F:; i The Oldest Slovene Dally In Ohio / Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI volume Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspesnl XXI]!.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) FEBRUARY 20, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 43 Velika Britanija se pripravlja za pomorski "Blitzkrieg" razjarjenih nacistov Nemška podmornica je pogreznila moderen angleški rušilec. — Na zapadni fronti napadajo Nemci že tretji zaporedni dan. LONDON, 19. februarja. kratile vesti 12 življenja in sveta diktatura aragvaju fai Paragvaj. — Gene včern Estigarriba Je za-. ^ j^v admiraliteta je izda-*: 11'°; "'Ila nocoj svoji mcmiarici n()ve u- ""^1 je obliiiVi-1 °i ° ^.v ?■ I kaze v pričakovanju nemškega ®^vitev "nn/ ^ orajsnjo vzpo- j pomorskega "Blitzkriega", s ka-o*: dein(,kracije jt^m gpnoae fiernci zaradi napa-S® MIUJONAR.IEV j ^ I katerega so vzeli Angleži EKSPLOZIJA V TOVARNI RAKET ®®'^thau Jr. -— Henry Mor-("Ofoga ' ^^^^adniški tajnik, doho^„- uusiiii poročil o davku razvidno, ftih dfj ^ ^ ^ ktu 1938 v Zedinje-(^^eb en milijon % ospu dohodkov. To je H'r« leto poprej. j\ politik mest,, "t "T Včeraj je umrl v Pfein' Davidovič, biv ■ '^'»lok/T predsednik stranke svoji srnrti je Akron ^ Mrs. Anice Brooks I'^oval' WPA delavca, je P° svoji teti, Mrs. v bogato dedščino, ki 9a()4()0 dto $40/x)0. ) živela in umrla; v 1% y 'Smiji. ^lff(,^^eneriranim hj^^SaS pr;. S-Sa de^J Policija išče _ k krij^. ranega zločinca, fto da Je iz došlih poročil o da na nemški parnik Altmark, s vzeli Angleži nad 300 svojih mornarjev. Neka nemška podmornica je med tem potopila angleški rušilec Daring, ki je bil zgrajen leta 1932 in je stal $1,125,000. S pogreznjenega rušilca so rešili samo enega častnika in štiri mornarje. Včeraj je bilo pogreznjenih troje nadaljnih nevtralnih trgovskih ladij, kar je posledica i Francozov. nacijske izjave, da se bo pričelo zdaj z brezobzirno podmorsko vojno ter da se bo potapljalo vse ladje, ki se dotaknejo zavezniških pristanišč. Dve izmed teh ladij, in sicer španska Bandaras in grška Ellin, sta bili potopljeni ob španski obali. PARIZ, 19. februarja. — Nemške čete so danes tretji zaporedni dan napadle francoske postojanke na zapadni fronti, toda so bile odbite. Neka francoska patrulja pa je zašla v nemško za-1 sedo, kjer so Nemci ubili dvajset I i SOVJETSKA ARTILJERIJA OBSTRELJUJE MESTO VIIPURI Finci poročajo o uničenju 18. ruske divizije. MESTO VIIPURI JE POSTALO DEFINITIVEN DEL FRONTE "Anton Verovšek"; Denar ^1, napadel in urno ®^arko Alice Leihy, r^Heij, , našli na nekem d Starka je bi- napadena in za- l^%c0 q ®®zerterj1 ^ katero obsoja — Inter-ameriš-za pomoč spanje sprejela vče- Al zaradi "strašne- kih kjer j^^'^tracijskih Je nastal v fran-tabori- 2 ^Pang^^^^^^^lrani bivši vo- republikanske ar- železnico L "^kivj 1 Seden in dvajset Nn s., letal " V nedeljo smo imeli priliko | yorskimi Slovenci ne dogaja prisostvovati tridejanski veselo- j vsak dan. igri "Den^r", ki smo jo videli) Njegovi ljubezni primerno zdaj že v drugič na slovenskem odru v Clevelandu; prvič jo je dal dramski zbor "Ivan Cankar" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., zdaj pa "Anton Verovšek" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Tisti, ki so videli prvo in drugo vprizoritev, bodo soglašali, da je kaj težko potegniti črto med obema vprizoritvama. Zdi se, da ni Verovšek pri tej vpri,- plamteč plamen pa je predstavljala Mrs. Kovač, ki je igrala A-gato, farmarieo iz Montane. Na prvi pogled se je videlo, da je bila njena vloga srečno izbrana, ker se je počutila v vlogi doma. Ona ni bila ena onih, o katerih poje slovenska narodna pesem: "Dekličice, noričice, ki fantom vse verjamete", marveč je spadala med one, ki odgovarjajo: "Smo ponosne, me Kranjice,— v bližini Los Angelesa je eksplodiralo v tovarni, kjer izdelujejo rakete in umetni ogenj, 22 ton razstreliv. Eksplozija je porušila 2Jf velikih tovarniških poslopij. Na gornji sliki je prostor, kjer je stala ena teh tovaren. Odmevi Stojadinovičevega vladanja pred beograjskim sodiščem J zoritvi prav nič zaostitjal zaj vsak sleparček ni sca nas!*'' Cankarjem in je brez dvoma, daj Amalijo, mlado učiteljico Zele; K'-ten.,! '■»t'-olirajo fran-^ ■ ■* ako naznanjajo - cekine.. je bombardiralo l^ngiija — Pratab niaharadža iz je daroval an- uradu dvoje osebno dari- KI JE M je Anglija. — Po-iL^k ž-„ ° šest mesecev te-biia^ ^ otroke na tem je bila to poleg "Kralja na Be-tajnovi" najboljša Verovškova prireditev. Prijatelji slovenske odersk^ umetnosti so veseli tega velikega "Verovškovega" uspeha, igralce pa naj tako plemenito tekmovanje samo vzpodbuja in bodri do nadaljnega izpopolnjevanja. Andrew Ogrin, ki ga je pisec teh vrst videl doslej šele dvakrat na odru, je moč, ki je mora biti vesel vsak diletantski oder. Če o kom, se tudi o njem lahko reče, da vloge ne igra, ampak jo doživlja. Tisto njegovo — v odsotnosti duha in ob klepetanju svoje žene Neže — brskanje za denarnico, je bilo baš zaradi svoje brezpomembnosti mojstrsko doVršeno. Je to naraven, nao-bražen, človekovo notranjost poznavajoč igralec, ker če ne bi bil vse to, ne bi tako predstavljal tipov, kakor jih predstavlja. Kljub značaju, ki ga je ustvar-jal, ni bilo v njegovi igri nobenega lutkarstva in nobenega ča-limkkartovstva — bil je vseskozi pravi Tomaž Berce. Da je Mrs. Basel dobra oder- iz Montane, s^pa je predstavljala Miss Dum, ki je dobro pogodila preprosto nedolžnost iz montan- C Dal je mi 2. strani) Kultura direktorska seja V sredo 21. februarja se vrši direktorska seja Slov. društ. doma na Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer. Vsi so prošeni, da so gotovo navzoči in točni. s l a v č k i Nocoj ob 8. uri se vrši seja mlad. pev. zbora Slavčki v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2. Predmestja morajo prispevati za mestno kanalizacijo Predmestja ne bodo kler vodi. pa pravijo, da prispevala, dose ne zniža cena Sla,vo lisica no ubita, ži- I sit " Sfivo ' "sica m pora-gol' del telesa pa l5Wi^®Uke J®?® pesti. i?^Xb:jj^JPoroca Charles E. v nedeljo po naj se vr^ Žalostna vest John Kastelic, dolgoletni bartender pri Kovačiču na E. 40 in St. Clair Ave., je dobil žalostno vest iz domovine, da mu je preminil njegov dragi oče Janez Kastelic v starosti 85 let v Dešeči vasi, fara Št. Mihel pri Žužemberku. V domovini zapušča sina Franceta in hčer Marijo Mervar. ska moč, je dokazala že v igri | y Clevelandu pa sinova Johna in Stojadinovič je po vzoru svojih mojstrov in učenikov, Mussolinija in Hitlerja, nakupičil v poslopju "Vremena" zalogo kolov, korobačev in revolverjev. ' BEOGRAD, 19. februarja. — Pred sodiščem v Beogradu je zdaj vprašanje pravice imunitete ali nedotakljivosti poslancev skupščine od strani obstoječih zakonov. Drago Stojadinovič, bivši u-rednik časopisa "Vrane" in brat Milana StojadihovicaT " Bivšega jugoslovanskega premierja, toži Drago Pantoviča zaradi obrekovanja, ki je bilo baje vsebovano v interpelaciji, ki jo je predložil Pantovič v skupščini meseca aprila, v kateri je obtožil Drago Stojadinoviča, da se je posluževal francoske časniške agencije Fournier, potom katere je pošiljal v inozemstvo vesti, s katerimi je hotel diskreditirati vladni režim ter škodovati interesom države, čim je njegov brat Milan Stojadinovič zletel iz vlade. V svoji interpelaciji je Pantovič omenil tudi policijski pogon na urade Fournier agencije, ki je bila nameščena v poslopju Vremena, ob kateri priliki je našla policija tam 3,000 težkih kre-pelc, 5,000 korabačev in 2,000 samokresov. Zdaj se z največjo napetostjo pričakuje izida obravnave, zlasti ker je Stojadinovič vložil tožbo proti urednikom dveh glavnih beograjskih dnevnikov, Politike in Pravde. »/QL %i f na] se vr-pokažejo V ^pBsoj^ V oficijelni ^^stične stran- Š^v^scipijJJf ^ad pomanj-»ad graftom Rusije. "Kdo je mrtev", ki je bila podana nedavno v Euciidu, zato se ni čuditi, če je tudi v vlogi Neže, v denar zaljubljene Bercetove žene, zelo ugajala. Bila je izborna in občinstvo, ki mu je do smeha, je ob njeni igri sigurno prišlo na svoj račuh. Navzoči so njene nastope nagrajali z zasluženim a-plavzom. Donalda, njunega sina, pa je igral mnogo obetajoči Frank Slejko, ki ga je izvrstno pogodil. Pravi tip slovensko - ameriškega fanta, karkšnih vidimo obilo med nami. Tudi on je vsesplošno ugajal in ni nikoli padel iz svoje vloge. ; Ceneta žolno, zavarovalnin-skega agenta, je igral Louis Ka-ferle, ki ga je točno pogodil. Ni pretiraval, je vlogo resnično doživljal in ljubil kot ljubijo zreli, v ljubezni nekoliko sramežljivi ljudje, ki snubijo bogate farma-rice iz Montane, kar se nfed new- Jožeta. Pokojni je bil dvakrat v Ameriki in sicer prvič pred 52. leti, drugič pred 38. leti, toraj eden prvih naseljencev. Naj mu bo lahka domača zemlja. Seja Opozarja se vas, da se udeležite članske seje v četrtek 22. februarja 19# ob 8. uri zvečer v Turek dvorani, 16011 Waterloo Rd. Pridite gotovo, ker bo veliko važnih zadev v korist kluba za rešiti. Primarne volitve, zaprisega novega odbora za leto 1940, sprejem novih pravil, poročilo odborov in drugo. Kandidat za kongresmana 22 distrikta Anton Fleger se bo udeležil seje. — Tajnik. Rokdborba V sredo Zvečer se vrši roko-borba v Central Armory na Lakeside in East Sixth St. Ro-koborba se bo vršila med Orvil-le Brownom in Harry Kentom; Frankie Talaber in Oregon — Sockeye — McDonald; Tiger J. Taker in Morris Shapiro; Olaf Olson in Dick Shikat. Rezervirane vstopnice se dobi za 25c, če jih kupite pred 7. uro v sredo zvečer. Mestna zDornica je sinoči soglasno sprejela resolucijo, s katero se odreja Henryju S. Brai-nardu, ravnatelju zakonov, naj tekom 45 dni toži ona predmestja, ki se niso obvezala, prispevati za kanalizacijski sistem odvajanja nesnage. Legislacija daje direktorju polno moč, da slednji toži predmestja za plačilo vsot, ki jih dolgujejo mestu za to delo v preteklosti. Nobeno predmestje, ki uživa ugodnosti mestnega odvajalnega sistema, se ni obvezalo, da bo plačalo za to poslužbo. Uprave teh predmestij pravijo, da tudi ne bodo ničesar prispevale, dokler se ne zniža cena vodi. Dalje je mestna zbornica sprejela tudi resolucijo, ki odrejuje mestnemu utilitetnemu depart-mentu, da mora slednji vsak me- i sec poročati višino vsote, ki jo je nakolektal od predmestij za uti-litetno poslužbo. HELSINKI, 19. februarja. — Ruska artiljerija je danes regularno obstreljevala mesto Viipu-ri, ki je zdaj postalo definitivni del fronte, kar'je posledica sovjetskega proboja Mannerheimo-ve črte. "To sicer ne pomeni, da je mesto v neposredni nevarnosti zavzetja, temveč pomeni, da je mesto zdaj definitiven del fronte," je rečeno. Malo pred to izjavo pa je bilo naznanjeno v oficijelnem komunikeju, da je bila popolnoma u-ničena^ 18. ruska divizija, katero so že več tednov napadali finski brambovci, dokler niso vseh 18,-000 Rusov pobih ali ujeli. Finci so se umaknili na nove pozicije, pred katerimi so uničili en ruski bataljon, ki jih je na-skakoval, in šest ruskih tankov. Naprej potisnjene ruske pozicije so Rusom omogočile spraviti v ospredje svojo težko arti-Ijerijo, s katero obstreljujejo zdaj mesto Viipuri (Viborg), ki je drugo največjo mesto na Finskem in že 700 let središče kare-lijskega krščanstva. Sovjetsko poročilo MOSKVA, 20. februarja. — Sovjetsko vojaško poveljstvo poroča; "Sovjetska ofenziva na kare-lijski ožini se ugodno razvija. Sovjetske čete nadaljujejo s čiščenjem utrjene Bjorke okolice ter so zavzele Rionssari otok, ki leži dve milji zapadno od kraja Johannesa, Revonsaari otok, ki je tri milje jugozapadno od Johannesa in železniški postaji Lahteenmaski in Humoljoki. Delavska tajnica priporoča lažjo dobavo državljanstva titdi general nikolaj \ švici Švica je zatočišče pohtičnih beguncev. Sedaj je prišel v Švico še general Nikolaj, ki je bil 25 let šef nemške tajne službe. Nikolaj je pred leti omogočil prihod Lenina v Rusijo. Nikolaj ni bil zadovoljen s pogodbo med Nemčijo in Rusijo. Nastalo je nasprotje. Ko je Nikolaj zvedel, da pride v Nemčijo odred GPU, se je zbal in se poslovil od Nemčije. Odstopil je in odšel v Švico v Ascono. Zopet nesreča delavca Gradnja clevelandskih mostov je zahtevala tekom dveh tednov že tretjo smrtno žrtev, ko je včeraj padel z gradbenega odra Columbus Road mostu 46 let stari delavec Matthew Borick ter se u-bil. PRIGODE TOMAŽA JAGNJETA Ko smo pred meseci pričeli ob-! tako ali še bolj zanimiva, dasi se javljati povest, ki je bila prete- odigrava v vse drugačnih okoli-klo soboto končana, smo oblju-' ščinah in v drugem ozračju. To ne bo lista V četrtek, 22. februarja, bo Washingtonov rojstni dan in tega dne naš list ne bo izšel. bili čitateljem, da bo povest prvovrstna in skrajno zanimiva. Da se nismo motili, nam svedo-Čijo izjave naših zastopnikov, ki prihajajo največ v stik z našimi naročniki, kakor tudi pismena in ustmena zagotovila naročnikov samih. , Z današnjim dnem smo pričeli objavljati novo povest "Prigode je povest iz dobe piratstva, ko so drzni bratje "Bratovščine obali": bukanirji, filibustejci, korzarji in gusarji, vsi pa neprekosljivi matrozi in vratorezi prve vrste, osvajali nove zemlje, se divje borili in divje ljubili. Kakor smo z vsemi dosedanjimi romani u-stregli našim čitateljem, tako bomo, upamo, tudi s tem, zato povest vsem čitateljem prav to- Žalostna vest John Zbačnik, 1017 East 72nd St. je prejel žalostno vest, da mu je umrla mati Marija Zbačnik, v starosti 77 let doma iz fare Bloke, vas Topol na Dolenjskem. V stari domovini zapušča sina Jakoba. Tukaj v Clevelandu pa dva sina, Valentina in Johna, ter hčere Margaret Sa-dar, Mary Sadar in Frances For-tuna. V Kanadi pa sina Franka. Prijatelji se je lahko spominjajo ker je bila na obisku v Ameriki leta 1929—30. Bodi ji ohranjen blag spomin. Seja Poziva se članice Gospodinjskega odseka Slov. društ. doma na Recher Ave., da se udeležijo izredne seje v sredo 21. febi-yar-ja točno ob 7. uri zvečer. Več važnih stvari je za rešiti! V bolnišnici V soboto popoldne je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico Mrs. Frances Cotman iz 14411 Thames Ave. želimo ji skorajšnje okrevanje. Popravek V zahvali za pokojnim Rudol-fom Pe^om je bilo pomoto-ma izpuščeno, da zapušča poko]-' ni več sorodnikov tukaj v Ameriki in v stari domovini. ' Doma i Miss Perkins je mnenja, da bi se moralo v gotovih slučajih i z p regledavati zakonske določbe. SAN FRANCISCO, 19. februarja. — Delavska tajnica Frances Perkins je danes izjavila, da bi moralo biti ameriško državljanstvo cenejše in laglje dostopno gotovim inozemcem. Rekla je, da pomeni 3,000,000 ino-zemcev, kolikor jih je zdaj v Ze-dinjenih državah, komaj "kapljo v vedro," pa še teh je z vsakim dnem manj. Miss Perkins je izjavila, da je sedanji imigracijski zakon "drastičen" ter je priporočila sprejetje predložene Diesove predloge, ki bi dovoljevala naselniškim oblastim diskrecijo v gotovih .specificiranih slučajih, nakar jo pripomnila, da bi moral polagati ameriški narod "večjo in večjo, poudarnost naturalizaciji." Delavska tajnica je dalje rekla, da v zadnjih desetih letih ni bilo v Zedinjene države skoraj nobenega priseljevanja, o katerem bi bilo vredno govoriti, da pa je bilo tekom zadnjih dveh let pripuščenih v deželo 104,000 oseb, in sicer zaradi silnega pritiska, ki so ga te osebe izvajale. Miss Perkins je nato naredila poklon inozemcem, njihovim rokam in njihovim možganom, češ, da so mnogo doprinesli za razvoj dežele in da je njihovo delo potrebno. Doma Mr. Joseph Mekinda, 839 East 236th St., je srečno prestal operacijo in se sedaj nahaja doma pod zdravniško oskrbo, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.j Mi mu želimo skorajšnje okrevanje. Operirana Mrs. Amelia Levar, 19615 Ke-jwanee Ave., soproga Frank Le-varja, tajnika Slov. društ. doma, je srečno prestala operacijo. Nahaja se v Glenville bolnišnici; o- Tomaža Jagnjeta," ki bo prav plo priporočamo. V Avella, Pa., je .zadnje dni nagloma preminil John Guzel, star 59 let in rojen v Poljanah Mr. Albert Grandovec, sin Mr. ^ad Škof jo Loko, po domače Er-in Mrs, Frank Grandovec, 12951 javčev. Zapušča ženo, tri sino-Lena Ave., je bil pripeljan do-' yg pet hčera, v Pittsburghu mov iz mestne bolmŠnice. Prija- ^ brata Antona, v LaSallu, 111., ae-tel j i ga lahko obiščejo na domu.; gtyq Mary Bizjak, v starem kra-V bolnišnici i ju pa sestro Johano. — Dalje je Mr. Paul Petrovec, 1035 East i umrla Katarina Bogataj, roj. 70th St. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je bil operiran. Želimo mu hitrega okrevanja. Fortuna, stara 52 let in doma iz Trate, Gorenja vas. Zapušča moža in dve hčeri. STRAN 2 ■RAEOPRAVNOST 20. februarja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »EMAKOPRAVHOSI« I UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by XU AMEEICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVKNUE — HENDERSON 6311-6313 iMued Every Day Except Sundayi and HoUdayi n raisnatelcu v Clevelaadu, ma celo leto.................................ISiJO la 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po po6tl v Clevelandu, t Kanadi In Bfeziol ma celo leto.................16.00 aa 6 mesecev....................ISJM: ca I meiece......................$2.00 tSa ZedWene dršav# ma celo leto ........................................$4jW ma $ memeccv....................$3JtO; ca 3 mesece......................$1JK) Za Evropo, Jutno Ameriko in drug# Inomemmk# driava: «a celo leto.......................$8.00 ma O memecev....................$100; tbtiered ai Second Class Matter April 26tb, 1W18 at the Post Office at Oieve-' land. Ohio, under the Act of Congress of Match 3rd, 1879. wmmwwwa—wwiMiMWKHwKiiwrgwiwMwwMMMWi? ZAPISNIK SVARILO NEMŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV Iz nemškega tednika "Neue Volkszeitung" z dne 3 7. t. m., ki izhaja Y- New Yorku, posnemamo sledeči članek, piiobčen pod naslovom "Macht Euch nicht mitschuldig!": Pod naslovom: "Svarilo nemškemu narodu," je vodja stranke nemških socialnih demokratov, ki živi zdaj v Parizu, priobčil nemškemu narodu sledeče svarilo: "Vodja nemške socialno-demokratične stranke se je ob pričetku sedanje vojne obrnil na nemško ljudstvo z izjavo, da sta poraz Hitlerja in končnovdljavno uničenje nemškega militarizma predpogoja miru in na novo organizirane Evrope. Izjavil je: "Cilj naše politike je mir, ki bo popravil Hitlerjeva nasilstva, končal totalitarni sistem ter dal nemškemu kakor tudi vsem ostalim tlačenim narodom zopet pravico in svobodo." Danes usmerjamo svoje poglede na poljsko in češko ljudstvo. Zlodejstva nasilja Hitlerjevega sistema nad tc-ma dvema narodoma vpijejo do neba. Mi ne moremo verjeti, da so nemškemu narodu znani ti zločini, da jih jemlje mirno na znanje ali da jih celo odobrava. Zato se čutimo dolžne, povedati nemškemu ljudstvu, kaj se dogaja na Poljskem in v Češkoslovaški. Na Poljskem se odigrava neverjetna ljudska tragedija. Masni moriji poljskih civilistov, žena in otrok pri zavzemanju dežele, sledi, zdaj sistematično iztrebljevanje in uničevanje vsega poljskega naroda. Krvnih in smrtnih žrtev poljskega ljudstva ni mogoče prešteti, pač pa se dado samo slutiti. Nemčija je zasegla velike poljske province, kjer zdaj sistematično gonijo zadnje Poljake iz njih mest in domov. Poljske šole so ukinjene, univerze porušene. Proti univerzitetnim profesoi'jem kakor tudi proti celokupnem izobraženstvu poljskega ljudstva se vrše pogoni in eksekucije v masah. Skupno stlačenje iz-1'opanega in izgnanega poljskega ljudstva v maloštevilnih provincah, je enako milijonkratnemu umorstvu. Na češkoslovaškem se izvaja nacijski teror v aretacijah na debelo in v masnih ustrelitvah. Po civilnem prebivalstvu so padle težko oborožene Himmlerjeve bande. Češko, šolstvo se sistematično zatira in tudi tukaj se vrši iztrebljevanje inteligence po natančno zasnovanem načrtu. / Oba naroda, poljski in češki, sta izropana in oplenje-na. Hitler hoče poljsko in češko vprašanje rešiti koncem svoje iztrebljevalne vojne s čisto preprosto ugotovitvijo: Saj ni nobenega poljskega in češkega naroda več! Iztrebljevalna vojna proti tema dvema narodoma je eden največjih zločinov, ki jih pozna svetovna zgodovina. Načelnik nemške socialne-demokratske stranke je že ponovno dvignil svoj glas proti tem v nebo vpijočim zločinom. Izjavil je, da je popravljenje krivic nad tema dvema narodoma tudi pogoj nemške socialno-demokratske sti an-ke v boju za svobodo. Hitlerjevi zločini pa ogrožajo z ogromno nevarnostjo tudi samo nemško ljudstvo. Meje, ki jih Hitler poteza, niso konČnoveljavne. Zavojevanja, ki jih je stekel, se mu bodo zopet izmuznila iz rok. Te ■ vojne ne more biti konec, dokler ni Hitler pobit in njegov sistem strmoglavljen. Toda Če nemško ljudstvo tudi samo ne doprinese svojega deleža k Hitlerjevemu padcu, ako se nemško ljudstvo ne obrne od njegovih zločinov, bo nosilo to nemško ljudstvo sokrivdo nad žrtvami Hitlerjeve politike. Ako bo nemško ljudstvo brez lastne sopomoči osvobojeno.s t;] ji mi bajoneti, se utegne zgoditi, da ko bo pozdravilo svoje rešitelje, mu bodo slednji zabrusili v obraz: Tudi vi ste sokrivi! In v tem slučaju je možno, da postane krik po maščevanju nad tlačitelji hi morilci tlačenih narodov močnejši kakor pa vsi občutki pozabljenja in odpuščanja. Zato še enkrat poudarjamo nemškemu narodu svoje svarilo; Ne postanite s svojim molkom ali celo s svojim odobravanjem sokrivi teh strašnih zločinov! Ne dajte razmaha vtisu, da so med nemškim narodom zamrli zadnji občutki pravice in morale! Dvignite se proti tem zločinom in pomislite, da je plrxienilejel doprinesti žrtve v borbi za pravico in svo- redne -letne delniške seje S. N. Doma na St. Clair Ave., Cleveland, O., ki se je vršila ob večerih 11. in 12. januarja 1940 J'redsecliiik S. N. Doma, Jo-i 2G. Poclarski klub, — Auyiust seph Skiik otvori letno konfereii-'Komur. CO v avditoriju Doma, dne 11. ja-j 27. Ribnica, štev. 12. SDZ. J— nuarja ob 8. uri zvečer s kratkim Frank Pluth. nagovorom in pravi: "Cenjeni! 28. Slovenska Narodna čiital- delničarji! Minilo je zopet leto'niča,— Louis Dular. dni časa izza lanske konference' 29. Sava, štev. 87. SSPZ. — in sešli smo se zopet, da se pogo-jjohn Turk. vorimo o delu zadnjega leta in! 30. Slovenski Sokol, — John |)regledamo, če je bilo koristno'Zaletel. ali ne. Sledite pazno poročilu' 31. Slovenske Sokolice, štev. direktorija in potem poročila^442. SNPJ.— Mary Somrak. sprejmite ali zavržite. Ne bom| 32. Slovenija, — John Germ. več govoril o tem, želim le, da bi! 33. Slovan, štev. 3. SDZ. — se še mnogo let shajali v temu Stephen Lunder. Domu h konferencam in druga-1 34. Slovenec, štev. 1. SDZ. — če, v Dom, ki smo ga težko zgra- Joseph Skuk. dili in postavili s trdim delom." j 35. Sv. Ane, štev. 4. SDZ. — Tajnik S. N. Doma, John Ta v- Mrs. Anna Erbežnik. čar čita imena direktorjev za le-^ 36. Složne sestre, štev. 120. to 1939, ki so vsi. navzoči in si- SSPZ. — Mrs. Agnes Jerič, cer: upravni odsek; Joseph' 37. Socialistični klub, 27. JSZ. Skuk, Frank Oglar, John Tav--Andrew Turkman. čar, Leopold Kushlan; nadzorni 38. Socialistični pevski zbor odsek: Joseph Siskovič, Leo Polj- Zarja. — Frank Elersich. šak, Ivouis Zorko, John Centa.' 39. Sv. Janez Krstnik, štev. 37. Chas. Koman: gospodarski od- JSKJ.—John Zalar. sek: P'rank Virant, Frank Ka- 40. Sv. Ciril in Metod, štev. čar, Janko N. Rogel, G-eo. Turek, 18. SDZ. — Frank Merhar. Frank Mack; prosvetni odsek: 41. Sv. Srca Jezusovega, — Vatro J. Grill, Erazem Gorshe, Andrej Tekavec. Anton Novak, Martin Antončič. 42. Svobodomiselne Slovenke, Walter Lazar, Frank Klemenčič štev. 2. SDZ. — Mrs, Aj^nes Kajn Vinko Klemenčič. lian. Nato John Tavčar čita imena gg društvenih zastopnikov, društev Vidmar. delničarjev S. N. Doma, ki sobi- 44 g^ce Marije (.staro), li priglašeni kot aledi: Stanonik. 1Carniola Hive, štev. 493 T. M. — Mrs. Frances žugel. 2. Carniola Tent, štev. 1288 T. M, — Anton Novak. 3. Brooklyn, štev. 135 SNPJ. 4. ('leveland, štev. 126 SNPJ. — Joseph F. Terbižan. 5. Cleveland, štev. 23. SDZ. — Frank Gluch. 6. Comrades, štev. 566 SNPJ. — Vatro J. Grill. 7. Clevelandski Slovenci, štev. 14 SDZ. — John Sušnik. 8. Danica, štev. 1], SDZ. — Mary Razinger. 9. Dosluženci, —Frank Virant. 10. Tiskovna družba Enakopravnost, — John Renko. 11. France Prešeren, štev. 17. SDZ. — Anton M. Kolar. s 12. Slovenska Godba Bled. 13. Draniidio društvo Ivan Cankar — mank Žagar. 14. Glas Clevelandskih delavcev, štev. 9. SDZ. — Frank Češ-nik. 45. St. Clair Gruve, štev. 98. WC..— Terezija žele. 46. Spartans, štev. 198. SSPZ. — Rudolph Lisch. 47. Dramsko društvo Triglav. 48. Tabor, štev^. 139. SNPJ. — Anton železnik. 49. Vodnikov Venec, slew 147. SNPJ. — Joseph Frančeškin. 50. Washington, štev. 32. ZSZ. 51. Geo. Washington, štev. 180. JSKJ. 52. Samostojni pevski zbor Zarja, — Louis Belle. 53. Pevski zbor Sloga, — Joseph Udovič. 54. Progresivne Slovenke, krožek štev. 2. — Mrs. Mary Iva-nusch. 55. Žužemberk, — John Ubie. Tajnik Doma, John Tavčar konštatira, da je seja sklepčna, ker je ob tem času zastopanih 38 društev. Predsednik J os. Skuk predloži točko glede poverilnega odseka, 15. Jugoslav Camp, štev; 293.'za pregled pooblastil in za voli WOW. —William Candon. jtve, da se izvoli primerno števi- 16. Dramsko društvo Abrašc- lo delničarjev v ta odsek, vič—John Medvedich. i Jos. Batis predlaga, da člane 17. Ilirska Vila, štev. 173, poverilnega odseka imenuje pred_ JSKJ. — Mike Poklur. jsednik. Predlog je podpiran in I 18. Jutranja zvezda, štev. 137.'sprejet brez ugovora. I JSKJ. — Mary Bradač, { Predsednik J os. Skuk imenuje i 19. Lipa, štev. 129. SNPJ. ;— v jjoverilni odbor sledeče: Lud Joseph Trebeč. i vik MedveŠek, Joseph France 20. 1-rOŽka dolina — Frank Ba-^škin, John Zalar, Mrs. John Cen-raga. j ta in Louis Belle, ki sprejmejo 21. Lunder-Adamič, štev. 20.1 imenovanje in se odstranijo na SSPZ. — Krist Stokel. j pregled pooblastil društvenih za- 22. Naprej, štev. 5. SNPJ. — stopnikov. Milan Medvešek. j Nato sledi nominacija za 23. Nai)redne Slovenke, štev. j predsednika konference. Nomi-137. SNPJ. — Mrs. Frances'nirani so: Krist Stokel, ki sprej- Candon. 24. Napredni Slovenci, štev. 5. SDZ. — Frank A. Turek. me; Frank Turek, Jie sprejme; Frank Somrak, sprejme; Jos. Kalan, ne sprejme; Jos. Sisko- 25. Novi Dom, štev. 7. SDZ. — viČ, ne sprejme; Joseph Skuk, iie Krist Stokel. 'sprejme; Milan Medveshek, ne bodu, kakor pa tvegati svoje življenje za zaščito zločinov. ' Pokažite poljskemu in češkemu narodu, da se ne čutite njegove sovražnike, temveč njegove zaveznike v boju za osvoboditev Poljske, češke in — Nemčije. Na nemškem narodu je, da si po Hitlerjevih zločinih ne ijapre poti do J"esničnega miru in do sprave z osvobo jeniini narodi." sprejme; Leo Kushlan, ne sprejme. Nominacijo sta toi-ej sprejela, Kririt Stokel in Frank Somrak. Predsednik Jos. Skuk imenuje v pomožni poverilni odbor še Jos. Batisa, Fr. Žagarja in Frank česnika, da razdelijo volilne listke med navzoče; ti sprejmejo in gredo na delo. Medtem se poverilni odbor za pregled pooblastil društvenih zastopnikov vrne in Ludvik Med-vešek poroča v imenu odseka, da so vsa pooblastila v redu izvzem-ši treh, katere pa odbor priporoča v sprejem. Pomankljivošti so pri Progresivnih Slovenkah, krožek štev. 2., ni podpisana blaga j-ničarka. Tajnik John Tavčar pojasni, da je tajnica in blagaj-ničarka ista oseba. S tem je ta zadeva rešena. Druga dva dru štva sta Svobodomiselne Slovenke, štev. 2. SDZ in Tabor, 139. SNPJ, ki pooblastila^ nista opremljena z društvenimi pečati. Odbor jih priporoča v spre jem. Predlog je podpiran in zastopnike se odobri brez ugovora. Medtem je poverilni odbor za izvolitev predsednika konference že seštel glasove in poroča, da je Krist Stokel prejel 95 glasov in Frank Somrak 45 glasov. Dve glasovnici sta bili neveljavni. Predsednik Skuk proglasi Sto-kelna izvoljenim za konferenčnega predsednika, in mu prepusti urad. Krist Stokel zavzame mesto predsednika zborovanja. Zastopnica Mrs. Frances Can-Jon predlaga, da naj drugo leto Jirektorij na svoji zadnji seji pred delniško konferenco imenuje izmed priglašenih društvenih zastopnikov Poverilni odbor, katerega naloga naj bo pred pri-četkom konference pregledati pooblastila društvenih zastopnikov in o najdbi poročati takoj ob otvoritvi konference. Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. ' \ Joseph Skuk čita spored dne vnega reda. Predlog je stavljen da se dnevni red sprejme kot je bil čitan. Podpirano in sprejeto brez ugovora. Določi se čas zborovanja. Predlog je stavljen da se zboruje od 8. ure zvečer do 11., če bi kazalo, da se lahko zaključi zborovanje v enem večeru, se bo ob koncu sklenilo, da se podaljša seja, če ni izgleda za zaključek v prvem večeru, se zaključi zborovanje ob 11. uri. Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. Tajnik John Tavčar pojasni, da se bo naslednji večer zborovalo v spodnji dvorani, ker se vrši naslednji večer glavna skušnja na odru za nedeljsko igro "Kralj na Betajnovi." Sledi nominacija za dva podpredsednika. Leo Kushlan predlaga, da jih ijredsednik Stokel sam imenuje. John Hočevar podpira predlog, ki je sprejet brez ugovora. Predsednik Krist Stokel imenuje za podpredsednike Mrs. Frances Candon in Frank Somraka, ki oba sprejmeta imenovanje in zavzameta svoje prostore. Plača zapisnikarja. Predlagano je, da se plača za pisanje zapisnika $5.00 od seje in $5.00 za sestavo. Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. Sledi nominacija zapisnikarja. Nominirani so: Erazem Gorshe, ki sperjme; Milan MedveŠek, ne sprejme; Frank Turek, ne sprejme; Steve Pirnat, ne sprejme; John Medvešek, tudi sprejme. Nato se premisli in umakne svojo kandidaturo. Ker ostane E. Gorshe edini kandidat, ga predsednik proglasi izvoljenim za zapisnikarja. Slede poročila direktorija. Predsednik Joseph Skuk poroča sledeče: "Cenjeni delničarji (ke)' letu in, da si v obraz povemo drug drugemu, kje je bil kateri izmed nas napačen pri svojem poslu. Zato upam, da Vam bo di-rektorij dal po svoji možnosti pojasnila v vsaki zadevi tikajoči se S. N. Doma. Urad predsednika je več ali manj nekaka dekoracija pri tej ustanovi. Predsednik prihaja na seje, vodi iste in to je vse njegovo delo, ker pravila mu ne nalagajo nikake odi-ejene dolžnosti. Direktorij mu tudi ni nalagal do letos nobene posebne naloge. Letos je pa na prvi svoji seji direktorij osvojil sklep, da se predsednik udeležuje sej gospodarskega odseka in odborovih sej Kluba društev S. N. Doma. In to sem v polni meri vršil, razen sej, ki so se vršile %a časa moj bolezni. Minulo je 15 let in kmalu jih bo 16, odkar je bil otvorjen ta naš S. N. Dom. Znano Vam je, da je S. N. Dom proslavil svojo 15-letnico otvoritve marca 1939. Koliko je uspela ali neuspela ta ŠKRAT A. "Ko sem šel čez most, ^ opazil, da je pravkar neka ska skočila v vodo." B; "Kaj si storil ti?" A: "Seveda sem skočil za nf in jo , potegnil iz vode. Ko je nekoUko opomogla, se je " sila na drevo." B: "Ali si jo spet rešil?" ^ A; "Ne. Mislil sem, hotela samo posušiti . • • Novoporočenca sta na vanjskem potovanju in g., prireditev, o tem sodite Vi, ki j P" nekem gozdu na slikarja-ste najbolj zmožni za to. Mogo- j® slikal staro cerkvico. " j, ročenca se mu približata sta vpraša: ^ "Dovolite, gospod, da pomudiva pri vas. Rada ° dala, kako izvršujete svoJ" metnost!" ^ '.'Ne, ne!" reče slikar. ,,.Q_itudi meni ne bi dovolila fe'" ' če se je pri tej proslavi zgodila krivica enemu ali drugemu, ki je bil svoj čas v direktoriju tega Domu. Naj bo tukaj povedano, da se namenomu ni nuredilo to. Nadalje čutim do!žnoat, da se zahvalim vsem, ki ste delali pri tej proslavi in pomagali s svo jim delom. Namen je bil dober, pomagati tej ustanovi, to je glavno. Zavedali ste se, da le odkritosrčnost in poštenost rodi sadove. Znano Vam je tudi, da se je v preteklem letu organizirala v Clevelandu, oziroma v državi Ohio, Federacija Jugoslovanskih narodnih domov, za državo Ohio. Namen te organizacije je, da se nastopa v vseh ozirih, kjer so interesi teh narodnih Domov enaki. Da je bila taka organizacija potrebna, se je pokazalo pri nastopu pred državno postavo-dajo v Columbusu, kjer so Domovi skupaj nastopili glede licence za točenje opojne pijače. Nadalje je ta organizacija v preteklem letu orgfinizirala javni koncert v Gordon Parku s pomočjo kulturnih društev v Clevelandu. Namen tega koncerta je bil, da se Slovence predstavi v takšni luči, kakoršni smo. Zavedali smo se, tla, če hočemo od ameriške javnosti dobiti priznanje, moramo javno pokazati kaj znamo. Koncert je bil popoln uspeh in priporočljivo je, da se taki koncerti ponovijo vsako leto, ker to bo le nam v korist. To je vse moje poročilo. Ostalo bodo poročali posamezni odseki. Hvala lepa zu posluh. Joseph Skuk. (Dalje sledi.) kadar delata svoje urnetw ,oS®' "ANTON VEROVŠEK": DENAR (Dalje s 1. air.) skih prerij. Miss Durn jc že po svoji naravi in zunanjosti ljubka mladenka, za katero so vloge, kakršna je bila njena v "Denarju", kakor ustvaijene. Ustv....!-i je v polni mori tip nedolžnega, inteligentnega dekleta, ki jo je zadel v New Yorku Amor s svojo puščico. S svojim sigurnim nastopom in prijetnim glasom, v katerem je odtenek ameriškega naglašanja, je ustvarila lepo kreacijo slovensko - ameriškegfi dekleta. Mlekarja Louisa je predstavljal Anthony Drenik, ki je s svojim neprisiljenim nastopom in dobrim igranjem kakor tudi s simpatično osebnostjo splošno u-gajal. Želeti je, da bi kaj kmalu zopet nastopil ker je igralec na mesti:. Zoii, lastnico hiš, kratko vlo-Zbralb smo se, da sku-'go, je povoljno podala Mrs. Zaic. uaj pregledamo iii presodimo de- navihano služkinjo Suz.i pa Mrs. lo, ki je bilo završeno v preteklem Sigmaii, lu je a' svojim pogo vo- Bolnica: "Gospod doktor-več delam, pa sem zbolela- • Zdravnik; "Pokažite -- Jakec: "Teta, daj »li torte." . ,j]; Teta: "Prav rada bi ti J" , ljubček, pa je pretežka za Jakec; "Nič ne de, saj 3" držal z obema rokama." Profesor; "čujte, pogledam skozi tele vidim osla pred seboj." Optik (hitro vzame si jih natakne in pogleda P spod sorja) sor . . 'Saj res, go s'" A: "Kam pa tako hitis- B: "Pravkar sem prejel javko, da sem postal oče. » A: "In kako se počuti tvw na?" B: "Tiho, or.a c tem ne VA.' rom ob telefonu in s čenjcm žvečilnega guma P ^ čila v dvorani mnogo s^e di njeni nastopi so bili sigurni in sampzavestni- ^ # Zdaj pa preostane sa"^ ^ jecljavi "drajklinar" je igral John Stebla j. To krajša in manj pomembi^^.^j.jili' ki jo je Steblaj, znam težkih karakternih vlog' žisor tako rekoč mimog'^ dal in seveda — po svoje- --—' iiit*' , Še par splošnih Zdi se mi, da bi bil dobric'^, ce še boljši kot je bil, njem poznal učinek gostih obiskov v klet, je poznal na primer Žolni, ki se ga je naleze! f "Cankarjev" Berce je ' obiskih nekoliko okajei'' vsekakor doprineslo ^ resničnosti. — "Jutra^^J bi ta" obogatele ge. NcžP kljub vsemu skoraj P'j. kričava, zlasti peiitlj''-vsekakor prevelika. malenkosti, ki se vijo........" , če bi bilo to sploh P . Igra je bila brezhibn<^ Poset predstave je dvorana je bila v do ^ i smislu — nabita. ^ "Anton Verovšek" ^ vičeno smatra to pred^, . velik moralni in gmo y ki naj ga bodri k še udeji-itvovanju ua drai' lju. — C. m feb'rui arja, 1940. ,1 I-1. ^ Vl,x n a B ■ X X B o 11 BTRAN S Urednikova jfošta Slike v sredo večer Anton Grdina ponovno o-slikovno predstavo, •lic v sredo 21. v Mo- p dvorani nad Modičevo ,50BtUtio 6021 St. Clair. Za to '1 odbrane notranjske Yg^.^^'^jske slike iz najzanimi-Iji in tudi dogodkov, Uji ° ° Rojake iz teh krajev spo- na n?ii! T P^ju i" šli v A ®^ove iz katerih so pri- p ^%eriko. je tem je glavno to, da Ijju . '"^^yska slika posneta v ju-^leji^" minulega leta, nii Ps- pred dobrimi dve-Pri t' 80 vse nove slike, pos^pa tudi profesijonalno iag^g ^^zločne in počasne ter slilj 8t j^tra posnemanja teh •Ivajj dr. France Trdai^ in '^^hler,. dva aajbdljša ^ take prilike. Vstopni-p skupiček gre v K. vrta. Vsak udele- ražVila ^^ectej dobra kupčija s min strašno zimo iz leta 1929. krompirjem. Kmetje so prodali tudi precej sena in tako je pri- Mraz in burja, oba sta odnesla svoje rekorde in obnovila z raz- skupiček gre P^i tem na izbiro vetj v ^ pijače za nagrado, raz-dtjgo bo izbral, kar mu bo (lite dolenjski čviček. Pri-in Za v predstavi za vašo korist naroda. — A. G. S; pod. društvo ^oslužencev k' k; oiii„ °^:enjeno društvo ®klep, da se je razpiše Naši nasledniki Mnogo se razmotriva, kaj bo, ko nas več ne bo, namreč starejših naseljencev. Ali bodo naši potomci hodili po naših začrtanih stezicah, ali se bodo popolnoma poglobili le v navade velikih narodov in naše nove domovine, katero smo z veseljem pozdravili kot svobodno deželo. Kvota naseljevanja je tako malenkostna, da sploh ne pride več v poštev. Radi tega je umevno, da bo nemogoče vzdržati narodno zavednost še za večletno dobo. Zato je naša dolžnost, da skupno pomoremo naši mladini, ki se udejstvuje v naših slovenskih krogih splošno, najsibo pri kulturnih društvih ali podpornih. Le tedaj je možnost, da si o-hranimo: še par generacij, katere se bodo s ponosom nazvale: Smo Slovenci! Da imanio resno voljo pomagati mladini, je predvsem odvisno od nas. Tako je del naše dolžnosti, da podpremo delovanje prvega mlad. zbora '-šlavčki'', ki je bil organiziran pred 6. leti. Odbor vljudno vabi vse starše, da se gotovo vdeleže redne seje v torek dne 20. februarja, danes večer v navadnih prostorih. Jos. Trebeč, preds šlo med ljudstvo nekaj denarja., nimi varjantami omenjeno zimo. Nasprotno i/a je odpovedala , Burja pa je svoje delo izvršila v sadna letina "in smo brez vsa-1 popolnosti: iz nekaj stopinj mra-kega sadja. | za je napravila neznosno sibir- Kaj nenavadne smrti je u-i sko zimo s kupom nesreč. Niti mrl pri Sv. Trojici 501etni Franc ! najstarejši ljudje ne pomnijo ta- Korošec. Pri obedu se mu je zataknil v sapnik kos mesa. Korošec je stekel iz sobe na hodnik, ko strašne burje. Po vsem Krasu, Vipavski dolini in koder je kraljevala burja, so se ljudje ba- da bi izkašljul zalogaj, toda ni |li hoditi iz hiš in je tako pokra-se mu posrečilo. Dušil se je injjina zgledala kot izumrla.. Bur-padel v nezavest. Pri tem pa jej ja je dosegla neverjetno brzino nove člane za dobo «e!j) pričenši s 1. mar- 1940. pristopiti k ko. (jj^ ''Uštvu, ima sedaj prili-društva "Do-vsakih stroškov, [•^i "^Gga zdravja in v sta-leta. Društvo %ci 2g^ Piača zdravniško preis-novega kandi-tudi pristopnico in ^teri %a vsak nov član, kampanji pristopi k asesment za prve 1 ^ vidi, se vam tukaj PROPAGANDA Fašisti in komunisti veljajo za mojstre v propagandnih zadevah. Ampak monopola vendar nimajo. Nedavno so po Ameriki kazali filmski posnetek napol podrte hiše v plamenih "na Finskem, ki so jo bombardirali sovjetski letalci." Pa je bil dotični prizor v resnici posnet v Brook-lynu, N. Y. Avtoriteta za to trditev je Walter Winchell, znani časniški ir. radijski komentator. iXadel po stopnicah tako nesrečno, da je obležal mrtev. Pri Novi vasi so pričeli z delom na razširitvi preozke ceste. Zaposlenih je nekaj delavcev pri tem delu. Oboje je kraju v korist ,vendar je nerazumljivo, zakaj se je z delom pričelo šele sedaj, ko trka na vrata zima in je malo nade, da bo delo do! kraja izvedeno. Velike Žabi je v Vipavski dolini. Nedavno so blagoslovili in odprli za promet novi most čez Vipavo. Slovesnost je posetil tudi goriški prefekt in je bila prav svečana. Dekleta, ki so v st'"'in-kini organizaoij.i, 80 okitila most s cvetjem. Vipava. Zaradi kužnih bolezni so bili štiri mesece prepovedani vsi živinski sej mri. Sedaj pa je izšlo dovoljenje, da bo 30. oktobra običajni vsakoletni živinski in blagovni sejem. Strast je slepa. V Morskem pri Kanalu je 20-letna Milka Berlot zavrnila 27-letnega Evgena Valentinčiča, ki jo je že dlje časa zasledoval. To je fanta tako razburilo, dal je potegnil revolver in dekle nevarno obstrelil. Po kx'vavem dejanju je Valentine!č zbežal in ga orožniki že nekaj dni zaman iščejo, 150 km na uro. Tudi železniški promet je pri tem trpel. Med Gorico in Trstom ter Gorico in Ajdovščino vlaki niso nekaj dni vozili. V višjih krajih nad Gorico in Trstom je zapalo mnogo snega. V Cepovanu je burja odnesla gtreho s šole. V Trstu ni izšel iz luke skoro noben parnik in je ves promet zastal. dalji. Zaradi tega je bilo ustavljeno nekaj osebnih in vsi tovorni vlaki. Drugače pa je imel železniški promet velike zamude. Tudi pri Opčinah je burja pretrgala žice in so morali upotrebiti parne lokomotive mesto električnih. Ker so bile nekatere ulice pokrite z debelo plastjo leda ni mogel obratovati tramvaj. Burja je tudi podrla več telegrafskih in električnih drogov. S kako neverjetno silo je pihala burja nosi dokaz hiša v ulici Sonnino, kateri so sunki burje odnesli del zida. Zelo so trpele ograje, dimniki in okna, da ne govorimo o "pravem uničenju strešnih korcev. Pri sv. Ani je burja okoli polnoči dne 12. t. m. odkrila celo streho. Vsi stanovalci so se tega precej prestrašili in poklicali gasilce. Vse šole so bile v Trstu za nekaj dni zaprte. Novice z Notranjske Silovita burja in mraz Tržaški gasilci so morali v e-nem samem dnevu 150 krat intervenirati zaradi požarov, poškodovanih streh, itd. Ni ireba posebej omeniti, da so se mnogi zatekli v bolnišnice za prvo pomoč zaradi poškodb, ki jih je napravila burja. Na cesti pri Opčinah je malo manjkalo, da ni burja zagnala velik tovorni avtomobil poln drv pod cesto. Pri Bazovici je sunek burje dvignil nekemu oglarju iz Materije cel voz z ogljem in ga zagnal proč s ceste. Konji in voznik so bili lažje ranjeni. Vse reke na Primorskem so zamrznile. To se je zgodilo le še v 1. 1929. Tržaški listi so prinesli več sUk, kako se Goričani drsajo po Soči ter nekaj slik iz Trsta, kjer se lepo vidi, kako silna je bila burja, ki je odnašala morsko vodo na bližnje ulice in stavbe, kjer je zmrznila in napravila debelo skorjo leda, debelo celo Im Pomoli so bili vsi v debelem ledu Med Nabrežimo in Tržičem je burja poškodovala železniški e-lektrični vod na zelo veliki raz- "Bingo" v cerkvi. Detroitski škof Creighton je strogo prepovedal obdržavanje "bingo" hazardnih iger v cerkvenih prostorih ali za cerkvene svrhe. Širiti takšno korupcijo in iz-begavati zakonom proti hazar-diranju pod pretvezo vere je ogabna farsa, je rekel škof. O da, omenjeni škof je episkopa-lec — v katoliških cerkvah je "bingo" še zmerom v polnem razmahu. hitel pa je tudi lovski čuvaj Štefan Perša in presenetil divje lovce. Prva dva sta pustila plen in pobegnila, Geci. pa se je postavil čuvaju po robu in ustrelil nanj ter ga ranil v obraz in v roko. Za svoje nepremišljeno dejanje je bil obsojen na 1 leto in 5 dni robije, Lenarčič in Janko pa le na teden dni zapora. La^na občhiaka štampiljka. Ernest Lutar je hotel kupiti mlinske stroje v Majdičevi veletrgovini v Celju. Ker ni imel dovolj gotovine, si je pomagal z zvijačo. Doma je imel štam-piljko bivše občine Krplivnik, ki je zdaj vključena v sosednjo veUko občino. Napravil je potrdilo, s katerim se je občina Krplivnik obvežaln, da bo Majdičevi tvrdki plačala celotno kupnino lA.OOO din v mesečnih obrokih. Seveda je podpisal tudi župana. Ko je zapadel prvi obrok in Lutar ni imel gotovine, je spet poiskal pečat bivše občine in prosil v imenu občine za odlog plačila. Prevara pa je prišla na dan in mali senat okrožnega sodišča v Murski Soboti je obsodil Lutar-ja na štiri mesece strogega zapora in na plačilo 500 din pov-prečnine. Lahkoverni ljudje venomer nasedajo ciganom. O tem skoraj vsak teden beremo nova poročila. Zdaj poro-'čajo iz Šibenika: Na osmih vozovih se je pripeljala družina kakih 40 ciganov v občino Ro-goznico. Ciganke so se raztcple po hišah in napovedovale srečo, med tem pa so možje praznili omare. Nekemu" Blažu Živkovi-ču so odne^i 9,800 din vse^a skupaj pa so pobrali okrog 20,-000 din gotovine in kar je bilo zlatnine in srebrnine. V Šibeni-ku so si potem kupovali svilo in čižme iz laka. Za njimi pa so bili orožniki, ki so vso cigansko pajdašijo spravili v zapore. Iz s+are domovine S^nrt ugledne kamniške hotelirke. pogoji in dru-kot tako, je na podlagi in plačuje ^ bolniške podpore skoro vsak mora N izreči ^ kastni pogrebi in ako se ne mo- ifrl^ pogreb za vsa- ^ član Pianom z udeležbo ,s. da lic® y\ "■3 -"'{»I Am, er}j društvo edino te vr-if bi počastilo u- ^^teri J ^ ^ takim pogrebom. (J ^Soslovan želi več po-He društvu, se lah-društvene uradnike, - 'G m na društvene v ^rše vsako četrto ^ »nes: N. tja- solil' it^l '^^u, v starem po-ob 9 uri dopol- John J. Kikol, ta j. V šolo pri Sv. Trojici, je vpisanih okrog 160 otrok. Na tej šoli pa je sedaj že tretje leto le ena učna moč in to mlada učiteljica, ki je na tej šoli nastopila pot učiteljevanja. Če pomislimo, da imajo ponekod — kakopak v večjih krajih — učitelji po 25 do 30 otrok v razredu, potem si ni težko predstavljati trn j eve poti, ki je dodeljena nekaterim v samotnih hribovskih krajih. Mesto je bilo sicer razpisano, pa kdo neki bo prosil zanj. Take razmere pa niso v prid ljudske prosvete in tudi ljudje niso nič kaj zadovoljni. Ponekod, zlasti na Blokah, jc bil letos dober pridelek krompirja. Ker je drugod krompir obrodil bolj slabo, se je tukaj ni [kraft PlMeNTO Vi vi •fide' "»VlCA... ii"'. oiii i# Kf\ iiPV XI ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa Pokličite HEnderson 5311 — HEnder-®on 5312. lahkn • sporočite našim ^ Vikom - - - K, j" JOHN RENKO 955 East 76th Street Trst, januarja 1940. — Po vsem Primorju je pretekle dni divjala silna burja s snežnimi zameti, ki je vsem priklicala v spo- The 7 Kraft Clieese Spreads now in new-design Swank/swig glasses I • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a •whole set. Ana w hile you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches.salacis and appetizers. V Kamniku je preminila v starosti 77 let ugledna in priljubljena hotelirka Franja Ken-dova, rojena Levičnikova. •v Nevaren utrel divjega lovca. Trije kmečki fantje iz Mo-tvarjevcev v Prekmurju. so šli na lov v obmejni gozd. Bili so to Adolf Janko, Štefan Lenarčič in Ludvik Geci. Že po prvih strelih sta padli dve srni, pri- Vat MOMinted with tfala aair voadhr Mrtid Am* Moka better, petiiMUiwiUijr Hlahw Mm gUanitis Inatra, wrat Mt or darkm. clwM euier, luta lonc«r Md Mif«ginrda he#l&. Try !t in yomr *#m Utch«»—H*! A# beat demonstr*-(km yoa can make of the economy »»"i mIm of thia beautifuK cookins wxr«. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 64M-03 SUPERIOR AVENUE. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM. P'/ Ita P f g ' kiKO " ? tni ,•/' JOHN STEBLAJ 169 Street KEnmore 4680W g. JOHN PETERKA 68 Street ENdicott 0653 'Enakopravnosti' Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. 6411 St. Clair Ave. CANKARJEV GLASNIK Cleveland, Ohio "CALL FOR MR. BINGO' IT rniCC T^.e .■oATTWCS Of AAjoe pecuuA.«. TRKT" we CLUMP TbPAX - -Joe's LDOYLWCk F((Oe"-Y HC- CMXfOR MR. glMCO! J) TwGees o<£. JO) •'-lA.r i xv:N aWIEnPRIVHOST TIfllHITIT Claude Farrere; PRIGODE T0MA2A JAGNJETA POVEST IZ ŽIVLJENJA GUSARJEV ^ BBommsmsE Orlovsko gnezdo I. Baš ko je zvonilo poldne, je za-grmel daleč zunaj z morja strel iz topa. Straža na stolpu Naše ljube Gospe je javila, da se bliža od severozapada korzarska ladja, ki namerava pristati pri di-gi. Ta prizor za Saint-Malo zares ni bil nič nenavadnega. V kljub temu je vedno vabil prebivalce tega mesta, ki so tako radi občudovali ponosne, hrabre maloneš-ke ladje, zmagovito se vračajoče z boja. Čim se je zaznalo po mestu, da se vrača ladja, se je tudi danes zbralo vse, kar ima čas, pred obzidjem in nad Starim jezom. Od tam se je najdelj videlo v morje in od tam so-mogli gledalci najprej zapaziti ladjo, čim je prijadrala mimo kastela in zunanjih bastijonov stare trdnjave. šarena je bila ta množica. V velikem številu se je najprej zgrnila sodrga, kakor povsod, kjer sme brez nevarnosti postopati in prodajati zijala; došlo je tudi mnogo mornarjev, ki so radi zapustili vrč in postavili dolgo lu-]o v kot, da si raje s pogledi poznavalca ogledajo, kako manevrira tovariš ali boter rojak. Tudi nekaj meščanov je prišlo, ar-matorjev in brodarskih mešetar-jev in nekaj drugih čestitih prvakov ponosnega mesta. Njih podjetnost je že od nekdaj rada stala na morju z velikim dobičkom in s še večjo slavo. V prve vrste in pred vse druge radovedneže so se pa prerinile skozi množico, čisto spredaj, s svojimi lesenimi cokljami ali pa bose so se na produ tik do vode in v njo zgnetle žene in njih deca, bledih obrazov in strmih oči, s potezami spače-nimi v strahu in tesnobnem pričakovanju, matere, sestre, neveste ali pa deca mornarjev, ki so odjadrali na plen in ki jih je dom že dolgo in težko pričakoval. Ladja je drčala z jadri, napetimi do pod koša, ter je dosegla že skoraj višino skale, imenovane po tuljnih, ki so se radi zbirali na njej. Nato je povila jadra in se prepustila vetru, da jo je pognal med polostrovom in zunanjo utrdbo, saj je topli južni za-pad pihal v močnih, dolgih sunkih. Prošlo je četrt uro. Oni na Starem jezu še niso videli ničesar. Naenkrat krik prednje straže, drobiža in njih mater, cepeta-jočih nestrpnosti. Izza zunanje utrdbe se pomoli velika rajna Izgledalo je, kakor da se hoče nov trop pridružit onim ki gledajo iz granitnega skalovja, razvrščeni kakor trop bronastih ptičev, Prihodnji hip se pokaže tudi belo jadro, počasi se pomikaje vzdolž dolgega rdečega obzidja In sedaj je postala vidna vsa fregata, V skupini čestitih meščanov so tu eden njih obrne k sosedu, debelemu armatorju v navadni sivi obleki, ki je s svojim rdečim obrazom pod okroglo lasuljo ravnodušno in brez radovednosti motril prizor. Potrka ga po do- mace po rami in mu de: "No sedaj pa le, Julien Grave, stari ka-merad! Ozrite se malo natančneje in poglejte si svoje. Božja kazen naj me, če ni res, slep naj bom, če ni ta ladja vaš "Veliki zmaj"! I Bilo je, kakor da je udarec zbudil Juliena Graveta iz zaspanosti. Sklonil se je, namršil čelo, zmanjšal že itak majhne oči ter ostro opazoval: "Kaj še, gospod Daayc&n, kako neki morete . . . To da je moj 'Veliki zmaj'! Saj ima za najmanj 20 čevljev višje jambore ko ta fregata, pri kate-si so tesarji zelo skoparili z lesom!" Vitez Danycan .je čeden plečat možak otmene zunanjosti. Ob strani nosi meč, sukneni, s srebrom izvezani kontuš si zaviha nad kolenom, nasmehnfe se, z dlanjo preseče zrak in odgovori: "Le bolje poglejte, dobri moj Julicyi Grave, Vašo ladjo so zgrizle Ruyterjeve krogle, verujte mi!..." joče vrzeli, kjer pada lokotaje in grgraje v votlino trebuha, na največjo škodo za vkrcano blago ijj ne brez velike nevarnosti za ladjo samo. "Hudič naj me vzame!", je neprestano klel ar-mator in stiskal pesti, ves zelen jeze. "Nesreča za nesrečo! Saj je škatlaja še bila nova in iz naj-bqljse hrastovine! Črna kuga naj te proklete podgane! Samo glejte sedaj ta kup nesreče in te podprte jambore! ... Glejte le, kako žalostno vise podi, skozi prednje jadro pa piha kakor skozi sito!" Zares je bila fregata grdo polomljena in Grave je imel dovolj vzroka za trditev, da je tesarji ne bodo mogli več popraviti. Naj si jo ogledoval od katerekoli strani, nisi našel za štirjaški čevelj prostora, kamor ne bi bila treščila krogla ali karteča. Toliko je bilo gotovo, da se je ladja vrnila iz vročega boja, — čeprav zmagovalka. Zmagovalka, Na njenih treh jamborih je vihrala zastava ma-loneških korzarjev, ta proslav- Takrat se Še ni pisalo leto Gospodovo tisočšeststosedemdese- vo, ki visi v cunjah Vaši ladji z zadka. Ce mislite, da vas ta izguba spravi na kant, jo pa jaz kupim, in rad štejem petdeset zlatih!" Predno mu je pa arma-tor odgovoril, se je množica iz-nova vznemirila. Ladja se je pričela pripravljati, da pristane, in je kos za kosom povila vsa jadra, ki so ji še ostala, da love veter. Tudi je kapitanov glas zado-nel dovolj jasno, da si ga slišal tudi še preko bulvarka, in poveljniški mostovž je bil sedaj dobro viden od vseh strani, ko je jadra niso več prikrivala. Od ust do ust je šlo ime kapitana, saj ga je vsakdo videl in slišal, in vendar to ni bil oni kapitan, ki so ga pričakovali : — Tomaž Trublet! . . . Tomaž Trublet! ... Ta hip je Julien Grave pozabil na zastavo, na Danycana in njegovih petdeset čukov, umolknil je in se na-mrščeno in grobo preril skozi množico do prve vrste: "Zares", je sopel in se prepričeval na lastne oči . . . "zares, Trublet je poveljnik . . . toda . .. kako neki? Svojega stavka ni dokončal. V svoje vrvi na kopno in spustil sidro. Kmalu je presekal vzduh o-ster krik, prvi krik vdove, in ve-kajoče tarnanje sirot... Brutalno in naglo se je Julien Grave zopet vrnil k skupini meščanov in prvakov: "Pojdimo, gospoda, če izvolite! Sprejeti moram svojega kapitana in admiralskim častnikom moram predložiti izjavo o plenu, če ga je kaj . . . toda dvomim. Moja ladja ni, da bi kdo mislil, da je polna bla-ga, bože mili! . . . Ali me spremite? Za svedoke mi boste ..." Skozi Križevniška vrata se je nato cela gruča podala v mesto, korakala po "Masleni ulici" in je zavila skozi ozko "Kuhinjsko u-lico" k Velikim vratom, za njimi pa je donelo plakanje in tarnanje, ki je vsemu mestu sporočalo, da je zopet mnogo Malone-zov našlo v morskem valovju svoj hladni grob, kakor že toliko drugih pred njimi. 2 Do severne obale bulvarka je priveslal čoln. Veslača sta vesla zapičila globoko v pesek, da se u- dvorišču se Tomaž iznova usta- ] od ušesa do čela. Njegova sice^ vi in sname svoje usnjato pokri-1 rdeča lica so bleda in skoraj valo. To pot se ni odkril nič glob-! sojna. Velik, močan in širok"! je kot prej. Tomaž Trublet nima navade, da bi pripogibal svoj hrbet, razen pred Našo ljubo gospo ali njenim božjim sinom. Tomaž Trublet je namreč zelo pobožen. — To pot se pa ni odkril iz brumnosti, marveč zato, ker stoji Julien Grave nad stopnjica- pleč, mišičastih rok in z noga^ ko stebri, izgleda sedaj Tomaž' svojimi ranami v jarki luči »e večji, močnejši in še bolj ogla^^' skoraj pretirano in veliŽastn"' Zares obseva soj bojne sla^^ to ogromno gmoto, v bitki tak" zdelano, čeravno je bil Toi"^ im pred vhodom v zborovalmco.i^^^^^j nizkega pokolenja i»(" kjer pneatuje svojca kapita- Onu na ladji le kv»*" na. Z njim ga pnjakuje tudjl to le malj« "f dvanajstonca prvakov. Tomaž y ^ las'' spozna med njimi svojega ^tra|„j^ dvajsetih mnogo večjih «' Gmllaume Hamona gospotoja j j sprejemu Tomaža de Tremblaye, dalje Jeana Gaul- • tiera, ki si v vikarski ulici baš Ijena zastava; Na modrem polju imeniku posadke, kakor ga je on valovom, ki odnašajo čoln beli križ, v škrlatnem ščitu sre brn hermelin, — znak vsekdar deviške trdnjave, ki se ni še nikomur podala. Ko je plul "Veliki zmaj" ob Starem jezu, so tri bandera ponosno plapolala v vetru in njih svila je lesketala v solncu. Največje med njimi, bojno bandero, ki se razvije le za bitko, se je kakor ladja sama salu, Julien Grave, po stari navadi in vseh uredbah moral podpisati pred malo tedni, ni bil Tomaž Trublett zapisan za kapitana, niti za poročnika. S svojo šapo si je Grave obrisal znojno čelo in se nato oziral naokrog. Trenuten molk je zavladal nad množico, v skupini žensk in otrok, ki so se gnetli do vode, je pa gluhe tesnobe polno pričakovanje pregibalo hrbte in poljubovalo s sovražnim svincem toinšesto in strahovito holand- j in železjem in njega svila je se-sko brodovje je še vedno gospo- j daj, kakor najbolj dragocene čip-dovalo Severnemu morju, Kana- ke iz Alencona ali Anglije. Zato j rame. Pretekla je dolga minuta, lu, Atlantiku in celo po Sredo- se tudi Julien Grave ni pomiril, j minuta nemega strahu, — časa zemskem. Nikdo se jim ni upal dokler ni končal njegovega u-1 dovolj, da je "Veliki zmaj" vrgel sajanja nepotrpežljivi vitez Da-nycan: "Tak, dajte no, boterf ... Za danes ste nam dovolj napolnili ušesa! Poglejte si zasta- ustavljati. Odkar je kraj na Nizozemskem dobil zmago na zmago, so v zadnjih štirih ali petih mesecih Generalštabi na kopnem zares podlegli. Zmagalec jih je preplavljal in pustošil, dušeč njih zadnji odpor. Na morju pa je bilo drugače. Naj se je velemožni Colbert res trudil dan in noč, kakor so pripovedovali, da ustvari državi močno mornarico, — u-spehov do danes se ni bilo. Korzarska obrt je zato danes še vedno opasnejša, ko le kedaj. Dogajalo se je celo, da je z velikimi izgubami na sovražni ladji zaplenjeno blago prišlo dražje, kakor če si je kupil brez boja pri trgovcu. No, naš armator Julien Grave je le vznemirjeno in pozorneje ogledoval to ladjo, ki je baje njegova in ki jadra sedaj o-krog velikega bastijona, pa še ne kaže, ali hoče pristati doli ob bul-varku na obali "Dobre luke" ali pa bolj zunaj sredi zaliva na produ pred ostrovom. "Hudič naj me vzame!" zakolne naenkrat Julien Grave. "Vidite pa zares kot sokol, Danycan! ... To je moja ladja! ... Pa kakšna je, mili bože!" . . . Kakor odmev so tem vzkUkom sledili drugi. "Veliki zmaj" je objadral bastjon in zaplul v "Dobro luko", jedva sto sežnjev od Starega jeza. Držal se je naravnost, ker je moral pustiti na levi skalo pod severnim stolpom Velikih vrat. Pri okre-tu je pokazal gledalcem svojo levo plat, dovolj blizu, da so mogli spoznati podrobnosti. Prav razumljivo je, da so pričeli razburjeno vzklikati, saj je vsa stena in ves branik nad vodo preluknjen, pa kakor lesena pajčevina, razsekan, razbit in na več ko dvajsetih mestih zevaje razpokan. Zdelo se je, da se va-lovje poigrava s to ladjo in da pljuska iz nagajivosti v te zeva- od brega. Tomaž Trublet pa se zavihti čez obe klopi in skoči na kopno. Predno pa stopi pod oboke bastijona, dvigne pogled in se ustavi. Nad zunanjim zidom tik ob vhodu razprostira ogromen Kristus svoje bronaste roke. Tomaž se odkrije, sklene roki in opravi svojo molitev v globoki ponižnosti. Šele ko je trikrat zamrmral svoj amen, prestopi čez prag. Ko je prekoračil vežo pod prvim o-bokom, se obrne dovoz na desno, na notranje dvorišče. Na tem Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom JPohiStvo in vse potrebščine za dom 6612 Si:. CLAIB AVE. HEnderson 2978 Ako je kaj narobe z vašim pralnim stijojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 L. R. Miller Coal Co. 1007 East 61st St. Qnaliiy coal anyUme and anywhere ENdicott 1032 Naprodaj Proda se nova hiša s šestimi sobami, kopalnico, furnez, garaža. — Vse udobnosti! Vpraša se na 21400 Goller Ave. Proda se Hiša za dve družini, 10 sob, dve garaži, blizu 140 ulice v Collinwood-u. — Cena samo $4,700 MATT PETROVICH 253 East 151 Street KEnmore 2641-J Areni gradi novo hišo iz rezanega kamna, in Pierre Le Picarda, dalje vi- j ;eza Danycana in več drugih. — Vse sami armatorji, lastniki bro-dov in brodarski velepodjetniki. 'K njim nameri Tomaž Trublet svoj spoštljivi korak ter obstane pod stopnjicami. Meščani so molče pričakovali mornarja, in ko se jim je dovolj približal, se vsi naenkrat kakor na povelje odkrijejo. Ne brez vzroka. Saj nosi Tomaž Trublet levo roko v povezi in sveža brazgotina se sveti po vsem širokem obrazu dar obdržal svoj klobuk v ro« (Dalje sledi.) mm v ARENI 19. FEB. do 2. MARCA DVAKRAT NA DAN. RAZEN OB NEDELJAH Vsegra drugačno. Rezervirani sedeži so sedaj naprodaj v Union Commerce Bank Lobby, PRospect 3434 ENdicott 3700 Vstopnico: 75c, S1.05, $1.35, in $1.60 Državni in federalni davki vključeni. SPLOŠNA VSTOPNINA 40c Največja clevelandska letna zimska predstava Wi Q Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY' m ■pisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. KlanČaf Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. SREBRNIKA Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našemu uradu. Ako živite izven Cleve-landa, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. [me Naslov Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti« 6231 St Clair Avenue tie ■VI h 1^.] li p, »To h % % < M H \ D t "CALL FOR MR. BINGO" K •s 1^1 v !e ''h, % NAZNANILO V četrtek 22. februarja 1940 JE ROJSTNI DAN WASHINGTONA IN LEGALNI PRAZNIK Clearing House banke ne bodo poslovala na ta dan. THE CLEVELAND CLEANING HOUSE ASSOCIATION # iE 1 M ' e i Hi m M # iTi Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 m II! i i i i i # i i w m m # i iE so voo u3woT A. iSMse. eK? TaiRxv K (OecK IS /oor^ yOOAXi SDO iocow MOO fOOCrt I WAvS GCXTiiOG fT^yooc? KG£ ? . CMX.FOR .| MR.eiNC®' Wi 33: icxi'ee aurre aujarc ikax "hmcs Aee sxm That iwerry a^iot so nocwi X m