The only and independent weekly among 28.-000 Jugoslavs in Greater Milwaukee and 75.000 others in Northern States JUGOSLOVENSKI i IJ................................. ' - *. .'.V-A* SUBSCRIPTION: One year-------$2.50 Half year ... $1.50 Office of Publication: 442 National Ave. Tel.: Hanover 1648 The JUGOSLAV OBSERVER Formerly “VESTNIK” OFFICIAL ORGAN OF THE JUGOSLAV BENEVOLENT UNION “SLOGA”, MILWAUKEE, WISCONSIN Entered •• second-class matter January 21, 1026 at the post at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 8, 1870. NO. — ST. 32. MILWAUKEE—WEST ALLIS, WIS. AUGUST 15. AVGUSTA 1929. LETO I.—VOL. I. r Po naši novi domovini VICTOR L. BERGER — MRTEV. V sredo 7. avgusta ob 1:15 u-ri popoldne je preminul v Milwaukee Hospital, eden na j večjih socialističnih vodij sveta, mož, ki je užival svetoven sloves in ugled, bivši kongresman Atlantic je preplul v 45 urah “ZEPPELIN” DOSEGEL NOV REKORD. “Graf Zeppelin”, nemški zrakoplov, je na svoji povratni vožnji iz Amerike, ki je bila obenem začetek njegove poti okoli sveta, napravil nov rekord. m šef-urednik milwauskega socialističnega lista “Milwaukee Leader” — Victor L. Berger. Umrl je na posledicah poškodb, ki jih je dobil pri padcu, ko ga je 16. julija zadela poulična železnica na 3. in Ciark cesti. Po izjavah zdravnikov je Victor L. Berger umrl mirno, ne da bi se prebudil iz nezavesti, v kateri je ležal že od torka zvečer. Ob t. j. od Lakehursta do Anglije, dočim je dospel v Friedrichs-hafen po 10 nadaljnih urah. Na ta način je cela njegova pot nazaj trajala samo 55 ur, dočim je zanjo v zapadni smeri rabil 95 ur. — Svojo pot okrog sveta, namerava absolvirati v 18. dneh. - smrtni postelji se je nahajala njegova soproga ga. Meta Berger in obe njegovi hčerki ga. Davis Berger-Welles in ga. Jan Edelman, kakor tudi gdč. E. H. Thomas, podpredsednica '‘Milwaukee Leader-ja” Pogreb velikega delavskega vodje in boritelja se je vršil ob impozantni udeležbi občinstva, v soboto 10. avgusta popoldne iz mestne hiše, kjer je pokojni ležal na mrtvaškem odru na Forest Home pokopališče. Od njega se je v mestni hiši poslovil milwauški župan Hoan ob odprtem grobu pa Morris Hill-quit iz New Yorka, ter senator Thomas M. Duncan in drugi pr eminentni javni delavci in politiki. VeLkemu pokojniku bodi ohranjen Časten spomin! OSMA KONVENCIJA ZA-njegovi PADNE SLOVANSKE ZVEZE — V Ely, Minn, sta se poročila Mr. Rudolf Čampa in Miss Miklavčič. — Istotam sta se poročila John Mehle in Miss Frances Mikolič, nadalje Mr. Math Vertin in Miss Angela Zupančič, Mr. Jos. Palčar in Miss Mary Zgonc, učiteljica, rojena v Gilbertu, Minn. V Ely, Minn, biva danes približno 500 slovenskih družin. V železnem okrožju v Minnesoti so tekom par dni umrli kar štirje naši ljudje. V Eveleth, Mimi. je preminula rojakinja Ivana Platnar, stara 43 let. Zapušča žalujočega soproga in 10 otrok. Druga, ki je umrla, je Ana Jakše, stara 30 let. Tretja je umrla v cvetju mladosti, Miss Agnes Laušin, stara komaj 22 let. V Gilbertu, Minn. pa je umrla Antonija Schwei-ger, stara 55 let. Zapušča osem AMERIŠKI DIJAKI NA JADRANU. 25. julija. Na Sušak je prispelo 37 ameriških dijakov pod vodstvom prof. Macdonaldn. Doslej so prepotovali dobršen del Evrope in si ogledali med drugim Pariz, Lucern, Curili, Dunaj in Budimpešto. Iz Suša-ka odpotujejo v Dubrovnik, od tam pa v Carigrad. o------------ POTRES V EQUADORJU 27. julija. Strašen potres je porušil mesto Moyruge v Equa-dovju. Podrle so se skoro vse hiše. Potresni sunki so se nadaljevali ves dan, tako da je bilo ljudstvo silno prestrašeno. Mesta Tembillo, Machachi in Latacucca so oarezana od zunanjega sveta. Ljudje v teh krajih dosedaj niso poznali potresa. V ponedeljek 19. avgusta prične v Leadville, Colo. 8. konvencija Zapadne Slovanske Zveze. Obenem je ta Zveza priobčila te dni svoj polletni račun, glasom katerega je razvidno, da znaša njeno premoženje v blagajni 30. junija $113.293.27 — Delegaciji želimo čim več u-speha v njenem plodonosnem delu. # # # V Fanon, Nevada, je umrl slov. mladenič Frank Rebolj, star komaj 17 let. Bil je rojen v Denver Colo. Kako je bil zalo priljubljen in je to pokazal njegov lep pogreb. * V Klein, Mont. je umrl rojak Jos. Pečovnik, po domače Pavčkov izr Luč v Savinjski dolini. Zapušča soprogo. — I-stotarn je umrla tudi Mrs. Kan-čič, ki zapušča soproga in leto dni staro dete. * V Raye, Colo., blizu Pueblo, je poznano pevsko društvo Prešeren dne 4. avgusta otvori-lo takozvani ‘Prešernov Dom’. Veliko zaslugo pri tem ima rojak Mr. Anton Miklich, ki je sam daroval lepo svoto v uresničenje tega namena. Jako aktiven sodelavec pri tem podjetju je bil tudi priljubljeni rojak Mr. John Germ, član društva Prešern. Kaj pišejo o Banovcu in Ropasovi starokrajski in drugi evropski listi? Se dobri trije tedni nas loči- in tolažeče, kakor jih je gospod jo od dneva ko bomo ameriški govoril v tolažbo” otrok. Prizadetim družinam naše globoko sožalje! Dr. Anton Bavnick, zobozdravnik v Chisholm, Minn. pride na Northwestern univerzo v Chicago to jesen, da izpopolni svoje študije. John Fugina je v Eveleth, Minn. odprl modern fotografski studio. ZASUTI DELAVCI. Nova zgradba poštnega poslopja republike San Marino v Rimini se je 27. julija porušilo. Ruševine so pokopale pod seboj 7 delavcev, od katerih so rešili 4 težko ranjene, dočim so ostali 3 še vedno pod razvalinami. BREZ OGLAŠANJA, NI PRAVEGA NAPREDKA! PRINC KAROL ZARUBLJEN. Bukarešta. Uprava posestva bivšega rumunskega prestolonaslednika Manastirea dolguje rumunskemu erarju na davkih on milijon lejev ki jih zaradi slabega gospodarskega položaja ni mogla plačati. Rekurz u-pravitelja so finančne oblasti zavrnile. Upavitelj je v ii\enu bivšega prestolonaslednika izjavil,da ne more plačati zaostalih davkov. Zaradi tega je finančna uprava odredila zaplembo 100.000 kg. žita, ki je bilo prodano na javni dražbi. Kupile so ga nekatere znane bukareške tvrdke z žitom. Slovenci prvič imeli priliko sli šati enega najodličnejših jugo-slovenskih pevcev in sedaj najboljšega tenorista v Jugoslavi ji, našega ožjega rojaka-Ljub-ljančana, Svetozara Banovca in Novomeščauko, hčerko štajerskega očeta gdč. Zorko Ropaso-vo. Že v predpredzadnji številki našega lista smo priobčili nekaj življenj epi snih podatkov o obeh pevcih, da tako pobližje seznanimo oba z rojaki to stran velike luže. Zadnjič smo povedali od kje sta doma, kam sta hodila v šolo in kolikokrat in kdaj sta že nastopila po Evropi, danes pa hočemo navesti, kaj so rekli in pisali o njunih, nastopih in glasovnih zmožnostih tisti, ki se razumejo na take reči in ki ne opletajo s hvalo kar tjavendan. Zaslužiti si v javnosti tako pohvalne besede kot jih čitamo o Banovcu in Ropasovi, ni lahko. Zato je vredno, da zvemo za vse spontane izraze navdušenja in hvale— hvale o pevskih vrlinah obeh pevcev tudi mi, predno ju sami čujemo in si sami ustvarimo svoje mnenje o njunih zmožnostih. Pred nami leži bogata zbirka ocen in kritik o mnogobrojnih Banovčevih nastopih, pravtako onih gdč. Ropasove. Preveč bi bilo priobčiti vse po vrsti, pa tudi ni potrebno. Izbrali smo jih samo nekaj in ’že iz teh se lahko razvidi vsa velika ljubezen in priljubljenost, ki jo je bil deležen Banovec v domovini. O njegovih glasovnih zmožnostih pišejo strokovne knjige in revije besede, ki jih ne more biti deležen vsak. Tako pravi o njem knjiga “Narodno gledališče v Ljubljani — 1928” pod naslovom “Svetozar Banovec” sledeče: “To je naš tenor, ki že nekaj let junaško nosi velik del opernega repertoira. Po barvi glasu je močno podoben Rijavcu. Glas sam, ki ga v visoki kvinti včasih razvije v sijajnem blesku— se mi zdi v takih trenotkih so-čutnejši in silnejši. Banovec je med številnimi slovenskimi pevci vendarle oni redki ptič, katerega je obdarila narava s po sebno lepim glasom. Dala mu je poleg nadvse sočnega, izrazito liričnega tenorja tudi zadostno probojnost. če zapoje, zapoje nebeško lepo. Ko se Banovec razgiblje, ko ga dvigne orkester in ga objame vsa pestrost arije v “Marti”, tedaj zmaguje na vseh črtah. Tedaj se vzpne njegov blesteči tenor v naj višje lege, se zaiskri ter se počasi, božajoče kakor svetla raketa na nočnemu nebu razprši v zaljubljenih odnehajih Flotovo-e glasbe” itd. ... Da je pa Banovec že leta 1924. vzbujal pozornost s svojim glasom pa naj nam služi v dokaz nekaj izrekov iz posameznih ocen v raznih listih. Tako je zapisal “Slovenec” z dne 19-6-24. v svoji oceni cerkvenega koncerta, pri katerem je sodeloval tudi Banovec, o njem sledeče: “... g. operni pevec Banovec, ki je pel osmero blagor mehko In isti list z dne 20-8-24. o “Gorenjskem slavčku”, v katerem je Banovec pel vlogo Franjota z go. Lovšetovo (v Milwaukee jo je pel g. Šubelj): “Dober drug (ge. Lovšetove) je bil Banovec kot Franjo. Po prvi ognjevito peti ariji ga je občinstvo odlikovalo z iskreno pohvalo na odprtem odru. Saj ž8 davno vemo, da je dober pevec, z brezhibno šolanim grlom; da pa je pevskih lepot celo toliko v njem, kot jih je pokazal ta večer, pa tudi nismo vedeli. Posebno dobro je pri njegovem glasu to, da je tako lepo izenačen in izdaten da se celo v nekoliko trdem orkestru razločno uveljavlja ...” In “Narodni Dnevnik” z dne 2-9-24. o njegovi partiji Hoffmana (v tej vlogi ga bomo pozneje predstavili v sliki) v o-peri “Hoffmanove pripovedke: “ . . . Izmed solistov prejšnje zasedbe moramo posebno pohvalno omeniti g. Banovca, brezdvomno sedaj našega najboljšega liričnega tenorista, ki je v vlogi Hoffmana pokazal tudi igralsko nov, lep napredek ... ” In celjska “Nova Doba” od 24-11-25: “. . . Pri g. Banovcu sem opazil velikanski napredek ... V tretjem dejanju je prišel njegov baržunast glas v molitvi ‘a fior di labbro’, do vrhunca z go. Lovšetovo vred; mogla sta vsakogar ganiti, kakor sta mene, da me je spreletel mraz. Taka je bila sugestivna sila njunega petja, njune u-metnosti sploh ...” Ob priliki pa, ko je ljubljanska opera gostovala v Osijeku, je o Banovcu zapisala osiješka “Die Drau” “ . . . g. Banovec je pevec velike bodočnosti. Njegov Fernando (v operi “Cosi lan tutte”) je bil izvrsten (vorzuglich). Madjarski “Bacsmegyei Na-plo”, ki izhaja v Subotici je zapisal o Banovcu: “. . . Partner g. Banovec je eden izmed najboljših tenoristov, kar jih je ke-daj Subotica slišala ... Njegov žametast, topel glas, ki zveni tudi v najvišjih registrih čisto, je takoj osvojil občinstvo. Sigurno ga čaka še velika kari j e-ra.” “Subotski Vestnik” z dne 28-3-28. pa pravi o njem, da ‘ima v naši državi (Jugoslaviji) izmed vseh tenoristov najlepši in najsladkejši glas.” Ob njegovih poslovilnih nastopih, tako v operi kot na samostojnem koncertu pa so bili vsi ljubljanski listi brez izjeme polni toplih besed za priljubljenega pevca. Tako piše “ Jutro” z dne 2. julija 1929 pod naslovom: “Odhod Svetozarja Banovca iz Ljubljane” med drugim: “Pretečeni teden se je v “Marti” poslovil od nas eden naših najbolj simpatičnih pevcev, tenorist Banovec. Te dni je brez vseh težav dobil visum za Ameriko in septembra meseca ima že menda v Klevelandu (v Milwaukee—Op. ur.) svoj prvi koncert. in preskromno je delal Banovec. Ni bil med tistimi, ki se i-majo za popolne pevce, velike umetnike da, kar za bogove, če so slučajno imeli par lepih o-cen, če so dobili kdove odkod par vencev, če jim je gledališka publika je enkrat plosknila. Zavedal se je vedno, da u-metniškemu izpopolnjevanju ni konca, da pomeni obstoj že tudi rjo. “Odhajam,” pravi Banovec, “v svet, da se kolikor moči izpopolnim”. In prav i-ma! Svet ga bo izpilil, izravnal, dal mu bo hrbtenico, samozavest, Širpko obzorje, izkušnjo, zrelost. Nato navaja kritik izvlečke iz njegovega življenjepisa in njegove karijere, kakor smo jih že zadnjič tudi mi navedli (ab-solviral je preko 560 predstav in pel 36 arij) ter zaključuje: “. .. Nikakor pa s tem ni izčrpano vse njegovo pevsko delo kajti rade volje je s svojim ljubeznivim glasom pomagal pov Lokalne novice Radi pomanjkanja prostora smo bili primorani izpu- kov iz Milwaukee bližnjih naselbin. in drugih Dobrodošli stiti nekaj konvenčnih razprav, j vsi! in sicer ono br. Joe Vidmar-ja j — V ponedeljek, 5. avgusta, xn s. G. Tratnik. Pravtako tudi del rubrike “Iz predkonvenčne koprivnice”. Oboje bomo uvrstili v prihodnji številki. — Preskrbite si pravočasno vstopnice!. Vstopnice za kon- so na svojem zborovanju članice Ženskega Pevskega Kluba “Zarja” sklenile da prirede koncert z igro, v nedeljo dno 27. oktobra v South Side Turn dvorani, katere čisti dobiček bo cert Banovca in Ropasove, ki jšel v blagajno Slovenskega Dose bo vršil v nedeljo dne 8. sep- ma v Milwaukee. Hvale in po- tembra v S. S. Tuni dvorani, so, kakor spredaj omenjamo, že na trgu in se dobe pri vseh članih in članicah milwau-škili slov. pev. društev. Imamo pa jih tudi pri nas v uradu, kjer jih vsi ljubitelji naše prekrasne slovenske narodne pesmi prav pridno naročajo. Tako smo dobili takoj drugi dan, ko smo objavili vest, da bodo vstopnice kmalu na prodaj, več telefonskih klicev za rezervirane sedeže, kar nas seveda veseli. Kot je razvidno iz polival v pričujočem članku, ki so jih polni evropski listi o obeh pevcih, mora biti res nebeški užitek poslušati pevca, kakoršen je Banovec, ki bo v duetu z gdč. Ropasovo brezdvoma prišel do še večje veljave. Naši listi v sodi, kjer so ga želeli. Dragemu domovini niso preveč radodar- _____________^..1 • i rn s hvalo, ali kadar ohsmeio pevcu želim na težki poti v svet, da tudi pri največjih svojih triumfih ne pozabi na nas.” “Slovenski Narod” z dne 26. junija 1929 tudi navaja celo vrsto Banovčevih nastopov v različnih operah* in zaključuje: “Že iz tega sporeda se vidi, da je bil Svetozar Banovec najde-lavnejši član in najboljša opora naše opere. Velika vrzel je nastala v naši operi, ker bo le težko dobila nadomestila zanj. Tudi mi ga bomo močno pogrešali, a želimo mu v tujini veliko uspeha in sreče!” Mislimo, da ti spontani izrazi zadostujejo. Kdorkoli bo pre-čital to, gotovo M bo vsak zaželel, da tega odličnega pevca, ki ga domovina tako visoko ceni in spoštuje, tudi sliši sam, na lastna ušesa. Iz njegovih besed in njegovega tihega, skromnega, simpatičnega zna ni s hvalo, ali kadar obsujejo nekoga ž njo — kakor je to slučaj z Banovcem — tedaj smemo biti uverjeni, da si jo je moral pošteno zaslužiti in da tudi mi ne bomo razočarani. Še vedno in povsod je za oba pevca, kjerkoli sta se pojavila (dosedaj posamič), vladalo veliko zanimanje in nič manj in še večje vlada — naravno— sedaj ko bosta prvič nastopila skupno — v tujini, in bo tudi domovina gledala na nas, kako ju bomo sprejeli. Ali naj jima pripravimo sprejem, da se bosta čutila med tujci, ali takega, da se bosta počutila med brati1? — Preskrbite si torej snemanja vreden korak. Da bi te vrle članice zadobile še več posnemalcev! — V nedeljo 25. avgusta pa tudi moramo biti prav gotovo vsi zraven, na Gazvodovi farmi na zabavnem pikniku, da končno dobimo, ali pa vsaj vidimo, kdo bo tako srečen da bo dobil, avtomobil, kakršen še ni bil do zdaj izžreban na nobenemu slovenskemu pikniku v Milwaukee, katerega bo dala družba Slovenski Dom. —V nedeljo 15. dec. bo pa družba Slovenski Dom Inc., sama pripravila pester program za naše občinstvo. Upati je, da bo v obeh slučajih S. S. Turn dvorana napolnjena, da s tem na novo pokrepimo velik razmah v napredku letošnjega leta. — Iz Waukegana, 111. se je preselil v našo naselbino rojak Jerry Vonka, ki je bival v Waukeganu dolgo vrsto let in bil tam vsled svoje aktivnosti v društvenem življenju zelo znan in priljubljen. Jerry je po poklicu pleskal i painter) in dekorater ter je stopil v zvezo s tvrdko “Seth Decorating Co.” na 14 Wells St., kjer je rojakom v slučaju potrebe na razpolago. Jerryu želimo mnogo uspehov med nami in upamo, da bo tudi pri nas tako aktiven kot je bil v Waukeganu. Dobrodošel! — Poročila sta se včeraj in sicer kar na tihoma, znani naš dramski igralec, junak in ljubimec Mr. John Schartz z go. pravočasno vstopnico tudi Vi, Frances Olson, splošno znano pri najbližnjem članu kakega pevskega društva, ali pa pridite po njo k nam v urad. Vstopnina 75c, za rezervirani sedež in ugledno gostilničarko na 510 — 2. Ave. — Poroka se je vršila v Waukeganu. Kot priči sta fungirala Mr. in Mrs. čaja je razvidno, da - njega ne koncerta zelo nizka in si jo bo gotovo lahko vsak utrgal 50c več, je spričo prvovrstnosti j Frank Mikek. Novemu paru želimo obilo sreče in zadovoljstva žene v Ameriko denar. Pač pa se mu hoče razgleda po svetu, šole, izboljšanja. Domovina, naša majhna, revna domovina, mu ne more dati vsega. Za izpolnitev je treba sveta, tujine! In zato prihaja v tujino najprej med nas, med svoje brate in bo iskal gostoljubne strehe pri nas. Ali mu jo bomo odrekli? # # # Ž njim prihaja gdč. Zora Ro-pasova. Njena karijera na gledaliških deskah sicer ni tako bogata in pestra kot ona Banovca, vendar pa zato kvalitativno ne zaostaja za svojim moškim drugom, kajti sicer bi jo Banovec ne izvolil za svojo partnerico. Večkrat je že prej pohvalno omenjena v skupnih nastopih z Banovcem, go. Lovšetovo in drugimi našimi umetniki — posebno dragocena priznanja pa je žela v samostojnih koncertnih nastopih. Tako je s svojo pesmijo večkrat navdušila muzikalno sicer razvajene Čehe v Pragi, (da jih omenimo prve), kjer je v praškem “Mozarte ju” priredila koncert slov. umetnih in narodnih pesmi: “ki so vse izzvale živahno odobravanja občinstva”, kakor piše kritik praške “Narodne Po Imel bo zato užitek kakršnega ameriški Slovenci še nismo i-meli. Saj je to prvič, da prihaja med nas najboljši slovenski tenorist, ki so na svetu tako redki. In kaj takega se ne sme zamuditi. — Naj večji piknik te sezone v Sheboyganu. Prihodnjo nedeljo se vrši v znameniti Zeleni dolini v Sheboyganu največji slovenski piknik te sezone. Obenem se vrši slovesna blagoslovitev in otvoritev novega vodovoda ki je stal okrog $800. — Na sporedu so razne športne igre in kot posebnost velik cirkus za mlade in stare, kakršnega še ni videl Sheboygan. Podrobnosti o tem zanimivem cirkusi pa skrbno skrivajo in si ga bo moral vsak sam ogledati. — Ker pot v prijazni Sheboygan ni predolga, bo si- ter splošnega blagoslova (tudi v naraščaju!). — Obenem pa izražamo upanje, da bo John še naprej ostal zvest odru in našemu kulturnemu gibanju, čigar velika opora je bil v svojih zlatih dneh pečlarstva. — Zaročila sta se rojak Ignac Gorenc, 496 Park St., z gdč. Mary Pauc, 676 Madison St.— Dan poroke še ni znan, vendar se bo vršila v kratkem, — Zafo? čencema naše čestitke! — Znani slov. zlatar v Sheboyganu Mr. John Grandlich, si je pretečeni teden zlomil nogo. — Želimo mu skorajšno o-krevanje! Če Vam “Obzor” ugaja, storite tudi Vi nekaj zanj. Recite svojemu prijatelju, da se še danes naroči nanj. gurno navzočih tudi več roja- “je pela zelo lepo, s čutom in zvočnim timbrom”. Kritik v ljubljanskem “Ju Tiho, skromno, celo pretiho; litike”, ki pravi o Ropasovi, da tru” pa pravi, da ima Ropaso va “glasovno premoženje, ki je več kot običajno, zlasti nižja lega je zelo simpatična, široka, gorka.” Ob neki drugi priliki je zapisal list “Tabor” o Ropasovi, da “ima umetnica alt, ki se redko čuje”, in v “Jutru” zopet kritik govori o “nenavadno lepem in gladkem altu, ki je očaral poslušalce.” Iz tega sledi, da se nam 8. septembra v resnici nudi izreden užitek, ki ga ne smemo zamuditi. Zato segajte po vstopnicah, ki so že naprodaj pri vseli članih slov. pev. društev, ali pa pridite v naš urad ponje! V nedeljo 18. AVGUSTA BO V GAZVO-DOVEM PARKU FLETNO, KER BO DRUŠTVO Sv. Jožefa ŠT. 103, K. S. K. JEDNOTE PRIREDILO SVOJ PRVI LETOŠNJI Piknik POSKUSITE N.O V ČUDEŽNI MILL-MALT MALT SYRUP DENAR NAZAJ ČE NISTE ZADOVOLJNI IM« VSKII TKUOVdll. Jugo slovenski Obzor Bratski Dom št. 11, N. Milwaukee, Wis. $10.00. Dr. Severni Slovenci št. 12. Marinette-Me-nomine, Mich. $17.00. Dr. V Slogi je moč št. 13, Tippecanoe, Wis. $10.00. Dr. Soča št. 15, Milwaukee, Wis. $5.00. Skupaj toraj $67.00. Hvala Vam toraj še enkrat, Frank Puncer, Denver, Colo. NA PRODAJ Proda se gostilna in rooming house, celo posestvo » Lastnik gre iz businessa. Več se izve z našem uradu. THE JUGOSLAV OBSERVER *1» only Jugoslav Newspaper In Wisconsin. — Published weekly by the OBZOll (formerly “VESTNIK") PUBLISHING CO. Frank R. Staut, Editor & Mgr. 643 National Avenne Milwaukee, Wisconsin Telephone: HANOVER 1648 SUBSCRIPTION BATES t One year ................................................................$2.50 Six months .............................................................. $1.50 Dopisi brez podpisov ee ne priobčujejo. — Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naelov. RIPPLES” RAZPRODA JI ČEVLJEV? — AKO Printed by the Obzor Prtg. & Pub. Co., 442 National Ave., Milwaukee, Wig, 422 Sixth Avenue MILWAUKEE, WIS. Telefon Hanover 3577 NE, NE ZAMUDITE TE Podrepna muha PRILIKE. — IZPLAČA Zadnjič enkrat smo zapisali, da je z urednikom “Ameri-kanskega Slovenca” križ. Pri njem namreč ne zaleže nobena lepa beseda. Menda je bil res od Boga poslan v pokoro in nadlego ameriškim slovenskim časnikarjem. Davno že, ko namreč naš urednik še ni držal za ‘‘redahtorsko pero” smo že opazili, da mora biti fant res prava, pravcata podrepna muha ostalim tovarišem pri listih, kajti se rad zaletava danes sem, jutri tja, in označuje to zaletavanje brez sramu za Bogu dopadajoče delo in obrambo katoliških načel. — Kadar on začne vrteti svojo lajno je ne zna zlepa nehati in je treba dosti potrpljenja in samo-zatajevanja, da se ga pripravi do tega. Tudi mi smo v svoji predzadnji številki hoteli stvar ž njim zaključiti, ker se nam je že preneumno zdelo odgovarjati mu no njegove otročajske brbljavosti. Hoteli smo to storiti na gentlemanski način. Opazili smo namreč, da je siromak s svojim nepremišljenim korakom v gonji proti našim umetnikom zašel v neprijetno zagato, in da ga je moral nekdo od gospodov pri ‘‘A. S.” zato okrcati. Kajti sicer bi ne zagnal tako huronskega krika, da “ni proti našim umetnikom”. Priznati moramo tudi, da se je spričo tega v nas vzbudilo neko sočutje zanj in smo zato prizanesljivo zapisali, da “smo pripravljeni verjeti uredniku A. S., da ni imel namena nastopiti proti našim umetnikom, in da je pisal, kar je pisal, v dobri veri.” S tem stavkom smo ga hoteli opravičiti pri gospodih, ki so ga prijeli za ušesa in ga pripraviti na pravo, pametno pot. Fant pa se je ponovno razhudil ter nas po svoji stari maniri štuli med “one, ki niso preveč prijazni katoliški strani našega naroda v Ameriki”. — Ker torej uredniku “A. S.” ne pustimo, da bi naše umetnike tlačil v en Žakelj med hruške in jakolka, kakor je to storil v svoji zadnji jeremijadi, ter oviral prosvetno in kulturno delo med nami, “katoliški strani našega naroda v Ameriki” torej nismo prijazni! — Urednik “A. S.” se lovi za bilkami in natolcuje. Glavnega, kar bi mi radi slišali, pa ne pove: Kdaj bo po njegovem napočil tisti “ugodni čas”, ko bodo naši umetniki in kulturni delavci lahko nemoteno prišli v Ameriko? — To bi radi vedeli! — Mi smo pripravljeni Banovca in Ropasovo takoj brzojavno obvestiti, da naj ne hodita sem in da naj počakata na “primeren čas”, katerega bo določil urednik “A. S.”, če slednji položi garancijo, da bodo dvorane po slov. naselbinah ob tistem času, ki ga bo določil on — polne. Deponirajte torej vsoto, ki so jo po Vaših mislih naši pevci s svojim trudapolnim potom od naselbine do naselbine vredni zaslužiti — in skušali bomo v zadnjem trenutku oba pevca zadržati tam, dokler ne daste Vi svojega dovoljenja za njiju odhod. — Smešna propozicija, kaj ne? — Pristanite nanjo! — Če pa ne morete, potem pa molčite o “ugodnih in neugodnih časih” in obiranju jabolk o Božiču, že čemur je v ostalem skrivanje povsem drugih namenov le preveč prozorno. Kljub vsemu pa si Vam vendar še enkrat dovoljujemo dati dober svet: Ne mečljite polen pred noge našim kulturnim in prosvetnim delavcem, temveč zavihajte rokave in delajte, pa bodo časi ugodni in nastopi naših umetnikov in pevcev sigurno kronani z uspehi. LO SE VAM BO “We Take the Mystery Out of the Policy and the Excess out of the Rates” INTER-STATE EXCHANGE 3166 PLANKINTON BLDG. BROADWAY 8300 ŠEST DNI PREKO OCEANA BRZA SLUŽBA DO JUGOSLAVIJE PRIHODNJA ODPLUTJA: M. V.VULCANIA 24. avgusta — 28. septembra 2. novembra. M. V. SATURNIA 11. septembra — 16. oktobra 20. novembra. Saturnia in Vulcania prednjačita ostalim svetovnim parnikom v razkošju. komfortu in brzini ter Vam nudita najboljšo postrežbo na poti v Evropo. Posebne cene za "round-trip” vozovnice. Mnogo novih udobnosti na teh parnikih kot n. pr. plavalni basen v drugem razredu itd. K. W. IIEJEPF, Gen. Agentje 180 W. Washington St., Chicago, I1L Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ILE DE FRANCE — 20. avgusta 6. septembra (ob 7. zv.) PARIS — 27. avgusta 13. septembra (ob polneči.) FRANCE — 2. sept. (ob 6. zv.) — 20. sept. (ob polnoči) NAJKRAJŠA POT PO ZELEZNICL VSAK JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTML Pijača in slama francoska kuhinja. Izredno nizke cene Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali: FRENCH LINE — 213 N. Michigan Ave., Chicago, '111, POGREBNIK — UNDERTAKER Ženska asistenca — Kapela brezplačno 456 National Ave. Phone: Hanover 940 NOVO ZIDANO POSLOPJE za dve družini (se baš zida), stavbišče 40x120 na vogalu 67th in Grant St. Moderno vseskozi. Napla-čila samo $1000.00. PRVA JUGOSL. PRALNICA IN ČISTILNICA i| : V MILWAUKEE j! ]; Mokro perilo — 20 ft. $1.00. — Poseb. koncem tedna 25 ft. $1.00 ; Hydro perilo — 20 ft $1.30. — Poseb. koncem tedna 25 ft $1.30 J; Gladki komadi likani. — Obleke se vrne vlažne. ; čiščenje ženske obleke po $1.50 ali več. Moške obleke čiščene za $1.25. J; !; DELO JAMČENO. ;! ALLIS LAUNDRY & CLEANING CO. ji ij 493 62nd AVENUE Tel. West Allis 2086 !; RIGHT REALTY CO Ermenc & Ocvirk 502 National Ave. Phone: Hanover 308 NAZNANILO IN ZAHVALA Bolestnega in tužnega srca naznanjamo pretresljivo vest, da nam je nemila usoda ugrabila iz naše srede ljubljeno hčerkico oziroma sestro ERNO EVANICH staro 10 let, 7 mesecev in 27 dni. Utonila je v jezeru, ko se je kopala 1. avgusta. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti po katoliških obredih, v ponedeljek 5. avgusta, na Calvary pokopališče. Ta nesreča nas je nepopisno ranila. Saj kar verjeti ne moremo, da je to res. Zdi se nam, da so to le strašne, a minljive sanje. Pa glej! Britka, strašna resnica je, ker prišli so bratje, sestre, sorodniki, trume prijateljev in znancev in vsi so nas milo in sočutno tolažili, bodrili, in vsak je po svoje nudil pomoč v teh mukepolnih urah preiz kušnja in trpljenja. Da, vse to toplo sočustvovanje in velike simpatije ki so nam bile izkazane so uplivale tako tolažeče in blagodejno na nas. Saj bi drugače ne mogli preboleti tega silnega udarca. Človeku se zdi, da koraka popolnoma osamljen po trnjevi poti življenja, ki je obdana z vsakdanjimi tihimi skrbmi in težavami, a ko prileti nenadoma od nekod udarec, ki je vidnejši in občutnejši, tedaj šele spozna da nebroj src čuti ž njim. Kje naj bi izbrali dovolj primernih besed, da bi se vsem tem zadostno zahvalili. Prve in največje zahvale smo dolžni Joe, Louis, Andrew in Karol Evanich-u, bratom očeta male pokojnice in njih družinam, ker so tako stalno in krepko stali na strani ob dnevih žalosti, kakor tudi ge. Juliji Tercack, sestri matere pokojne in družini. Dalje g. Steve Novaku za veliko skrb in doprinešeni trud. Potem ge. Frances Osep, ge. Zofie Ermenc, ge. Mary Mihelčič, gdč. Erni Štiglic, ge. Švigelj, ge. Mary Dobnick, ge. Ko-žlakarjevi, g. & ge. Jakob Stariha in g. & ge. John Ocvirk, ki so deloma po cele noči prečuli ob krsti in bili v vseh ozirih v veliko tolažbo. Dalje se prav prisrčno zahvaljujemo ogromnemu številu prijateljev in znancev, ki so prišli mlado pokojnico pokropit. In zopet številnim udeležencem pogreba, in tistim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za cvetje in ljudi. In mladim nosilkam: Miss Margareth in Mary Ocvirk, Mary Novak, Clara Medved, Lucille in Vida Sorsič, Alice Nemanič in Mary Tamše. In potem Ženskemu Pevskemu Zboru “Planinska Roža”, ki je pod začasnim vodstvom Ciril Muškatev-ca, tako milo in u-brano zapel žalostinko ob odprtem grobu. Ravnotako g. Fran Shuler-ju za vodstvo pogreba. Zadnja a nič manjša zahvala tudi vsem darovalcem za maše, in obilnega in dragocenega cvetja, s katerim so malo Emicoobsuli. Vence in cvetlice so položili sledeči: Družine: Joe Evanich, Andrew Evanich, Louis Evanich, Mrs. Julia Tercack^Mrs. Antonia Čertvežnik, Mrs. Štiglic, Mermol, Franic in Olga Selan,, Mary, Frances in Sofie. Društvo “Badger” št. 585, S. N. P. J. Družine: Peshec, Fj-ank Paleznik, Lužar, Hrovatin, Steve Novak, Frank Trčak, John Deliček, Lenard, Frank Jenko, Frank Rozen-stein, Frank Medved, Srok, Frank Zajec, John Dobnick,-John Ocvirk irijlTakob Stariha, Joe Matoh, Frank Švigelj, John Dobnik, Joe Martinčič, Frank Lustik, Tony Pung, Frank Pishk’ur, John Turk, Joe Trčak, Joe Gershek, Ralph Cheplak, Florjan Remic, Rudolf Prosen, Joe Faby, Rojten in'Štiglic, Grabner, Louis Suban, Val. Raz-bornik, Fred. Slatnik, Kozlaker, Paula Špruc, Frank Bačun, Mary & Frances Pornat, Mike Freilich, Repenšek ter Žen. Pev. dr. “Planinska Roža”. Posamezniki: Angeline Slatinšek, Tom Mersnik, Louisa Bitenc, John Kresevich. Še enkrat in vse skupaj naša najtoplejša in najprisrčnejša zahvala. V slučaju, da smo prezrli poimensko katerega, prosimo oproščenja, ker v uri žalosti se to prav lahko dogodi. Hvala vsem. žalujoči ostali: JOHN in MARY EVANICH, stariši; RUTH in CLARENCE EVANICH, brat in sestra. o^.v52u2t32Zro J/ C H t V R O LET*, k | POD ŠTIRIMI LIPAMI I KRASEN PROSTOR, KI VAS PRENESE V STARO 1 DOMOVINO L. BOLSKAR West Allis, Win j DNI NA OCEANU t ali iz JUGOSLAVIJE na Cherbourg ali Bremen z največjima In najhitrejšima nemškima parnikoma Efl^EAiCN in EUC0PA SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Znižane cene t tretjem razredu do tja in nazaj. — Priročna in udobna železni&ka zveza za vse dele sveta. REDNA TEDENSKA ODPLTTJA DRUGIH POPULARNIH LLOTDOTIH PARNIKOV Za podrobnosti o povratku in droge informacijo a« posvetujte a našim lokalnim zastopnikom ali pa pišita NCK1H ©ERMAN i 'LLCyDjj m. 130 W. Randolph St., Chicago, UL BREZPLAČNI VZOREC. Jbr Economical Trantfortalien IZ PREDKONVENČNE KOPRIVNICE Mir pred viharjem! ... je vladal v J. P. Z. Sloga od razpisa volitev delegatov pa do zadnjega tedna. • # # Zadnji teden je začelo pokati v taboru “Sloge” na vseh koncih in krajih iz velikih topov. # # * Tri mesece smo se pripravljali “vsaki za-se”: Škilili postrani iz pod klobuka, na skrivnem kazali pesti— pr moj . . ., bo i bolezni, ^i sj-a j0 zag0Varja ze priseli ? Aio cuda ne bo, če jn _jn|1ri ,T1 [frT)nr, h«, ta ni Mihvauški Jaka se boji v Proletarcu, da nas bodo nepolitični politiki in nestrankarski strankarji potopili s praporjem kulture v narodne “fraze,T. Jakal nič se ne boj, “sem jaz tu, bova oba bezava” — ne bo pa zbešala tudi J. P. Z. Sloga!,. Dr. Štefanez je jako dober zdravnik in kirurg. Gotovo nam bo na prihodnji konvenciji vedel povedati kaj več o ti- se bodo sedaj premikale cele gore zato, da bomo našli — miško. • # * Zarrropotalo je toraj v našem taboru da nobeden ni tega pričakoval; in kakor izgleda, se obeta pravcata rrrrevolucija, ki bo pretresla ustavo in pravila naše Sloge, — ne bo pa dosegla temelja in principov, ki so jih začrtali \istanovniki!!! * * # Prvi je dvignil zastavo in se spustil v boj Veranich, ki je junaško nastavil svoje prsi — in vse izgleda, da bo tudi obležal kot prva žrtev za “blagor naše domovine Sloge . . . Veranich je svoje vrste ‘fajn’ fant! Če ne bo šlo tako, bo pa drugače . . .? Mislil je menda: “Pred resnico so ljudje gluhi!” Prinesel je poleg dobrega še cel koš neresnice in glejte nesreče, glavno in potrebno je bilo doseženo: Hudournik se je sprožil in od vseh strani je začelo izlivati kar naenkrat! Napravil je tak učinek, katerega se s pametnimi uradnimi pozivi in prošnjami ni dalo. V tem je tudi zapopadena vsa zasluga Veranich-a! Bati se je, da ne bi bilo preveč posnemal-cev? . . . la John in Ignac, češ, da je niti U. S. Supreme court ne po-zna; — kljub temu ji tudi sodniki v Milwaukee, kamor ni daieč videti, predpisujejo medicino s $5. and coast. Lajiki in navadni člani pravimo da je ta bolezen pijanost! Grški Aristoteli jo je poznal; rimski Imperator — najbolj kruta žival v človeški podobi — Neron je dal zažgati stari slovesni Rim v pijanosti in ves kulturni svet ve o njej že čez 4000 let! — mi pa smo jo mogli črtati iz pravil zato, da nismo prišli v navskrižje z logiko konvencije!. .. # # # Br. Čandek iz West Allis-a pravi v svojem zadnjem dopisu da “bonami” (dobro prijateljstvo) je bilo na zadnji konvenciji več, kakor J. P. Z. Sloga. Čandek nam je že večkrat povedal resnico! • * • Radovedneži vprašujejo, kje je del. Čamemik1? On je jako požrtvovalen in agilen za J. P. Z. Sloga! Škoda da nimamo več takih! Priporočljivo bi bilo, da bi se večkrat oglasil v konven-čni koloni — pa ne tolikokrat na konvenciji! —rm— .(Dalje prihodnjič.) RAZPRAVE ZA CIJO. KONVEN- (Nadaljevanje s 3. strani) ODGOVOR GL. PREDSEDNIKU BR. V. PETEK-U. Ko sem prejel zadnjo številko Obzora, sem bil prav prijetno presenečen, kajti razvidel sem iz dopisov in razprav, da se je vendar pričelo zanimanje ,za našo konvencijo. Obenem si štejem v veliko čast, da zamo-rem odgovarjati na izvajanja (ne maram imenovati tega dolgega dopisa s takšnim izrazom, k^koršne rabijo oni, ki si ne “domišljujejo”, da imajo zgornje nadstropje opremljeno kot ga imam jaz opremljenega z aj-dovco), katera izvajanja je dal natisniti s črnim na belo naš gl. predsednik sobrat V. Petek. Sodeč po slogu teh izvajanj, zamorem uganiti, kdo je pravi oče temu detetu! Mene to sicer ne briga, toda glavno je, da j6 br. Petek odgovoren. Br. Petek piše, da sem jaz hotel postati deveti ali 14. delegat. To je očitek, ki je izvit; iz trte. Resnica* je, da se je pritožil najprej zavarovalnemu komisarju br. Viktor Puncer, kot je to izjavil a seji sam in jaz sem dregnil v sršenovo gnezdo šele potem, ko je na pritožbo Puncerja gl. odbor sklenil in priobčil v glasilu, da bo dal zadevo na referendum in jaz sem se pritožil proti teinu referendumu, ki je proti naši ustavi in pravilom. Zakaj ne pove br. Petek resnice članstvu?! i Zakaj toči pikolo (njegov izraz!) in vleče članstvo za nos? Br. Petek imenuje mojo zahtevo, da se mora gl. odbor držati ustave in pravil, da je to napad. Prosim vas vse člane, pokleknimo in se ravnajmo po hrvatskem pregovoru: “Plat! .išuti!” Br. Petek imenuje moje dokaze, ki so tiskani v naši ustavi in pravilih, da so zavijanja. Prokleta škoda je tistih stotakov, ki smo jih plačali tiskarni Fr. Novaka za tisk pravil, ker nam je mesto njih natisnil zavijanja! Br. Petek piše, da sem se jaz pritožil radi kršenja ustave in pravil po gl. odboru iz osebnih in sebičnih namenov ter s tem škodujem Zvezi. Ako je kdo tako naiven, da to verjame, blagor mu! Škodo je povzročil gl. odbor, ker je gazil ustavo in pravila. Sicer pa do sedaj še ni bilo druge škode, kot da nekatere gl. odbornike boli glava in da se je porabilo nekoliko črnila in nekaj znamk. Br. Petek naj doprinese fakta in dokaže, da bom imel jaz drugi dobiček kot ta, da bo tudi gl. odbor, a ne samo člani znal spoštovati ustavo in pravila, dokler jih i-mamo. Sebičnost je ravno na nasprotni strani, ker hoče br Petek obdržati nezmotljivost v predsedniškem vodstvu, — da bi še bil izvoljen vnaprej. Br. Petek piše, da je bil sklep gl. odbora meseca januarja t. 1., na koliko članov se voli po enega delegata. Glasom ustave in pravil sploh nima gl. odbor pravice tega določati, kajti take stvari spreminja ali konven cija ali splošno glasovanje in br. Petek kot predsednik bi bil moral to vedeti. S tem je on kot predsednik kršil ustavo člen V, katera nalaga dolžnost njemu, da skrbi za izpolnjevanje po stav (toda ne za kršenje) in ravno ta člen tudi predpisuje, da mora prvi podpredsednik prevzeti mesto predsednika, slučaju nesposobnosti, zaniker-nosti itd. glavnega predsedni ka. Nadalje br. Petek piše, da je ta (neustaven) sklep bil objav ljen v mesecu januarju, na ko liko članov volijo društva po enega delegata. Člen XXXV točka 2 se glasi, da mora to biti objavljeno 6 mesecev pred konvencijo, toda ne devet mesecev. V prihodnje bi potemtakem gl. odbor zamogel objaviti take stvari tri leta pred konvencijo! Br. Petek piše, da pridem na sejo samo takrat, kadar se vršijo volitve delegatov. Ponižno [bi ga prosil, naj bi se ne delal slepega in gluhega ter pošiljal 1 v svet neresnic. Br. Petek trdi, da sem jaz pisal, oziroma trdim, da se volitev delegatov ni vršila pravilnim potom. Bože moj, usmiluj se nas! Ponudim mu sto dolarjev proti njegovi vsfrti “dva krajcerja”, in teh sto dolarjev dobi izplačanih on takoj, kakor hitro zamore dokazati, da eem jaz trdil ali pisal, da se volitev delegatov ni vršila pravilno. Volitev sama se je vršila pravilno, ampak le gl. odbor je ravnal neustavno in nepravilno, ko je dal naročila glede števila delegatov posameznim društvom. Na noge br. Petek, sto do larjev te čaka, ako si napisal ti resnico! Br. Petek me hoče ponižati v očeh članov, češ, da sem pri volitvah za delegata propadel. Temu se nikakor ni. čuditi, ako se upošteva, Via so bili delegat- je postavljeni privatno že dolgo časa prej pred sejo in so se seje udeležili mnogi člani z navodili. Jaz se nisem potegoval, da bi bil izvoljen delegatom in se tudi nisem silil; predlagan sem bil trikrat po članu, ki je moj sovražnik, s katerim že nisem govoril tri leta in mene se ni hotelo dati na listo kandidatov, dokler ni ta član pričel e-nergično zahteval tega. Jaz sem propadel častno kakor jo tudi mnogp drugih, zakaj pa tem br. Petek ne očita neizvolitve. Zakaj pa br. Petek ne o-čita sebi, da je propadel pri društvenih volitvah za blagajnika? Pri tej priliki želim omeniti tudi to-le. Pri volitvah delegatov leta 1926 brata Petek sploh ni bilo navzočega na seji, ko so se predlagali kandidatje, toda “bodyguard” br. Pe-tek-a je njega predlagal in v njegovem imenu kandidaturo sprejel, kar se še ni zgodilo nikoli prej v zgodovini društva, da bi odsoten član zamogel sprejeti kandidaturo in biti izvoljen, kajti on ni imel niti volilne pravice zato, ker ga ni bilo na seji. Posledica je bila, da je prejel “čast” biti izvoljen delegatom in potem na konvenciji gl. predsednikom. Ako bi ne bil br. Petek poslal svoj “bodyguard” na sejo, bi on ne sedel danes na predsedniškem stolčku naše Zveze. Kar se tiče prihranitve tisočakov, o katerih piše br. Petek, pa sem pojasnil že v prejšnjih dopisih. Prav debelo neresnico je napisal br. Petek, ko navaja, da bi mala društva, ki nimajo 30 članov, ne imela nobenega delegata. Moja trditev glasom u-stave je vedno bila, da je vsako društvo upravičeno do najmanj enega delegata. Br. Petek mi očita, da moje dejanje ne dela časti meni; po njegovem mnenju bi bila veli ka čast za mene, če bi molče prikimal neustavnim sklepom gl. odbora. Br. Petek omenja, da sta dve zadnji konvenciji dale gl. od boru polnomoč določiti, na koliko članov se voli po enega delegata. Pred seboj imam zapisnik zadnje konvencije; takega ali enakega sklepa nikakor ne morem najti v njem; nekdo bo moral tak sklep pričarati v zapisnik, da bo zamogel br. Petek prihodnjič zapisati resnico. Br. Petek piše, da je “mala pomota”, ako se ni tak sklep konvencije naznanil zavarovalnemu komisarju. Zadnji zapisnik konvencije mi pove, da ni bila nobena pomota, da se ni naznanil sklep zavarovalnemu komisarju, ker takega sklepa sploh ni bilo in ga tudi v pravilih ni, ki so za vse člane in zav. komisarja enako merodajne. Če bi bil tak sklep storjen in bi ne bil naznanjen zav. komisarju, bi to bilo zanemarjanje dolžnosti gl. odbora. H koncu naj še omenim samo to-le: Člen XXXVI, točka 8 se glasi, da se za delegate iz voli člane, ki so ameriški državljani, ako je to le mogoče. Pri društvu št. 1 je to bilo mogoče, ker imamo dovolj ameriških državljanov med nami, pa je vendar bil izvoljen nedržav-ljan, ki je najbrž dobil svoj O. K. pri privatni kandidaturi prej. Sicer pa ni nič več kot prav, da nam kujejo pravila a-meriški državljani, kateri so se izrekli za stalno bivanje tukaj. Kako nam zamorejo kovati dobre postave tisti, katerih glava in misli so vedno v Evropi, a samo dolarčki jih še pridržujejo tukaj! Mehe veseli debatirati z vsakim članom potom časopisja, priporočam se pa našeinuu gl. predsedniku br. Petku, naj bi v bodoče bil gentleman in pisal raje dejstva a ne namiga vanj in pikanj kot je zadnjič, pa bodeva mogoče enkrat postala vseeno še dobra prijatelja, kadar ga bo zapustil sedaj zvesti “bodyguard” kot to kaže zgodovina pri drugih slovenskih jednotah. Bratski pozdrav, Fr. X. Veranich, član dr. št. 1. Milwaukee, Wis. V št. 30, našega glasila se je oglasil pismouk naših pravil br. Veranich, nam napisal lepo pridigo, naštel kupe grehov in poleg tega tudi navedel “napako” gl. tajnika, ker je naznanil v glasilu, da se konvencije vdeleži tudi porotni odbor. Navedel je člen 9. ustave naše Zveze, ki se glasi: “Konvencija sestoji iz glavnega odbora in zastopnikov podrejenih društev”. Po njegovem mnenju ne tvorita torej nadzorni in porotni odbor del glavnega odbora, temveč samo upravni. Kje je br. Veranich vzel to modrost, ne morem zapopasti, domnevam pa, da je to zopet ena izmed dlalc, katere je našel v jaj cu. — Angleški del pravil se glasi v tem oziru nekoliko drugače in to zaraditega, ker je br V. prestavljal pravila in je torej moral vedeti kaj je prav in kaj ni prav, ker v tem oziru je on “nezmotljiv”. Da je zadnja konvencija sklenila, da se konvencije vdeležijo vsi glavni odborniki, tega V. ne upošteva, oziroma ga to ne briga. Po njegovem mnenju je moral torej gl odbor kršiti pravila ali pa sklepe prejšne konvencije — vse kakor dlaka je tu in jo moramo upoštevati. Brat V. napada glavni porotni odbor nadalje, da ne pozna pravil in ne upošteva, da nismo vsi obiskovali višjih šol kakor on, in da se pač moramo poslužiti tudi knjige z našimi pravili, kadar moramo nekaj presojati — vsaj zato smo jih dali menda tiskati. Sicer pa se mi zdi jako čudno, da je mogla naša organizacija tako napredovati, da je mogla s takimi glavnimi uradniki doseči tako popolnost tudi v gospodarskem oziru. Da pozna br. V. naša pravila, temu ne ugovarjam, ker baš zadnje čase nam je to temeljito dokazal, dasi jih tolmači včasih s strani svetega Ego . . . V zadnji izdaji Obzora pa nam je predložil zopet drugo dlako, ki pa je posebno kosmata. V svojem dopisu navaja, da se sestra Deliček kot članica glavnega porotnega odbora i}i zaradi tega hotela vdeležiti gotove razprave tega odbora, ker predobro pozna pravila. S ten> je hotel sestri Deliček napraviti galanten poklon, kot dovršeni vitez, toda se je malo vsekal. Po mojem mnenju bi se baš zaraditega morala dotična sestra vdeležiti dotične razpra- ve, bi moralo baš to poznanje pravil služiti kot vzrok, da pomaga ostalim odbornikom pravilno soditi. V tem poročilu se poslužuje V. običajnega zavijanja, ker sestra Deliček je odklonila sodelovanje v dotični razsodbi, oziroma v zaslišanju iz razloga, ker je prijateljica dotične osebe, ki je bila obtožena in zaslišana po glavnih porotnikih. To je bila njena pravica, toda ni pa tega storila iz razloga, katerega ji podtika br. Veranich. Sestro Deliček pač vsi dobro poznamo in vemo, da je vedno dosledna in poštena v vseh svojih dejanjih, posebno kadar se gre za dobrobit naše Zveze, toda V. se poslužuje te prilike, češ: poglejte, ker pozna pravila in kter ni hotela delovati proti njim, je sodelovanje odklonila. Omeniti moram tudi ugovor, da dotični brat ni bil obtožen po pravi inštanci. Zakaj pa se je potem prišel zagovarjati, ako je bil o tem prepričan? Po vseh ‘ * dlakah ’ ’, katere je dosedaj našel br. V., ne potrebujemo drugega, kakor devetega delegata pri naši konvenciji, pa bo vse O. K. Kaj pa je, ako nas stane okrog $680 več ta konvencija — saj imamo. — Da bo trajala samo štiri dni, je gotovo, čeprav so druge trajale po šest do sedem dni. Če ne bo dlak, bo prihodnja konvencija še krajša, toda dlake morajo biti. Z bratskim pozdravom, Jos. Tratnik, preds. porot, odbora. SLOVENSKI, F A N T J KATERI POTREBUJE DOM IN HRANO Naj si ogleda pri nas. Počutil se bode kakor doma. IZBORNA KUHINJA - LEPE SOBE - CENE ZMERNE J. in A. ČRNOVŠEK Tel. Hanover 2858 Tudi garaža 345 Hanover St. EDIjfl SLOVENSKI PLESKAR IN DEKORATER V MILWAUKEE JERRY WONKA Prevzamem vsakovrstna v to stroko spadajoča dela tudi na mesečna odplačila. — Delo jamčeno. URAD: 14 WELLS ST. RES.: 340 REED ST. Telefon: Grand 8086 Telefon: Ilanover 2411 POKLIČITE: ORCHARD 9372 NATIONAL MOTOR CAR CO. “NASH SALES IN SERVICE” Za vsakovrstna popravila na vseh izdelkih avtomobilov Ekspertni mehaniki in nova moderno opremljena poprav-ljalnica vam jamči prvovrstno delo A. PESERL IN E. PACKEL Slovensko podjetje 651 - 653 NATIONAL AVE. (8-22-30) Milwaukee, Wis. NEPRESTANA ŽEJA v letnem času vas sili, da si jo lažlte, neglede na to, ako ste v mestu ali na deželi. Ta vedna sprememba vode vam pokvari vaS želodec. TRINERJEVO GRENKO VINO je prijetno sredstvo zato. Cisti želodec in drobovje, ter ojača splošno stanje zdravja. Okrepčujoč učinek naravnega vina je splošno znan, in ena izmed sestavin tega zdravila je čisto kalifornijsko rudeče vino. Vzemite ga trikrat na dan pol ure pred vsako jedjo. V vseh lekarnah. Brezplačno po-skušnjo dobite od Jos. Trlner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA Naslov: Mesto: PAZITE NA OTVORITVENI DAN | STUDIO BOWLING ALLEYS | KEGLJIŠČA AUGUST ZAJC 5 00 NATIONAL AVENUE TELEFON: HANOVER 3277 (sep. 4) ZAMENJAM ALI PA PRODAM HIŠO in BUSINESS PROSTOR. Izborna lega in prilika za pravega človeka. Prodati moram radi bolezni v družini. Prepričajte se sami in sodite. Pišite na “Chance No. 100” Obzor 442 National Ave. Ali se pa zglasiti v našem uradu sami na 442 National Ave., Milwaukee, JV*8' (av.22) Vincent Kodre SLOVENSKI STAVBENIK IN MIZAR 53. Ave. (deo. 26.) West Allis, Wis. Jiecord! SIX CYLINDER CHEVROLETS on the road in less than eiqht monthsf Manj kod osem mesecev je preteklo odkar je bil cn,e tr prvi “Chevrolet Six” v rokah nekega novega kupca coach^} 7J — in že je nad milijon šest cylinderskih Chevrolejev na cestah! Vzrok temu napredku v tako kratkem ča- Roadster......*525 su je lahko razumeti. phaeton.....*525 V isto denarno veljavo, kakor so spadale le 4 cylin- lowz...........*595 derski avtomobili, — je Chevrolet postavil eno šest coupe°*T.......*645 cilindrov, ki presega vse meje v kvaliteti in vredno- Ivs>kh.........*675 sti. Novi motor, ki ga ima ta avto vam deluje čisto imperial sedan. .*695 mirno in gladko, kakor pri vseh velikih in drugih av- lXn Delivery....*595 tomobilih. Krasen nov avto body, ki je izdelka pri ncfi«r#yhchaMi._*400 svetovni tvrdki Fisher Body je dobite v vseh barvah. ? **T600.00, $260.00 posmrtnine in za $1.00, ali $2.00 dnevne bolnitke podpore. Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino. Vsa pisma in stvari, tlčoče ee organizacije, se naj poiljejo na naslov tajnika, denar za zvezo na naslov blagajnika. Razprave članstva pred konvencijo J. P. Z. S. VAŽNO NAZNANILO. ! vi stanovanje za časa konvenci-j je, obenem tudi kakšne sobe želijo. Pišite na naslova: Štefanija Prosi se vse' glavne uradnika in delegate za 7. redno konven cijo J. P. Z. Sloga, da se takoj Pelko, 1208 Alabama Avenue, prijavijo spodaj podpisanima, Frank Remshak, 635 Penna. kateri želijo, da se jim pripra- Ave., Sheboygan, Wis. (Nadaljevanje z 2. strani) zgorajšnem smislu argumenti-rkl) zato, ker je v pravilih člen XXXVI. točka 2 tudi stavek, ki se glasi: “Število delegatov posameznih društev določi gl. odbor . . . itd.” Večina konven-cije je po tolmačenju nekaterih mislila, da bo s to točko res lahko gl. odbor določal število delegatov po potrebi in svoji razsodnosti, kar je po sugestiji zadnje konvencije tudi tako napravil, ko je razpisal zadnje volitve delegatov. V odigled praktični potrebi in da v bodoče ne bo treba—Čeprav na našo korist — kršiti u-stave, priporočam, da se spremeni IX člen ustave in naj se glasi takole: “Konvencija sestoja iz glavnega, upravnega, nadzornega in porotnega odbora in zastopnikov podrejenih društev, ki se volijo, kot določajo pravila:1 Izvoljeni zastopniki društev morajo na konvenciji tvoriti tričetrtinsko večino, katera je tudi odločujoča za spremembo ustave. Vsako podrejeno društvo ima do števila trideset članov pravico do enega zastopnika in za vsakih nadaljnih petdeset članov po enega”. Tak predlog (v kolikor se tiče društvenih zastopnikov) tem zagovarjal že na zadnji konvenciji, ki pa ni bil sprejet (izražal se je oči vidni senti-'menl še za številnejšo zastopstvo in to posebno od žensko delegacije) kljub temu se ga sedaj v praksi natančno izvaja! Zakaj ’! Zalo, ker odgovarja na- j šim razmeram. Ali ni torej pa-; metne j še, da v ustavi in pravilih določimo tako, kalor delamo?! Ker naša ustava ne določa ničesar z ozirom na naš gl. porotni odbor, zato je potreba, da se ga vključi v zgoraj predla- i gani IX člen; potreba pa je se- j veda, da se amendira in kori-1 gira v tem smislu tudi člen V naše ustave. Predsednik gl. porotnega od bora je sedaj prišel na konven j cijo zato, ker je tako sklenila vedno prejšnja konvencija. Zadnja konvencija je na ,moj predlog sklenila, da bo na bodoči konvenciji navzoč ves gl. porotni odbor. Vzrok in povod za moj predlog je bil tako velik, da se konvencija ni upala ugovarjati. Zakaj? — to je stvar nepozabne preteklosti . . . Kakor je postala absolutna potreba, da se spremeni člen : IX, tako je tudi praktična potreba, da se spremeni tudi V. j člen naše ustave, in sicer da se j bo glasil takole: “Člen V. Glavni uradniki in odborniki te korporacije so: Glavni predsednik, podpredsednik, glavni tajnik, glavni blagajnik in glavni zapisnikar;, trije glavni nadzorni odborniki j in trije glavni porotniki. Vse j glavne uradnike, odbornike in j porotnike.tje-ttoli Tia konvenci-1 ji za dobo treh let. Vsi glavni uradniki, odborniki in nadzorniki sestavljajo skupno vodstvo korporacije; glavni porotniki pa tvorijo razsodišče, kakor to določajo pravila.” Nadalje naj se v tem členu na koncu doda še sledeče: “Glavni porotniki tvorijo višje korporacijsko razsodišče in v vseh predloženih spornih zadevah izrečejo svojo razsodbo, katero objavijo po načinu in predpisih, kakor v to določajo pravila in katerih razsodbo zamore spremeniti le konvencija ali splošno glasovanje. Po zgoraj predlaganem V. členu bo naš skupni glavni in porotni odbor, ki bo prišel na konvencijo, štel 11 konveoičnih članov. | Društvenih zastopnikov pa bo po zgoraj predlaganem IX členu in proporcu prišlo na konvencijo 38 do 40, dokler bo. število članstva približno tako, kakor je do sedaj. Tričetrtinska večina napram litim gl. odbornikom pa je 34 delegatov; torej večina, ki je potrebna za spremembo ustave v smislu zgoraj predlaganega IX člena — to se pravi, da bo taka konvencija potem v vseh ozirih polnomočna. Tako je s tem, mislim, dovolj stvarno dokazano, da je sprememba imenovanih členov v u-stavi potrebna v tem smislu, kakor sem zgoraj priporoča1; nujno potrebna še z ozirom na to, da se ne bo, kadar so razpisane volitve in se določa število društvenih delegatov, nehote preziralo ustavo naše zveze. Ce bi se volitve društvenih zastopnikov vršile natančno tako, kakor določa ustava, ki je sedaj v veljavi, tedaj bi štela prihodnja konvencija 9 gl. odbornikov, približno 50 delegatov in po sklepu zadnje konvencije še 3 gl. porotnike, kar bi bilo skupaj čez 60 konven-čnili članov. To je za našo organizacijo preveč in stroški nepotrebni. Lpam, da bo bodoča konvencija to napako uvidela in popravila?! . . . Končno naj povem še to: Odlok gl. odbora glede volitev in števila delegatov je bil popolnoma v smislu z mnenjem večine na zadnji konvenciji in ga iz praktičnega in gospodarskega razloga popolnoma odobravam — vztrajam pa pri tem. da ni v soglasju z našo ustavo! Člen XIII. Ena najbolj nepraktična določba v naši ustavi pa je nedvomno tista, ki je zapopadena v XIII členu ustave, ki se nanaša in določuje o “splošnem glasovanju”. Ta člen je v tedanjih okoliščinah takorekoč neizvedljiv! In če ostane tak, kakoršen je, je veliko bolje da ga sploh ni! Sicer je pa tudi sestav besedila v tem členu tak. da človek res ne ve — ali je v njem zapopadena resnica ali humor? Jaz sploh dvomim, da ga tisti sami razumejo, ki so ga sestavili? Priporočam, da se tudi ta člen popolnoma spreme- ni tako, da bo v resnici, če bo potreba, tudi izvedljiv. Glasil naj bi se takole: “Clen XIII. Ako se bistveno ne spremeni prvotni namen te korporacije, lahko to ustavo spremeni in amendira v vsakem oziru konvencija ali splošno glasovanje. Konvencija lahko spremeni ustavo, ako za to poimensko glasuje tričetrtinska večina od vseli konvenčnih članov. Na splošnem glasovanju se ta ustava lahko spremeni le tedaj, ako je bil tak predlog pravilno inicijatiran in urau-no po glavnemu tajniku objavljen na društva najmanje šestdeset dni pred dnevom, ko se začne glasovanje in ako se je na običajnem mestu društvenih sej udeležila večina članstva korporacije in ako je za predlog glasovala tričetrtinska večina teh Članov. Oas in kraj takih društvenih sej se m o ra naznaniti 30 dni poprej vsakemu članu po posti ali pa javno v u-radnem glasilu. Glasovanje na sejali se vrši in glasovi se štejejo na tak način, kakor to predpiše po pravilih glavni odbor”. Jaz bi priporočal prihodnji konvenciji, da vse gori navedene člene “reinkorporira” v tem smislu, ter poživljam naše delegate, da o stvari v glasilu razpravljajo in povedo vsak | svoje mnenje — odnosno da j pridejo na dan še z boljšimi na-| sveti! yPredno za danes končam, po-| zivljain v prvi vrsti naše gl. od-j bornike, da bi tudi ti prišli na dan in se oglasili v našem gla-j silu! Jaz mislim, da so gl. odborniki nedvomno tisti, ki imajo najbolj priliko videti, kje našo zvezo najbolj čevelj žuli. Kako naj članstvo in kako naj posamezni deiegatje dajejo kakšne nasvete ali priporočila glede organizacije kot take, pred konvencijo, Če jih glavni odbor ne opozori in ne pojasni, kje je potreba kakšnih sprememb; in če ne vidite nobene potrebe za kakšne spremembe v ustavi, pravilih ali pa v poslovanju pri zvezi sploh — pa v,-saj to povejte članstvu. Z malo izjemo gl. tajnik je v glavnem odboru ref; taka molčečnost, kakor v ‘ ‘ Tutankamen-ovi grobnici”. Zdramimo se! . . . Če spi glava, spi tudi ostalo telo! .. . * Nekoliko pojasnila in odgovora br. F. X. Veraniču in tistim, ki so čitali njegova zadnja dva dopisa v predkonven-čnih razpravah. Prvič: Trditev br. Veraniča, — da je gl. odbor kršil ustavo in da se po njegovi krivdi ni j pravilno določilo število dele -I gatov — ne odgovarja resnici. Zakaj ? Zato, ker je gl. odbor napravil natančno tako, kakor je odločila po širši debati veči ■ na na zadnji konvenciji, ki je sprejela ravno s tega razloga v pravila člen XXXVI. točka 2, sledeči stavek: “Število delegatov posameznih društev določi glavni ddbor . itd.” Večina zadnje konvencije je bila na pojasnilo nekega konvenč-nega člana, ki je bil tega mnenja “da konvencija mora sicer sestojati iz toliko društvenih zastopnikov, kakor to določa z ozirom na bratske podporne organizacije tozadevna državna postava, ki veleva, da morajo zastopniki društev tvoriti.dvotretjinsko večino nad gl. odborom in v ostalem lahko naredimo jx) svoje, dokler ne gremo ! pod postavni minimum. Tako pojasnilo je bilo napačno in na-, pako je naredila večina kon-I venci je, ker je to upoštevala. V | splošni debati sem jaz ugovar-; jal v smislu, kakor danes, samo : ne tako natančno definirano, ■ ker zato sploh ni bilo časa. Po-! polnoma neresnično je, da je gl. odbor svojevoljno kršil ustavo — v tem je br. Veranič naravnost krivičen s svojimi napadi :na gl. odbor! Drugič: V zadevi gl. porot-jnega odbora ne mora brat Veranič podtikati nobene krivdo glavnemu odboru, če hoče biti dosleden in pravičen. Zakaj? Glavni porotni odbor pride na bodočo konvencijo zato, ker je tako sklenila zadnja konvencija, ki ima in reprezentira kadar zboruje — najvišjo izvrše-valno oblast. Da se razumemo natančno: Če bi naprimer zadnja konvencija sklenila, da se na to konvencijo pozove br. Veraniča za svetovalca ali pa za vratarja, bi bil tak sklep merodajen in br. Veranič bi lahko prišel na to konvencijo, če bi se hotel odzvati. Sedajni gl. porotni odbor ima pravico in dolžnost priti na konvencijo, ker je bil to sklep konvencije same. Ce ima pa gl. porotni odbor v resnici pravico do glasovanja — to je pa odprto vprašanje in br. Veranič ima tu nedvomno prav. Konvencija pa bo lahko našla tudi tukaj izhod — če bo dovolj razumna? . . . Jaz sem stavil na zadnji konvenciji predlog, da se na to konvencijo pozove ves gl. porotni odbor, ker sem imel zato dovolj povoda in vzroka. Če br. Veranič, ki nedvomno pozna ustavo in pravila—(kadar hoče, ne vedno) — ni bil zadovoljen da pride na konvencijo naš sedajni gl. porotni odbor in se ni strinjal s sklepom konvencije je imel 2 in pol leta na razpolago in bi se lahko poslužil priložnosti, da bi izprožil inicija-tivo za preklic konvenčnega sklepa. Da gl. porotni odbor po ustavi sami nima pravice dostopa na konvencijo, ter da je tozadevno res potreba amendirati ustavo — v tem ima br. Veranič prav! Neresnico pa trdi br. Veranič, ko piše doslovno: “S svojim sklepom glede gl. porotnikov je gl. odbor zopet kršil našo ustavo in pravila” — Ni tako, br. Veranič! Ali nisi gledal konvenčnega zapisnika? Gl. odbor je le izvršil sklep zadnje konvencije. Če bi gl. odbor tega ne napravil, bi br. Veranič najbrže rekel — glejte, niti sklepa konvencije naš gl. odbor noče upoštevati?! Jaz sam sem zagovornik pravične kritike, če ta bazira na podlagi resnice in dejstev; sovražim pa podtikanje in natolcevanje brez pravih razlogov. Ako se to dela iz gotovih moti vov, je tako dejanje tem slabše. Na to se mi je zdelo potreba opozoriti, da bo članstvo v splošnem vedelo kaj in kje je resnica. # Imam še dosti in važnih stvari glede pravil in drugih zadev naše organizacije in jih bom objavil prihodnjič — seveda, če se bo še kdo drugi kaj oglasil, sicer jih bom pa tudi jaz nosil v žepu in jih na konvenciji stresel pred delegacijo — jih bo lažje zagovarjati, če bom delegacijo presenetil! Tako si menda mislijo še nekateri drugi? • • • A. Zorman, član dr. št. 4. vedal dovolj očitno svojih “ grehov”. Mnogo dobrega uspeha želeč, z bratskim pozdravom, Victor Puncer. (Dalje na 4. strani) DOBL & RUSSE Hardware, Heating and Sheet-metal Work 369-373 GROVE STREET Milwaukee, Wis. Se priporoča Slovencem. |a-15| ILIRIA GROCERIES — MALT EXTRACT & SUPPLIES 310 FIRST AVENUE MILWAUKEE. WIS. OČITNA IN JAVNA IZPO VED. Milwaukee, Wis. V zadnji številki Obzora sem čital “odgovor” sobrata V. Petek naslovljen na br. Veranič. iz tega dopisa sem povzel, da se dolži br. Veraniča kot da bi se bil on edini pritožil pri zavarovalnem komisarju. Ker nisem za to, ua bi se komu godila krivica, zato navajam tukaj, kdo je bil začetnik pritožbe. Jaz sem se pritožil zavarovalnemu komisarju s pismom dne 20. in 29. maja 1.1. Zavarovalni komisar je odgovoril 27. maja in 3. junija ter mi obenem poslal prepis pisma, kakoršnega je poslal gl. odboru in se vsled tega ne more noben gl. odbornik izgovarjati, najmanj pa še br. Petek kot predsednik, /*eš, da ni vedel, da sem se jaz pritožil ter pričel protestirati proti neustavnim sklepom glavnega odbora. Potem sem svoje pritožbe zav. komisarju zaključil. Vse to je dobro znano sobratu Petku in tudi člani vedo, ki so bili navzoči na društveni seji, ko sem javno to povedal. Zatorej ne razumem, zakaj se dolži samo br. Veraniča, ki se je pritožil šele zaradi nepostavne-; ga referenduma. Jaz sem prvi sprožil puško in bi “odgovor”j moral biti naslovljen tudi, oziroma v glavnem, na mene. Ali se morda br. Petek mene boji? Pričakujem pa vseeno malo bolj možat odgovor a ne zbadanje, ako se pri organizaciji kaj popraskamo. Opozicija še nikoli in nikjer ni škodovala in tudi pri nas bo ustvarila kaj dobrega, .posebno ako bodo bratje na odličnih mestih prihodnjič pisali bolj stvarno! Jaz še hranim gradivo za pritožbe na konvenciji. Ako bode potrebno še vidimo. Upam, da seru se s tem izpo- POSESTVO V SREDINI MESTA lot 50x150, 3 družinska hiša, blizu barna, dobra trgovska točka. Jako nizka cena $8.900, če se hitro proda. Zglasite se po 5. uri pop. na stanovanju št. 1. 531% — 3. Street. TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM (Coal & Wood Business) v Grafton, Wis. ob železniški progi se poceni proda. Dober promet. — Vprašajte na 655 W ashington St., Matt Blasica. DOBRA DOMAČA KUHINJA NATIONAL EATSHOP 432 NATIONAL AVE. PRIZNANO IZBORNA KUHINJA Se priporoča FRED. WILLIAMS (okt. 31.) NA LAHKA ODPLAČILA POPRAVI VAŠO STREHO F. J. U D O V I C H Delo izvrstno po izurjenih krovcih Telefon: GREENFIELD 0583 790—60. Ave., West Allis, Wis. (okt. 31.) Prva slovenska trgovina s pohištvom v Milwaukee in West Allisu. A-C FURNITURE CO. Mi pridemo po Vas, če nas pokličete po telefonu, in Vas odpeljemo direktno v tvornlco, kjer imate največjo izbero najmodernejšega pohištva. — Ce kupite z našim posredovanjem direktno iz tvornice, si prihranite ves dobiček, ki ga drugače spravi kdo drugi v žep. Greenfield 0294 Anton Skasa, lastnik 496 - 55th Ave. Telefon: West Allis 1544-AV Anton Demshar 82-2 WOODLAWN AVE. WEST ALLIS, WIS. Izdelujem in popravljam pločevinaste strehe, žlebove, in vsakovrstno posodo. (6-20) :o) j J. S C H I L Z 8324 NATIONAL AVENUE Mi oblečemo celo družino BLAGO IN ČEVLJI Window Shades in Rods Ocenite jih pri nas. (avg. 15) PHONE ORCHARD 041 A.J.WENTA&CO. SSjpi Kamnoseštvo NAGROBNI SPOMENIKI 1760 Eight Avenue Takoj poleg Holy Trinity pokopališča - miiim Tel.: West Allls 2410 ANTON F. KOZLEUCHAR SLOVENSKI NOTAR registriran pri jugoslovenskem konzulatu Izvršuje vsakovrstne uradne listine za tu in stari kraj. 419 olst AVENUE ^ West Allis, Wisconsin iiiiiiiiniiiiiiihimnin^ TEL.: W. A. 2222 I WEST ALLIS AUTO BODY REPAIR COMPANY George Sohoster, Prop. Popravljamo vsakovrstne poškodbe na avtomobilskih "bodies” in krll-nikih (fenders). — Izvršujemo tudi predelave. 8112 National Ave, West Allis, Wis. j MODERNA SLOVENSKA BRIVNICA ŽENSKE IN OTROŠKE FRIZURE naša specialiteta Delo jamčeno. Tony Gnader 5304 Greenfield Ave. (sept. 12.) West Allis. PRVI SLOVENSKI POGREBNIŠKI ZAVOD FRANK ERMENC POGREBNI ZAVOD 401 Grove Street, Tel.: Hanover 878 “Atek mi hrani cente da bom lahko trgovec, ko dorastem” Matthew Hay dak Jr., je res prav-cati champion za hranitev denarja, dasi je le majhen fantiček. Njegov oče mu da vsak dan po en dime v njegov šparovček in kar mu dajo njegovi sorodniki, znanci in prijatelji gre vse v isto škatljico. Nabere se mu mesečno od $3.00 do $8.00, katere potem naloži v Mitchell Street podružnico naše banke, kjer ima dosedaj že naloženo $206.94. Mali Matevžek je sin Mr. & Mrs. Matthew Hay dak, 627 — 6th Ave. “Vsak dan mi ocka da en dime, katerega shranim. Koncem vsakega meseca pa mi vse prihranjene cente odnese na banko. Kadar mi moje tetke in strici dado kak denar, ga ne zapravim za candy, ampak ga dan ateku, da mi ga nese na banko. ’ ’ “Ko dorastem, postanem velik trgovec in zato mi bo potreben denar. Imam že precej na banki, pra-A*i očka, in ko dorastem bom imel milijone dolarjev če bom vedno tako pridno hranil”. Srečen dečko, Vi pravite? Da res srečen! En dime na dan ni prihranjen nikoli zaman. Njegov vložek pri nas mu raste od meseca do meseca, in nekega dne mu bo ta denar zelo prav prišel. Mogoče mu ho pomagal do kake velike karijere. ali pa izšolanja, mogoče mu bo za temelj njegove bodočnosti v trgovskem svetu. Tak naložek, dasi še ni tako velik, je vendar včasih odlo- čilen in usodepoln kamen, ki pravi: “boš”, ali “ne boš”. In Vif Večina ljudi je, ki so že začeli nalagati denar in dokladajo po možnosti, da jim kupček Vaste. Vse eno kaj mislite ali pa iz kateregakoli stališča gledate na banko - ona pomeni le eno: Denar v banki naložen, vam da neodvisnost, zaščito in priložnosti brez števila. SAVINGS TOWN FIRST WISCONSIN NATIONAL BANK AMERIŠKI VELEMESTNI DNEVNIK. ‘‘Predmestni vlak napolnjen z ljudmi je skočil s tira'’. To vest naznanja telefon na stolu glavnega urednika za lokalne vesti (city editor) v u-redništvu velikega velemestnega dnevnika. Reporter, ki je dodeljen policijski postaji na 9. Avenue, je že na licu mesta, kjer se je nesreča zgodila. City editor zove enega izmed urednikov, katerih dolžnost je pripravljati članke za tisk, tako-zvanih “rewrite men”. Ta vzame telefon v roko in prisilila poročilu reporterja ter zapiše par beležk na komad papirja. Vest je važna. Nekoliko izmed odličnih ljudi v mestu je bilo ranjenih. En voz je malone padel z mosta v reko. V uredniški dvorani nastane vrvenje. Ljudje tekajo semtei-tje. City editor masti cigaro v ustih, ali ni razburjen. On je navajen na senzacije vseh vrst. Spodaj ropotajojo tiskalni stroji, ki tiskajo prvo izdajo. Ropot naenkrat prestane. Ustavili so stroje, da uvrstijo novo vest. Nekoliko urednikov teče v knjižnico časopisa. Tam imajo pripravljene za vsak slučaj življenjepise, klišeje in slike najvažnejših ljudi v mestu. Od tam se vrnejo s klišeji in formami, gotovimi za tisk, ki vsebujejo slike in opis najodličnejših izmed ranjenih oseb. Vse to pošljejo v sobo za zlaganje (composing room), kjer preu-rejajo prvo stran lista. Med tem vsa ogromna organizacija kakih 2000 ljudi, zaposlenih pri časopisu, čaka, med tem ko rewrite man tipka na svojem pisalnem stroju. A-ko je on dober časnikar, ni prav nič razburjen; celo vživa pri tem. Zaveda se, da prav kmalu vse mesto bo čitalo, kar sedaj piše. Čim je spisal vsako stran, pomočnik jo prinese k linotipi-stu, ki hitro prenaša članek v tisk. Tiskalni stroji kmalu zopet zaropočejo. Ogromni valji časopisnega papirja se zopet zaobračajo in iz ogromne rotacijske maline se zvračajo časopisi z velikimi črkami napisi. Hitro jih prenašajo v razpoši-Ijalnico (delivery room), kjer jih delavci povezujejo v svežnje in spuščajo potom drsalnic v spodnje prostore, kjer tovorni avtomobili in raznašalci čakajo na izdaje. Dvajset minut po onem telefonskem poročilu se že sliši po ulicah glas raznašalcev, ki kričijo “Extra, extra — Big wreck”. Telefon lokalnega urednika zopet pozvoni. Nekdo je izgubil psa. Ponovno zvoni. Prvo vprašanje s strani družine, ki je v skrbeh, da je kdo izmed nje ponesrečen. Po par minutah sledijo' telefonski klici z vseh strani. Za dve uri reporterji ne delajo drugo kot prečitati i-ntena ponesrečencev. Med tem treba izdati drugo in tretjo izdajo z nadaljnimi podatki o nezgodi. Taki dramatični prizori se dogajajo vsak dan v uredniških prostorih velikega metropolitanskega dnevnika. Morda je to vzrok, zakaj toliko mladih ljudi želi postati reporterji, dasi je plača razmeroma majhna. Vedno je več reporterjev kot je služb za razpolago. Poleg tega novinarski poklic se vedno bolj omejuje. Ilustrirani dnevniki, takozvani “tabloidi”, vsebujejo več slik kot čtiva. Tudi radio je prevzel del odveščevanja, tako da mora popolni modemi časopis voditi težko borbo. Osobje povprečnega metropolitanskega dnevnika obstoja od kakih 2000 oseb. To je malone prebivalstvo malega mesta. Od teh 200 oseb, zaposlenih pri časopisu, morda le 150 se bavi s pisanjem čtiva, z drugimi besedami spadajo k uredništvu. Skupaj z brzojavnimi vestmi oni izpišejo toliko, da bi izpolnilo precej obsežno knjigo. Pri velikem dnevniku je 100.000 besed na dan povprečna vsebina štiva. Lokalne vesti nabirajo reporterji. Vesti izven delokroga' časopisa, doprinašajo posebne novinarske agencije (news service) in posebni poročevalci. Od novinarskih agencij za obveščanje je Associated Press najbolj znana. Članki tega dopisnega urada se lahko prepoznavajo po nadpisu ‘By A. P.’. Associated Press je tako organizirana, da je v resnici udru-ženje časopisov, ki daje in dobiva vesti v zameno. Informacije razpošilja potom telegrafi-čnih pisalnih strojev. Na primer, kadar se dostavlja govor predsednika, zastopnik za Associated Press v Washingtonu piše govor na svojem pisalnem stroju v Washingtonu in drugi pisalni stroji v raznih uredništvih pretiskavajo ta govor i-stoČasno. Druge vrste novinarskih agencij preskrbuje časopise s klišeji, fotografijami in pri povestmi. Vsak veliki časopis ima svojo knjižnico, ki ji pravijo “morgue” (mrtvašnica), kajti v njej se nahajajo opisi in slike tisočerih ljudi, ki naj se vpo-trebujejo v slučaju, da kdo od njih umre. Odlični urednik lahko stopi v “mrtvašnico” vsak dan in more prečitati, kaj se bo o njem pisalo v časopisu, kadar umre. Naslove nad članki (headlines) piše takozvani “copy reader”. Reporterji in “rewrite men” predajejo svoje članke glavnemu lokalnemu u~ redniku (city editor, ki jih pre-i gleda in položi na mizo (city desk). “Copy reader” popravlja jezikovne in pravopisne pomote ter napiše naslov. To poslednje zahteva posebno prakso, ker ni samo potrebno iznašati glavna dejstva v naslovu, marveč mora biti naslov tak, da izpolni odrejeno mesto. Na to se članek ali “story” — kakor se mu pravi v narečju časnikarjev — preda tiskarju. Prvi odtisk sloga se pošilja nazaj korektorju (copy reader) da ga prečita in popravi tiskarske pomote. Velik tiskarski stroj je nekaj tako impozantnega kot maši-nerija v kaki bojni ladiji. Ko losalni “Double Octuple’ tiskarski stroj izmeče 288,000 izrisov na uro, od katerih ima vsak od štirih do osmih strani. Oddelek za oglase (advertising department) se smatra — po njegovem mnenju, in pa po onem uredništva — za najvažnejši del časopisne organizacije. Mnogi časopisi, ki se proda-jejo za tri cente, stanejo deset centov stroškov za izdavanje. Niti eden metropolitanski časopis ne bi mogel izhajati z dobičkom, da nima oglasov. U-pravitelji tega oddelka so vedno boljše plačati kot uredniki, razen seveda, ako je urednik obenem lastnik. Dokazovati, da li je uredniški ali oglasni oddelek važnejši, je isto kot dokazovati, da-li je prišlo prej jajce ali kokoš. Cirkulacija (naklada) je pač odvisna od kakovosti štiva in cene za oglase so odvisne od cirkulacije. Oglaševanje napravlja dnevnik najvažnejšim sredstvom za razpečevanje blaga in za razne ponudbe. Modemi department store ne bi bil mogoč brez izda-vanja časopisov. Čitalci gledajo v no vine za mogoče nakupe. S tem je postal časopis neob-hoden del našega gospodarskega sistema. FLIS. DRUŽINSKA SODIŠČA. Posebna sodišča za družinske odnošaje (domestic relations courts) so ustanove novejšega časa. Ni minulo mnogo let, ko so pravde glede zapustitve družine, vzdržavanja in razni problemi, ki so posledica razporoke, spadale v dnevno rutino policijskih sodišč. Na-pram strankam v teh zadevah se je postopalo v javnosti, kot je pač navada na sodišču. Pred kakimi dvajsetimi leti je začelo spoznanje, da ni dobro za dete, ki je prekršil zakon, da se proti njemu postopa na kriminalnem sodišču, kajti vtis na dete v takih sodišč mora poroditi zle posledice na mladino. Še le tedaj so pravniki in sociologi začeli uvidevati, da, ako mladina krši zakone, je to dostikrat posledica razrušenih družin. Pred nekolikimi leti je preiskava, ki se je izvedla glede 7598 otrok, nahajajočih se v poboljševalni-cah raznih držav, dognala, da več kot polovica teh otrok izvira iz razrušenih družin. Slična študija, izvedena 1. 1926, je odkrila, da ena četrtina otrok, nahajajočih se v sirotiščih, je prihajala iz zapuščenih ali razrušenih družin — niso torej bili sirote v pravem zmislu besede. Postopoma se je začelo gledati na družino kot na socijalno enoto. Uvidelo se je da se takozvani zločini in prestopki njenih članov ne smejo obravnavati po rednem sodnem postopanju, marveč da treba posebnega postopanja. Kot posledica tega spoznanja nastala so sodišča za družinske odnošaje ali družinska sodišča. Družinske tragedije na policijskem sodišču se ne oglašajo več. Družinska nespo-razumljenja se sedaj poravnavajo tajno v posebnem sodišču. Dasi mnoge občine, celo v najbolj obljudenih državah, niso še vporabile ta novi način reševanja družinskih problemov, vendar število teh sodišč stalno raste. Sodišča za družinske odnošaje se razlikujejo v poedinih mestih po svojem delokrogu in po svoji pravni mašineriji. Delokrog takega sodišča v Phila-delphiji je tipičen za mnoga taka sodišča v večjih mestih. To sodišče rešuje pravde glede zanemarjanja, zapuščanja, pripad nosti otrok, nezakonitih otrok in gmotno odvisnih družin. Ko tožitelji — navadno mati — vloži tožbo, se najprej pregledajo vsi spisi, ako jih je kaj na sodišču, da se ustanovi ves prejšnji historijat družine. Ako gre za prvo pritožbo, tožitelj dobi številko in čaka na rok, ko bo zaslišan. Posebni uradnik izprašuje in nabere vse mogope podatke. On obvesti tožitelja, da se bo- vodila preiskava o stvari in da bo on obveščen o izidu. Ako pa je treba takojšnje odpomoči, sodišča pozove zunanje socijalne organizacije, naj družini pomagajo. Nato sodišče piše tožencu in ga pozic«-lje, naj se priglasi tekom petih dni. Ko se mož prijavi (v 90 odstotkih vseh slučajih prijavlja se prostovoljno), ga zasliši isti uradnik, ki je stvar preiskal. Na to odreci rok, ko naj se obe stranki sestaneta. Sodišče piše tudi moževemu delodajalcu in zahteva poročilo o povprečnem zaslužku istega. Istočasno neki uradnik preiskuje razmere, pod katerimi družina živi Po vsej mogočnosti sodišče skuša doseči poravnave, ne da bi stranke podvrgle ponižanju in ogorčenju, ki ga navadno sodno postopanje vzrokuje. Ako se najde, da je v dotičnem slučaju potrebno izvesti telesno in umno preiskavo, se to zgodi. Zanimivo je, da se stranke redkokdaj upirajo taki preiskavi. Preiskave čikaškega sodišča za družinske razmere dokazuje, da četrtina ljudi, prihajajočih na sodišče, je več ali manj bolna. Velik del jih trpi na skrajni neu-rasteniji ali na poklicnih boleznih. To objasnuje do neke mere neosnovane pritožba glede “lenobe” in “nestalnosti”, radi katerih je toliko družinskih tragedij. Ako pride do sporazuma glede moževega prispevanja za vzdržavanja, sodišče izda*nared-bo v tem zmislu in stranke niti ne morajo pred sodnika. Kadar se pa toženec ne odzove pismenemu pozivu oziroma kadar ne pride do prostovoljne poravnave, tedaj sodnik razsodi. Razsodba sodnika se more kasneje ublažiti na prošnjo ene izmed strank. Ako sodišče smatra za potrebno, imenuje osebo (probation officer), ki naj drži evidenco o družini. Ako obsojenec ne plačuje točno svojih prispevkov za vzdrževanje družine, ga sodišče tudi brez ženine pritožbe opominja vsak mesec in ga more celo pritirati na sodišče. Ako se obsojenec brani plačati, more biti kaznovan z zaporom. Za časa, ko je zaprt. County plačuje ženi po 65 centov na dan. Med sodiščem za družinske razmere in sodiščem za mladino obstoja najožje sodelovanje. FLIS. BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV llllllllllllll Slovenski trgovec! Zavedaj se, da mora biti tvoje ime v javnosti stalno vidno. Zato naroči še danes stalen oglas v ‘ ‘ Obzoru’ ’! Seje socialističnega kluba se vršijo vsaki drugi četrtek v mesecu v S. S. Turn dvorani, ,spo-daj. Sodruge se opozarja, da bi se sej udeleževali redno. « * # Seje socialističnega kluba, št. 180 v West Allisu se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Kraljevi dvorani. # • * 18. avgusta: Društvo Sv. Jožefa št. 103 K. S. K. Jednote velik piknik na Gazvodovi farmi. Za lastnike srečnih številk bodo na razpolago lepi dobitki. 25. avgusta. Org. Slov. Dom v Milwaukee, piknik na Gazvodovi farmi. Lastnik srečne številke dobi nov Dodge Sedan avtomobil, vreden $1200. S. septembra. — Koncert Banovca in Ropasove v S. S. Turn dvorani. Vstopnice v predprodaji pri vseh članih slov. pevskih društev v Milwaukee. 13. oktobra. — Društvo “Venera” št. 192, SNPJ, ples v S. S. Tum dvorani. 27. oktobra. — Dr. “Napredna Slovenka” št. 6 J. P. Z. S. Vinska trgatev v Harmonic dvorani. Ako hočete, da se bo Vaš želo-deo smejal, obedujte pri nas SOUTH SIDE DAIRY LUNCH JOSEPH DORNOFF, Prop. 402 National A ve. Milwaukee. Gostilniško baro in kegljišče v severnem delu mesta prodam ali pa zamenjam za posestvo v južnem delu mesta ali v West Allisu. Zelo ugodna prilika. G. L. TEWS, 791 Layton Blwd. Phope Orchard 9039 (avg. 22) JOHN KEGEL Okrepčila—Izvrstna postrežba. Ustavite se pri nas, če se nahajate v soseščini. — Veselilo nas bo 5003 National Avenue West Allis, Wis. (av.22.) Ustavite se pri JOHN TURCKU kadar ste v bližini. — Vrlo dober prostor. 54th in National Aves. (avg. 22.) West Allis. EDINO SLOVENSKO SKLADIŠČE PREMOGA NATIONAL COAL & SUPPLY COMPANY Ralph Cheplak, Proprietor Urad in skladišče: 737 — 72nd Ave. Tel. Greenfield 4380 Stanovanja: 7202 National Ave. Tel. Greenfield 3661 Slovenski stavbinski mojster GEORGE KOTZE CONTRACTOR AND BUILDER 794 National Ave. Tel.: Orchard 9205 Gradim domove, trgovska in druga poslopja po najnovej-ših načrtih. Izvršujem vsa v to stroko spadajoča popravila. Na željo tudi na mesečna odplačila. ..Načrti in proračuni brezplačno. Delo jamčeno. wwwww- — rrr-rrrrrrr NAJNOVEŠJE COLUMBIA PLOŠČE la 25110F—čez tri gore. Narodna pesem J Ljub’ca, kod si hodila. Narodna. f 25111F—Dobro jutro, hišni očka. Narodna I Oj’ zdaj gremo. Narodna. J Leži, leži ravno polje. Narodna. j Je pa davi slanca pala. Narodna j 25105-F—Kak’ ribeam dobro gre, Duet ) Mary Udovich in Josephine Ciganski otrok, Duet J Lausche 25108F—Zgaga Polka Oj kje si dekle ti doma. Valček 25109F—Pojmo na štajersko. Narodna. •Te pa davi slanca pala. Narodna. VINCENC GOLL CRAB IN ZLATAR Popravila ur, zlatnine, srebrnine, gramofonov. V zalogi imam vsakovrstnih rol za klavir. 474 NATIONAL AVENUE Anton šubelj A Madlc. Mešan zbor “Domovina” l S gra na harmoniko l Frank Lovšin “Bah, to ni Gridley-evo kislo mleko!” N s trd -V-Č« Kadar se človek pripravlja na kak dober užitek in ga ne dobi, ni čuda da se čmeri ... Kakor tudi tisočeri drugi, tudi on je bil navajen uživati, pristno Gridleyevo mleko absolutno svežo, hladno kakor led, polno krepčilnih in življenja dajočih elementov, ki toliko zaležejo človeškemu zdravju in užitku počitka... Nič na svetu ni tako dobrega za vroče dneve, izmučene in - - otrpajoče živce kakor popolnoma sveže - - KISLO MLEKO (TUDI IZBORNO SREDSTVO ZA NOTRANJE NEPRIJETNOSTI) fNe smete tudi pozabiti na vrednost kuhinjske veljave Gridley- Tl evega kislega mleka. Mi vam pošljemo kuhinjska navodila. j] TELEFON: Glavni urad, Marquette 7370 — Severni urad, Locust 48S0 — Južni urad Orchard 6780 Južnozapadni urad Orchard 8730 — Zapadni urad, Bluemond 0710. Jaroalav Hašek: Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni (Dalje.) “To je tajnost,” je odgovoril Švejk, “ali tebi, staremu ka-meradu, že zaupam.” In pojasnil mu je vse do podrobna. Zabavala sta se imenitno, govorila o minulih časih in zdelo se jima je čisto naravno in pravilno, da sta odhajala od Črnega ovna šele ob dvanajstih. Razen tega sta trdno verovala, da se ne bojita nikogar. Vodička je po vsej poti do Sopronyi uteze 16 izražal velikansko mržnjo proti Madjarom in pripovedoval nepretrgoma, kako, kje, kdaj in zakaj se je z njimi pretepal in kje so mu zabranili, da se z njimi ni stepel. “Enkrat sem ti že držal tega madjarskega pobalina za goltanec v Pansdorfu, kamor smo šli saperji na vino, in pravkar sem mu hotel eno prisoliti z iberšvunkom čez bučo v tisti temi. Precej, ko se je začelo, smo namreč udarili s flašo po viseči lam-pi. A on ti je začel kričati: ‘Tonda, saj sem vendar to jaz, Pur-krabek od 16. landver;’ Malo je manjkalo, pa bi se bila zgodila pomota. Zato pa smo madjarskim pajacom pošteno pomerili hlače ob Nezider-skem jezeru, kamor smo šli pred tremi tedni pogledat. Tam leži v neki vasi oddelek strojnih pušk nekih honvedov, a slučajno smo zašli vsi v gostilno, kjer so oni plesali tisti svoj čardaš kakor nori in se drli: ‘Uram, uram, biro uram’ ali ‘Lanjok, lanjok, lanjok a faluba’. Mi smo sedli njim nasproti; le iberšvunke smo položili pred se namizo in si rekli: Vi dečki, mi vam damo lanjok! Neki Mejstrik, ki je imel pesti kakor loparje, se je ponudil, da gre plesat in vzame kakemu izmed tistih vagabundov punco iz kola. Punce so bile sakrabolsko zale, debelih bodelnov, velikih zadnjic, širokih stegen in žarečih oči, a prsi so imele trde kot žoge. Kakor so se dale mečkati od svojih fantov, je bilo videti, da jim je mečkanje silno všeč in da imajo v mečkanju že velike izkušnje. Tako je torej naš Mejstrik skočil med kolo in hotel največjo fešando vzeti nekemu honvedu. Ta pa je začel čenčati, a Mejstrik mu jo je takoj prisolil, da se je zavalil. Mi pa *mo hitro zgrabili iberšvunke, si jih ovili okoli rok, da bi nam ne odleteli bajoneti; skočili smo med nje, jaz sem začel kričati: Kriv, nekriv, kar po vrsti! in že je šlo kakor po maslu. Začeli so skakati skozi okna ven, mi pa smo jih lovili za noge in jih vlačili zopet v dvorano. Kdor ni bil naš, jo je dobil. Vmešala sta se njih župan in pandur, a premlatili smo ju, da je bilo veselje. Tudi krčmar je bil tepen, ker je začel zabavljati po nemško, da mu kvarimo veselico. Še po vasi smo lovili one, ki so se nam skušali skriti. Nekega cuksfirarja smo našli zakopanega v senu na svislih prav na koncu vasi. Izdala nam ga je njegova punca, zato ker je plesal z drugo. Kar precej je bila vsa nora na našega Mejstrika in je odšla z njim proti Kiraly Hidi, kjer so ob cesti pod gozdom stogi za seno. Zavlekla ga je s seboj v tak fctog in hotela potem od njega pet kron, a on ji je dal le eno po gobcu. Dohitel nas je šele pred lagrom in nam pravil, da je zmerom mislil, da so Madjarke ognjevitejše. Madjari so kratkomalo ksindel”, je zaključil saper. Švejk pa je pripomnil: “Nekateri Madjar pa tudi ne more nič zato, da je Madjar.” Med takimi pogovori je Švejk z Vodičko končno našel trgovino gospoda Kakonyija. “Pa me rajši tukajle počakaj,” je rekel Švejk v veži; “jaz stečem le v prvo nadstropje in oddam pismo, počakam na odgovor in sem precej spet doli”. “Da bi te jaz puščal samega?” je strmel Vodička. “Ti še ne poznaš Madjarov. Tule morava biti oba oprezna.” “Poslušaj, Vodička,” je rekel Švejk resno, “tukajle ne gre za Madjara, tukajle gre za njegovo gospo. Saj sem ti vendar razložil vse, ko sva sedela s tisto češko kelnarico, da nesem pisanje svojega obrlajtnanta in da je to velika tajnost. Moj obrlajtnant mi je vendar polagal na srce, da ne sme o tem zvedeti živa duša in tudi tvoja kelnarioa je rekla, da je to popolnoma res in diskretna reč. Tega ne sme zvedeti nihče, da si gospod obrlajtnant dopisuje z omoženo žensko, je rekla Ruženka. In tudi ti si pritrjeval in prikimaval; zdaj pa hočeš naenkrat po vsej sili z me-noj. “Kadar gresta dva, je vselej varneje”, je odgovoril zelo resno stari saper. “Samo tega je še treba, da ti ta Madjar vrže kaj v glavo. Jaz ga zgrabim za vrat in vržem iz prvega nadstropja dol po stopnicah, da zleti kakor šrapnel. Madjarske zlo-dje je treba prijeti ostro in brez okolišev!” “Vodička, saj vendar nisi toliko pil. Jaz sem imel celo dve četrtinki več. Pomisli torej, da ne smeva delati škandala! Jaz sem odgovoren zato. Gre za žensko.” “Upilim tudi žensko, Švejk, meni je vseeno, ti še ne poznaš starega Vodičke. Enkrat v Zabjehlicih ni marala iti z mano plesat neka maškara, češ, da imam otekel gobec. Res sem bil zatekel v obraz, ker sem prišel pravkar s plesne zabave v Ho-stivaru, ampak premisli to žalitev od vlačuge! ‘Tak tu imate še vi eno, velecenjena gospodična,” sem dejal, ‘da vam ne bo žal’. Ko sem ji jo prisolil, je zvrnila mizo z vsemi steklenicami in kozarci, za katero je sedela z očetom, materjo in dvema bratoma. A nisem se bal vsega sveta. Bili so tam znanci z Vršovic in ti so mi pomagali. Kar pomedli smo tisto vrtno veselico dobrodelnega društva in celo po novinah se je bralo o tem. Zato pravim, kakor so drugi pomagali meni, tako pomagam tudi jaz vselej vsakemu kamaradu, kadar je treba. Za vse na svetu se ne ganem od tebe. Ti Madžarov še ne poznaš.” “Pa pojdi z mano!” se je odločil Švejk. “Ali oprezno, da ne bova imela sitnosti!” “Nič se ne boj, kamarad”, je rekel potihem Vodička, ko sta šla po stopnicah, “jaz ga upilim ...” In že sta stala pred dvermi stanovanja. Švejk je pozvonil, dveri so se odprle, prikazala se je služkinja in vprašala madjar-ski, česa si želita. “Nem tudum”, je rekel zaničljivo Vodička. “Uči se, dekle, Češki!” “Verstehen sie deutsch?” je vprašal Švejk. “A pischen.” ‘ ‘ Also, sagen sie der Frau, ich will die Frau sprechen, sagen sie, das ein Brief ist von einem Herr, draussen im Kong.” Služkinja je odšla, Vodička pa je rekel: “Čudim se ti, da s takim smradom sploh govoriš.” In stopila sta v predsobo. Iz sobe, odkoder se je čulo rožljanje žlic in zvonjenje krožnikov, se je vrnila služkinja in rekla: “Frau ist gesagt, das sie hat ka Zait, wenn was ist, das mir geben und sagen.” ‘ ‘ Also ’ \ je rekel slovesno Švejk, ‘ ‘ die Frau ein Brief ... ” in potegnil iz žepa nadporoČnikovo pismo. “Ich Antwort warten hier in die Vorzimr.” “Čemu ne sedež?” je vprašal Vodička, ki je že sedel na stolu ob steni. “Tamle imaš stol. Vendar ne boš stal kakor berač. Ne ponižaj se pred Madžarom!” Nekaj trenutkov je vladala tišina. Potem pa je bilo slišati iz sobe, kamor je služkinja odnesla pismo, velik krik in hrup. Nekdo je vrgel nekaj težkega na tla, razločilo se je jasno, da lete steklenice in se razbijajo krožniki, vmes pa je donelo tuljenje pomešano z najizbranejšimi madžarskimi psovkami. Dveri so se razletele in v predsobo je priletel gospod v najlepših letih s prtičem okoli vratu in zamahoval z nadporočniko- vim pismom. Najbliže dverim je sedel stari saper Vodička in razjarjeni gospod se je tudi nanj obrnil: “Was soil das heissen, wo ist der verfluchte Kerl, der dieses Brief gebraclit hat?” “Počasi”, je dejal Vodička in vstal, “pa nikar se tako ne deri, sicer zletiš! Če pa hočeš vedeti, kdo je pismo prinesel, vprašaj tamle kamarada. Ampak govori spodobno!” Razkačeni gospod je zdaj začel pripovedovati Švejlcu, da so bili pravkar pri obedu in da je najprej mislil, da je prišel dopis glede nastanitve vojaštva v tej hiši, ki je last njegove gospe. “O tem ne govori pismo”, je rekel Švejk. Gospod pa se je grabil za glavo in izpustil celo vrsto očitanj, češ da je bil tudi rezervni lajtnant in bi zdaj rad služil, a da je bolan na ledvicah. V njegovem času, da ni bilo častništvo tako razuzdano, da bi rušilo mir v obiteljih, in da pošlje pismo poveljeništvu polka, vojnemu ministrstvu in ga priobči v novinah. “Gospod,” je rekel svečano švejk, “to pismo sem pisal jaz. Ich geschrieben, kein Obrlajtnant. Podpis je kar tako, falš, Unterschrift, Name, falsch. Meni je vaša gospa jako všeč. Ich liebe ihre Frau. Jaz sem zaljubljen v vašo gospo do ušes. Kapital es Weib!” Razjarjeni gospod je hotel planiti na Švejka, ki je stal mirno pred njim, toda stari saper mu je podstavil nogo, mu iztrgal pismo iz roke in si ga vteknil v žep, a ko se je Kakonyi dvignil, ga je Vodička pograbil, nesel k dverim, jih z eno roko odprl, in že se je slišalo, da se nekaj vali po stopnicah. Šlo je tako naglo, kakor v pravljicah, kadar pride hudič po človeka. Po razjarjenem gospodu je ostal le prtič. Švejk ga je pobral, potrkal spodobno na sobne dveri, odkoder je prišel gospod Kakonyi in je bilo slišati ženski jok. “Prinašam vam prtič”, je dejal Švejk mehko gospe, ki je jokala na divanu, “ker bi ga kdo lahko pohodil. Klanjam se!” — Udaril je peti skupaj, salutiral in odšel. Šele pred vrati v veži je našel odtrgan ovratnik. Tam se je očividno, ko se je gospod Kakonyi obupno oprijel hišnih vrat, da bi ga Vodička ne zavlekel čisto na ulico, odigral poslednji akt te tragedije. Zato pa je bilo hrupno na ulici. Gospoda Kakonyija so odnesli v nasprotno vežo, kjer so ga polivali z vodo in sredi ulice se je rval stari saper Vodička kakor lev z nekaterimi honvedi in honved-huzarji, ki so se potegnili za svojega rojaka. Boril se je mojstrski z bodalom na jermenu kakor s cepcem. In ni bil sam. Njemu po boku se je bojevalo nekaj čeških vojakov raznih polkov, ki so prišli pravkar po ulici. Švejk je pozneje pripovedoval, da niti sam ni vedel, kako je tudi on zašel v to bitko, in ker ni imel bodala, je mahal s palico, ki jo je iztrgal iz roke preplašenega gledalca. Trajalo je precej dolgo; toda vsaka krasota ima svoj konec. Prišla je bereitschaft in pobrala vse. Švejk je šel s palico na rami kakor s puško. Stari saper Vodička je vso pot trdovratno molčal. Šele ko so stopali na hauptwache, je rekel mračno Švej-ku: “Mar ti nisem pravil, da Madjarov še ne poznaš?” XIX. ANEKDOTE VpJAKA V NOVO TRPLJENJE. Polkovnik Schroeder je z zadovoljstvom zil v bledo obličje nadporočnika Lukaša in velike kolobarje pod njegovim očmi. Na mizi je ležalo nekaj novin s članki, označenimi z modrim svinčnikom. “Vi torej že veste, da je vaš sluga Švejk v ječi in da bo bržčas izročen divizijskemu sodišču?” je vprašal polkovnik. “Da, gospod polkovnik.” “S tem seveda,” je rekel s poudarkom polkovnik in se pasel na nadporočnikovem bledem obrazu, “vsa afera še ni odpravljena. Gotovo je, da se krajevna javnost ogorčuje nad nastopom vašega sluge Švejka in spravlja v zvezo tudi vaše ime, gospod nadporočnik. Z divizijske komande nam je bil že poslan materijah Tu imamo nekaj časopisov, ki so se bavili s tem dogodkom. “Pester Lloyd”, “Pesti Hirlap”, “Sopronyi Napi o”, tednik v Kiraly Hidi in nekaj požunskih listov. Le čitajte vsaj naslove — pa glasno, prosim! ’ ’ In nadporočnik je čital podčrtane vrste: “Kje je jamstvo naše bodočnosti. — Vzgled državne modrosti. — Red v državi. — Človeška propalost. — Pohojeno človeško dostojanstvo. — Kanibalski časi. — Masakrirana družba. — Zanjka mamelukov ’ ’ itd. Zdelo se je, kakor bi bili Madjari najbolj preganjan narod na lastnih tleh. Kakor bi bili prišli češki vojaki, pobili urednika in mu skakali po trebuhu, on pa bi kričal od bolečin, a nekdo bi si to stenografiral. “Sopronyi Napolo” je bil na petnajsterih mestih zaplenjen. V naslednji številki pa je poročal: “Naš poročevalec je ugotovil na licu mesta, da kažejo uradi resnično gorečnost v vsej aferi in se vrši preiskava s polno paro. Le to se nam zdi čudno, da so nekateri udeleženci še doslej svobodni. To se tiče zlasti nekega gospoda, ki je po naših informacijah še vedno neka.znovan v vojnem taborišču, ki še zmerom nosi znake svojega “Papagai-regimenta” in čigar ime je bilo že objavljeno. To je znani češki šovinist Lukaš, o čigar divjanju poda interpelacijo naš poslanec Geza Savanyi, ki zastopa okraj kiralv-hidski.” “Enako ljubeznivo, gospod nadporočnik,” se je oglasil polkovnik, “pišejo o vas kiralvhidski tednik in požunski listi. A to je vse po enem kopitu. Torej nezanimivo. Bolj bi vas morda zanimal članek v “Komomskem Večemiku”, ki trdi o vas, da ste izkušali posiliti gospo Kakonyijevo kar v jedilnici pri obedu vpričo njenega moža, katerega ste terorizirali s sabljo in ga silili, naj s prtičem zamaši usta svoji ženi, da bi ne kričala. To je poslednja vest o vas, gospod nadporočnik.” Polkovnik se je zasmejal in nadaljeval: “Uradi niso storili svoje dolžnosti. Preventivna cenzura tukajšnjih listov je tudi v rokah Madjarov, ki delajo z nami kar hočejo. Naš častnik ne uživa zaščite pred žalitvami takele civilne madjarske redaktorske svinje; šele na temelju našega ostrega nastopa, respek-tive telegrama našega divizijskega sodišča, je posredovala vlada v navedenih redakcijah. Najdražje poplača to redaktor ‘Ko-mornskega Večernika’! Mene je poverilo divizijsko sodišče kot vašega predstojnika, da vas zaslišim in mi je hkratu poslalo ves akt. Vse bi se izteklo dobro, ako bi ne bilo tega vašega nesrečnega Švejka. Ž njim je bil saper Vodička, pri katerem so po pretepu našli na hauptwache vaše pismo, ki ste ga poslali go-spej Kakonyijevi. Ta vaš Švejk je zatrjeval, da v pismu ni vaša pisava, ker je pisal pismo sam, in ko mu je bilo pismo predloženo in so ga pozvali, naj pismo prepiše, da bi primerjali rokopisa, je pismo požrl. Nato so iz polkovne pisarne poslali divizijskemu 'sodišču vaše reporte zaradi primerjave s Švejkovim rokopisom, a vaš Švejk se je uprl pisati narekovane stavke ter je zatrjeval, da je preko noči pozabil pisati! Kajpada sem se v imenu polkovnega poveljstva pobrigal, da je bil poslan v imenu divizijskega sodišča vsem uredništvom novin popravek podlih člankov. Danes ge popravek razpošlje, in upam, da sem storil vse, da o vržem kar so napisali ti barabski žurnalistični madjarski civilisti. Mislim, da sem dobro stiliziral: (Dalje sledi) Oba vesela. “Kako živiš s svojo novo poročeno ženico?” vpraša prijatelj prijatelja. “Prav dobro!” odgovori prvi. “Ona meče vame lonce, sklede, ponve in karkoli ji prihaja v roko. Če me zadene, se veseli ona, če ne, so pa veselim jaz, in tako sva oba vesela!” • • # Gospodar pod mizo. Mož je imel hudo ženo, ki ga je večkrat natepla. Vendar tega ni dal za živi svet komu veljati. Nekoč uide razdraženi ženi pod mizo; kar stopi nenadoma sosed v sobo. Začuden vpraša sosed, zakaj sedi pod mizo. Jezen ga zavrne mož: “Kaj mar? Tukaj sem jaz gospodar in lahko sedim, kjerkoli hočem!” Čuden pomodek. Boštjan: “Slišal sem, da se hočeš oženiti s svojo deklo, ki ti že več let izmika in krade?” Jurče: “To je res! Pa poglej, to je pametno! Ako jo vzamem v zakon, dobim izlepa vse svoja reči nazaj.” • * # Dolenjec v Ameriki. Dolenjec, na glasu, da rad veliko je, je dobil službo v A-meriki pri bogatem posestniku (farmerju). Prvo jutro v novi službi je sedel pri zajtrku, gospod zraven njega pa se je čudil krepkemu Dolenjcu, kako 1 je spravljal jed za jedjo pod | streho svojega telesa. Ko je iz-i praznil že nekaj skled, odloži žlico. Farmer se hoče z njim nekoliko pošaliti in reče: “Vidiš, ljubi moj! Danes greva prav daleč v gozd drevje sekat! Ker najbrž ne bo kosila, kaj, ko bi jedel že zdaj tudi za kosilo.” Dolenjec vzame zopet žlico v roko ter je dalje, kakor bi bil šele sedaj prisedel k mizi. Ivo črez nekaj časa vendarle odloži žlico ter si obriše usta, reče farmer: “Ne vem, ali prideva k večerji domov, zakaj najina pot je dolga, delo pa potrebno! Kaj, ko bi tudi večerjo že zdaj použil, potem sva brez skrbi!” Dolenjec, ne bodi len, vzame žlico ter je vesel dalje. Ko vse poje, pravi farmer: ‘ ‘ Tako jubi moj! Zdaj greva pa na delo!” Dolenjec pa &e mu šega vo namuzne in reče: “Kaj, na delo? Zdaj ko sem povečerjal? Pri nas doma je navada, da po večerji ne delamo več, in te lepe navade se mislim držati tudi tukaj!” 4+a a^aa^aAAA aaaaaa Manj politike, pa več strpnosti in prosvete v naselbino! — To bodi geslo nas vseh! ALI DIATE DKCO? Jemljemo slike sedaj. L. HAGENDORFF rOTOGRAF Han. 160 448 National At. Poročne sliko naia specljallteta. Slovenska mesarija ANTON BUTOHER Tedno najflnej&e sreie in pre* kajeno meso ▼ salogi. FINE DOMAČE KLOBASE. Perutnina v sezoni. Zmerne cene. Točna ln vestna postreiba. 288 Mineral Street Tel. Hanover 3684 (dl4-29) SCHOCH’S GARAGE in PRALNICA ZA AVTOMOBILE Steve Schoch lastnik 2. in National Avenue Tel. Hanover 875 AU STE BOLNI? Ali vas muči bolezen na Želodcu, Jetrah ali obistih? Ali ras muči glavobol, xabasanoat, revmatizem, žolčni kamni, nervoznost Ltd.? Dr. Eddys Herb Tablets vam nudijo rešitev, da e« znebite teh bolečin. Tisočem Je to zdravilo 2e pomagalo. V vsaki lekarni, po 60c. Pifiite po uzorec. DR. EDDY’S HERB CO. 2868 FOND DU LAC AVENT7B MILWAUKEE, WIS. Prvi jugoslovenski odvetnik v Milwaukee NICK LUCAS ODVETNIK Urad: 704 Railway Exchange Building Uradne ure: Od. 9—5 07 EAST WISCONSIN AVE. TeLs Broadway 4096 Resldenca: 476 51st Avenue h Od 7—8 zvečer. TeLs West Allis 170 West Allis, Wisconsin SIMONZ BROTHERS * ' TRI PRODAJALNE: K ^ * ! 410-412 National Avenue, Milwaukee, Wisconsin V 5502 Greenfield Ave. West Allis r St Francis Av. & Court St., St. Francis Zaloga najmodernejšega ženskepp, moškega in dečjega perila, kakor tudi oblek in obutve. I ■P PRVI SLOVENSKI ODVETNIŠKI IN NOTARSKI URAD V MILWAUKEE Alvin Gloyeck, Jr. ODVETNIK - 331 GROVE STREET, Stumpf Bldg. Sobe St. 801.802-308 TELEFON s HANOVER 298 URADNE URE: Od 8:30 dopoldne do 12:00 opoldne Od 1:30 popoldne do 6:00 zvečer Ob torkih do 8. ure zvečer Ob sobotah do 5. ure popoldne Kupite si pohištvo tam, kjer Vaš denar seže najdalje. Velika in krasna izbera pohištva, preprog, peči in radiov. Tudi na obroke, J. MANDELKER & SON, Inc. 806 GBOVE STBEET Pol bloka severno od NatT. Avo. Prinesite ta Oglas s seboj. Vreden je $10 pri nakupu. Prvi in edini slovenski zobozdravnik v Milwaukee DR. JOSEPH J. KOMAR 4923 NATIONAL AVENUE WEST ALLIS, WISCONSIN jV Tel. West Allis 2069 URANEURE: 9-12 A. M. — 2-5 P. M. Zvečer po dogovoru Kadar kupujete, prodajate ali gradite poslopja, iščete posojila ali vlaganja denarja na vknjižbe (Mortgages), zavarujete poslopja, pohištvo, avtomobile itd. iščete zanesljivega nasveta o zemljiških in denarnih zadevah, zglasite se pri nas. RIGHT REALTY CO. Ermenc & Ocvirk 502 National Ave. Phone: Hanover 308 MAPLE GROVE WOOD & COAL CO. W. H. Bahling, Prop. DRVA — PREMOG — KOKS ? Phone West Allis 2 ali 83 7315 National Ave. uiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiNiimiHMriig I SLOVENSKI PLUMBER f Parna kurjava — Plumbing and Heating Imamo v zalogi vse vrste “SWAN” plinskih pedi. Nobeno delo preveliko ali premalo. Prenavljalna del« naša posebnost. Na željo na mesečne obroke. Zakaj ne bi imeli moderne plumberske naprave v hiši, in za isto plačevali med rabi jen jem t VSAKO delo kakor tudi vsaki izdelek postavljen v vašo poslopje je jamčeno. M JOHN J. ZAWERSCHNIK, INC. ^ Urad in delavnica 4025 Nat’1. Av., vogal 41st Ave. Tel. Orchard 5481 3 a aiiiinniininnnm»miiiiiiiiiuiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinniniiinninmnmninin WHIPPETS • JiLfia m Milini ^.. Willys Knights Pridite, naj Vam demonstriramo nove 1929 modele. rabljenih avtomobilov NA OBROKE ALI V ZAMENO GUNDERMAN MOTOR SALES CO. 399-51st Ave. Phone W. A. 830