkom na prioritetnih nalogah.
Nosilec naloge: komisija za družbeno ekonomske odnose in gospodarjenje pri svetu ZK ZŠ.
Rok: februar
Sklep IV:
Komunisti moramo dati pobudo za nadaljevanje akcije na področju stabilizacijskih prizadevanj v letu 1976, s posebnim poudarkom na produktivnosti, racionalnem zaposlovanju, znanstvenem delu in inovacijah, kvalitetnem premiku, strokovni strukturi in izobraževanju.
Nenehno se, moramo boriti za vzpostavitev takšnih samoupravnih odnosov, ki bodo vzpodbudili delo, izpolnili pa vrednost in onemogočili tako tehnokratske in liberalistične odnose, kjer se bodo delavci in samoupravni organi
borili za takšne družbene odnose, v katerih se dohodek pridobiva izključno z delom, večjo produktivnostjo, ekonomične j Šim poslovanjem, s čimer se preprečuje njegovo odtujevanje delavcem v TOZD.
Nosilec naloge: komisija za družbenoekonomske odnose in gospodarjenje pri svetu ZK ŽŠ.
Rok: stalna naloga
Sklep V:
Svet ZK ugotavlja, da materialne vzpodbude niso razrešene ter smo zaradi tega v stagnantni situaciji zaradi česar je nujno star-tati z projektom stimulativne j še delitve dohodka in OD, kar naj bo doseženo s preseganjem uravnilovke, boljšo organizacijo dela, varčevanjem in racionalnejšo u-porabo delovnega časa, energije, surovin, reprodukcijskega materiala in proizvodnih zmogljivosti, odpravo ozkih grl, čim boljšo raz-podelitvijo kadrov, delovnega časa in delovnih, izmen, z zmanjšanjem števila administrativnih in povečanjem proizvodnih delovnih mest, s spodbujanjem tehničnih izboljšav, racionalizacij in inovacij ter izvajanjem znanstvenih dosežkov.
Nosilec naloge: komisija za družbenoekonomske odnose in gospodarjenje pri svetu ZK ŽŠ.
Rok: izhodišča za razpravo na svetu ZK ŽŠ pripraviti do 31. 3. 1976
Sklep VI:
Narediti program evidentiranj a za sprejem v ZK s konkretnimi
Ves zadnji mesec so potekale temeljite priprave na letni obračun dela naše sindikalne organizacije. V ta namen je vodstvo sindikata kar precej angažiralo nekatere strokovne službe, zlasti kar tiče priprave gradiva za konferenco.
Osnovna delovna orientacija je naravnana na realizacijo sklepov
8.	celjskega kongresa slovenskih sindikatov, naše volilne sindikalne konference oziroma na obračun opravljenega dela v naši konkretni samoupravni, družbenopolitični in delovni praksi.
Temeljna področja obravnave bodo prav gotovo razvijanje samoupravljanja, naloge sindikatov pri razvijanju SIS in samoupravne delavske kontrole ter reševanje sporov, produktivnost in dohodek, delovne in življenjske razmere delavcev, vzgoja in izobraževanje na samoupravnih osnovah, kulturno življenje, oddih in rekreacija, obveščanje in samoupravno komuniciranje, družbena samozaščita in še nekatera.
Skratka, paleta problemov in interesnih področij za delo sindikata je zelo pisana. Prav bi bilo, da na konferenci, pošteno ocenimo, kaj smo storili za izvršitev sklepov, za katere smo se dogovorili, da jih bomo vsi uresniče-
nalogami, pripraviti kandidate za idejno politično izobraževanje in oceniti delo komunistov v samoupravnih organih.
Nosilec naloge: kadrovska komisija pri svetu ZK ŽŠ.
Rok: januar, februar ,
Sklep VII:
Oceniti in razpravljati o razvoju konstruktivne kritike in samokritike v vrstah ZK.
Nosilec naloge: komisija za idejnopolitična vprašanja in u-sposabljanje pri svetu ZK ŽŠ.
Rok: marec 1976
Sklep VIII:
Narediti vojni načrt delovanja ZK in ostalih DPO v DO v vojnih razmerah ter izvršiti ostale naloge, s področja SLO in družbene samozaščite.
Nosilec naloge: komisija za LO in samozaščito pri svetu ZK ŽŠ.
Rok: takoj, stalna naloga
Sklep IX:
Vse komisije pri svetu ZK ŽŠ morajo v skladu s pristojnostmi in nalogami, ki so opredeljene v poslovniku, kakor tudi nalog o-predeljenih na svetu ZK ŽŠ, izdelati programe svojega delovanja z opredeljenimi roki.
Nosilec naloge: predsedniki ko-mosij pri svetu ZK ŽŠ.
Rok: takoj, najkasneje do 1. 3. 1976.
Pripravil Zdravko Ivačič
vali, kje smo delo samo dobro zastavili, kje smo ostali na pol poti, ker nam je pač pošla delovna ali samoupravna sapa. Prav je, da smo kritični do svojega dela, vendar bi bilo zelo narobe, če ne bi posebej izpostavili nekaterih naših uspehov. Teh pa ni niti malo in zanje ve že dlje časa tudi širša javnost, kar nam lahko daje samo še dodatnega delovnega poleta — pa tudi zavezuje na večjo družbenopolitično, samoupravno in delovno odgovornost. UM
Brazilija: Neka železarna iz Sao Paola, je naročila pri podjetju Danieli, Italija, polkontinuirno valjarno za valjanje okroglega paličasfega jekla od 6 do 32 mm premera, kotnikov od 20 — 60 mm in T profilov ustreznih dimenzij.
Poljska: V mestu Giernie v Slezi ji so pričeli z gradnjo nove koksarne z začetno kapaciteto 3 milijone ton letno, končna kapaciteta pa bo 6 milijonov ton. Zamenjala bo 16 zastarelih koksar-niških baterij, ki jih'bodo zaprli.
Komunisti na 1. seji sveta ZK železarne štore
NA ROB SINDIKALNE KONFERENCE
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
KRATEK PREGLED DELA
Poleg delavskih svetov TOZD proizvodnja 114. in 117. panoge — sklepe objavljamo — sta še-sestala v januarju tudi DS TOZD energetika, ki je verificiral odločitve svojih samoupravnih delovnih skupin v- zvezi z akti v tako imenovanem prvem letošnjem Samoupravnem paketu, obravnaval gospodarska vprašanja v TOZD, investicijski program in poslušal poročila o delu drugih samoupravnih organbv v TOZD in DS TOZD gradbeno, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, ki je poleg verifikacije že omenjenega samoupravnega paketa med drugim razpravljal o invalidski delavnici, ki jo bomo Ustanovili v železarni.
O skupnih samoupravnih zadevah (Verifikacija »paketa« in drugo) je razpravljal'tu'di DS TOZD vzdrževanje in transport in sicer na svoji seji 13. februarja. Druge točke dnevnega reda so bile namenjene notranjim vprašanjem kot so: imenovanja na prosta delovna mesta, obravnava kriterijev za nagrajevanje delavcev .železniškega prometa itd.
Odbor za kadrovskosocialne zadeve in družbeni standard je 26. decembra nadaljeval 19. redno‘sejo in opravil obravnavo v zvezi s kršitvijo stanovanjskega pravilnika. Na 20. seji je obravnaval vprašanja v zvezi s posameznimi vlog'ami s področja izobraževanja in delitve OD ter ponovno preučil Svojo odločitev v zvezi z izrečenim ukrepom ob kršitvi stanovanjskega pravilnika. Sklepi so v celoti objavljeni.	.	.	- -
Sestal se je tudi Odbor za'splošne zadeve in informacije in sklepal O vlogah naših članov kolektiva'in zunanjih ustanov.
V začetku februarja so zaživele .tudi delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine, saj so morale preučiti obsežno gradivo za zasedanje, ki je bilo 5. februarja. O pomembnih točkah dnevnega reda smo zapisali nekaj besed v »Informatorju«.
DELAVSKI SVET TOZD p. 114. p 24. seja, 20. januarja 1976
1.	DS se je seznanil z realiza-. cijo sklepov 23. seje in jih potrdil.
K realizaciji 5. sklepa je bilo dodano, da se ponovna uvedba prepustnic in organizirano parkira-■ nje izven tovarne prične s 1. 2. 1976, ograditev tovarne pa v bližnji prihodnosti.
V zvezi z realizacijo sklepa št '7 pa je bilo pojasnjeno, da čistilno—odpraševalna naprava v jeklarni II še ne obratuje zaradi naslednjih vzrokov:
—	elektro motor, ki je bil naročen pri firmi »RADE KONČAR«, bi moral biti dobavljen v mesecu juliju 1975, vendar pa je bil 'dobavljen šele v mesecu decembru 1975;
—	dobavitelj RHEINSTAHL se ni držal vseh pogodb in je zaradi njihovega nesolidnega sodelova-
-	nj a prišlo do te zamude.
Seznanil se je s poročilom ko-' misije za gospodarjenje in varstvo pri delu in 'ga v celoti sprejel (gl. prilogo).
2.	V zvezi s ponudbo Zavoda SRS za produktivnost, dela v .Ljubljani in sicer za ».Sistem informacij za upravljanje proižvod-
.nega procesa« in za »Uvajanje . sodobnih metod vzdrževanja« je DS sprejel stališče, da se najprej zaključijo dosedanje naloge AOP in ko bodo te dajale, rezultate, bomo šli v vpeljavo novega projekta za produktivnost dela, to je »Sistem informacij za uprav-l ljanje proizvodnega procesa».
3.	Sprejme se dopolnitev akordnega pravilnika za jeklarno II, ker se konkretno spremeni 4. člen
-pravilnika, in sicer se poveča o-snova zadolžitev od sedanjih 165 na 170 t na dan.
Sprejme se predlog sprememb
-	in načina izračunavanja učinka -v jeklovleku.
4.	DS je na podlagi ugotovitve, da še ni zaključena razprava na
delovnih skupinah o obravnavi samoupravnega paketa, sprejel sklep, da delegacija DS DO iz TOZD p. 114. p. na podlagi zapisnikov verificira .stališče samoupravne delovne skupine in jih posreduje DS DO.
.5. DS odobri, odpis razlike po izvoznem zaključku št. 356 od
18.	4. 1975 (Frimeko Frankfurt) za 337 kg ploščatega vzmetnega jekla dimenzije 100x10 mm v kvaliteti 65 Si 7 v znesku DM 293,19 oz. din 1.718,55.
6.	Odpis dohodka, ki je nastal zaradi zapoznele dobave k nemški firmi MAN. DS ne sprejme, ampak zahteva, da poda komercialni sektor poročilo, zakaj je do tega prišlo in kdo je to zakrivil.
.7. DS je potrdil napredovanje Ferda CMOKA na delovno mesto »delovodja« na elektroplavžu.
8.	DS TOZD dodatno potrjuje veljavnost 36. člena samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah SZ tudi za DIATI Železarne Štore.
Dopolnjeni člen se glasi:
V Železarni Jesenice in Železarni Štore se kot specifičnost določi obveznost plačevanja članarine DIATI, ki znaša 0,5% letnih' prihrankov oz. koristi od tehničnih izboljšav in izumov. Društvo, mora letno poročati samoupravnim organom Železarne Jesenice ih Železarne Štore o svojem delu in porabi sredstev. Članarino sme društvo uporabiti le za vzpodbujanje inovacijske dejavnosti in izobraževanje.
Istočasno odbori DS izplačilo odškodnine po navedenem členu na osnovi prihrankov v letu 1975.
9.	DS predlaga, da se preuči možnost za: izplačilo denarne nagrade po zaključnem računu za leto 1975.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD 25. seja, 30. januarja 1976
1.	Odbor 'je potrdil sklepe prejšnje, seje.
2.	' Sprejel je predlog za obračun stimulativnih dodatkov za november (izplačilo 15. februarja 1976). Predlogu .obdelovalnice valjev, da se ne upoštevata kriterija »količina proizvodnje in variabilni stroški« se ne ugodi,' ker je strokovni team mnenja, da zahteva obdelovalnice valjev ni utemeljena.
Utemeljitev je naslednja:
1. Stimulativni dodatki niso sestavni del rednih osebnih dohodkov, ampak posebna nagrada za boljše rezultate dela (za večjo količino, nižje stroške in v končni konsekvenci višjo akumulacijo). Če teh boljših rezultatov de-
la ni, potem tudi ni upravičenosti do nagrade.
2.	Sredstva za stimulativno na-
grajevanje bi se morala oblikovati iz preko plana doseženih u-činkov dela. Gd tega načela zaradi napetosti planov odstopajo že sami kriteriji (podobno kot pri akordih). Saj znaša pri 100% doseganju planirane akumulacije stimulativni dodatek 10 %, pri 100 % izvršitvi planirane količine proizvodnje (operativni plan) pa 5 %.	.. ;
3.	Namen- stimulativnega nagrajevanja je torej vzpodbuditi organizatorje proizvodnje in poslovanja, da bodo celotni proizvodni proces (od nabave do prodaje) v danih pogojih organizirali tako, da bo akumulacija kar naj -večja.
KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE 15. seja, 13. januarja 1976
1.	Predlog Vinka Moškon št. 98/37 »vpenjalna naprava na za-risovalnem stroju« je komisija ponovno preučila. Po upoštevanju navedb v pritožbi in zbranih mnenj je sklenila, da se predlog upošteva kot tehnična inovacija. Avtor prejme enkratno odškodnino 1000 din. |
2.	Sklenili so, da se predlog tov. -Petkovič Pavla št. 89/28 »način premikanja vagonov na plavžu« evidentira, vendar ne nagradi, ker je bil enak predlog oblikovan že leta 1969.
Vodstvu plavža se priporoča, da zamisel realizira.
3.	Predlog tov. Pavla Petkovič 90/29 »transport žlindre« se osvoji. Avtorju se izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini
500.00	din.
4.	Predlog tov.Ž Petkoviča 91/30 »dopolnitev hlajenja grodlja« se osvoji. Avtorju se izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini
500.00	din. Obratovodstvu plavža komisija priporoča, da preveri sistem hlajenja grodlja in upošteva dodatni predlog.
5.	Predlog tov. Pavla Petkoviča št. 92/31 »preureditev jame za žlindro se evidentira. Predlog in pravice avtorja bodo ponovno obravnavane v primeru, če bo izvedena zamisel o opustitvi posod za žlindro. Komisija smatra, da •lahko zaenkrat povzroči razsipavanje žlindre med prenosom z grahilcem in dodatno angažiranje žerjava več problemov in stroškov, kot jih ima obrat pri sedanjem načinu dela.
V tej fazi se odškodnina ne obračuna.
6.	Predlog Alojza Vreša št. 93/32 »sprememba načina pritrjevanja mreže na .vibratorju (aglomeracija) se sprejme. Avtorju se izplača pavšalna odškodnina v višini 500,00 din.
7.	Predlog Janeza Tajnikarja št, 94/33 »speljava hladilne vode ležajev rotorja ekshaustorja ha aglomeraciji« -se sprejme. Komisija ga bo ponovno obravnavala in določila odškodnino, če bo mogoča vpeljava zamisli pri kompleksnem reševanju problematike odtoka industrijske vode na plavžu-
Odškodnina bo določena v skladu s samoupravnim sporazumom eno leto po realizaciji predloga.
8.	Predlog tov. Franca Sameca št. 82/21 »izdelava vodnih filtrov« se osvoji. Avtorju se izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini 700,00 din.
9.	Komisija je sklenila, da se tov. Haler Ferdu za predlog 54/74 izplača' odškodnina za drugo leto na osnovi prihranka 187.405,60 din. Odškodnina, določena po čl. 26 (lb) znaša 2,874,05 din.
10.	Predlog tov, Zupanc Stanka 116/55 se sprejme in , nagradi z enkratno pavšalno nagrado 300,00 .din.
11.	Predlog ing- Ljuba -Kresnika in Daniela Mlakar št. 103/42 »čiščenje pokrovov cilindra« se sprejme in potrdi izkazani prihranek 92.165,19 din. Avtorjema izreka komisija priznanje, vendar uvršča predlog po' čl. 26 (la) SS o izumih in tehničnih izboljšavah SŽ,
ODBOR ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD nadaljevanje 19. seje, 26. decembra 1975
Na tej seji je odbor opravil obravnavo, ki jo je preložU' v prvem delu seje, dne 23. decembra 1975.
Ker je bilo gradivo v celoti posredovano članom odbora, ni bilo zadržkov za delo.
Na osnovi ugotovljene odgovornosti se je odbor strinjal in sprejel sklep, da se tov. Sitarju izre-
če ukrep za kršitev delovnih obveznosti' in sicer ¡.prenehanje lastnosti delavca -v združenem delu za hujše kršitve, skupnih interesov delavcev v TOZD ali delovni organizaciji pogojno za 1 leto, da se ta ukrep ne bo izvršil, če delavec v tem času ne stori nove enako hude kršitve delovnih obveznosti.
ŠIROKA DRUŽBENA PODPORA RAZVOJNO - INOVACIJSKE DEJAVNOTSI
Prizadevanja, da bi s povečanjem neposredne učinkovitosti Znanstveno raziskovalnega dela in množične inventivne dejavnosti dosegli izhodiščne pogoje za Stabilizacijo gospodarstva tudi s pomočjo večanja storilnosti in posodabljanja tehnoloških proce- • sov, dobivajo nove dimenzije.
V začetku bolj deklarativna skrb ža realizacije inovacijskih predlogov s strani širše družbene skupnosti,-se spreminja v neposredno akcijo in podporo, ki zagotavlja možnosti za uresničevanje pomembnejših in finančno zahtevnejših inovacij.
Zaradi splošnega pomanjkanja Sredstev ža inovacijska vlaganja so bili doslej predmet proučevanja inovatorjev le taki tehnični in tehnološki problemi, katerih realizacija ni bila Odvisna od raz--položljivošti večjih finančnih sredstev. Širsh in konkretna družbena podpora raziskovalne in inovacijske dejavnosti je realizacija tistega dela programa Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki določa materialno spodbujanje s kreditiranjem v soglasju in dogovoru skupnosti s poslovnimi bankami in zvezo raziskovalnih organizacij.
Naša delovna organizacija prav gotovo spada med tiste, ki želijo s .sistematično organizacijo raziskovalne in inovacijske dejavnosti doseči Stanje, v katerem bodo dosežki na tem področju po najkrajši možni poti in ž maksimalnim ekonomskim učinkom presajeni v prakso.
1 Ker predvidevamo, da se bomo v letošnjem letu potegovali ža takšno podporo, povzemamo po reviji »Raziskovalec« št. 9, 10 — določila o kreditiranju.
KRITERIJI ZA KREDITIRANJE RAZVOJNIH RAZISKAV IN PRENOSA RAZISKOVALNIH DOSEŽKOV V PRAKSO
8 S sredstvi v te namene želi Raziskovalna skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu skupnost), skupaj s poslovnimi bankama in zvezo raziskovalnih organižacij v Organiziranem inovacijskem sistemu ustvariti ugodno družbeno klimo in dati materialno spodbudo za prenos raziskovalnih dosežkov v nov uporaben proizvod ali novo tehnologijo, s čemer je dan večini naše raziskovalne sfere materialni smisel za razvoj inovacijske dejavnosti v delovnih Organižacij ah ter v raziskovalni sferi.
Rezultat mora biti uporaben proizvod ali tehnologija, ki je po eksperimentalno tehnološki, tržni in rentabilitetni verifikaciji sposoben ža industrijsko proizvodnjo ali uporabo v njej. Kolikor to ni, je treba smatrati, da inovacija ni sposobna za realizacijo V gospodarstvu.
2. Predlog razvojno-inovacijske naloge, ki naj jo kreditra skupnost, mora biti oblikovan tako, da je iz njega razviden neposredni interes konkretnega uporabnika rezultatov. RazVoj no-inova-cijska naloga mora biti vezana na razvojne interese republike na osnovi načrtov razvoja gospodarstva ali družbenih služb. Kot raz-
voj no-inovacijska naloga se v smislu teh kriterijev lahko kvalificira tudi poskusna proizvodnja.
Predlog mora izhajati iz neposrednega interesa konkretnega u-porabnika rezultatov, in to ža nasledn j e namene:
—	za uvedbo razvojno tehnoloških faz, ki so sad domačega raz-
. iskovainega dela,- vštevši fazo poskusne proizvodnje;
—	za nabavo opreme in postavitev objektov, namenjenih eksperimentalni industrijsko-teh-nološki, tržni -in rentabilitetni verifikaciji domačih raziskovalnih dosežkov) ki naj ugotovijo vse potrebne parametre za utemeljitev smotrnosti in koristnosti uvedbe industrijske proižvodnje na tej podlagi.-
3.	Prednost imajo predlogi, ki predstavljajo nadaljevanje osnovnih ali 'usmerjenih raziskav, financiranih od skupnosti ali proizvodnih organizaciji Predlogi lahko slonijo tudi na domačem izumu ali javno priznani tehnični izpopolnitvi.
4.	Predlog mora imeti značaj inovacije, ki je usmerjena na krepitev surovinske ali energetske osnove proizvodnje oziroma za modernizacijo obstoječe ali uvajanje nove tehnologije in novih proizvodov.
5.	Izvajalec je lahko prosilec kredita- sam, obvezno pa si mora zagotoviti sodelovanje raziskovalca ali skupine, ki je v raziskovalni fazi sodelovala, ali pa je avtor inovacije. Pri. tem se mora zavezati, da bo skrbel za to, da bodo pri tem uporabljeni vsi najnovejši znanstveni izsledki in metode.
6.	Skupnost odobrava kredite in aplikativne raziskave, kjer je zagotovljeno sofinanciranje v višini 70%. Kot delež sofinancerjev se štejejo tudi kreditna sredstva, ki jih odobravajo poslovne banke in zveza raziskovalnih organizacij Slovenije.
7.	Skupnost lahko odobrava kreditiranje tudi takih aplikativnih raziskav, ki jih je treba opraviti * pred pomembnejšimi druž-beno-gospodarskimi odločitvami oziroma aplikativne raziskave, pri katerih je treba ekonomski učinek šele razviti in verificirati. Take raziskave skupnost kreditira do 50 % celokupne vrednosti aplikativnih raziskav.
Skupnost lahko s svojimi sredstvi tudi beneficira višjo obrestno mero.
8.	Skupnost upošteva vse veljavne dogovore o udeležbi pri kreditiranju, vključevanja rezultatov raziskovalnih del V proizvodnjo, ki jih je RSS sklenila v ta namen s poslovnimi bankami, ZEOS in drugimi.
9.	Skupnost lahko odobrava kredit za osnovna in obratna Sredstva pod naslednjimi pogoji:
a)	odplačilna doba kredita je
3—7 let, odvisno bd značaja raziskave in njene aplikacije,
b)	obrestna mera 3,5 % letno,
c)	rok izkoriščanja v načelu ne daljši kot 12 mesecev od sklenitve kreditne pogodbe,
d)	kredit je vračljiv v polletnih anuitetah,
e)	na osnovi sklepa RSS o odobritvi kredita, prosilec sklene
kreditno pogodbo s svojo poslovno banko za račun RSS.
10.	Po sklepu izvršilnega odbora, se lahko skupnost s pogodbo dogovori tudi za skupna vlaganja v aplikativne raziskave in si pri tem zagotovi partioipacijo pri u-stvarjenem efektu.
11.	Skupnost isprejema Zahtevke za kreditiranje aplikativnih raziskav vse leto in jih obravnava Sproti, najmanj pa četrtletno.
12.	Pogodbe o izvajanju kreditiranih razvojno-imovacijskih nalog morajo biti sklenjene v ro-
ku 4 mesecev po izdaji sklepa o odobritvi kredita. O podaljšanju tega roka odločajo organi RSS po enakem postopku kot za odobritev novih zahtevkov.
V nadaljevanju so priobčeni obrazci za prijavo finančnega predračuna in terminskega načrta izvajanja naloge.
Pred nami so torej nove možnosti ' za realizacije znanstveno raziskovalnih dosežkov in inovacijskih predlogov, ki jih moramo izkoristiti 'spričo objektivnih potreb.
DELO DIATI
Dne 23. decembra 1975 je bilo ustanovi j eno Društvo. izumitelj ev in avtorjev tehničnih izboljšav Železarne Štore.
V prejšnji številki .»Železarja« smo objavili imena članov upravnega odbora, disciplinske komisije in nadzornega odbora društva.
Upravni odbor je. na 1. seji 15. januarja 1976 izvolil predsedstvo v naslednji sestavi:
—	predsednik Renčelj Vlado,
-¿tr podpredsednik Dobršek Mirko, dipl. inž., rr
—- tajnik Gabršček Jože,
—	blagajnik Zupanc Stanko.
Na istem sestanku so Obravnavali še sklepe občnega zbora in program dela za leto 1976.
Prvi sestanek predsedstva UO DIATI je bil 4. februarja 1976. Na njem so razpravljali o članarini po 36, členu samoupravnega sporazuma b izumih in tehničnih izboljšavah SŽ, razpisu občinskih nagrad Za »inovatorja 1975«, dopolnitvi pravil društva po pripombah SZDL ter drugih problemih, -ki zadevajo delovanje DIATI.
Na sestanku je med drugim sklenjeno, da oblikuje DIATI skupaj z; vodstvi DIT in Komisije za racionalizacije enotni predlog kandidatov za nagrade in priznanja.
Priznanje inovatorjem
| Na že tradicionalnem jesenskem sejmu obrti v Celju organizira vsako- leto občinski odbor Zveze i organizacij za tehnično kulturo razstavo • dosežkov na področju inventivne dejavnosti.
Na lanskem VIII. sejmu obrti je na razstavi sodelovala tudi-naša delovna organizacija z inovacijo avtorjev Zupanc Stanka in Hrastnik Ivana »drsni obroči za asihronske elektromotorje, ki o-bfatujejo -v agresivni atmosferi«.
- Za tehnično dognanost ih estetsko oblikovno dovršenost razstavljenega eksponata sta avtorja dobila bronasto plaketo.
Sprejeta diploma je vsekakor priznanje in spodbuda avtorjev predloga in ostalih, ki se že udejstvujejo na področju inventivne dejavnosti, ali pa se za sodelovanj e 'šele- pripravljajo.
Tovarišema Zupanc Stanku in Hrastnik Ivanu--iskreno čestitamo!

•5P.
Ko moderno odpove, je spet dobro staro, preizkušeno in zanesljivo transportno sredstvo — naš Bosjan.
—	Kaj pa Francelj išče pri belem dnevu? Sj
—	Inovacijske predloge iz varstva -pri delu, ki so bili nagrajeni.
DELOVNI
DED
V železarni smo v začetku meseca februarja pričeli uvajati nov delovni red. Razumljivo je, da so se kot pri uvedbi vsake novosti tudi tu pojavile določene začetne težave, katere se pa z razumevanjem skušajo odpraviti. Ravno tako je razumljivo, da so se pojavila negodovanja, vendar lahko na splošno trdimo, da je uvedba reda in delovne discipline bila pozdravljena, saj si učinkovite proizvodnje, kakor tudi učinkovitega samoupravnega sistema brez notranjega reda in discipline ne moremo predstavljati. Objavljamo besedilo okrožnice, ki pa predstavlja samo začasno ureditev. S pripravo in sprejetjem pravilnika o notranjem redu in disciplini bo potrebno prek vseh osnovnih samoupravnih teles že vpeljani red in disciplino utrditi in uveljaviti.
V zadnjem času sem pri obhodih železarne opazil, da v pogledu prihajanja in odhajanja z dela, parkiranju, nadzorstvu nad prinašanjem in odnašanjem raznega materiala iz tovarne, obiskih zunanjih ljudi, raznih ekskurzijah in podobno delavci ne izpolnjujejo in spoštujejo določil, ki so jih sprejeli s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu TOZD, oziroma OSS, pravilnikom o odgovornosti delavcev’ v delovni organizaciji železarni Štore ter s predpisi o varstvu pri delu.
Prav Vestno izpolnjevanje zgoraj sprejetih obveznosti, ki že samo po sebi predstavlja dosego cilja večje produktivnosti, pa je absolutno spoštovanje teh obveznosti še posebno potrebno za popolno varnost, kar nam nalagajo tudi določila o samozaščiti v organizacijah združenega dela.
Zato apeliram na vse člane našega delovnega kolektiva, da poostri izpolnjevanje oosebej sprejetih obveznosti in od 1 februarja 1976 ta določila v vsej svoji popolnosti izpolnjuje, zlasti pa ob,veznosti, ki jih v kratkem navajam v tej okrožnici, ki zajema:
—	prihod in izhod delavcev ter vstop oseb, ki niso v medsebojnem razmerju v Železarni Štore
—	gibanje delavca med delovnim časom
—	gibanje zunanjih oseb
.Jr vnašanje in odnašanje materiala in drugih predmetov iz delovne organizacije
—	vhod in izhod motornih vozil ter parkiranje
—	pravice in dolžnosti delavcev službe fizičnega zavarovanja pri izvajanju določil te okrožnice.
I.	Prihod in izhod delavcev
• 1. Vhod na varovano območje in izhod sta delavcem dovoljena samo na zato določenih mestih, to je vratarnicah. Praviloma je delavcem dovoljen vhod v delovno organizacijo samo za delo na odrejeni redni izmeni.
2.	Prepovedan je vhod delavcem, ki so pod vplivom alkohola. Delavca, ki je pod vplivom alkohola, je treba takoj odstraniti z delovnega mesta in podjetja.
3.	Ce se med delovnim časom ugotovi, da je delavec pod vplivom alkohola, prizadeti pa to. zanika, opravi služba zavarovanja na zahtevo vodje TOZD preizkus z alkoskopom. Če delavec odkloni
alkotest, se šteje, da je pod vplivom alkohola. Vsak primer vinjenosti pred delom in med delorh se šteje kot kršitev delovne obveznosti, čas, ko zaradi tega delavec ni delal, pa se ne upošteva pri obračunu OD — ni plačan.
4.	Na delo na razporejeno izmeno lahko delavci prihajajo v varovano območje delovne organizacije največ pol ure pred začetkom dela izmene. Delavcem je dovoljen vhod v delovno organizacijo do časa pred pričetkom dela izmene. Delavci, ki pridejo na delo pozneje, se obravnavajo kot zamudniki.
5.	Zamuda na delo ni dovolje-
na in je po določilih Samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij v združenem delu označena kot kršitev delovne obveznosti, razen v primerih, ko je zamuda posledica višje sile oziroma utemeljenih in dokazanih objektivnih vzrokov, katerih delavec kljub prizadevanju ni mogel pravočasno opraviti. Če je delavec zamudil na delo,, se mora, preden prične z delom na svojem delovnem mestu, javiti neposrednemu vodji, le-ta pa je dolžan vpisati točen čas, ko je delavec pričel z delom.	■
6.	Če prihaja delivec na delo z javnimi prevoznimi sredstvi prevoznikov, s katerimi ima delovna organizacija posebno pogodbo o prevozu, pa imajo prevozna sredstva zamudo, se šteje, da je zamuda delavca nastala zaradi višje sile, zaradi česar se za čas zamude obračuna delavcu nadomestilo osebnega dohodka in se n.e obravnava kot kršitev delovne obveznosti.
7.	Izhod delavcev iz delovne organizacije v rednem delovnem času praviloma ni dovoljen. Ob koncu dela na svoji izmeni smejo delavci zapustiti delovno organizacijo šele ob uri, določeni za konec delovnega časa.
8.	Izven rednega delovnega časa imajo prost vhod v varovano območje, oziroma v delovno organizacijo:
—	osebe, ki imajo stalno prepustnico
-— dežurni delavci organizacije za vzdrževanje sredstev za proizvodnjo
delavci in osebe, ki opravljajo pogodbena dela s posebnim dovoljenjem
—	delavci, ki se udeležujejo sej samoupravnih organov, strokov-
nih posvetov in sestankov družbenopolitičnih organizacij -
Vse ostale delavce, ki želijo vstopiti v varovano območje izven svojega rednega delovnega časa, obravnava služba zavarovanja kot zunanje osebe.
9.	Delavcem, ki opravljajo delo po svojem rednem delovnem času, je dovoljen prihod s tem, da se javijo pri vratarju, ki evidentira njihov prihod in odhod.
II.	Vstop zunanjih oseb
10.	Zunanjim osebam je dovoljen vstop v območje, delovne organizacije samo skozi glavni vhod. Na vseh drugih vhodih so delavci službe zavarovanja dolžni napotiti obiskovalce na glavni vhod.
Zunanje osebe mora ob prihodu vratar obvezno ustaviti in jih glede na vzrok prihoda opredeliti kot stranke, goste, ekskurzije ali privatne osebe.
11.	Službeni obiski proizvodnim temeljnim organizacijam združenega dela se lahko dovolijo in o-pravijo le izjemoma, če je to nujno in neodložljivo ter brez škode za delovno organizacijo. Za take službene obiske mora vratar dobiti predhodno dovoljenje vodje TOZD, kamor je stranka namenjena.
12.	Službeni obiski v varovano območje delovne organizacije popoldne in ponoči se lahko opravijo samo na podlagi dovoljenja sekretarja ali njegovega pooblaščenca, ki tudi obisku zagotovi potrebno spremstvo.
13.	Posamične obiske zaradi o-gleda delovne organizacije, ki 'so praviloma prepovedani, razen o-biska raznih predstavnikov in funkcionarjev, izjemoma dovoljuje sekretar delovne organizacije ali od njega pooblaščena oseba. ki o tem obisku seznani direktorja delovne organizacije ali njegovega pomočnika.
14.	Ekskurzije v delovno organizacijo so dovoljene samo po predhodnem dovoljenju sekretarja delovne organizacije ali po njem pooblaščeni osebi, na podlagi pismene vloge, prejete najmanj pet dni pred obiskom. O-stane v veljavi dosedanja praksa.
III.	Gibanje delavcev med delom
15.	Med delovnim časom se delavec ne sme odstraniti z. delovnega mesta brez vednosti in dovoljenja neposrednega vodje, tj. skupinovodja ali delovodja,, razen v času polurnega odmora med delovnim časom, to je čas malice.
Delavci koristijo ; svoj polurni odmor med delovnim časom po določenem razporedu, vendar se v tem času ne smejo odstraniti iz varovanega območja delovne organizacije.
16.	Zapustitev1 delovnega mesta, zaradi osebnih ali privatnih o-pravkov v delovnem, območju izven časa določenega za polurni odmor, lahko v nujnih in neodložljivih primerih izjemoma dovoli neposredni vodja. Tako dovoljenje se izda pismena
17.	Vsaka zapustitev delovnega mesta ali dela izven časa, določenega za polurni odmor, brez dovoljenja neposrednega vodje, še šteje kot kršitev delovnih obveznosti, zamujen čas, ko delavec ni delal, na ni obračunan kot OD.
18.	Med delovnim časom lahko delavec odide iz delovne organizacije samo zaradi službenih o-pravkov. V izjemno opravičenih primerih delavec lahko odide iz
delovne organizacije zaradi nujnih in neodložljivih opravkov, zaradi nastopa dopustov, bolezni, šolanja in podobnih razlogov, v vsakem primeru s prepustnico neposrednega vodje.
19.	Nihče ne sme zapustiti delovne organizacije brez ustrezne dovolilnice razen vodje TOZD, vodje sektorjev, direktorja in njegovega pomočnika.
Delovno organizacijo lahko zapustijo med delovnim časom samo delavci, ki predložijo:
—	dovolilnico za izhod
—	veljavni potni nalog
v veljavni delovni nalog za delo izven sedeža delovne organizacije
—	osebe iz.prejšnjega odstavka.
Delavci so dolžni predložiti, oziroma pokazati vratarju dokument, s katerim jim je dovoljen izhod iz delovne organizacije.
20.	Dovolilnice za izhod izdajo na predpisanem obrazcu vodje TOZD in od njih pooblaščene o-sebe..
Dovolilnico za izhod obvezno podpiše neposredni vodja.
Na dovolilnici za izhod-mora biti čitljivo in jasno zapisano zakaj, oziroma v katere namene je bil izhod dovoljen.
21.	Dovolilnica za izhod iz delovne organizacije se piše v dveh izvodih, tako da eden izvod ostane v bloku dovolilnic, eden izvod pa se izroči delavcu. Na dovolilnici mora biti označen točen čas, ko je delavec prenehal z delom na delovnem mestu.
Ob izhodu iz delovne organizacije mora delavec vratarju izročiti dovolilnico za izhod. Če se delavec vrne še istega dne, mu vratar vrne dovolilnico z . navedbo časa povratka. Delavec se mora ob vrnitvi na delovno mesto, preden prične z delom, javiti neposrednemu vodji in mu izročiti dovolilnico. Le-ta piše na dovolilnico točen čas, ko je delavec zopet pričel z delom, v. ustrezni evidenci pa časovno obdobje, ko delavec ni bil na delu. Vse ostale dovolilnice delavcev, ki se niso istega dne vrnili na delo, izroči služba zavarovanja vodstvu ustrezne temeljne organizacije združenega dela. -
IV.	Gibanje zunanjih oseb
23.	Ko pove stranka, ki je vabljena ali na svojo pobudo obišče delovno organizacijo, zaradi kakšnih službenih opravkov je prišla, zahteva vratar od stranke osebno izkaznico ter ji na podlagi te izda dovolilnico za odhod do sekretariata v upravni stavbi ali do delavca, kateremu je stranka namenjena.
Enako postopa vratar ob odobritvi službenega obiska TOZD, vendar dovoli stranki vstop šele, ko upravičeni delavec TOZD zagotovi spremljevalca, ki je dolžan stranko po najkrajši poti peljati do delavca v TOZD, pri katerem ima stranka službeni opravek, po končanem obisku pa spremiti stranko do glavnega vhoda'.
24.	Vratarji in drugi delavci službe zavarovanja šo dolžni s posebno pozornostjo kontrolirati gibanje zurianjih oseb po delovni organizacijis' prav tako je to tudi dolžnost vseh delavcev in služb, ki spremljajo stranke, posebno vodij TOZD, če. stranka obišče proizvodni TOZD.
25.	Vratar glavne vratarnice sprejme stranko in vpiše v knjigo obiskov ustrezne podatke, nato najavi stranko osebi ali službi,
kamor je ta namenjena. Če obiska ta ne more sprejeti ali če je odsoten, • vratar stranko vljudno odslovi z navedbo razloga.
26.	Ko zapusti zunanja oseba varovano območje delovne organizacije, mora vratarju izročiti prej izdano dovolilnico.
V.	Vnašanje in odnašanje materiala in drugih predmetov
27.	Brez ustreznega dovoljenja in dokumenta je prepovedano, ne glede na vrsto in količino, odnašanje iz delovne^ organizacij e materiala in drugih predmetov, ki so last delovne organizacije.
28.	Za odnašanje in odpremo materiala, blaga, odpadkov in' drugih predmetov iz delovne organizacije, mbra vsakdo imeti posebno dovolilnico, odpremnico ali fakturo.
Dokumente ' iz prejšnjega odstavka izdajo delavci, pooblaščeni za izdajo blaga, materiala, odpadkov in drugih predmetov ter se ob izhodu iz delovne organizacije mora en izvod tega dokumenta oddati vratarju, ki tudi o-pravi pregled in kontrolo in vodi predpisano evidenco.
29.	Vratarji morajo odvzeti vsak'! material ali predmet, ki se skuša odnesti iz delovne organizacije brez ustreznega dovoljenja.
Vsakega posameznika, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka, morajo evidentirati, zadržati in' takoj obvestiti službo zavarovanja ter vodjo TOZD ali njegovega pooblaščenca, kjer delavec dela.
VI.	Parkiranje, vhod in izhod motornih vozil
30.	S 1. 2. 1976 se prepove vsako parkiranje osebnih avtomobilov, mopedov in koles na tovarniškem prostoru delavcem delovne organizacije železarne Štore. Delavci, zaposleni v Štorah I, parkirajo na parkirišču pri zdravstvenem domu in pred kemičnim laboratorijem.
Delavci, zaposleni v Štorah II, parkirajo na urejenih parkirnih prostorih pri »Pocajtu« in Godče-vem mostu. ,
Izjemoma je parkiranje . dovoljeno na tovarniškem prostoru: direktorju, pomočniku direktorja, vodjem TOZD, vodjem sektorjev*, vodji oddelka varstva pri delu, vodji operativnega oddelka SNG, tehničnemu dežurnemu podjetja.
Oddelek za informativno in samoupravno dejavnost pa tedaj, kadar gre za delo v zvezi z zasedanjem samoupravnih organov v Štorah TI.
31.	Tovorna motorna vozila lahko pripeljejo in odpeljejo iz delovne organizacije zaradi nakladanja in razkladanja blaga, materiala in drugih predmetov. Pri vhodu, določenem za motorna vozila, mera vratar zaustaviti (vozilo in po predložitvi ustreznega dokumenta po vozniku, le-tega napotiti na ustrezen kraj.
Med vožnjo v območju delovne organizacije je voznik dolžan voziti s posebno pozornostjo s hitrostjo, ki je razvidna iz prometnega znaka.
| 32. Ob odhodu iz varovanega območja mora voznik ustaviti vozilo ter pokazati vratarju ustrezne dokumente o tovoru, katerega pelje. Vratar se s pregledom dokumentov, vozila in tovora prepriča o pravilni deklaraciji;, vrsti in -količini tovora, vrne dokumente vozniku, potem ko je en
izvod obdržal, ter odobri izhod.
33.	V varovano območje delovne organizacije je dovoljen vhod in izhod na podlagi ustreznega potnega naloga vsem vozilom, ki so last delovne organizacije. Glede tovora na teh vozilih se ravna enako, kot je določeno v prejšnjih dveh točkah.
VII.	Pravice in dolžnosti delavcev službe zavarovanja
34.	Pravice in dolžnosti službe zavarovanja so določene s samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti, predvsem z načrtom zavarovanja,
35.	Vratarji in drugi delavci službe zavarovanja so dolžni kontrolirati gibanje delavcev in zunanjih oseb v DO, promet motornih vozil in parkiranja.
Lastnike motornih vozil, ki vozijo ali parkirajo vozila v nasprotju z določili te odredbe, prijavi služba zavarovanja kot kršilce delovnih obveznosti po ustreznih internih predpisih.
36.	Delavci službe zavarovanja so dolžni preverjati vsak dokument za vstop in izhod delavcev in motornih vozil in odnašanje materiala.
Pri izvajanju določil tega pravilnika imajo delavci službe zavarovanja vse pristojnosti in odgovornosti, določene z načrtom zavarovanja, predvsem pa:
—	legitimirati neznane osebe na varovanem območju delovne organizacije
—	pregledati vozila in kontrolirati tovor pri prihodu in izhodu iz delovne organizacije
, — preprečiti vstop osebam, ki' po tem pravilniku nimajo pravice vstopa v varovano območje
—	opravljati kontrolne preglede delavcem iz delovne organizacije
—	prijaviti službi zavarovanja, vodstvom TOZD vsakega delavca, ki ravna v nasprotju tem določilom.
37.	Službujoči vratarji morajo v posebno evidenco vpisati vse zamudnike. Seznam zamudnikov se dnevno do 7. ure dostavlja vodji službe zavarovanja, ki obvesti pošamezna vodstva TOZD s poimenskim seznamom zamudnikov.
38.	Ta odredba velja do sprejetja pravilnika o delovnem redu.
Direktor Tugomer VOGA
Tej; vsebinski strukturi prispevkov bi bilo očitati to, da je v odnosu na drugo problematiko vse premalo člankov iz gospodarji ske problematike posameznih obratov oziroma TOZD. Zato bo potrebno, če bomo hoteli, da bo Štorski železar resnično postal 'takšno gladilo, kot mu je namen ter če bomo hoteli, da ga bomo še bolj približali neposrednemu proizvajalcu in samoupravljalcu, razširiti dopisniško mrežo oziroma poskrbeti za organižacijo pridobivanja prispevkov iz neposredne proizvodnje. Če podrobneje pogledamo prispevke s področja gospodarske problematike, vidimo, da so odnosi naslednji: 36 % prispevkov s tega področja se nanaša'na slovenske železarne, kar v celotni vsebinski strukturi predstavlja 5 %. 20 % prispevkov se nanaša na železarno kot .celoto in 44 %, torej kljub gornji ugotovitvi največ na posamezne TOZD o-ziroma posamezne obrate. Ena od slabosti pri izdajanju našega glasila so še vedno razmeroma zelo dolgi roki; od predaje materiala do izida posamezne številke mine včasih kar 14 do 15 koledarskih dni. S tem je seveda ogrožena aktualnost objavljenega gradiva.
Analiza časovne pripadnosti posameznega prispevka, to je ,ali določeno gradivo obravnava pretekli, sedanji ali prihodnji čas, ni bila narejena iz preprostega razloga, ker je v veliki večini prispevkov nemogoče opredeliti časovno pripadnost, saj se lahko vsi trije časi v enem in istem prispevku prepletajo ali pa je članek takšen, da mu časa hi mogoče o-predeliti.
Želja Uredniškega odbora je, da se krog sodelavcev še razširi, predvsem, kot že rečeno, iz neposredne proizvodnje. Zgornja bežna vsebinska analiza naj bi služila kot napotek za razmišljanje za predloge, kako glasilo še vsebinsko izboljšati in obogatiti.
Uredniški odbor
SžAddJl
ŽELEZAR
POROČILO O IZDAJANJU GLASILA »ŠTORSKI ŽELEZAR« ZA LETO 1975
Na podlagi določil zakona o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 7/73) člen 41 je izdajatelj časopisa dolžan objaviti najmanj enkrat letno podatke o virih financiranja časopisa, višini dotacije, deležu dohodkov od oglasov v celotnem dohodku, o letni nakladi in druge podatke, ki so v zvezi z izdajanjem časopisa in so pomembni za javnost.;
Časopis »štorski železar« se financira iz skupnih sredstev OZD Slovenske železarne — ŽELEZARNA ŠTORE. Dotacij in drugih dohodkov nima.
V letu 1975 je skupno izšlo 12 številk v skupni nakladi 50.400 izvodov ter skupnem obsegu 200 strani. Pri izdajanju časopisa je prek celega leta sodelovalo 85 sodelavcev, tj./stalnih oziroma rednih in občasnih dopisnikov. Pri posamezni številki pa povprečno 20 sodelavcev.
Skupni stroški tiskarne, v katerih so vključeni stroški tiska, klišejev in ekspedita, so znašali 192.488 din.
Avtorski honorarji so znašali neto 35.945 din ter znašajo 15,37% v strukturi stroškov in bruto 41.377 oziroma 17,68 % v strukturi celotnih stroškov.
Stroški na 1 izvod časopisa:
—	stroški tiskarne
—	avtorski honorarji bruto
—	skupni stroški Stroški na eno številko časopisa:
—	stroški tiskarne
—	avtorskih honorarji bruto
—	skupni stroški Stroški na eno stran časopisa:
—	stroški tiskarne
—	avtorski honorarji bruto
—	skupni stroški
V pravilniku o izdajanju Štor-skega železar j a je določena tudi vsebinska zasnova glasila. Prav je, če ,.se ob zaključku letnika vprašamo, v kolikšni meri smo . sledili oziroma vsebinsko oblikovali glasilo, kot je to zastavljeno v programu. Že bežen pregled skozi posamezne številke pokaže na pestrost vsebine,. istočasno pa pokaže tudi na tista področja, ki
3,82	din
0,82	din
4,64	din
16.041	din
3.445	din
19.486	din
962	din
207	din
1.169	din
so prisotna skozi celo leto. Pri vsebinski analizi je bilo zajetih vseh 12 številk, to je skupno 200 strani Štorskega železar j a. Pri tem je bilo upoštevano samo število prispevkov, ne pa tudi obseg prispevka, katerega zavzema v posamezni številki.
Pregled porazdelitve prispevkov po posameznih tematskih področjih daje naslednjo sliko:
Prispevkov		%
— gospodarska problematika na nivoju		
slovenskih železarn	22 /-	5,0
— gospodarska problematika na nivoju železarne ■-	12	2,7
-— gospodarska problematika v TOZD in obratih	27	6,1
— sklepi in obvestila o delu samoupravnih organov	118	26,6
11 samoupravno organiziranje in notranja zakonodaja 10		2,3
— strokovno tehnični članki	15	3,4
— inventivna dejavnost	10	2,3
tt- organizacija dela	5	1,1
— varstvo okolja	6	1,4
— kadrovsko socialna problematika	16	3,6
— varstvo pri delu ‘	18	4,1
-r- dejavnost družbenopolitičnih organizacij	41	9,3
kulturna dejavnost in delo društev	22 .	5,0
— problematika krajevne skupnosti	11	2,5
— rekreacija in šport	61	13,8
— kadrovske vesti	12	2,7
— šale	12	2,7
— metalurški mozaik	12	2,7
—■ ostala obvestila	12	1 2,7
Z ZAMUDO. TODA PRISRČNO
Društvo inženirjev in tehnikov -Železarne Štore je dne 3. 2. 1976 priredilo poslovilni večer od treh -svojih članov. Večer je bil sicer organiziran z zamudo, vendar kljub temu prisrčen. Poslovili so se od treh svojih stanovskih tovarišev, in sicer inž. Pavla Bergerja,' ki se je upokojil, inž. Janeza Barboriča, ki je odšel: na drugo delovno dolžnost ter inž. Mirana Pipana, ki se je zaposlil v drugi delovni organizaciji.
upokojen. Njegovo ime je tesno ■povezano z razvojem tehnične kontrole od njenih Začetkov do sedanjih dni.
Dipl. inž. Janez Barborič je bil naš štipendist ter se po končanem •študiju na metalurški fakulteti prizadevno vključil v delo v naši železarni. Najprej je bil asistent v livarni valjev, pozneje obrato-vodja ter -končno -glavni inženir sklopa 117. panoge. Razumel je, da mora vsak dober strokovnjak
oddelku. Aktivno je deloval tudi v družbenopolitičnih organizacijah in v organih samoupravljanja.
Direktor tovariš Tugomer Voga se je tovarišem, ki so odšli iz naše delovne organizacije, zahvalil za trud in požrtvovalnost-ter jim zaželel še veliko delovnih uspehov, inž. Bergerju pa, da bi še mnogo let užival zasluženi pokoj.
predal vodja TOZD livarn, dipl. ing. Gorišek Ciril. Tovariš Bobe-ra Adolf pa je v imenu livarjev predal tov. Barboriču, kot obra-tovodji in glavnemu inženirju sklopa livarn sliko, delo Vrečka Iva, našega umetnika. iz livarne.
Ing. Starc pa je vsem trem predal spominska darila v imenu vseh članov društva inženirjev in tehnikov.
Spominsko plaketo ob 25. obletnici livarne valjev v ŽeleZarni Štore je ing. Barboriču kot dolgoletnemu sodelavcu na tem področju in ing. Bergerju, ki je bil s proizvodnjo valjev tudi neposredno povezan, v imenu delovnega kolektiva livarne valjev
Ker je v zadnjem času v društvo pristopilo večje število novih članov,-So vodje posameznih skupin predstavili te nove člane vsem prisotnim. V razpravi pa je bilo govora o nadaljnem delu oziroma programu delovanja društva.
Posnetek s slavnosti v domu železar jev

KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA V KROPI
V imenu vseh članov društva se ¡je za sodelovanje in delovanje v •Železarni Štore vsem trem s priložnostnim govorom zahvalil e-den naj starejših naših 'članov inž. Milko Starc. Orisal je strokovni •razvoj in delo vseh treh v Železarni Štore ter poudaril njihove zasluge na strokovnem in organi-zacijsko-tehnienem -področju.
Dipl. inž. Pavel Berger je prišel v Železarno Štore že leta 1941 in se zaposlil kot asistent v livarni. Bil je tudi obratovodja livarne, od leta 1950 pa vodja OTK. V juliju preteklega leta je bil redno 1
1.	Odbor je menil, da ni razloga, da bi tov. Franc Kavka odstopil s funkcije predsednika odbora za kadrovsko-socialne zadeve in družbeni standard, zato mu •je izrekel zaupnico.
2.	Potrdil je sklepe 19. seje -z dne 23. decembra in nadaljevanja te seje z dne 26. decembra 1975.
3.	Odbor ni odobril znižanja odbitka za strokovno usposobljenost tov. Jančič Silvi na delovnem mestu »samostojni knjigovodja«. Odbitek se ji črta, ko si bo pridobila pogoje, zahtevane v poslovniku o ugotavljanju odbitkov na Ofc).
4.	Odbor hi' odobril znižanja finančnega zahtevka od štipendistke Nečemer Irene, dipl. pravnice, ker, se po končanem študiju ni zaposlila v naši delovni organizaciji, ampak je vztrajal -ha čimprejšnji povrnitvi.
5.	Sklenil je, da Se tov. Kosta-dinov Cvetanu, dipl. ing. iž livarne I odobri 'povračilo selitvenih stroškov v višini 50 %, kar po
v današnjem času delovati ne samo na ožjem strokovnem področju, temveč, da se mora vključiti tudi v družbenopolitično dejavnost. Tako je tovariš. Barborič i-mel vrsto zelo pomembnih in odgovornih funkcij v sindikatih in v zvezi komunistov. Od nas je odšel junija 1973. leta, ko je bil izvoljen za predsednika Slovenskih sindikatov.
Dipl. inž. Mirah Pipan je bil'v naši železarni 5 let kot strokovnjak za jeklarstvo in pozneje za livarstvo. Delal je v . razvojnem
predloženem računU znaša 2.300,— din.
6.	Tov. Debeljak Miranu iz elektroobrata še omogoči dokončanje šolanja na EGŠC v Mafi-boru (3. letnik). V zvezi s tem so je odbor načelno strinjal s predlogom kadrovskega sektorja, da gre tov. Debeljak na šolanje iz delovnega razmerja tako, da mu 'za čas od 2. 2. do zaključka šolanja teče redni OD in se s tem smatra OD kot štipendija.
Komisija za MRZD TOZD ViT naj mnenje odbora prouči in dokončno odloči.
,	7. Tov. Jožici Štraus, ki se je
družinsko upokojila, še prizna odpravnina kot ostalim članom naše delovne skupnosti ob odhodu v pokoj.
8.	Odbor jè zavrnil zahtevek tov. Franca Sitarja„dipl. soc. po poriovnem preizkusu odločitve kot neutemeljen, ker je že na prvi obravnavi ugotovil vse pomembne okoliščine za odločanje o delavčevi odgovornosti in njegovi krivdi in je glede na dë j st va izbral primeren ukrep.
(Pismo iz Krope)
_ V zadnjih letih se množijo primeri, da delovne organizacije svoje gospodarske in poslovne odnose poživljajo, s kulturnimi izmenjavami- in skupnimi nastopi. Najbrž se največkrat še premalo zavedamo pomembnosti, ki jo ima za sodelujoče in za medsebojno prijateljsko povezovanje kolektivov iz različnih slovenskih pokrajin te vrste kulturna akcija.
17.	januarja smo tako imeli v Kropi priložnost poslušati pihalni orkester iz Štor. Pri naš je doma predvsem pevska dejavnost, saj zbori delujejo tu že več kot 100 let. Tudi znani solisti —Anton Dermota, Gašper Dermota, Zlata Ognjanovič — Gašperšič in še nekateri manj znani —- pričajo o tem. V teh 100 letih je kdaj pa kdaj oživela tudi pihalna godba, a le za krajši čas. Sedaj imamo v Kropi moški zbor, ki v tem sestavu deluje 15 let. Ves čas je pridno vadil, zelo veliko nastopal doma in drugod, navezal stike š Slovenci v Avstriji ih Italiji, snemal za RTV in stalno vabil v Kropo druge zbore. Poslušalci so poslušali v tem času okrog 20 različnih zborov, le malokrat pa So imeli .priložnost slišati instrumentalni koncert.
To je bil najbrž eden od vzrokov, da je bila dvorana, ki je za Kropo s svojimi 350 sedeži kar prevelika, skoraj polna. Če pa bi vedeli, kakšen koncert jih čaka, bi jih bilo gotovo še več. Dirigent je namreč Za kroparški koncert izbral spored popularnih melodij iz različnih držav. Med posamez-riimi skladbami je poslušalce na tem glašbenem potovanju po svetu s prijetnim in šegavim komentarjem vodil tov. Mitja Umnik. Z njim in seveda s kvaliteto zaigranih skladb so gostje u-stvarili v dvorani prijetno vzdušje, da so prisotni zadovoljno prisluhnili svojim priljubljenim melodijam. Bile so pač kvalitetno in prepričljivo izvedene. Pri tako znanih skladbah je namreč poslušalec lahko še posebno kritičen. Možno pa je seveda tudi, da ni toliko pozoren, kako nastopajoči igrajo, pač pa se bolj preda melodiji sami. Najbrž je bilo v dvorani dosti enih in drugih, prav gotovo pa so bili zadovoljni oboji.
Morali šo seveda tudi upoštevati, da na odru ni poklicni orkester, marveč mlada, skoraj mladinska, amaterska godba, katero povprečna starost je menda celo pod 20 leti.
Pokazala je, da ima za seboj nekaj let vztrajnega, in strokovno vodenega dela. Dirigent tov. prof. Franc Zupanc ima potrebno strokovno znanje in še, kar je posebno pomembno, pravi- odnos in ve-selje-do dela z amaterji. Ni namreč veliko šolanih glasbenikov, ki šo pripravljeni delati na tem področju, vendar brez njih v našem času amaterski ansambli ne bodo mogli uspešno delovati,: ker so se razmere zelo spremenile. Tov. Zupanc je torej v petih letih ustvaril izvajalski ansambel, ki je sposoben igrati tudi zelo zahtevne skladbe. V izbiri partitur in oblikovanju sporedov imajo naše godbe polno težav, saj zelo primanjkuje primernih skladb, še posebno domačih in tudi po -kvaliteti ter težavnosti dostopnih. Zato imajo na sporedih že nekoliko zastarelo in oguljeno literaturo, zatekajo pa se, bolj kakor želijo, v tuje glasbene sporede. Med igranimi so največkrat priredbe skladb z drugih glasbenih področij.
Tudi med temi v Kropi so bile, vendar je treba povdariti, da so bile strokovno narejene, prav taka pa je bila tudi izvedba. Intonacija je tu in tam malo zašepa-la, a v celem je bila dovolj zanesljiva. Tudi dinamično in ago-gično oblikovanje skladb je bilo skrbno pripravljeno in vse to je Ob ritmični trdnosti in zvočni izenačenosti posameznih skupin pogojevalo lahkotnost v igranju in preprečlj ivost v fraziranj u. Tako so se porazgubile napake, ki šo se mladim fantičem zgodile ob številnih tehničnih težavah dolgega sporeda.
Prepričani smo, da bodo člani Železarske godbe iz Štor še zelo napredovali, saj imajo, kot smo slišali, tudi razmeroma dobre pogoje za delo. Po vsem, kar je bilo povedanega, lahko pričakujemo, da se bo razvila v eno naših najboljših pihalnih godb. Potem bo trditev, ki jo je ha kroparskem nastopu povedal tov. Umnik: »V Štorah imamo ta pihalni orkester radi, saj je naš!«, še bolj držala.
Egi Gašperšič
Delo samoupravnih organov
ODBOR ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD
20. seja, 29. januarja 1076
Naši sodelavci
Nekaj dni je, tega, ko se je leto prekopicnilo, ko smo stopili v novo, prestopno leto. Celih dvanajst mesecev se bo imenovalo šestinsedemdeseto. Tako Sva začela razgovor z našim novim znancem, sodelavcem, tovarišem Antonom Mušičem, nadzornikom energetskih naprav v TOZD energetika.
Tam pod Gorjanci, poje tista lepa domača pesem, tam je Mušič rojen leta šestintridesetega. Možakar| srednje postave, svetlih oči in las sedi na stolu in mi vrača radovednost.:Mislim,.da je drugačna kot moja.
»Oče je bil čevljar,, mati je gospodinjila. Bilo nas je pet otrok v osmih letih. Mati, naša skrbna mati, da, njo je kmalu pobralo. Tudi očeta. Dva meseca po materini smrti smo ostali brez staršev.«
»Težki časi, nemogoče je, kar smo doživeli,« mi pripoveduje in si pri tem ogleduje razpokane žu-ljave roke. Vojna vihra ga je temeljito kalila. Italijani s svojimi kvizlingi so se dolgo šopirili po in okrog Metlike. Pa je minilo.
Izučil se je za kovača. Težko delo, mnogo je pretrpel. Lesk oči mu obledi, ko se spomni tistih mladih dni, tistih dni, ki naj bi bili naj lepši, nepozabni.
»Veš, nemorem verjeti, koliko smo pretrpeli. Imam občutek in tudi verjamem, da nam današnja mladina tega ne verjame. To je potrebno okusiti, da, potem si drugačnega mnenja. Za njih je to pri življenju, ki ga danes imamo nemogoče.«
Po odslužitvi vojaščine se je zaposlil v naši delovni organizaciji. Prva deia so mu bila zaupana v aglomeraciji, potem pa je prišel v energetski obrat. Opravil je tečaj za strojnika — destila-torja na Jesenicah. Kar lep čas - je bil v kisikarni. Od Tani pa je nadzornik energetskih naprav.
»Je zahtevno in odgovorno delo. Marsikaj moraš vedeti in znati. Biti moraš samostojen, hitro in energično ukrepati. Plini, para, voda, to so energetski viri, ki jih je treba poznati, veliko'je treba prehoditi, kontrolirati, manjše o-kvare hitro, učinkovito odpraviti, večje registrirati.«
V TOZD energetika se upravičeno lahko pohvalijo, da imajo močan kvalificiran kader. Pa saj je. tudi potreben. To je dobro. Ljudje so izobraženi, lažj e sprejemajo odgovorne in zapletene naloge, lažj e do j emaj o vsakodnevne tehnične, ekonomske te-, zave in obveznosti delavskega u-pravljanja.'
»Sem predsednik delavskega sveta TOZD energetika in tudi predsednik disciplinske komisije v naši TOZD. Lani sem še mislil, ne bo veliko dela, pa je prav nasprotno. Mnogo je treba znati, pregledati, proučiti in se seznaniti z gradivom in tudi prenašati na sodelavce. Stalno je nekaj novega, nič enkratnega, da bi rekli, sedaj smo pa končali, rešili]«
»Da, delavec naj bo tudi uprav-ljalec. Tako smo seznanjeni, odločamo o marsičem, kar je za nas bilo nekoč nedostopno, neznano!«
Je skromnih besed, vendar, kar pove, pove tehtno, skoraj počasi, zato pa premišljeno. Njegovo pripovedovanje izžareva veliko vbije. Vidi se, da se zaniipa za današnje, vsakodnevne probleme. Delavsko upravljanje mu ni nekaj neznanega, je dobro poučen in seznanjen.
»Obravnavati moramo izgube ŽTP in elektrogospodarstva po delovnih skupinah. Sem mišljenja, da bi nam strokovne službe morale pripraviti problematiko, ki naj bo kratka, dovolj jasna in razumljiva,«
Resno stvar skuša povedati, prikazati preprosto, da jo moraš dojeti, razumeti. Razživel se je, sprostil. Radovedno sem mu zastavil nehvaležno vprašanje o osebnih dohodkih.
»Prav je, da tisti, ki imajo nočno delo, tisti, ki dejansko najbolj fiizčno ustvarjajo produktivnost, dobijo boljšo nagrado. Sem zadovoljen. Z vsemi dodatki k osnovni plači dovolj dobim, da se da živeti. Le denar nima prave vrednosti. Cene so še vedno visoke. Da, tu je potrebna močna, čvrsta roka, dokončne stabilizacije.«
Stanuje pri ženinih starših v Vojniku. Gradi hišo. Tu, da tu, pri tem se pa sprosti. Tu pozabi vsakodnevne skrbi, živi z gradnjo, večidel sam dela in gradi. To mu je konjiček, kljub težavam. Včasih silno majhne stvari vplivajo na človeka in ga usmerijo na področje, ki se mu potem posveti vse življenje. In tak vzrok je bilo stanovanjc. Problem, ki ga rešuj e z dobro voljo in ki ga bo počasi, vztrajno z zakonsko družico, tudi dokončno: rešil.
»Prosti čas posvetim družini, či-tanju časopisov in poslušanju radijskih novic. Ne, televizije še nimamo. Tudi izleti so skromni. Morda je res prostega; časa največ posvečenega gradnji.«
Tak je naš Anton Mušič, Priden, marljiv kot mravlja; ki ve kaj hoče. Živi skromno, skoraj bi rekli preskromno. Taki znajo ceniti življenje, takih nihče nikoli ne zbriše. Živijo krepko, zdravo življenje.
Nič zato, če naveden dobesedni citat iz knjige Stotrideset let obstoja Železarne Štore, katero smo prejeli v minulem letu. Tu, v poglaju Energetika, merilna služba lepo piše: »Izhajajoč iz potreb po specializiranem vzdrževanju merilno regulacijske o-pfeme na posameznih agregatih v Železarni: Štore sta se v okviru elektroobrata leta 1955 za to delo usposobila dva elektromehanika.«
Tako je začela svojo plodovito dejavnost ena najmlajših, strokovnih služb v naši delovni organizaciji. Pod vodstvom danes že Upokojenega mojstra elektrode-lavnice tovariša Fendreta, je začel s tovarišem Berložnikom orati ledine merilne službe tudi naš drugi sogovornik, tovariš Jože Majer.
»Tam na Dobrni sem se rodil dvainštiridesetega, kot sin skromne delavske družine. Za elektro-mehanika sem se izučil tu v Železarni in vse tako izgleda, bom tu tudi ostal.«
To tako preprosto, .enostavno pove, kot tisti-obvezni dober dan. Kolikor je velik, močne, sloke a vendar vitke postave, mu je glas prijeten, skoraj tih, da sem napel ušesa, ko je jel pripovedovati.
»V železarni sem od leta oseminpetdesetega. V. elektroobratu sem se izučil, odslužil vojaščino in enainšestdesetega začel spoznavati skrivnosti merilne tehnike.«
Strokovne 'potrebe so narekovale, izobraževanje kadrov in talko je naš Majer odšel na specializacijo na Jesenice, Tu so ga jeseniški in ljubljanski strokovnjaki učili dobro leto. Vrnil se je z znanjem, novimi izkušnjami in pridobljeno izobrazbo Visokokvalificiranega delavca.
»Večinoma je moje področje vzdrževanje merilne tehnike v starem delu železarne. Pred leti sem posegal tudi v novi del. To delo je zanimivo, potrebno je znanje, potrpljenje in seveda dobra volja in ljubezen do tovrstnega poklica.«
Da, veliko je opravljenega na področju merilne tehnike. Potrebe so vse večje, strokovno zahtevnejše. Danes si težko omislimo delo topilcev, kurjačev in nešteto drugih indikatorjev, pokazateljev pretokov energetskih virov, temperatur in še kaji Zahtevnost del, ki jih opravlja merilna služba je izredno visoka, zaradi sodobnosti naprav, vgrajenih po obratih.
»Naši merilni in regulacijski sistemi so opremljeni s sodobnimi
pretvorniki, regulatorji in avtomatiko, ki so moderne trazistori-zirane izvedbe in zahtevajo dobro •organizacijo, strokovno vodstvo in sposobnost delavcev na tem področju.«
»Delo s sodelavci, stiki z uporabniki merilnih naprav so dobri, včasih pa tudi težave. Probleme rešujemo skupno, potrebno je tesno sodelovanje, kar naša specialnost tudi zahteva. Morda so včasih težave z mladimi, ki so sicer dobri, vendar neučakani, zagnani. Imajo občutek, da znajo, da že obvladajo zapletena dela. Pa kmalu odnehajo. Tu je potreben čas, da se izkristalizira dober, zanesljiv strokovnjak, specialist merilne tehnike.«
Tovariš Majer je član delavskega, sveta TOZD energetika, član komisije za stanovanjska vprašanja, ki je, po njegovem mnenju najbolj delikatna. Je tudi predsednik komisije za ugotavljanje beneficirane delovne dobe. Sicer pa ga dobro poznamo. Je .dober, marljiv član kolektiva, aktiven in živahen na družbenopolitičnem področju.
»V Dobrni je lepo. Kdo ne pozna svetovno znanega zdravilišča? Lep, miren kraj, zdrav zrak. Ljudje so dobri, zdravi in prijazni. Tu sem s starši zgradil hišo. V krajevni skupnosti sodelujem, sem delegat. Vedno je dovolj vsakovrstnega dela, vedeti pa moraš koliko zmoreš in koliko lahko skupnosti koristnega daš.«
Zelo rad potuje, je član planinskega društva. Morda se bo v kratkem udeležil potovanja v dvoje, vse kaže, da bo zapustil »lepi« samski stan. Morda bo takrat njegova aktivnost na področju političnega sodelovanja splahnela. Ni pa nujno. Taki so vajeni delati, se žrtvovati in sodelovati, ne izprežejo kar tako. Taki so pravi, tihi, marljivi in pošteni.
Kljub oddaljenosti je reden in točen v službi. Da, lep zgled tistim, ki morajo zamuditi, ki so bolani, katerih diagnoza je redno zamujanje. Je vsekakor natančen, miren, enostavno povedano pedanten, ker ve kaj in koliko hoče in zmore.
»Sem tiste generacije, ki je po končanem uku množično odšla v tujino. Ni me mikalo, čeprav sem imel priložnost in možnost pridružiti se jim. Namreč, po opravljeni kvalifikaciji sem ostal brez dela. Kljub temu se je ugodno rešilo, ostal sem doma, saj se ve koliko smo zaslužili, vendar smo vztrajali. Danes je dobro, plača zadovoljiva, delo zajamčeno.«
Ne, ni vse tujina. Niso vse čudovite plače in lahki zaslužki. Marsikdo se je rad vrnil domov brez vsega. To so avanturisti. Takih ne potrebujemo. Vsekakor so izjeme. Vendar našega Jožeta ni zvabila »sladka« tujina. Ostal je doma, ostal pri črnem, a zdravem kruhu. Pa tudi lačen ni bil, živel je skromno in pošteno. Danes se mu to vrača. Ima izobrazbo in u-gled, lep staž in tudi dobro zasluži. Tudi hišo . ima. In vse to je veliko in pošteno pridobljeno.
Ko ga tako opazujem, vem, da, če bi bil še enkrat mlad, bi prav gotovo hotel biti to, kar je danes.
Mislim, da se veseli jutrišnjega dne. Kar danes načrtuje, jutri naredi. Je poln energije in zdravega mišljenja, več delati, manj govoriti.
Skratka, Jože Majer je človek in strokovnjak, ki bi lahko bil za zgled.
V SLOGI JE MOČ ALI KAKO SO SE ZNAŠLI SODELAVCI V NOVI STOLPNICI
Pomenek s predsednikom hišnega sveta naše nove stolpnice v Celju
Ko sva se z dipl. inž. Borisom Maroltom dogovarjala za tale pogovor o problemih in življenju stanovalcev naše nove stolpnice v Simončičevi št. 5 v Celju, najbrž nobeden od naju ni mislil na kakšen hudo resen intervju. Toda kot tolikokrat v življenju se nama je obrnilo drugače, ali pa je bila njegova funkcija predsednika hišnega sveta železarske stolpnice tista resna stvar, da je ves razgovor potekal tako, kot
je: resno, preudarno, zavzeto, z veliko porcijo sogovornikove iskrive zgovornosti in z blagim okusom humorja.
Za začetek sem mu navrgel kup govoric, ki so za'razliko od običajnih, v najinem primeru pomenile čisto hvalo: da so se stanovalci v novi stolpnici dobro znašli, da so se samoupravno in sploh odlično organizirali, da so pri svojih upravičenih zahtevah do izvajalcev in upravljavcev dosledni in energični, da je njihova stolpnica baje edina večja stavba v Celju, kjer jašek za odmetavanje smeti uspešno deluje
in resnično služi svojemu namenu, da lahko gledajo dva naša in dva avstrijska TV programa in tako naprej. Zaradi svoje informacij sko-komunikaci j ske gibi j i-vosti sem si nabral vse te in še druge informacije, zato'sem sklenil — kar prepustil mu bom »mikrofon«, sam pa bom le poslušal in beležil. No, in tako je nastal tale zapis.
»Že to, da smo se vselili v novo stolpnico, in da sestavljajo več kot dve tretjini stanovalcev mlade družine, sta bili primerni okoliščini, da vzamemo stolpni-ško politiko v svoje roke in začnemo resno gospodariti in se obnašati v smislu pozitivne stanovanjske zakonodaje. Svoje dolžnosti in pravice kot stanovalci smo postavili na izhodiščno mesto, prav tajko se zavedamo, da stanujemo v zgradbi, za katero ni bilo odštetih malo denarjev, zato želimo kot delavci železarne in vestni plačniki stanarin bivati v stanovanjih in zgradbi brez pomanjkljivosti. Prav zato že od vsega začetka budno spremljamo izvrševanje garancijskih listov izvajalca, v našem primeru »Ingrada«, s katerim, zlasti TOZD gradbeni obrati, kar, dobro sodelujemo in si gremo, kolikor le moremo, drug drugemu na roke. Pomanjkljivosti je bilo v začetku kar precej in vse kaže, da se nam je res mudilo z vselitvijo, sicer bi bil verjetno prevzemni zapisnik s strani naše gradbene TOZD v železarni vsebinsko bogatejši za veliko več pomanjkljivosti, na vsak način pa daljši.
Žal moram ugotoviti, da nas do zbora stanovalcev, ki je bil lani
22.	oktobra ni obiskal noben predstavnik, ne iz železarne, ne iz celjskega stanovanjskega podjetja, da bi nam dal kakšna navodila, čeprav se nas’ je večina vselila že kmalu po 5. septembru. No, danes so začetne težave že premagane in mirno lahko zatrdim, da se obnašamo kot dobri gospodarji, da še kar gledamo na čistočo, sten nimamo popisanih, hišni Svet, ki ga sestavljajo poleg mene še: Kranjc, Muhovec, Rezar, Preskar, Korže, Gombačeva, Straškova in ostali, dobro dela, prav tako je spodbudno, da so se naši »ta mladi« sami organizirali in na ustanovitev pionirskega hišnega sveta povabili nas odrasle. Veste, stvar ni tako malo pomembna, saj praktično od približno. 300 stanovalcev, več kot tretjino tvorijo otroci, skratka mladina. Vsi skupaj pa smo najbrž že kar za pošteno TOZD.
Pri lastni stanovalski in državljanski vzgoji seveda še nismo rekli zadnje besede. Prav nič narobe ne bi bilo, če bi bili npr. moški pri vstopanju y dvigalo do žensk bolj kavalirski in jim vedno dali prednost; da ne omenjam vljudnega pozdravljanja, s katerim nekateri preveč skoparijo — prijazen~nasmeh in pozdrav lahko veliko pripomoreta k prijetnemu vzdušju. Pa tako malo je treba — namreč truda in volje.
Kot kaže, nas krajevna skupnost še ni evidentirala, pravzaprav so se njeni predstavniki o-glasili dvakrat: prvič zaradi 5-di-narskega samoprispevka za ure-
janje okolice, drugič pa zaradi kurirskih zadev v smislu dolžnosti do SLO ali nekaj podobnega. Vsebinskega, političnega stika torej še nismo vzpostavili. Za obveščanje mislimo, da imamo kar dobro urejeno: ustno prek nadstropnega predstavnika v hišnem svetu, pismeno pa prek oglasne deske. Sicer pa je tako, kdor se ne zanima, niti za tisto, kar piše na oglasni deski, se potem dostikrat »odlikuje« z neumestnimi, ali pa vsaj nepotrebnimi vprašanji. Od vseh stanovalcev pričakujem v bodoče bolj aktiven odnos do obvestil in priporočil, kar bo samo v našo skupno korist.«
Takole je razpredel svoje misli moj sogovornik in predsednik hišnega sveta s Simončičeve 5 v Celju; iz njegovih besed je resnično vel zavzet navdih do skupnega dela in prijetnega počutja vseh stanovalcev, navdih; ki sem
In končno je zrasla ...
ga v tem času, odkar sem v železarni že velikokrat srečal, pri sebi pa imenoval kar »Samoupravni«. To je tisto, kar je včasih težko pojasniti, celo nemogoče — le začutiš lahko v sebi. Zahteva pa lak občutek nekaj male ljubezni — do ljudi. Verjemite mi, da se splača potruditi in poskusiti v tem smislu.
Najin pogovor se je. iztekel S prijaznim vabilom ha kavico in mojo obljubo, da pridem zagotovo, sem se poslovil.
Tovariš Boris, hvala za pomenek. Srečno!
Alžir: Mednarodni konzorcij z Demagom na.čelu bo dobavil dodatno opremo za železarno EL-Hadjar, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje v hladni valjarni za 150.000 t letno in za 450.000 t letno v vroči valjarni. Med opremo je tudi dvožilna naprava za kontinuirno litje grodlja in dvožilna naprava za ulivanje slabov.
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Novo koledarsko in poslovno leto prinaša načrte in obveznosti. Delovni programi dobivajo določnejšo obliko. Živahneje postaja. S slutnjo pomladi se večajo želje, da bi ostvarili tisto, o čemer smo razmišljali v jeseni in med dolgimi zimskimi dnevi.
Tako je tudi v krajevni skupnosti. Kaj vse se dogaja?
Vodstvo krajevne skupnosti je na dveh sejah razpravljalo o srednjeročnem programu in načrtu dela za letošnje leto. Na podlagi priporočil in enotnih kriterijev, ki so jih postavili občinski skupščinski organi, je določilo prioritetni red izvajanja komunalnih del v okviru letnega programa, kot sledi:
1.	Vzdrževanje krajevnih cest
2.	Vzdrževanje obstoječih komunalnih objektov
3.	Gradnja vodovoda Vrhé
4.	Gradnja vodovoda Kresnike
5.	Gradnja ceste na Lipi (smer stolpnica—Zapušek)
6.	Gradnja mostu Straža—Kompole
7.	Napeljava telefona na Lipo
8.	Napeljava telefona v naselje Toplica in Šentjanž
9.	Gradnja opornega zidu ob Bojanskem potoku
10.	Cestna razsvetljava v smeri osnovne šole
11.	Asfaltiranje ceste Teharje—Vrhe
12.	Asfaltiranje ceste v Bukovžlaku.
Potrebe krajevne skupnosti so velike, navzlic postopnemu urejanju komunalnih problemov. Zadovoljiti jih bo mogoče le s primerno udeležbo občanov, temeljnih organizacij združenega dela in seveda s pomočjo sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
Ostale dejavnosti, kot so npr. socialno delo in celotno sodelovanje pri utrjevanju sistema splošnega ljudskega odpora, se bodo razvijale po dosedanjem načinu.
—	Pod vodstvom Občinske konference SZDL je bil 29. januarja razgovor predstavnikov vseh krajevnih skupnosti v občini o razdelitvi sredstev za leto 1976.
Ugotovljeno je, da so z delovnimi programi določene potrebe večje od realnih finančnih možnosti. Iz tega sledi, da bo potrebno delovne programe krajevnih skupnosti zmanjšati in preložiti realizacijo nekaterih zamisli na prihodnje leto.; Dobro, to je objektivno dejstvo, ki ga ni mogoče spremeniti. Delegacije po stalnih območjih bodo skupaj s krajani rtašle ustrezne rešitve prav gotovo tudi v tem primeru.
—	Na našem območju deluje več zelo aktivnih režijskih odborov. Na Vrhéh nimajo pitne vode' Potrebujejo jo, ker je kapnica, zaradi onesnaženosti streh, neuporabna. Želja in potreba krajanov ni ne-ostvarljiva. Potrebujejo le 100 milijonov starih dinarjev. Kje dobiti toliko denarja? Občani vsega ne zmorejo, Sredstva krajevne skupnosti so dvakrat preangažirana, organizacija združenega dela Vodo-vod-plinarna Celje še nima ustreznega sklada, samoupravna interesna skupnost za komunalne zadeve še ne obstaja. Kaj sedaj? Da, s tem vprašanjem se ukvarja tudi_ režijski odbor. Rešitev pa bo treba najti.
Na Lipi deluje režijski odbor za napeljavo telefona. Lipa je že zdavnaj prerasla v sodobno delavsko naselje,, čeprav še nima potrebne cestne razsvetljave, ambulante, telefona in še marsičesa. Nič ne de. Vsega ne moremo imeti hkrati. Najprej bomo napeljali telefon, drugo pa pride še na vrsto.
Drugi režijski odbor želi napeljati telefon v Šentjanž. Treba je biti povezan s. svetom zaradi zdravnika, v primeru požara; pa tudi sicer je želja krajanov le dokaz sodobnih naziranj. Doslej so veliko opravili in opravičeno upajo, da se bodo že letos slišali — po telefonu.
Ce upoštevamo še drugo dejavnost, ugotovimo, da smo aktivni. Na pomlad bo še boljše. Vse to zagotavlja, da bomo uredili obstoječe probleme in si zagotovili še lepši jutrišnji dan.	- G. J.
BESEDA MLADIH
Gotovo bo vsakega mladinca v naši delovni organizaciji zanimalo, kaj smo mi mladi sploh slavili v prvem mesecu novega leta. Vsakemu je znan pregovor »kakršen začetek, takšen bo tudi konec«. Z zadovoljstvom lahko rečem, da je bil mesec januar zelo živahen, seveda v smislu mladinskega delovanja. Pripravljena je bila mladinska anketa, katere rezultati bodo zelo pomembni za nadaljnje delo mladinske organizacije v naši delovni organizaciji. Rezultati ankete bodo objavljeni v naslednji številki Štorske-ga železarja. Pomembna je tudi II. seja koordinacijske konference ZSM in seveda še razne druge stvari.
Mladinska anketa Kot prva naloga, ki smo si jo mladi zadali, je anketa mladih, katere namen je, da bi spoznali oblike organiziranja in delovanja, ki so najbolj zanimive in privlačne. Zato je bila anketa sestavljena iz vprašanj, zajetih iz področij, ki neposredno zadevajo mladega človeka, kot na primer: »kaj si predstavljaš pod besedo — so cializem —;« pa vse do vprašanja »kakšen je tvoj odnos do krvodajalskih akcij«. Če smo mladi skušali dati na vprašanja čim realnejše odgovore, bodo analize anket jasno pokazale, kaj in kako štorovska mladina misli, kaj dela v prostem času in česa si želi. Vsi ti rezultati bodo pa seveda »odskočna deska« za nadaljnje delo mladih.
' Zakaj sem predzadnji stavek začel s;»če«. Zato, ker sem med samim izvajanjem ankete z več strani slišal, češ: »kaj pa to mène briga« ali pa »bom odgovoril sa-
Našemu mladinskemu dopisniku je na vprašanja odgovarjal Valerij Vervega
mo zaradi tega, da se bo nekaj videlo«. Nekaj je bilo celo takih, ki so ankete vrnili nedotaknjene. Vsi tisti mladinci, ki so to storili, niso pripomogli k izboljšanju mladinskega organiziranja in delovanja; celo nasprotno, taki mladinci So rušili prizadevanja aktivnih mladincev, ki so z rezultati ankete nameravali na nov način organizirati delovanje mladih...
Rezultate ankete nam bo pokazala analiza. Ti bodo, kot sem že omenil, objavljeni v naslednji številki Štorskega železarja.
II. seja koordinacijske konference ZSM
Osrednja točka seje je bila »Po-družabljanje splošnega ljudskega odpora in družbene zaščite«.
Pojem družbena samozaščita i-ma zelo široke zasnove. Tudi naloge na tem področju niso maloštevilne in se kažejo v različnih oblikah. ZSM je družbenopolitična organizacija in kot taka mora skrbeti za varstvo človeka in socialističnega samoupravljanja pred zunanjimi in notranjimi napadi vseh vrst in oblik, če izhajamo iz te osnove, lahko rečemo, da pri naši mladini ta skrb v delovni organizaciji že dalj časa obstaja.
Vprašanje je, kako in v kakšni meri in kaj je še potrebno storiti, da se ideja v zavesti naše mladine še bolj- utrdi.
Do sedaj 'nismo imeli konkretnega programa na področju družbene samozaščite. Mladi so bili bolj ali manj prepuščeni sami sebi, "samozaščito pa je pogojevala taka ali drugačna trenutna situacija.	'
Konferenci so bile podane smernice za izdelavo programa družbene samozaščite zvezi socialistične mladine delovne organizacije Železarne Štore.
1.	Naše referente za SLO je potrebno preimenovati v referente za ljudski odpor in družbeno samozaščito,
2.	Referente za ljudski odpor in družbeno samozaščito je potrebno pošiljati na seminarje, ki jih bo občinska konferenca ZSMS Celje imela v naslednjem obdobju, razen tega je treba pristopiti k oblikam usposabljanja članstva, po že obstoječih sredstvih informiranja in na problemskih konferencah osnovnih organizacij ZSM ter internih seminarjih.
3.	Potrebno se je povezati z aktivnostjo zveze sindikatov, zveze komunistov in samoupravnih organov v cilju čim konkretnejših programov za široko akcijo na tem področju.
4.	Predsedstva osnovnih ^organizacij ZSM so dolžna posvetiti posebno pozornost pri sodelovanju z odbori za ljudski odpor in družbeno samozaščito na ravni temeljnih organizacij združenega dela in z organi delavske samokontrole ter pri doslednem izvajanju varnosti pri delu.
5.	Vsi mladi v naši delovni or-, ganizaciji so se dolžni vključevati v delo krajevnih skupnosti in krepiti področje delavske samozaščite in v druga društva, ki i-majo že konkretne programe na tem področju.
Mladi delavci o sebi in delu
Kaj vse misli mladina — delavec pri nas? To me je' zanimalo, zato sem povprašal Valerija Ver-vego — strugarja iz obdelovalni-ce valjev. Kako so nate vplivale spremembe v tovarni glede prepovedi vožnje po teritoriju tovarne in propustnice?
Valerij: mislim, da bi to morali uvesti že veliko prej. Pravilno je, da se kontrolira, kam hodijo ljudje med svojim delovnim časom. Tudi prepoved vožnje z o-sebnim prevozom v tovarno je pravilna, kajti le na tak način bomo prikrajšali marsikaterega dol-goprstneža. Precej težavnejša je sedaj vožnja z avtobusi, posebno s tistimi ob 14.05, ki pelje v Celje in seveda tudi v druge strani in to zaradi tega, ker moramo vsi svoja delovna mesta zapustiti točno ob 14. uri.
Kakšni so delovni pogoji v tvojem obratu?
Valerij: Kot strugar vem samo za delovne razmere pri nas v ob-delovanici valjev. Že res, da veliko delamo vsi skupaj, pa še vseeno pravijo, češ, da ne delamo dovolj. Moramo se zavedati, da pri nas ni veliko za to priučene delovne sile in nasploh ni strugarjev, ki bi delali hitro in kvalitetno. Sprašujem se, kaj vse smo že storili, da bi pritegnili delovno silo za delo na takem stroju? Toda, kot da je to nekakšen trn v peti, jih zelo malo ostane v tovarni. Sprašujem se zakaj? Kaj je temu vzrok? Ali delavnica, ki je zelo mrzla in ki se malokdaj o-greje? Ali kopalnica, ki nima urejenega dovoda vode? Večkrat se zgodi, da čakaš vodo, in potem, ko priteče, priteče mrzla ali vroča. Ali pa delo samo? Sprašujem se, kaj vse smo že naredili, da bi delavec opravljal svojo delovno dolžnost z veseljem, kvalitetno iri hitro.
— Ž. J. —
DRAGOCENA PRIDOBITEV
Kdor je več let obiskoval zobno ambulanto pri Železarni Štore, je občudoval potrpežljivost osebja te ambulante, ki si je ob stari opremi prizadevala kar najbolje opravljati zobozdravstvene storitve. Da so si želeli pacienti, kot-osebje ambulante, nove, sodobne opreme, ni treba posebej poudarjati. In dokačakali smo tudi to.
Ko zdaj vstopiš v zobno ordinacijo in zobotehniški laboratorij, ostrmiš. Nova oprema: nov stroj z več funkcijami, znamke Unit-elektfa K, na turbinski pogon, vrtalka, naprava za izpiranje s toplo in hladno vodo, s svojim reflektorjem za osvetlitev delovnega polja; stari zobozdravstveni stol, ki je bil odpisan že leta 1959, a so se na njem in ob njem mučili zobozdravstveni delavci in pacienti, je zdaj zamenjal nov stol. V zobotehniškem laboratoriju pa opaziš najprej novo mizo, ki pa ni navadna miza z več predali, temveč je ta zobo-tehniška miza eden najsodobnejših tovrstnih naprav. Vgrajena je električna vrtalka, sesalka, miza ima svoj reflektor, instalacijo za plin, ventilator preprečuje vdihavanje prahu; tu so turbinske glave za namestitev svedrov, tu je »tihi asistent« — omarica za instrumente;. V sosednji delavnici pa so pridobili stroj za obrezovanje mavca.
Gprema je nabavljena po trgovskem zastopništvu »Jugodenta« iz Nbvega Sada, zastopništvo je v Ljubljani; »Jugodent« je koope-rator Siemensa, oprema je izdelana po licenci firme Siemens. Lahko si predstavljamo, kako so bili v zobozdrastveni ambulanti in v laboratoriju razburjeni," ko sta dva monterja prišla nameščat novo opremo in ko je bilo vse skupaj opravljeno. Kako jim je odleglo.
Ob tej priložnosti naj opozorimo paciente, da je zobozdravstvena ambulanta v Štorah odprta ves dan od 6. ure do 19. ure, zato ne bodo sprejemali pacientov med delovnim časom v železarni in ustanovah. Ko smo se pogovarjali z osebjem ambulante in laboratorija, so nas zaprosili, naj zapišemo, še to: pacienti naj bolj upoštevajo in negujejo higieno
ust! Malo čudno je, da nas morajo na take stvari opozarjati v drugi polovici dvajsetega stoletja!
Zdaj pa še tole: nova oprema je stala 17 (sedemnajst) milijonov dinarjev, Zdravstveni dom Celje je prispeval 5 milijonov, kolektiv železarne pa 12 milijonov. Zopet je naš kolektiv pokazal veliko razumevanje za reševanje zdravstvene problematike. Zelo razveseljivo in pohvale vredno! ■ Posebno hvaležno je osebje zobne ambulante in laboratorija.
RÜ
»Šef, samo do Tineta Vebra še skočim, da mi moj jutranji tek do vratarnice vpiše v TRIM-karton.«
»Nič-ne bo, kaj ne veste, da je od začetka februarja odprta nova TRIM Steza Štore I—Štore II.«
REKREACIJAV LETIH 1975 in 1976
ŽELEZARNA PRVA V SKUPINI INDUSTRIJE ZLATA TRIM ZNAČKA TINETU VEBRU
Občinske sindikalne športne igre so v preteklem letu slavile že svojo
10.	obletnico. Organizator Zveza za športno rekreacijo jih je v preteklem letu prvič organizirala po novem sistemu, ki omogoča veliko množičnost. Udomačilo se je že. tudi ime oziroma naziv »TRIM-igre«.
Ekipe tekmujejo ločeno v petih dejavnostih, in sicer: industrija, gradbeništvo, storitvene dejavnosti, kmetijstvo, promet in zveze in družbene dejavnosti.
Tekmovanja^ so za moške v osmih panogah, in sicer: v smučanju, kegljanju, namiznem tenisu; malem nogometu, odbojki, plavalnih štafetah, streljanju in šahu.
Ženske pa tekmujejo v naslednjih panogah: smučanju, namiznem tenisu, kegljanju/ odbojki/ plavalni štafeti in streljanju.
Pri TRIM igrah se rezultati vrednotijo po posebnem točkovnem sistemu tako za ekipne, kakor tudi za posamezne razvrstitve.
V	skupini industrije je Železarna štore-v tekmovanju za »NAGRADO SODELOVANJA« dosegla prvo mesto ž osvojitvijo 1268; točk (moški 880, ženske 388); pred Cinkarno 1210 točk, Savinjo 1046 točk. Sledijo EMO, Elektro, AERO; TOZER, LIBELA itd.
V	posameznih panogah so ekipe železarne zasedle naslednja mesta:
livarna- 8,- mesto/.- železarna — mehanična delavnica 14. mesto, Železarna — službenci, 20. mesto.
STRELJANJE: sodelovalo je 49 ekip. železarna — livarna 1. mesto, Železarna — elektro delavnica 6. mesto, Železarna — valjarna II 8. mesto; Železarna — va-lajma I 10. mesto, Železarna — mehanična delavnica 14. mesto, Železarna — jeklarna 15. mesto.
Pri ženskih ekipah: so bile tekmovalke v odbojki med 21 ekipami na solidnem 9: mestu. V kegljanju pa so med 38 ekipami zasedle 1. mesto. Velik uspeh so dosegle tudi v streljanju, kjer so bile med 24 ekipami na 2. mestu. V namiznem'tenisu pa so ined 17: ekipami zasedle 9. mesto. V plavalnih štafetah pa žal niso sodelovale.
Zaradi pomanjkanja snega v lanskem letu tekmovanja v smučanju ni bilo, tako da so pri u-vrstitvah bile upoštevane samo zgoraj navedene panoge.-
Posebej je potrebno še omeniti večje TRIM akcije kot so množično kolesarjenje, plavanje, hoja in teki.
ŠAH: sodelovalo je 55 ekip. Železarna — uslužbenci 3. mesto, Železarna — priprava dela 9. mesto, Železarna — elektro delavnica 15: mesto, Železarna — valjarna I 21. mesto itd.
KEGLJANJE: sodelovalo je 65 ekip. Železarna — valjarna II 25. mesto.
MALI NOGOMET: sodelovalo je: 56: ekip. Železarna — valjarna II 2. mesto, Železarna — livarna 8i mesto, Železarna: — jeklarna 14 .mesto/ Železarna- — elektro obrat 20. mesto.
PI.AVAI.NE ŠTAFETE: sodelovalo je 26 ekip. Železarna-. 4. mesto.
ODBOJKA: sodelovalo je 46 ekip. Železarna |— jeklarna 1. mesto, Železarna — livarna 7. mesto, Železarna — valjarna II 13. mesto, Železarna'— OTK 19. mesto itd.
NAMIZNI TENIS: sodelovalo je 39 ekip. Železarna — elektro delavnica 2. mesto, Železarna —
Udeležba je bila glede na prejšnja leta zadovoljiva, saj je iz Železarno Štore v teh akcijah Sodelovalo 299 naših sodelavcev.
Z ozirom ha prejšnja leta pomeni ta rezultat precejšen uspeh.
Priznanja in nagrade za tekmovalno in rekreacijsko dejavnost v olkvirn TRIM iger so tekmovalci: prejeli na posebni zaključni prireditvi v Narodnem domu v Celju, na kateri je bil podan celoten pregled aktivnosti v preteklem letu. Dvajsetim organizatorjem rekreacije so bile podeljene zlate značke TRIM iger. TO značko je prejel med prvimi tovariš' Tine Veber kot priznanje za dobro organizacijo in množičnost rekreacije v delovni organizaciji. NedVomino je to tudi priznanje vsem tistim našim ■ organizatorjem iz obratov 'in oddelkov, ki so avktivno skozi vse1 leto. Dosežehi rezultati naj bodo spodbuda za še nadljnjo prizadevanje na tem družbeno tako pomembnem delovanju.
Letošnji sneg bo omogočil tudi tekmovanja v smučanju. Na sliki Fanika Urbajs na tekmovanju na Golteh.
PROGRAM REKREACIJE ŽELEZARNE ŠTORE ZA LETO 1976
Program športne rekreacije ŽŠ za tekoče leto zajema 13 področnih dejavnosti:
medobratna tekmovanja in interne prireditve:
—	TRIM-IGRE industrije v občinskem merilu
—	TRIM-DNEVI
—, Vadba špOrtno-rekreacijskih skupin izletništvo
—	športna rekreacija v času letnega oddiha
—	pohodi |
—	tečaji '
—	seminarji
—	športni objekti, oprema, rekviziti
—	propaganda
■V" nagrade; priznanja.
Tekmovalne panoge medobratnih tekmovanj so naslednje:; smučanje, šah, odbojka, (kegljanje v borbenih partijah, kegljanje posamezno, streljanje z zračno puško, streljanje z malokalibrsko puško, mali nogomet, rokomet, vlečenje vrvi in zaključna prireditev, prvega' dela tekmovanja, ribolov,: plavanje, balinanje, namizni tenis in atletika;
Za vsako panogo bo tekmovalna- komisija pripravila poseben razpis in tekmovalne propozicije. Prav tako bo izdelan predlog o nagrajevanju in ocenjevanju tekmovalnih ekip in posameznikov, ki bo predhodno objavljen.
TRIM-IGRE industrije zajemajo tekmoyanje devetih riioškdh ekip in šestih; ženskih ekip. V občinskem merilu; bodo moški;'tekmovali: v naslednjih. panogah: šah, smučanje, kegljanje, streljanje, mali nogomet, odbojka, plavanje, košarka in namizni . tenis. Ženske pa se bodo pomerile v naslednjih panogah: smučanje, kegljanje, streljanje, odbojka, plavanje in namizni tenis. Vse panoge že imajo določene termine* in zato se mora naš program; prirediti celotnemu programu Zveze za rekreacijo Celje. Za kvalitetne ekipe telesnok ul turnih organizacij KS in sindikatov bodo organizirane OBČINSKE LIGE v športno-rekreacijskem tekmovalnem sistemu. Prvak teh lig bo zastopal občino v regijskem tekmovanju. Liga-tekmovanja bodo, kot je predvideno, v nogometu, malem nogometu, rokometu, košarki, kegljanju in. streljanju. V ligi bo sodelovalo 10 do 12 članov. Ekipe bodo osnovane na osnovi znane kvalitete dosedanjih'rezultatov in kvalifikacij. Stremeli bi za tem, da bi sodelovali v. kvalitetnih ligah. Ekipe pa bi,-po predhodnem dogovoru z interesi KS, Partizana Štore in železarne, pravočasno sestavili. V pripravah za tp, obliko tekmovalne dejavnosti bo sestavljena posebna tekmovalna komisija, ki bo povezovala Vse interese društvenih sekcij in kvalitetnih'tekmovalnih ekip ŽŠ.
Imamo vse realne možnosti, da v teh panogah sodelujemo. Vemo * pa tudi, da ta udeležba ne ibo zahtevala večjih finančnih sredstev.
V kvalitetni del naše športne, dejavnosti prav gotovo* sodijosre-čanja SLOVENSKIH ŽELEZARN. Komisija pri sindikatu Slovenskih železarn je ta srečanj a imenovala PRVENSTVO SLO VEN SKIH ŽELEZARN;.Kot vemo bodo sodelovala vsa podjetja v, okviru združenja: Železarna Jesenice, Železarna Ravne, Železarna štore,-»Veriga« .Lesce, »Plamen« Kropa, »Tovila/Ljuibljana m: Metaluršldrinstitut Ljubljana. Program (teh srečanj je. naslednji <in terminsko -določen:
—	veleslalom in tek na smučeh, 6. 3. (Ravne)
—	sankanje 21. 2. (Kropa)
—	namizni tenis 10: 4. (Žična Celje)5
—	atletika 19. 4. (Krupa)
tjKfir nogomet 12. 6. (Veriga Lesce) j
—	odbojka 25. 9. (Jesenice)
—	kegljanje 13. 11. (Tavil Ljubljana)
—	streljanje 16. 10. (Štore)
—	šah 10. 4. (Žična Celje)
—	TRIM štafeta 25. 9. (Jesenice)
—	ribolov. 28. 8. (Štore) ■
—1 balinanje 28. 8. (Štore);
Posebna komisija, ki je že, imenovana/, bo izdelala: vsa pravila za vse panoge. Program navedenih panog, bo sofinanciral sindikat železarn.
Prav* tako je* pripravljen akcijski program Za TRIM DNEVE; ki za j emaj o: smučanj e, hoj pf kolesar j enj e, plavanje, tek. Termini pa so naslednji/smučanje »Vsi veselo na poljano belo«, zajema hojo in spust 3 do 5 km (21.—22. ter 28.—29. februar). Hoja »Pot-pod noge — krepimo srce« bo dolga 5 do 7 km (24. april). Kolesarjenje »Vsi na kolo za zdravo telo«, pot je okoli Celja 28 km (25. maj). Plavanje »Za vitko postavo je plavanje pravo«; preplavati je potrebno 50 do 300 m (18. julij). Tek »Vedno mladi tečemo radi«, tek 2.400 m — preizkus vzdržljivosti (iO.*—*12. junij)..
Vsak- udeleženec bo dobil modro (lani (zeleno) značko in nalepko akcije. Vse te akcije so v občinskem merilu M so za občane;velikega pomena. V to akcijo se bomo vključili množična, z želj,«, da se v posamezne TRIM-TJNEVE vključi čim večje število članov našega kolektiva, naših družin in krajanov. Poleg teh akcij pa bprno vključili tudi 'svoj TRIM-DAN »4. julij IS- vsi na Svetino« s; športno-zabav-nim programom in strelskim tekmovanjem na glinaste golobe.
(Drugi del programa bo objavljen v prihodnji številki)
SMUČANJE V ZAKOPANIH
2e nekaj let nam zima slabo streže s snegom. Podari nam kvečjemu le, nekaj mraza, snega komaj za kepo, kaj šele da bi se lahko nasmučali. Zato mnogi odhajajo v • sosednje pokrajine na zimske počitnice. Že dolgo je tega, ko smo v železarni izvedeli, da se bomo lahko odšli smučat na Poljsko v okviru.; izmenjave, dopustnikov iz Poljske, ki prihajajo v naše letovišče na Rabu in naših, ljudi, ki si želijo zimskih počitnic v. Zakopanih.
Tako smo se 3. januarja odpeljali z avtobusom na dolgo pot proti ^vzhodnim« smučiščem. Polni energije in volje, da se vsaj v.; enem tednu naužij emo snega, svežega;. zraka, ki smo ga vsi presneto, potrebni, smo prekoračili tri državne meje.
; Med vožnjo . smo imeli nekaj manjših postaj za vrček piva v Bratislavi in še kdaj, da smo si malo poravnali kolena. Ko smo se vozili preko Malih Tater, je bilo vreme še., posebno slabo. Snežni, metež je bil tako močan,
, Tudi rihiške organizacije so usMaijevaile svoje delovanje z duhom novih ustavnih sprememb z novo ustavo in zakonom o društvih. V ta namen iso se konec decembra 1975 zbrali v kulturnem domu v Štorah ribiči. RD »VOGLAJNA« g, na izrednem občnem zboru, sprejeli svoj ¡pravilnik in programsko Zasnovo; za jveč let naprej. Ker družina;številčno.že presega preko 200 članov, mla-
dincev in pionirjev, smo prešli na- delegatski sistem in ustanovili organizacijske osnovne enote po področjih, izvolili delegate po posebnem .Mjudu, to .1 j e 1 delegat nar osem ribičev. Tako bodo odslej delegati zastopali članstvo. na zborih delegatov. Nov sistem upravljanja je vsekakor zelo koristen ih zanimiv, od delegatov samih pa je odvisno dek> družine in čim boljša povezanost z ostalimi člani. Osnovne organizacije enote Štore ¡bo zastopalo 9 delegatov, Šentjur 7, Celje 7, Teharje 1, 'Gorica pri Slivnici 1, Grobelno 2 in Peniva po 1 delegat.
Poleg, 11-članskega Izvršnega svata so bili izvoljeni še nadzorni odbor, disciplinsko sodišče, tožilec družine, gospodarski pod-
da še je cesta komaj risala v temi. Vsakih nekaj kilometrov so fantje, skočili iz avtobusa, se skoraj do kolen pogreznili v sneg in ga obrisali z obcestnih napisov, da je šofer Stanci sploh lahko vozil dalje. Vendar nas to ni niti malo zbegalo. Medtem, ko so nekateri že utrujeni zaspali, vsak na svojem sedežu, so tisti najbolj vztrajni igrali karte ali si pripovedovali šale.
Po dvajsetih urah vožnje, ki smo jih preživeli skoraj v novoletnem vzdušju, saj sta bili Ernestova kitara in trobenta večji del poti prijetni spremljevalki, smo prispeli v ZAKOPANE. Ura je bila okrog šestih zjutraj, ko . nam je naš vodič ih „organizator Frido Gradišnik'naznanil, da prihajamo v; megto., Tisfi, ki so spali, go' bili v trenutku budni. Vsakdo lahko pove, da je bil prvi pogled na mesto, nepopisen. Sneg in sneg,! Hiše kot v pravljicah, cesta bela kot iz papirja. Obcestne svetilke in žarometi avtobusa so obsvetili nepopisno podobo ulic, ki se špar
odibor za Voglajno, gospodarska uprava za jezero »Tratna«, pododbor za varstvo voda in okolja, podorbor za tekmovanja in mladinska sekcija. Visak pododbor vodi predsednik, (ki je hkrati član Izvršnega, sveta. V vsak pododbor je kooptiraniih še večje število članov, ¡ki bodo izvrševali vse predstoječe naloge in uresničevali programsko zasnovo v svojem Metnem mandatnem obdobju. .
Program dela ije zelo pester in bogat, Poleg rednih odlovov lin vlaganja ho največ skrbi posvečeno pri odlovu rib v Voglajni z prestavitvijo v jezero »Tratna«. Znano je, da bodo že v tekočem letu pričeli regulirati Voglajno v Šentjurju iv dalžinii 1200 m in del Kozafa.ce. Kaj pomeni regulaoija za nas športne ribiče, o tem raje ne bom razpravljal. Nadalje bo potrebno ribiški dom na Tratni dograditi in usposobiti za njegovo funkcionalnost, urediti okolico itd. Tudi vzgoji članstva bo treba posvetiti več pozornosti, naj ribič ne bi bil samo iovec na »meso«, temveč tudi gojitelj rib in borec proti vsem onesnaževalcem naših voda in Okolja.
B.	M.
jajo druga v drugo kot dolge snežene čipke.
Toplo zavetišče in prijetno bivanje so nam ponudili v domu Wanta, In .tako .so so tjsto nedeljo zjutraj pričele naše počitnice v Zakopanih. Ko so naslednji dan žarki prebili meglo, smo mesto
videli v še lepši podobi. Odpeljali smo se na smučišča. Tisti, ki so si že. malo več upali, so sp smučali na strmi Gubalovki, ostale pa je Tine vzel v svojo, vrsto in jih učil spretnosti na belih vzpetinah. Vsi smo bili srečni in veseli.
? Dnevi so tekli in vsak dan smo se lahko smučali na drugem predelu, tako da že skoraj.; nismo več vedeli, kje nam pravzaprav bolj ugaja. Vse nam je bilo všeč, vse smo si ogledali.
Najlepše pa je: bilo na 'najvišjem vrhu Kasprovy wierhy. Vrh leži nad 2200 metrov in je najbolj obiskano smučišče, čeprav so gondolske zveze nanj na minute točno določene i in sp potrebne rezervacije.
Počitnice so neverjetno hitro tekle. Najbrž ne samo zato, ker so bile pač počitnice; tudi zato, ker nam jb bilo resnično lepo. Vsak dan nam je prinesel veliko novih vtisov in dohre volje.
Četrti dan bivanja na Poljskem smo izkoristili za enodnevni izlet v Oswecim (Auschwitz) in Krakow.. Obe mesti sta od Zakopa-r nov oddaljeni približno 120 km v isti smeri; Podoba taborišča naš, je globoko pretresla. Enolične, barake v žični ograji oznanjajo grozote nemškega fašizma. Iz. filma, ki so nam ga predvajali;:smo vti deli, kakšne metode uničevanj a ti-sačev in. tiSočev ljudi so takrat uporabili. Nato nas je vodič popeljal, skozi mrzle barake, v temačne celice mučenja in v kre-. matarij. V barakah, ki so označene s številkami, smo sc zgrozili tiad praznimi- plinskimi konzervami, nad goro: odrezanih kodrov. Videli smo nešteto parov- čevljev, kovčkov, in, ostalih rekvizitov, ki nimajo več lastnikov, saj so zastrupljeni s plinom, ali ustreljeni izgoreli v peči smrti. Baraka No. 17 je spomenik mrtvim Jugoslovanom, kL j im. j e usoda postregla s tako strašnim koncem. Položili smo veneč in prižgali sveče ter z minutnim molkom počastili spomin nanje. Mi, ki vseh teh grozot nismo, doživeli, si ne moremo pravilno razlagati, kako. jim je bilo takrat tam, kjer je - sedaj ostala le.:zarjavela peč, žična o-graja brez električnega toka in pusta dvorišča. Toda začutili smo duh smrti, ki nas je rezal v kosti. Vodič, ki nas je vodil skozi pre-
teklost, nam je nazadnje dejal: »Niste si vsega tega ogledali zato, ker- naj bi bila to reklama za preteklost, temveč zato, da boste vedeli, da se kaj takega ne sme več ponoviti«. Vsi smo bili srečni, da sm° si tisti kraj ogledali kot turisti, veseli smučarji, ne pa kot
mnogi tisti, ki so jih takrat v velikih transportih vozili iz cele Eyrope. Zanje ni bilo več vrnitve, nas pa je pot peljala naprej do Krakova in še nas vodi dalje.
Nekdanja prestolnica Poljske, Krakov, nas je sprejela v starinski veličastni podobi, polna velikih cerkva, stolpov in palač. O-gledali smo si dvorec Wawel, kjer smo v kapelici kralja Sigmunda iz XVI. stoletja videli njegovo grobnico. Povzpeli smo se tudi do zvona sreče. Pravijo, da ima vsak, ki se dotakne zvona, srečo in seveda smo se ga dotaknili. Zvon je bil narejen v času kralja iz topov in tehta okrog 18 ton. Nanj zvonijo le ob velikih praznikih, drugače pa služb zgolj turistom. Zgodovina in umetnost Poljske je precej zanimiva. Tudi njena kultura je zelo bogata. Drugače pa je danes., industrijsko agrarna dežela in ima ha km2 približno 100 prebivalcev.
Vsak' dan nam je postregel z lepim vremenom, končal pa se je ob prijetnih skupinskih večerih. Mnogi so si znova in znova ogledovali nočne lokale, presenečeni nad njihovo svojstvenostjo. Posebna zanimivost so prav gotovo tudi sani s konjsko vprego. Mi, ki česa takega nismo vajeni, smo si ogledali mesto tudi na ta način. Cela vrsta sani in konj naš je popeljala po mestu. Navdušeni in dobre volje smo fotografirali zdaj vprego, pa spet kakšno hišo, skratka vse smo hoteli ujeti v objektiv. Sašo, ki pa je imel fo-tokamero, nas je vse skupaj posnel na film in tako ovekovečil veselost naših počitnic.
Vse prehitro se je bližal zadnji dan, ko je Tine še organiziral tekmovanje svoje vrste. Najboljši so dobili medalje, mi pa smo jim veselo ploskali.- Zadnji dan, po večerji smo ponovno sedli skupaj in. se dogovorili, da bomo krenili točno o polnoči.
Na poljsko-češkoslovaški • meji so nas pričakali v popolni pripravljenosti in nam- rahlo zagrenili prve ure povratka. Nismo vajeni, da bi na mejah čakali več kot nekaj dolgih minut, toda tokrat je bilo malo drugače. Porabili so šest ur, da so nam pregledali prtljago, in nam zaračunali carino. Nekatere stvari pa so si tudi pridržali — najbrž za spomin.	Nada-B
RIBICI V NOVI OBLIKI DELA
P
Stili
■fli
Æ

IMÈÊm
MM	,,, -
HÜ»
Eden najuspešnejših in najmarljivejših ribičev je nedvomno Ivan
Plank iz modelne
Tine Veber je s svojo vrsto vadil na lepih smučiščih blizu hotela
KADROVSKE VESTI
V	mesecu januarju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Nušev Hedvika PK bolničarka iz službe varstva pri delu; Kosta-dinov Cvetan, dipl. ing. metalurgije iz livarne I, Škorjanc Alojz, NK delavec iz livarne I; Kolar Peter, j obratni elektrikar iz elek-troobrata, Korošec Jožica, NK delavka iz nadzorne službe; Pribil Franc, NK delavec iz ekspe-dita,' Kutleshi Osman, NK delavec, Žlender Jože, NK delavec, Rebernik Vinko, NK delavec, Bombek Martin, NK delavec, vsi iz valjarne I; Romih Srečko, KV avtoklepar iz obrata za1 vzdrževanje transportnih sredstev; Koprivc Pavel, NK delavec, Čoki Ivan, NK delavec, Gaber Zvonko, NK delavec, Lampret Mijo, NK delavec, vsi iz livarne II; Selič Karl, KV monter, centralne kurjave iz mehanične delavnice; Konda Zvonko, NK delavec iz priprave 114. panoge; Vrzel Martin, KV voznik motornih vozil iz službe varstva pri delu— gasilci; Jurkošek Martin, PK žerjavovod-ja iz jeklarne II; Pušnik Frančišek, NK delavec iz valjarne II; Rajher Viktor, NK delavec iz livarne I; Durakovič Jovan, KV strugar iz obdelovalnice valjev; Drobne Anica, PK natakarica iz gostinske enote.
Iz JLA se je vrnil:
Mlakar Franc, dipl. ing. metalurgije iz livarne I.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
Po lastni želji je odšla iz delovne organizacije:
Štravs Jožefa, bolničarka iz službe varstva pri delu;
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Opačič Djuro, NK delavec iz elektroplavža; Verdinek Franc, NK delavec iz vzdrževanja transportnih sredstev; Pilko Franc, PK strugar iz obdelovalnice litine; Beljulji Murat, KV strugar, Za-gragaja Aslan, KV strugar, Nikolič Zoran, KV strugar, vsi iz obdelovalnice valjev; Ristič Jakov, KV strugar iz obdelovalnice litine; Iskrač Alojz, NK delavec iz jeklarne I; Mihajlovič Petar, NK delavec iz valjarne I; Ivanovič Mica, NK delavec iz prometa; Bajrami Sefer," NK delavec iz livarne I.
V	JLA sta odšla:
Štravs Milan, tehnik pomorskega prometa iz ekonomsko-organi-zacijskega sektorja in Jereb Dušan, KV ključavničar iz obdelovalnice valjev.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Kovačič Mirko iz jeklarne II, Hrušovar Jože iz jeklarne II, Škoberne Marjan iz valjarne II, Platovšek Božo iz obdelovalnice valjev, Salkanovič Sakib iz jeklarne I, Lorger Franc iz livarne
II.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
’ Doberšek Mirko, dipl. ing. iz livarne I, Plevnik Slavko, dipl. ing. iz sektorja za novogradnje, Planko Karl iz valjarne I, RUpret Rozalija in Franc iz TOZD ViT, Hartman Anton iz obdelovalnice j litine, Sorec Stane iz obdelovalnice litine, Labohar Alojz iz prometa, Mlakar Karl iz skladišča nabave, Novak Ivan iz valjarne I, Plahuta Frahc iz jeklarne I in Potrata Florjan iz valjarne I. Vsem iskreno čestitamo !-
V mesecu januarju so se komisije za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD I in TOZD-ViT sestale 2-krat in obravnavale 18 primerov kršitve delovnih obveznosti.
HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO OBVEZNOST:
1.	VREŠ Matevž, jeklarna II Dne 16. 12. 1975 prišel na delo
v vinjenem stanju — javni opomin.
2. DERVIŠEVIČ A j iz,	promet ' Dne 9. 11. 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin. Store, dne 12. 2. 1976
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očeta
ANTONA CVIRNA upokojenega delovodje,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih dnevih bolezni ter lajšali bolečino in skrb.
Zahvaljujemo se vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti ih nam izrazili sožalje.
Prav prisrčna zahvala predstavnikom Gasilskega društva Zagorje ob Savi in Štore, predstavnikom Industrije gradbenega materiala Zagorje ob Savi, Zveze borcev NOV Štore, Rdečega križa Štore, Društva upokojencev Štore, godbi na pihala Železarne Štore in pevcem iz Teharij; posebna zahvala govornikoma iz Zagorja ob Savi in Štor za ganljive poslovilne besede.
Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala
Žalujoča žena Ana in ostalo sorodstvo
UPOKOJENI
ŠTOR ANGELA, rojena 6. 10. 1923 v Laški vasi, sedaj stanuje v Celju, zaposlena v naši delovni organizaciji 30 let in to predvsem v finančnem sektorju, zadnjih 7 let kot vodja obratovnega knjigovodstva, je bila s 14. 1. 1976 redno upokojena.
BREČKO MARTINA, rojena 3, 10. 1926 v Turnem pri Šentjurju, sedaj stanuje na Vrheh pri Teharjih, v naši delovni organizaciji je bila zaposlena 28 let, od tega 25 let v obratu šamotar-na, nazadnje pa v komunalnem oddelku. Dne 2. 2. 1976 je bila zaradi slabega zdravstvenega stanja invalidsko upokojena.
Želimo jima, da bi mnogo let uživali zasluženo pokojnino.
Ugodnosti kolektivnega nezgodnega zavarovanja
Nevarnosti, ki ogrožajo človeško življenje, njegovo delovno zmožnost, zdravje, naraščajo z večanjem prometa, z napredkom tehnike itd., so vsakodnevni pojav. Zato kolektivno nezgodno zavarovanje nudi vsestransko zavarovalno zaščito delavcev v službi in izven službe. Premije so izjemno nizke v primerjavi z-ostalimi nezgodnimi zavarovanji.
Kaj je nezgoda?
Nezgoda je vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, npr.: povozitev, trčenje, u-darec s kakim predmetom, padec, ranitev, vbod, urez, ugriz živali, pik mrčesa itd.
Za nezgodo se šteje tudi zastrupitev s hrano, kemičnimi sredstvi, opekline, utopitve, zadušitve itd.
Za nezgode se ne šteje: vše navadne in poklicne bolezni, nalez-
ljive bolezni, alergije, trebušne in popkovne kile, delovanje rentgenskih, radijskih, nuklearnih ih podobnih žarkov.
Zavarovalnica izplača: :■
—	celo zavarovalno vsoto za primer smrti upravičenca (ženi, otrokom, staršem itd.) po predložitvi dokazil o smrti zaradi nezgode;
—	celo zavarovalno vsoto za primer invalidnosti zavarovancu, ki ostane zaradi nezgode 100 % trajni invalid;
—	del zavarovalne vsote za invalidnost zavarovancu, ki postane zaradi nezgode, delni invalid npr. 20 °/o zavarovalne vsote za izgubo palca na roki.
Prikazali vam bomo dve kombinaciji zavarovanja z mesečno premijo 10 dinarjev, in sicer:
KOMBINACIJA A: za smrt, trajno invalidnost in naravno 'smrt.
KOMBINACIJA B: za smrt, trajna invalidnost z 10% popusta.
	KOMBINACIJA		A	KOMBINACIJA B	
NR	Smrt	Trajna , invalid.	Narav. smrt	Smrt	Trajna invalid.
I	69.600	139.200	2.900	77.325	154.650
II	46.400	92.800	2.900	51.550	103.100
III	34.800	69.600	2.900	38.660	77.320
IV	27.850	55.700	2.900	30.930	61.860
V	23.200	46.400	2.900	25.775	51.550
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD. Slovenske železarne ŽELE-ŽARNA STORE ||S Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974)||J- Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne yračamo.
Možno pa jc tudi zavarovati z enakimi zavarovalnimi vsotami z enako premijo.
Plačilo mesečnih. premij je možno na dva načina, in sicer: 5 din posameznik in 5 din iz skla-
dov, ali drugi način, da premijo plača v celoti podjetje.
Tako -obliko plačila premij imajo v mnogih podjetjih, kot npr.: rudnik Velenje, Toper Celje, Ljubljanska banka PE Celje in druga.podjetja.