Natisov 15.000. „Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. 2a oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za strani K 16, za l/t strani K 8, za Vit slrani K 4, za Vsa slopij „ 4,181 173 4,187 093 Nove zgradbe itd. . . „ 25,374.280 28,092 282 Najvišji računski dvor „ 717.400 687.100 Penzije...... „ 111.141.224 99.024.596 Skupna svota drž. izd. K 2.881,709.143 2.780,822657 Iz teh številk je razvidno, da so državni izdatki od lanskega leta za okroglo 100 m i 1 i-jonov narasli. Te velikanske izdatke, ki znašajo skupaj skoraj 3000 milijonov kron, se bode moralo z zvišanimi davki poplačati. Vlada računa, da bode pri direktnih davkih za okroglo 20 milijonov več dobila in bodejo posamezne davkarije seveda zopet davčno šravbo grozovito nategnile. Umrl je v Gloggnitzu knezoškof dr. Gruscha iz Dunaja, eden najvišjih in najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov. Vbogi ljudje. Iz državnega denarja, torej iz naših krvavih davkov se plačuje L 1911 sledeče podpore in dotacije iz tako zvanega verskega sklada : Skof v St. Pölten u dobi......K 30.000 Salcburški krtezoškof.......n 50.000 Lavantinski knezoškof . . „ 11.000 Goriški knezoškof ......... „ 6.000 Generalni vikar v Feldkirchenn . . . „ 10.000 . Budjeviški škof.......' . . . „ 25.000 Tarnovski škof..........„ 25.000 Przemislski škof ."........n 18'300 Stanislavski škof........ % . „ 24.000 Nadškof v Zadru.........„ 28.637 Kotarski škof..........„ 14"628 Lesinski škof..........„' 20.290 Dubrovniški škof.........„ 16.137 Šibeniški škof..........„ 12.566 Te „podpore" dobijo visoki duhovniki poleg svojih cerkvenih dohodkov. In plačuje jih država, — tista država, ki pusti na tisoče svojih ljudi od lakote umirati. Manevri. Pri manevrih na Ogrskem bode nadvojvoda Leopold Salvator odsotnega cesarja zastopal i. s. pri reprezentaciji. Prestolonaslednik Franc Ferdinand pa se bode izključno z vojaškimi zadevami pečal. Japonska parnika pod poveljstvom admirala Simamura obiščeta začetkom septembra Trst in Pulj. Prideta od kraljevskih slavnosti na Angleškem. Rekrute I. 1911 se bode 8 5. oktobrom pod orožje poklicalo. Nadomestne rezerviste pa se sklicuje za 3. oktobra. Davek za neoženjene hočejo vpeljati v francoskem mestu Lyon. Vsak neoženjeni moški bode moral plačati na leto 10 frankov davka. S tem bode mesto pridobilo letnih 300.000 frankov, ki se bodejo porabili za revne stariše z mnogimi otroemi. Dohodek iz tobaka na Francoskem je znašal lansko leto 488,685.779 frankov. Čistega dobička iz tobaka je imela francoska država 398 milijonov frankov. Na vsako osebo na Francoskem pride letno 1 kg 38 gr tobaka, za katerega plačuje 12 frankov 39 centimov. Na vsakih 817 Francozov pride ena trafika. Po uživanju od sadje 86 priporoča Stra8Chill'ova grenčlca iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenj V letovišču delajo priljubljene, praktične ^uzsfe^ (gotova goveja juha) Izborno službo. tflino prave z imenom M A G GI in varstveno znamko križevo zvezdo. Druge kocke niso od firme MAGGI! V zavojih po 50 kock K 2.50 V zavojih po 100 kock K 5 — Iz raznih dežel se poroča, da je vročina na polju in travniku mnogo škode napravila. Pametni gospodarji vsled tega sedaj ne prodajajo krme. Gotovo je, da bode krma še lepo ceno dobila. Ne zapravljajte torej krme! Štedite tudi s slamo in polagajte listje kot steljo. Misliti treba v naprej! Torej pozor! naročil? Ako ne, stori to takoj! Di'e Brandruinen vonSternbul Porcunkolovo je šel en ugleden mož k spovedi, se mu je godilo ednako; mož je vstal ter na v©3 glas rekel: zdaj pa grem na Ptuj k spovedi; in je res šel naravnost iz cerkve. Gotovo je tej politični duši predolgi čas v spovednici, da hoče vse ljudi odpraviti od spovednice, kar pa bo lahko dosegel. Kdo je toraj kriv, da vera peša? Prosimo pa vsi farani Polenski prezviše-nega kneza in škofa, naj naredijo tej svinjariji konec, brž ko je še čas, ker potem zna biti prepozno. Spovednice se bomo takoj odvadli. . . Tukaj imamo eno kočarico vdovo, katera ima več malih otrok. Ta reva ima en star zapuščen vinograd, katerega si sploh ne more prenoviti in tam je lep šoder ter že več let prodaja šnder okrajnemu zastopu ptujskemu, da si zamore kruha kupiti za sebe in za svoje otroke. Ta na-puhnež pa je poklical siroto k sebi in ji prepovedal šoder prodajati, ker ima cerkev pravico za belenje pesek in šoder jemati. Čudno, da še nje ni prepovedal otrokom kruha dajati. To je zgleden član duhovnikov . . . Dalje prihodnjič. Šmarje pri Pohorju. Mi Šmarčaui na Pohorju se srčno zahvalimo Vašemu cenjenemu listu, ker je našega fajmoštra prav pri srcu zadel, tako da je od žalosti pozabil v nedeljo iz prižnice sv. Evangelj razlagati, ker mu je le notica od Vašega cenjenega lista po glavi rojila. Več Šmarčanov. Sv. Miklavž, dravsko polje. Dragi „Štajerci" Mi ti tudi moramo našega župana popisati. Naš župan je največji klerikalec in tudi najhujši hujskač. Še pred ko je on župan postal, je že celo občino v velike tožbe spravil in tisti njegovi klerikalci, kateri so se mu podpisali, so potem plačali črez 4000 kron. Ali ta kunštni Jakec še ni bil s tem zadovoljen. Letos se je drugič z malimi posestniki v tožbe podal in drugič je Jakec Florjančič smolo imel; tožbo je zopet zgubil in stroške je kunštni Jakec pri občinski seji predložil, da bi se naj iz občinskih doklad plačali. Ali odborniki štirji, ki niso črnega mišljenja, se mu niso hoteli podpisati in Jakec mora sam stroške plačati . . . Dragi „Šta-jerc", Tudi ti moramo povedati, da je Jakec Florjančič najhujši agitator Pišekov, ker on je rekel, da Pišeku ni potreba pri Miklavžu shoda imeti, ker tokaj pri Miklavžu je on gospod. Tudi tukaj je Jakec smolo imel, ker je tukaj pri Miklavžu Kresnik več glasov dobil kakor Pišek. Saj to mu mi ne zamerimo, ker Jakec je Pišekov bratranec. Ko je v Hoči 28. maja g. Kresnik shod držal, je tudi Jakec g. dr. Lesko-varju rekel, da mora doktor občinskega svetovalca od sv. Miklavža tožiti, češ da bi bil svetovalec rekel, da je Leskovar oderuh. 10 prič je priseglo, da svetovalec ni tega rekel in Jakec je prisegel, da je on slišal, da je svetovalec tiho rekel, da je Leskovar oderuh. Na prisego Jakeca je bil svetovalec obsojen na 30 kron. Ali Jakec se je še morebiti prehitro po krčmah bahal, da je svetovalec kaznovan, ker črez to se bode pri okrožni sodniji obravnavalo. Tudi moramo povedati, kako se Jakec praži, da je on veliki posestnik ; ja veliki posestnik je on; ker ima celo 5 njiv. Ko bi Jakec ne imel kočnarske zemlje v najem, te bi mu slabo šlo pri žgankih, in bi Podzemeljska pošta. Znane so krasote podzemeljske jame v Postojni, ki jih občuduje vsako leto na tisoče tujcev. Postojen-ska jama je krasni zaklad kraške zemlje. Zdaj so v tej jami poleg električne razsvetljave in vseh drugih modernih pripomočkov uresničili tudi pošto. To je pač prva c. kr. pošta, ki se nahaja pod zemljo. Opraviti ima poštar dosti. Pri zadnji slavnosti v jami n. p. se je tekom 4 ur čez 47.000 razglednic razprodalo. si ravno tako moral s pol drugim lesom kruh ; služiti, kakor si ga je poprej, ko je še „ledig" bil. Jakec, svetujemo ti, daj si mir in ne zaničuj malih posestnikov, ker ti tudi nisi veliki in takega vbogega še ni bilo pri nas, kakor si še ti bil pred par leti. Fant iz fare. ki drži kaj na zdravo negovanje kože, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (¿namka ^Steckenpferd") od Bergmann & Co. Tetschen a. E. Kos za fcO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Stanje setev v Avstriji. (Po poročilih c. kr. poljedelskega ministerstva sredi julija t. I.) Od srede junija pa do srede julija vladalo je večinoma jasno, mirno vreme. Pšenica je v slami malo kratka; vendar pa je v splošnem vkljub nekaterim boleznim lepa in polna. Žetev je v južnih alpskih deželah večinoma že končana. Rž postala je na lahki zemlji vsled suše prerano zrela. V kolikor ni od toče prizadeta, ima polno zrnje in je pridelek primeren. Tudi ječmen in oves pustita še precej dobro žetev na zrnju pričakovati. Koruza se razvija v suhemu vremenu primerno dobro. Krompir ima na boljši zemlji svežo, zdravo zelenjavo in lepe pričetke; slabejši je na bolj lahki zemlji. Krompirjeve bolezni se prav redko opazuje. Sladkorna pesa je na Češkem in Morav-skem jako slaba in trpi tudi vsled vnetih korenin ter uši na listju. V nekaterih krajih so nasadi popolnoma uničeni. ¿Krmilna pesa in zelje se razvijata na globoki zemlji še precej ugodno; potrebovala bi pa izdatnega dežja. D e-t e 1 j a (rdeča detelja kakor tudi luzerna) je | pokazala pri prvi žetvi zlasti v gorskih legah glede množine in glede kakovosti izvrstne uspehe, j Za drugo žetev, ki je v naših krajih itak slabša 1 ne kaže v splošnem posebno dobro. Travniška | mrva je bila v planinskih deželah izborna. V Galiciji in v Bukovini pa je vsled povodenj in dežja krma popolnoma pokvarjena. O t a v a na pozneje košenih travnikih je slabša in se v nekaterih krajih drugega rezanja sploh ne pričakuje. Paše so v gorskih krajih planinskih dežel jako dobre, v sudelnih deželah pa slabe. Srednjo stanje je sledeče (1 pomeni jako dobro, 2 dobro, 3 srednje, 4 slabše in 5 jako slabo): Pšenica 2 7 ; rž' 27 ; ječmen 2 4; oves 2 6 ; koruza 2 5; krompir 2 4: sladkorna pesa 3 3; krmilna pesa 2 4; zelje 2 6; detelja 3 3; travniki 2 4 in paše 3. Das unterirdische Postamt inderAdelsbergerGrotte. Novice. Koliko domačih živali je na svetu? Poljedelsko ministerstvo združenih držav napravilo je statistiko, ki kaže prilično število domačih živali na celem svetu. Potemtakem imamo okroglo 1500 milijonov domačih živali i. s.: 580 milijonov govede, 105 milijonov konjev, 9 milijonov oslov, 7 mil. mul, 2 mil. kamel, 21 mil. hifelnov, 100 mil. koz, 150 mil. svinj, 900.000 Renntierov. Združene države Amerike imajo največ svinj in konjev. Govede je v Avstraliji najvfč, za njo pride glede govede Argentinija. Koz je največ v Indiji. Iz Spodrije-Stajerskega. BrenČiČa vprašamo popolnoma ponižno, kakor se to že napram tako visokemu gospodu in poslancu sliši, je li ima v svojem svetovnozna-nem notic-bihlnu tudi vpisano, daje v ptujskem in ormožkem okraju deloma ž o toča hudo škodo napravila?! Ako se da človek že brez ozira na svoje duševne zmožnosti za poslanca izvoliti, potem mora imeti tudi nekaj skrbi za svoje volilce. Brenčič naj torej pokaže to svojo skrb! On naj d e 1 a, dela za volilce! Ljudje nimajo od tega prav ničesar, da ima Brenčič novi „iiberciger" in uiso'prav nič ponosni, da jih zastopa v državnem zboru eden rečimo najbrihtnejših korpora-lov. Ljudje hočejo, da država v času bede nanje ne pozabi in da se to zgodi, morajo poslanci napraviti! Brenčič, na noge, drugače ti bodejo kmetje prihodnjič fige pokazali! Na noge, Brenčič! Nikar si ne vzemi za vzor naša dična deželna poslanca Ozmeca in Meška, ki raje po farovžih žlahtno kapljico pokušata, nego da bi za svoje volilce delala. Torej še enkrat: Brenčič naj v teh težkih časih vsaj del svojih gostobesednih obljub drži! „Narodna stranka" na spodnjem Štajerskem postala je v zadnjem času jako mirna. Splošno se sodi, da ji je zmanjkalo sleherne sape in da pričakuje le še par gospodarskih udarcev. Potem izgine popolnoma iz političnega in sploh javnega površja. Tako žalostna je usoda stranke, ki je bila z najglasnejšimi frazami ustanovljena in od katere so posamezni optimisti pričakovali odrešenje slovenskega ljudstva. Žalostno, res žalostno ! Vzroke tega neverjetnega poloma seveda ni treba več preiskavati. Ta „narodna stranka" ravno ni bila nikdar prava stranka. To je bila obmizna družba, ki je pri dobri plzenski pivi mislila, da bode s par tisočaki pravi preobrat na Štajerskem uresničila. Zato je pač glavna krivda poloma „narodne stranke" — nevednost njenih poklicanih in nepoklicanih voditeljev. „Narodna stranka" je resni politični stranki toliko podobna, kakor lesena sablja a-b-c-strelcev pravemu vojaškemu meču. Zato je tudi en — dr. Korošec triumfator na spodnjem Štajerskem in se vozi po deželi v avtomobilu z vladarsko našemljenim obrazom . . . Mnogo krivde na temu žalostnemu položaju pripisati je seveda neznosnemu pritisku duhovniške politike. Ali s praznimi besedami in s poezijami Fedorova se klerikalnega zmaja ne premaga. Delati je treba. In delati, v pravem zmislu besede delati se slavnim voditeljem „narodne stranke" ne poljubi. Zdi se nam tudi, da so danes za „narodno stranko" le še tisti navdušeni, kateri — ničesar nimajo. Narodnjaški denarni mogotci so postali že mnogo — „pametnejši." Tako stoji stvar! Narodnjaki čutijo to sami; ali bojijo se tega dejstva javno priznati. In to je zopet politična neumnost, kajti edino v priznanju svojih lastnih napak leži resnica ... Ali kaj bi mi „narodno stranko" podučevali ? Kar je zaspanega, naj gre spat ... Mi smo le veseli dediči dohtarske „narodne stranke" in zato se ji javno zahvaljujemo! Pasji dnevi ali doba kislih kumaric je letos posebno huda. Zato tudi našemu ljubemu prijatelju dr. Tonetu Brumen ne da miru. Kakor sam pravi, je njegova pisarna prazna in vročina vpliva na njegove možgane tako krepko, da je pričel — članke pisati... Ej Tone, kaj pa ti pride na um? Tvoji članki so kakor nezabe-ljeni žganci, ki jih že tretjič pogreješ. Ali ne? Ej Tone, zakaj pa kličeš zaspanim Kranjcem zopet vse tvoje nekdanje blamaže v spomin ? To je celo za pasje dneve preveč, pa čeprav zbiraš zadnje tvoje latinske spomine skopaj in trosiš nerodne citate po zaspanih tvojih člankih. Ej Tonče, Tonče, mi te imamo vkljnb temn radi, čeprav ne pišeš člankov. Ali na tvoje članke ti res nikdo ne bode odgovarjal, k&r te pač nikdo — resnim ne smatra. Ohladi si raje glavo z mrzlo vodo. Tone, bo bolje zanjo . . . Servus, amice! Napredna zmaga. Poročali smo že v zadnji številki, da so vrli naši somišljeniki pri občinskih volitvah v Zgornjih Hočah zmagali. Izvoljeni 60 bili sledeči gospodje: 3. razred : Leopold Tomaschitsch, Anton Weschnig, Joh. Zebe (odborniki), M. Bratschko, Panl Sknbitsch (namestniki); — 2. razred: Joh. Werdnig, A. Koren, F. Godetz (odborniki), L. Hergouth, L. Packi (nadomestniki); — 1. razred: M Ko-priunig, Joh. Packi M. Domadčnik (odborniki), P. Wre8snig in F. Smogavetz (nadomestnimi.) Vrla ta občina ostane torej vkljub vsej prvaški hajskariji v naprednih rokah. Čast zavednim, trdnim volilcem! V Celju se odlikuje neki slovensko-zagriženi zobotehnik po svoji gorostasni amazanosti. Treba ga bode podučiti, da je čednost potrebna in da mora zobotehnik nanjo bolj paziti nego svinjska dekla. Suša v Savinjski dolini je letos grozno huda. Šest tednov že ni bilo dobrega dežja in potoki so vsi suhi. Savinja je tako nizka, kakor že leta sem ni bila. Travniki so popolnoma sežgani in otava aničena. K sreči je bila letos prva košnja lepa, tako da se ni bati pomanjkanja krme. Pač pa primanjkuje že danes svinjske krme. V nekaterih krajih morajo kmetje že svinje s črešnjevim listjem krmiti. Jako revni so hmeljarji. Začetkoma je tako lepo izgledalo in tudi cene bodejo letos izborne (450—500 K za meterski cent). Ali zdaj sta suša in rdeči pajk veliko škode napravila. Z goricami sicer v splošnem ne stoji posebno slabo. Ali dežja potrebujejo povsod. Tečaj za drenažo. V svrho izvežbanja stanovskih praktičnih preddelavcev za drenažo sklenil je štajerski deželni odbor, da priredi v Brežicah od 18. do 24. septembra t. 1. 6 dnevni tečaj za drenažo. V pospeševanje tega namena razdelilo se bode tudi 10 štipendij po 20 kron. Več o tej zadevi pove inzerat v današnji številki našega lista. Sejem v Peklu. Piše se nam: „V soboto, dne 19. avgusta t. J. se vrši v Peklu na Polj-čanskem kolodvoru veliki živinski sejem. Živino-posestniki se opozorite, da prav v obilnem številu ta dan živino na sejem priženete, ker domači in tuji kupci ta sejem pridno obiskujejo." štetje sadnih dreves. Štajerski deželni zbor je sklenil, da vprizori letos v gospodarskem oziru potrebno štetje sadnih dreves. Šteli bodejo posamezni občinski uradi. Posestniki pa naj se pravočasno pripravijo, da vedo število sadnih dreves v dotične števne pole vpisati. Sulzegg-Slatina. Poroča se nam: Nj. eksce-lenca g. namestnik grof Clary Aldringen sprejel je hvaležno njemu poklonjeno brošuro o Sulzegg-Slatini pri Leibnitzu in zdravilnih tamošnjih studencih. Obljubil je tudi pisatelju Th. Wald-bach, da bode to zdravilišče osebno pregledal. Pobožnost je lepa stvar, posebno kakor jo poznajo nekateri navdušeni klerikalci. Dokaz temu sledeča resnična povest: V Globokem pri Brežicah zahteval je posestnikov sin Jože Levstik od svojega očeta 20 kron. Rekel je, da si bode hlače kupil, ker hoče iti na romanje na Hrvatsko. Oče mu denarja ni mogel dati, ker ga ni imel. Na to je pobožni sin vzel sekiro in očetu zagrozil, da ga bode umoril, ako mu denarja ne da. Proklinjal je tudi očeta in ga na glavi do krvi ranil. Obenem je razbil hišna vrata. Drugi dan je sin zopet denar zahteval. Ker mu ga oče ni mogel dati, je pobožni divjak starega moža grozovito pretepel. Komaj da mu je hudo ranjeni starček ušel. Tretji dan je sin očetu zopet rekel, da ga bode umoril, ako mu denarja ne preskrbi. Obenem je šel in nabrusil sekiro. Starček se je skril v koruzo. Tja mu je hčerka jesti prinesla in povedala, da ga sin s sekiro išče. Nesrečni oče se je splazil potem po postranskih potih v Brežice k orožnikom. Ti so šli z njim nazaj in so sina v zapor odvedli. Take cvetke poganja klerikalna pobožnost! Zadušil se je v šahtu rudar Johan Uhan v Stranicah. Nesrečneža so tovariši kot mrliča našli. Požig iz maščevanja. Pretekli teden pričelo je na Planini na Pohorju v Oberskovi hiši goreti. Komaj da so ogenj omejili. Pravijo, da je sosed Roser iz maščevanja zažgal. Roserja so zaprli. Neprevidnost. Pri Polzeli odprl je hlapec Toman samovoljno železniške šrange in hotel čez progo peljati. Medtem pa pridrdra vlak. Komaj da se je vlak vstavil; drugače bi se zgodila velika nesreča. Nezgoda. V Šmarju pri Jelšah šel je Jožef Strašek brez pravice na lov. V grmovju pa mu je nekdo v obraz ustrelil in ga težko ranil. Eno oko je izgubljeno. Pazite na deco! V Lubečni pri Celju so sekali otroci po drevju vejevje. Enemu je padla sekira iz roke in 5 letnemu sinčku kmeta Go-riupa na glavo. Nesrečni otrok bil je tako hudo ranjen, da je v bolnici umrl. Ustrelil se je v Mariboru Kari Kaller. Vzrok samomora ni znan. Bil je takoj mrtev, ker se je v srce zadel. Utonil je pri flosanju lesni trgovec Ziegler iz marenberškega okraja. Mrliča so v ptujski okolici na suho potegnili. Drva kradel je svoji sosedinji B. Knez pri Slov. Gradcu. Naznanili so ga sodniji. Vlomil je neznanec v lovsko guto barona Fiedler pri Št. Paulu in pokradel mnogo stvari. Vjeli so tata. Pri krčmarju Grobelniku v Pletrovčah je večkrat denar zmanjkal. Zato je Grobelnik nastavil zaznamovane krone. Tako je tata vjel. Tat je s'n nadučitelja Žagarja. Oče in sin zgorela. V Adriancih pri Ormožu je pogorelo poslopje pbsestnika Luci. Kmet je hotel vole rešiti. Ali on in njegov 5 letni sinček sta našla v plamenih svojo smrt. V plamena skočil je pri požaru kmeta Žerjava v Stari-Novivasi stari oče pogorel ca. Komaj so nesrežneža, ki se mu je bržkone zmešalo, rešili. Utonil je pri kopanju v Dravi vojak Lovrenc Jeseničnik 27. dež. br. polka. Tz Koroškega, Na delo treba tudi naše somišljenike po Koroškem klicati. Kajti ravno zadnji dogodki, — n. pr. veliki zločinski polom koroških klerikalcev, zadnje državnozborske volitve itd. — so pač slehernemu dokazali, da je list „Šta-jerc" danes tudi že na Koroškem neobhodno potreben. Prvaki trosijo s svojim od zbesnelih političnih hujskačev pisanim „Š-Mirom" najgrše in najbrezobzirnejše laži po svetu. Treba jim je na prsta stopiti! Treba je ljudstvu oči odpirati, da zna zrnje od slame ločiti. Treba je vso škodljivost iz Kranjskega kakor kuga razširjenega prvaŠtva javno ožigositi in bičati.. . Ta namen ima naš list, ki ni od nikogar odvisen in vsled tega ni nikomur poko- ren. Mi poznamo le enega gospodarja.: voljo in korist ljudstva! Res je, da se je „Štajerc" v zadnjih letih jako lepo tudi po Koroškem razširil. Ali — še več se zamore in se tudi mora storiti. Zato pa, somišljeniki na Koroškem, d e-lujte za „Štajerca", agitirajte, zbirajte naročnike, dajajte vaš list naprej čitati, — čimveč naročnikov po Koroškem bode „Štajerc" imel, tembolj se bode lahko za interese koroškega ljudstva brigal! Iz Možice se nam poroča: Dne 6. avgusta smo izročili materi zemlji prezasluženega župana in posestnika gospoda Rudolfa S t o p a r j a. Umrl je v najlepših rnožkih letih (v 44. letu). Kako priljubljen je bil rajni, pokazal je njegov pogreb. Udeležila se ga je ogromna množica ljudstva od blizo in daleč, gosposkega kakor delavskega stanu, šolska mladina z učitelji na čelu, rudarska požarna bramba z godbo, tudi prevaljsko pevsko društvo mu je zapelo milo žalostinko. Pogreb je vodil domači župnik g. Franc Premru ob asistenci treh duhovnikov. Rajni je bil čisti značaj in neprestranski, ni se vmešaval v politiko, pa vendar so ga gotovi ljudje blatili po „Mira." Žaluje za njim cela okolica. Misel pa, da je vse posvetno minljivo, bo nam v tolažbo. Blagemu pokojniku pa bodi žemljica lahka! Zaradi goljufije so v Beljaku zaprli deklo Marijo Zedlacher, znano vlačugo, ki je vkljub svoji mladosti že popolnoma pokvarjena. Vlomil je neznanec pri posestniku Jurič v Lasseudorfu in ukradel mesa ter klobas za 128 K. Pogorelo je v Krasti Tallerjevo gospodarsko poslopje in z njim mnogo krme ter žitja. Škode je za več tisoč kron. Okostje človeka so našli pri pridobivanju šodra v Lipi. Pravijo, da so to kosti vojaka iz francoskih bojev. Strela ubila je pri Slov. Pliberku 68 letno vžitkarico Gertrud Fister. Pred dežjem se je skrila pod drevo, v katerega pa je strela udarila. Revica je bila takoj mrtva. Nravnostni zločin. Zaprli so v Celovcu železničarja Alojza Kahlhommer zaradi raznih nravnostnih zločinov na malih dekletah. V Mag-dalenbergu so zaprli hlapca Kafer, ker se je zagrešil nad neko kobilo. Dezertirali so od 17. infanterijskega polka v Celovcu vojaki Franc Krapor, Lovrenc Kokalj, Anton Kočevar in Ignac Škofljanc, vsi iz Kranjskega pristojni. Pogorela so vsa poslopja posestnika Neu-berseh v Bistrici pri Pliberku. Tudi je pogorelo vso pohištvo, mnogo vozov, 60 ovc in mnogo svinj. Škode je za 60.000 K. Nevihta je divjala pri Paternionu. Posestni-kovega sina Jakoba Glanzer je zadela strela in ga smrtnonevarno ranila. Iz drevesa 6 metrov globoko padel je v Ppdlaniku hlapec Peter Lanner. Bil je na mestu mrtev. Iz žepa ukradenih je bilo v Celovcu krčmarju Francu Krenn 350 K. Kondukterja obkradla je v vlaku pri Portschachu neka Urša Biereack. Dali so jo pod ključ. Požar. V Rožeku pogorela je hiša in gospodarsko poslopje družine Caprioli. Požarniki so preprečili, da se ni ogenj še naprej razširil. Lepoporočno darilo. Oktobra meseca t. 1. vršila se bode poroka bodočega prestolonaslednika, nadvojvode Karla Franca Jožef s princesinjo Cita iz Parme. Ob tej priliki podeli naš cesar visokemu paru krasno poročno darilo. Cesar kupil je namreč grad Brandeis na reki Elbe in pusti zdaj grad popolnoma prenoviti. Ta grad, katerega kaže naša slika, je namenjen kot cesarjevo poročno darilo. Prva leta po poroki namerava nadvojvoda Kari Franc Jožef s svojo soprogo stalno na tem gradu prebivati. Schloß ßrandfiis»d.ElbP. Škode je za več tisoč kron. — V Guttaringu je pogorelo troje hiš. — Pri Spittalu pa je nastal precejšni gozdni požar. Velikodušni tat. V trgovino Starzacher v Celovca je vlomil neznani tat v omaro, v kateri je bilo mnogo zlatnine in 200 K denarja. Vzel je le 50 K, ostalo pa je pustil. Vlomil je neznanec pri nekemu oficialu v Celovcu in ukradel precej perila ter zlatnine. Na lovu padel je pri Kotinjivasi posestnik Plautz in se smrtnonevarno poškodoval. Vlomi. Pri Scblittu je nekdo v lovsko guto vlomil in lepo puško ukradel. Snmijo delavca Venko, katerega so tudi zaprli. — V Gnrnitzu je vlomil nekdo pri kočarici Baamgartner, ukradel za 100 K zlatnine in 170 K denarja. Padel je iz druzega nadstropja na dvorišče delavec Jožef Harnisch v sv. Rapretu. Ranil se je smrtnonevarno. Veliki vlom. Neznanec je vlomil v vilo Pondschuh in ukradel dr. Storowitzu vrednostnih predmetov za 4270 K. 641 Prof. dr. K 1 e b s, Berolin, piše: Odlične učinke, od toliko strani potrjene naravne Franc Jožef-ove grenčice sem imel i jaz priliko preizkusiti z najboljšim uspehom pri različnih bolezenskih stanjih, zlasti tudi pri t u b e r k u 1 o z-n i h. Videl sem, da je „Franc Jožef-ova voda" odstranila v začetku procesa nastalo zaprtje, ne da bi se pozneje pojavila toliko nadležna driska. *K)mKX**ftftSKttie*KXttKft f Ali si se že naročil na „Stajerčevi" kmetski koledar za 1912? Izšel bode ta splošno priljubljeni koledar zopet pravočasno. Gledali bodemo, da mu ostane vsebina ednako bogata, kakor vsa dosedanja leta. Obsegal bode celo vrsto velekoristnih gospodarskih Člankov, lepih povesti, podučnih notic, krasnih slik itd. Cena mu bode pa edna-ka ostala, namreč 60 vinarjev, s poštnino pa 70 vinarjev. Tadi velja i letos določba, da dobi vsakdo en koledar zastonj, kdor jih naroči deset. Inzerente opozarjamo istotako ob tej priliki, naj nam za koledar namenjene inzerate čimpreje vpošljejo. = Vsi na delo za nas koledar! zzz um Gospodarske. Za napravo slivovke ali češpljevca se -uporablja navadna Češplja Če se hoče dobiti okusna slivovka, uporabiti se morajo za to prav zrele češplje. in izpuliti se jim morajo peclji, preden se zmečkajo. Ko so ■se peclji izpulili, naj se zmečkajo češplje s kakšnim lesenim drogom in prelije zdrozgalica v kak pokončno postavljen sod, kateremu se je poprej izdrlo dno. Kolikor več koŠčic razbiješ med mastenjem, tolikanj močnejši okus po jedercih bo imel dobljeni čeŠpljevec. Ako ti ta okus ni všeč pusti koščice cele. Ko si sod z zdroz-galico napolnil, pokrij ga s kakim pokrovom, zamaži vse odprtine in razpoke prav dobro z ilovico, da ne bo mogel zrak do zdrozgalice. ČeŠpljeva zdrozgalica vre počasi in včasih konča vreti Šele proti koncu spomladi; to pa nima nikakih slabih posledic za okus češpljevca ali slivovke. Ko zdrozgalica popolnoma povre, skuhaj žganje čimprej iz nje, sicer dobiš, če s tem odlašaš, bolj trpko slivovko. Da krava lažje stori ali se oteleti, priporočajo nekateri, naj se ji daje skozi kake tri tedne, preden ima storiti, z močnato krmo vred po nekoliko pesti kuhanega lanenega semena. Razen tega, da laneno seme porod olajša, pospešuje obenem tudi mlečnost, zato se priporoča, naj se poklada breji živini že vsled tega, da bo imela več mleka. Vkuha lanenega semena koristi čestokrat pri raznih živalskih boleznih tako n. pr. pii živini, ki je zabasana ali zaprta, ali pa če ima kakšno vnetje. Ako se krava po porodu ne more otre-biti, zadostuje, ako se ji da vsak dan trikrat po 1 lit. vkuhe lanenega semena, in otrebi se v kratkem. Ce se poklada živini v kuha lanenega semena, zaostane po-steljca redko kedaj. Peteršilj in pasji peteršilj. V peteršiljevih setvah se prikaže včasih pfav strupena rastlina, katera povzroči pri človeku lahko smit, ako jo zaužije ; ta rastlina ali zelišče se zove pasji peteršilj (Aethusa Cynapium). Od navadnega peteršilja pa se razlikuje v tem le : Pe- ___ j ___x ~ ITT, teršilj je dvoletna rastlina ter napravi prvo leto samo listje, a šele v drugem letu napravi trivoglato semensko steblo, pasji peteršilj pa napravi že v prvem letu okroglo steblo, katero je z neko višnjelkasto moko pokrito. Ako zapaziš toraj v peteršiljevi setvi rastline, ki gredo že prvo leto v seme, si lahko gotov, da je to pasji peteršilj, zato ga kar izpuli in 2avrzi. Peteršiljevo listje je svitlo in široko ter prijetno diši. Listi pasjega pereršilja so bolj temne barve, na spodnji strani so močno svetli in če jih med prsti zmečkaš, dado od sebe zopern duh, enak česnovemu. Na listih pasjega peteršilja, ki delajo kobulo zapaziš tri dolge, na eno stran navzdol viseče pokrivalne lističe, katerih ne najdeš pri nobeni drugi kobulnici. Vzlic tem razlikam med enim in drug:m, se en peteršilj z drugim pogostoma zamenja, zato se priporoča, posebno onemu, ki ne zna dobro razločevati strupenega peteršilja od pravega, naj seje rajši kravžasti peteršilj, ker tega ni mogoče zamenjati s pa-jim peteršiljem. Da se pokončajo gosenica kapnsovega belina, priporočajo nekateri, naj se uporabi v to svrho apnena voda. Takšna voda se ddbi, ako se sveže živo apno ugasi z večjo množino vode, tako da postane iz gašenega apna belež. Ta belež naj se voda, ki je ostala nad poleženim apnom, porabi za Škropljenje kapusa in vrzot. Ta voda ne škodufC^^ljnatim rastlinam prav nič, umori pa hitro in prav gotono vse gosenice. Za prerezovanje živili mej ali plotov iz belega trna, tuje, tise, drena, gabra itd. je mesec juli najboli pripraven. Okuliranje ali cepljenje vrtnic na oko naj se opravlja v tem letnem času le, ko je oblačno. Da bodo podlage dovolj muževne, naj se 8 dni pred cepljenjem vsak dan prav dobro zalijejo. Cepiči naj se vzamejo le z zdravih, čvrsto rastočih vrtnic in sicer takih, ki so že cvetele. Najboljši popki za okuliranje so oni iz srednjega dela poganjkov. Kakor hitro so se cepiči nabrali, naj se listi tako ostrižejo, da ostanejo na poganjkih samo listni peclji. Za povezovanje okulacij naj se rabi rafija ali japonsko ličje. . Saje izvrstno gnojilo. Ako hočeš uporabiti saje za gnojenje, raztopi jih na vodi, kajti če uporabiš suhe saje za gnojenje, zgube na gnojilni vrednosti, posebno pa zveši iz njih mnogo amonijaka. To pa preprečiš, ako jih raztopiš na vodi, kaiti le raztooljenje saje posrkajo korenine prav lahko. Sicer se saje ne tope lahko v vodi, vendar pa jih prav lahko razstopiš če jih vržeš v vodo, kateri si dodal nekoliko sode in to raztopino potem Še nadalje stanjšaš z vodo. Pazi pa. da ne bo raztopina premočna. Na 20 litrov vode zadostuje 1 kilogram saj. Na kakšen priprost način se da hlev razkužiti. Imamo sicer različna sredstva za razkuževanje, omeniti hočem pa tu takšno, kakršno dobi kmetovalec za par novcey povsod, in to je žveplo. Živinski hlevi bi se morali vsaj Štirikrat v letu razkužiti z žveplom. Ravnati pa je tako le: Zaženi živino iz hleva; v sredo hleva postavi staro kožico in deni v njo nekoliko smolnatih trščic a na nje kose žvepla. Za kubični meter prostora zadostuje 3—5 gramov žvepla; kg zadošča za večji hlev. Smolnate trščice prižgi, okna in vrata dobro zapri in pri tem pazi, da ni blizu gorečega žvepla nič vnetljivega. Čez 3 ali 4 ure hlev odpri, odpri na stežaj vsa vrata in okna in pusti dve uri odprto, da se hlev pre zrači. Nato zaženi živino zopet v hlev. Na ta način obvaruješ svojo živino marsikatere bolezni, ki bi se lahko izcimila. Mnogo nalezljivih bolezni se širi. ker se največ družin ne brigajo dosti za desinfekcijo na bolniški postelji. — Zanimiva in podučljiva knjiga je izšla o „zdravju in desinfekciji" ki pojasni vsakomur, kako se zgodi desinfekcija v vseh slučajih v hiši. Pošljem Vam na zahtevo to knjigo zastonj in franko takoj. A. C. H u b m a n n, Dunaj, Petraschgasse 4. Loterijske številke. Gradec, dne 5. avgusta: 68, 54, 69, 29, 13. Trst, dne 29. julija : 69, 13, 58, 64, 54. Ura za verižico ! 757 1 ura samo za K 190. Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodaj stoječa eksportna hiša: eno krasno pozlačeno, 36 urno preciz. anker-uro z lepo verižico za samo K T90, kakor tudi 3 letno pismeno garancijo.PoŠilja po povzetju eksportna hiša ur F. Ufindisch, Krakova St. U. ===== NB. Za kar ne dopade, denar nazaj. ===== Penzijonist ali zasebnik z gotovim premoženjem K 10.000, se pod jamstvom kot kompagnon v trgovini z mešanim blagom v večjem kraju takoj sprejme. Prijazne ponudbe pod „Sichere Existenz" na upravo tega lista. 739 Odpadla jaboljka n (Falläpfel). „Alimentair-fabrika konzerv" Liebenau, postaja Puntigam, kupi vsako množino odpadlih jaboljk za 5 K za 100 kg od postaje Ptuj. Jaboljka smejo biti zelena in nezrela, ne pa gnila. Vreče se franko nazaj vrne. ^ (echte Hausleinwand) __ Ad. št. 29632/11 3788. 732 *h ¡ - Razglas. = Tečaj za drenažo. = Od 18. do 24. septembra t. 1. vrši se v Brežicah 6 dnevni tečaj za drenažo. Za pospeševanje tega tečaja se bode razdelilo 10 štipendij po 20 kron med revne udeležence tečaja, ki pa morajo biti nemščine in slovenščine zmožni. Namen tega tečaja je izvežbanje stanovskih preddelavcev za melioracije. Prosilci za štipendije naj svoje lastnoročno pisane prošnje do najkasneje 4. septembra t. 1. pri kulturnotehničnemu oddelku štajerskega deželnega odbora v Gradcu, Raubergasse 2, vložijo. V prošnji je navesti, ako je prosilec že sodeloval pri melioracijskih delih, ako je obeh deželnih jezikov (nemškega in slovenskega) zmožen in ako je pripravljen, v slučaju zmožnosti vstopiti kod preddelavec. Prošnjam je priložiti: a) krstni list, b) domovinski list, c) od občine potrjeno nravstveno spričevalo, d) zadnje šolsko spričevalo. Tečaj prične v pondelek, 18. septembra ob 8. uri zjutraj. Nadaljna pojasnila daje kulturnotehnični oddelek deželnega odbora v Gradcu in filijalka kmetijske dražbe v Brežicah. Gradec, 20. julija 1911. Od štajerskega deželnega odbora. Št. 158/11 733 9 PuMju ssdnljska razprodaja prta. Od c. k. okrajue sodnije v Slovenjem Gradcu se bode na naprošbo Franca Gnamusch m. 1., Zofije, Johana, Alojza, Paule, Marije in Jožefa Gnamusch, zastopanih po jerobinji Gertraud Gnamusch in Filipu Pungarscheg v sledečem označena posestva pod določitvijo obenem omenjene izklicne cene javno razprodalo, in sicer: 1. Sdich-posestvo (Sdichhube) e. št. 26 in 27 k. obč. Selovc (izklicna cena 22 000 K); 2. Wu t s oh-gozd (Wutschwald) e. št. 58 k. obč. Selovc (izklicna cena 2.000 K); 3. Cesar-posestvo s Kobold-gozdom (Cesar-Liegenschaft mit Koboldwald) e. št. 113 in 120 k. obč. Otični vrh (Ottischnigberg) (izklicna cena 11.500 K). Razprodaja se vrši dne 21. avgusta 1911 ob 10. uri dopoldne na lici mesta v Selovcih (Seloutz) pri Sdich-posestvu in dne 22. avgusta 1911 ob 10. uri dopoldne na lici mesta v Otični (Ottischnigberg) pri p. d. Cesarju. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih rubežne pravice brez obzira na prodajalno ceno ohranjene. Svoto razprodaje oddati je sodnijskemu komisarju. Pogoje se razvidi lahko pri sodniji (soba št. 7). L i okrajna sodnija v Slovenjem-Gradcu odi II. dne 29. julija 1911. (Pečat). (Podpis). Učenec se sprejme v trgovini z mešanim 784 blagom IMwip Méé sv. liii pri PoliianaL Trgovski z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v špe-748 cerijski trgovini J. Osenjak, Ptuj. £31___•j.____. • .. H Ignac Sitar,trgovec iz Toplic pri Noveinmestu rabi v svojo trgovino z mešanim blagom 1 trgovskega učenca, vešč slovenskega in nemškega jezika. Krepak, pošten in priden. Učna doba po dogovora 702 Pošljem orožje vseh vrst, kakor Hammerles puške, Trojke, Lankaster- in flobert-puške. revolverje, pištole itd. po iz-debvalni ceni. Popravila najceneje. Zaupljivim osebam prijetni plačilni pogoji. Na željo pošljem boljše puške brez kupne obveznosti tudi S dni na poizkus. II. ceniki zastonj in franko. F. Dušek, tovarna orožja,-Opočno št. 85 na drž. žel., Češko. 616 Franz Schonlieb, Gewehrfabrikant und Fein-btlcbsenmacher Ferlach (Karaten). Direktni nakupni vir mod. lovških pušk, lancastre-pušk, (Biichsflinten) cd K 58-— naprej. Popravila, prenaredbe strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedosežnim uspehom in nove šafte. II. ceniki prezplačno. 564 Učenec se takoj v trgovini z manu-fakturnim in Špecerijskim blagom Aluis Kometier, Borovlje na Koroškem, sprejme. Novo izučeni O 2ZCL I od dežele se sprejme v trgovini z mešanim blagom g. Hans Boldin, Sv Lovrenc pri Mariboru. 729 M Grifón44 pravi, trije lepi, dva meseca stari lovski psi (Vorstehhunde) se po ceni prodajo na Lavi pri Celju št. 26. — M. S — Mlatilce 788 za večjo množino rži in pšenice sprejme Franz Klfinszig, Wolisberg na Koroškem. Zanesljivega mlinar-skega pomočnika ki se razume v tej obrti, sprejme takoj Anton Polanc, valjčni mlin v Radečah pri Zidanem mostu. Mora biti neo-ženjen. Plača po dogovoru. 74rl Hiša z vsem oskrbljena, za vsako uporabo pripravna, 16 minut od kolodvora Celje oddal>ena je na prodaj. — Naslov : Kon-radof, poste restante Celje. Iroda se Ii i š a, p zidana, z dvema sobama in štala z velikim sadnim vrtom in njivo, 10 minut oddaljeno od rudokopa in železniške postaje. Cena K 4000. Več pove Anton Horzen krojač v Gabrijelali p»hta Karmel Kranjsko. 743 16 letna navadna delilo, ki zna tudi nekaj šivati ter zna nemško in slovensko brati, piaati, računati, se kot dekla v prodajalni (Ladenmadchen) sprejme. Pismene ali ustmenc ponudbe pekarija Th. Losi nschftk, Ptuj 749 Na prodaj je 7*5 li i š a, skoraj nova, 10 minut oddaljena od mesta Celja, poleg velik vrt; hiša je na jako lepem prostoru, pripravna tudi za kako obrt. Cena 9000 K. Vpraša se pri M. Kunaj, Za-gradom štev. 38, pošta Celje. Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri štikanja in šivanja zastonj in franko. 366 Grazer Kasse 3 (r. G. m. b. H.), Graz, Herrengasse Nr. 11. verleiht Geld — »arh ii größeren PoHten — rasch, ohne Vermittlerprovision, ohne Lebensversicherungszwang und ohneZwang zu Gehaltsvormerkungen bei massiger Verzinsung gegen Bürgschaft oder gegen Gehaltsabzug mit Lebensversicherung, oder gegen grundbücherliche oder sonstige entsprechende Sicherheit im Personalkred.t-zweig zur Rückzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden können), so dass das Kapital in 5 oder in 10 oder 16 Jahren rückgezahlt wird, im »allgemeinen Zweig« aber in beliebig zu vereinbarende' Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Schnellste Erledigung. Auszahlung der Vorschüsse nach Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksortenversand. Zaslužek!! £ 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke štrikarije doma. Edino moja mašina za hitro Štrikanje Patenthebel" ima izkuiene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc., trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, Ire. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nelkengasje 1/06. Dva močna in pridna hišna hlapca se takoj sprejmeta v pekariji in trgovini Jos. Ornig, Ptuj. 718 Pozor! 50.000 parov čevelj 1 4 par čevelj samo K 7-50. Zaradi U8tavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-Čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4; pari koštajo le K 7 50. Pošlje, po povzetju C. Grüner, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 747 758 Dva krepka kovaška učenca (Ring und Kettenschmiede) se sprejmeta pri g. Ferdinandu Franki, Studenci pri Mariboru. Hiša v Waitschach pri Ptuju, obstoji iz 3 sob, kuhinje, kamre, mlatilnice, hlevov za krave in svinje, vrta in njive v skupni meri 61 arov 69 m3 se za 4\400 K proda. Vpraša se pri Job. Merholik, Wait«chah, št. 35 pri Ptuju. 737 Viničarja z dvema ali tremi delavskimi močmi, za manjšo viničarijo in pri tem še ima poleg dobro službo, sprejme se takoj ali pa v jeseni. Trezni in pošteni ljudje morajo biti; v Framu štev. 53 M. K. 735 Službo spremeniti želi oženjeni vinogradniški in sadjarski paznik (Aufseher). Več pove „Štajerc." 714; Lepo = stavbišče, : zlasti za vilo primemo, 10 minut od postaje, obstoji iz njive, travnika, vrta za zelenjavo in mnogim sadnim drevjem, gospodarsko poslopje s cigiom krito, novo zgrajen vodnjak, meri skupaj PA orala, se proda za 4 500 K. Vpraša se v upravi „Štajerca.'' 744 i DÍ6 gefertigte Bank gewährt zu den vorteilhaftesten Bedingungen: Bürgschafts-Darlehen gegen Schuldschein, Rückzahlung in Monatsraten nach Vereinbarung. Wechsel Eskomte. Wechsel-Kredit. Wertpapier-Belehnung. Hypothekar-Darlehen. Geld-Einlagen bei der Anstalt in Graz unmittelbar werden bestens verzinst. Auswärtige Einleger erhalten Postsparkasse-Erlagscheine. Anteils-Einlagen der Mitglieder genießen seit 1903 einen Gewinnanteil von ► 4'/, * H. Südmärkische Volksbank, Graz Radetzkystrasse 1, i. eigenen Gebäude. Nr 828^ Naznanilo preselitve. Usojam si p. n. občinstvu ter cenjenim mojim kupcem naznaniti, da sem se s svojo trgovino Draugasse 2 v hišo Drangasse 10 preselila. Velika zaloga gotovih oblek, sukenj, bluz, predpasnikov itd. mi omogoči, ugoditi sleherni želji. Ker bodem prej kakor slej skušala, svojim kupcem pri nizkih cenah dobro blago oddajati, prosim tudi v novi trgovini za zaupanje in za naročila. Z velespoštovanjem Anna Stebich 731 Maribor, Draugasse 10. Po zelo znižanih cenah! Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvicc, zaponke, vedno v naj-večii izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. 617 Proda se — gostilna = z lepo hišo, gospodarskim poslopjem, 4 orale njiv in travnikov, vse pri hiši, ob okrajni cesti Poličane-Makole ležeča, stara in dobro idoča krčma, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ta ista se odda tudi v najem. Več pove lastnica gospa Antonia Krainik, v Studenicah pri Poli- čanah. 678 Kapi Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika PTUJ priporoča »vojo bogato zalogo špecerijskega blaga, 225 nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseijne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnen gnoju za travnike, njive in vinograde i. s Toma'ova moka, kajnit itd., nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. Juri Emič, posestnik v Kačidolu, občina Sv. Peter na Medvedjaku, okrajna sodnija v Šmarju pri Jelšah, proda svoje 742 ===== posestvo. = HiŠa zidana z opeko krita, 6 cimrov, kuhinja z dolgim mostežem ; spodaj skez velbana kltt. Sadonosnik, travnik, njiva, gozd. Na izvišanem lepem prostoru, v zdravem zraku prilično za bivališče gospode, blizu Rogaške Slatine in blizo kolodvora Podplata al. Mestinje ; privoz in odvoz dober, četrt ure od šole in farne cerkve. Izve se pri Andrej Erjavec, gostilna v Podplatu. S Nadviničar sprejme se pri knez Auerspergovem graščinskem oskrb-ništvu Bellay v Istriji pod sledečim pogoji : Nadviničar gotovo plača 60 K na mesec, vsaka moška delavska moč 2 K 40 h na dan, vsaka ženska moč 120 K na dan ; nadalje deputati drv, mleka, vina, stanovanja, polja in vrta, držanje svinj in perutnine. Potrebnih 5—6 delavskih moči. Viničar ali eden moških se mora razumeti na konje in v kleti. Zahteva se trezne moči. Pot se poplača. Uiničar s 3—4 delavskimi močmi se pod jako dobrimi pogoji sprejme na Heumann-Sellinscliegg-posesfi i TuršRemvrho 751 poŠta Zavre pri Ptuju. Lepa dobro idoča gostilna Z mesarijo V sredini trga se da takoj v najem. Vprašanja na Andreja Machoritsch, Makole (Maxau). 750. Proda se prav lepo posestvo ki meri 47 oralov. 7 lepega sadono*. z žlahtnim sadnim drevjem, 8 oralov travnikov, ki bO 3košnje na leto, 4 oralov lepega vinograda z lepo trto, ki priraste črez 40 polovnjakov dobrega vina, 7 oralov rodovitnia njiv, drugo je go'.d z mešanim lesom, ki se lahko brez skrbi proda za 4000 kron drv, potem sta 2 vrta za zelenjavo, potem 7 lepih poslopij, L velika vila na en strop z 8 lepimi sobami, zraven vile mlin, potem velika hiša s 3 sobami, potem zopet eno gospodarsko poslopje, zraven kamra za žito, spodaj 2 kleti, zraven preša, lepa viničarska hiša zraven zopet velika preša, spodaj lepa klet, veliki hlevi za živino in konje, lepi veliki 8Vinski hlev, vse podano in velbano, 1 veliki kozole; poslopje je vse zidano in v najboljšem stanu in voda povsod zraven poslopja. Posestvo je arondirano in prav lepo in rodovitno, leži prav na mirnem in lepem kraju, in ne v bregu. Pri posestvu ostane 2 voza, vinska posoda, plugi, brane; posestvo leži '/« ure od železniške postaje in okrajne ceste in od farne cerkve. Proda se zaradi smrti prav po nuki ceni za 28000 kron; polovica lahko ostane na posestvu vknjižena. Več se izve pri Josip Najelšjiik. gostilničar pri Sv. Jernej, Sv. Duh Luče pri Konjicah. 752 Uiničar se išče s 3—4 delavskimi močmi. Več se izve v upravi „Štajerca". Čudežna kolekcija sveta 300 predmetov za kine za le K 6 20. 755 Prva Švicarska zist Roskopf patent remont, žepna ura, gre natanko, s pismeno fa-briČno garancijo, 1 amerik. zlato-doublé pancer-verižica, 2 zlato dublé prstena za gospoda in damo, 1 dublč-pczlačena garnitura, obstoječa iz gumb za manšeta, oviatnik in prsa, 1 amer. žepni nož, 1 eleg zidana kravata, najnovejša fagija, 1 nežna damska broŠa,Azadnja novost, 1 potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. usnjata denarnica, l par buto-nov z imit žlahtnim kamenjem, 1 nežna lepa pisalna garnitura, 1 salonski album, najlepši razgledi sveta, 1 krasni vratni kolje iz pravih orientalskih biserov in še 250 kosov raznih predmetov, ki so v hiši neobhodno potrebni, zastonj. Vse skupaj z eleg. žepno uro. ki je sama dvojno svoto vredna, košta samo K 620. Se dobi po povzetju pri ST. KESSLER, svetovna razpošilna hiša Krak ova (Avstr.) Kupagasse 16. Riziko izključen, kar ne dopade denar takoj nazaj. Priložnostni nakup! Lepa žepna ara z verižico K 3 50. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, Svic. kolesje z lepo gravir oklopjem. s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo za le K 3*50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švic uro s po¿lač. verižico za K 5 —. Triletno pismeno jamstvo vx vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kuhane, raz pošiljal niča Švicarskih ur, Krakov št. 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 756 ¡L Meščanska parna žaga. J Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur zr ,, v porabo. ■ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. u 223 veliko trgovino Johann Koss, Celje zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebuje naj si bode mamifakturno blago, gotovih oblek za moSke, ženske in otrokef klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na--_grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ^- 1 ¿A 9 vin«ri«I prometnih troSkov. za uro 51 1 no £ vinarja r in hp z m0jimi pat. motorji za surovo olje z visokim pritiskom (Rohöl-Hocbdruck-Motoren od 16 HP naprej. 4 A a ^ viniPliiP Pri m°jih pctrolin-motorjih in petrolin UÜ O VlJItUJt* lokoraobilih, ter 2—10 HP in tudi stoječih motorjih. J. WibaMi Danaj III. Paulusgasse 1. Tisoči motorjev v prometa. Ceniki zastonj. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni pretrolin motorji. Otročji vozički za 12, 14,16,18, 20 K in tudi fmejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik). 224 na glEunem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tud pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, fliskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazarni oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K 1*20. Fii pri Mariboru priporoča svoje izkušene kolrane in proti vremenu trajne = izdelke iz ilovicnega materijala, 296 razna opeka (mašin-opeka, stenska, dimniška, rekontra, zacken-opeka) nadalje Doppclpressfalz-opeka (izdelala po Wienerberger -originalu), Strangfalz-opeka (zistem Stadler in Steinbrück), Biber-schwanz-opeka (zistem Konstanz), po najnižjih cenah in z najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 kosov moje Doppel-Pressfalz in Strangfalz-opeke krijejo en kvadratni meter strehe. V 10 tonskem vagonu se naloži 6000 kosov Biber-ali 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PressfaIz opeke. Razpošilja se na nevarnost prejemnika. Znižane prodajalne cene od tovarne v Leitersberga : ÄaSin-Biberschwanz-opeka .... L razred K 50—, 0. raned K 30- Mašin-Slrangialz-opeka.....L „ K 72'—, U. „ K 60 - Mašin-Pressfalz-opska.....I „ K 84'— H. „ K 70- Mašin-stenska opeka, normalna velikost L M K 36'—. Prodajalno inerto: Roman l'achners Nflg. Edmund Schmidgasse. — Zaloge: Hans AndraschiU. Schmiedplatz, poleg gostilne »goldener Löwe". Alois Matschek, Triesterstr. 23 in v lastni hiši, Reiseratrasse 26, kjer se sprejpmajo naročila in se dobi strešno opeko zaradi komodnosti po originalnih fabr.ških cenah. Telefon št. 18. Telefon at. 18. Z velespoštovanjem mestni stavbeni mojster in lastnik fabrike [ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. i z« kopanje: ob delavnikih od d ó 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta]; ob nedeljah m praznikih od 11. do Í2. ure dopoldne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro al Ia z rjuho K —-60; postrežba1 K --10. V zalogi C. Leuchs & Co v Niirnbergu izhaja: UU Nova adresna knjiga )») (Neues Adressbuch) za Štajersko, Koroško in Kranjsko iL naklada ^^ ki obsega adrese vseh protokoliranih in nepro-tokoliranih trgovcev, fabrikantov, obrtnikov, rokodelcev, graščakov, zdravnikov, apotekarjev, advokatov, notarjev, hotelov, krčmarjev, zavodov za zdravljenje in kopališč, bolnišnic, državnih in občinskih oblastij, šol, kloštrov, samostanov, „Innung", zadrug društev za industrijo, kmetijstvo, trgovstvo in obrtništvo vseh mest in najmanjših občin ter po okrajnih glavarstvih, krajih in branšah urerejene, z opombo sodnijskih okrajev, poštnih, brzojavnih in železniških postaj, register po krajih, branšah in dobavi. = Subskripcijska cena 25 kron. = pB®** Najnovejša in najpopolnejša adresna posebna knjiga za te kronovine. deželno adresno knjigo kajti Vi znate kot izkušeni podjetnik vrednost dobre in popolne adresne knjige ceniti. Za zvišanje Vašega prometa in razširjenje Vašega prometnega kraja ter za izpoz-nanje novih dobavnih virov se izplača dobri in novi adresni materijal vedno. Zahtevajte prospekt in vprašalno polo za sprejem Vaše firme pri: C. Leuchs & Co., Nürnberg (Lastn.: Komercialni svetnik W. Leuchs in G. Leuchs) Največja zaloga adresnih knjig dežel celega sveta ust, 1794. 636 Vročni poletni meseci pospešujejo razvoj in razširjenje vseh nalezljivih bolezni, in je znano dejstvo, da nastopajo K0C6M šarlah, ošpice, tifu3, koze poleti močneje kakor v dragih letnih časih. Vsled tega je najno potrebno, da se nahaja v vsaki hiši desinfek-cijsko sredstvo. Priznano najzanesljivejše desin-fekcijsko sredstvo sedanjosti je L V SO I II K M ki nima duha, je nenevarno in ceno se dobi v vsaki lekarni in drožeriji v originalnih steklenicah po 80 vinarjev. Vpliva hitro in gotovo in se vsled tega od vseh zdravnikov za desinfek-cijo na bolniški postelji, za antiseptične obveze , (na ranah in žulih) in za prepričenje nalezlji-vosti rado priporoča. Najbolita pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. ftrih iUsaiih 2 K; boljših 2 K ¡0 h; na pol Mik « K 80 h; Mih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 k«, najfinejših, sneieno-belih, ilisanib 6 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dau- ______nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. ir Gotove postelje -m iz krepkega, rdečefa, plavegn, belega ali rumenega nankinga, 1 tu heat. 180 «m. dolg, 11« «a. «rok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm. dolga, M «m. Široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmasti» f«j«» »a popelje 16 K; pol-dauie 20 K; iaue 2* K; notaraeEtehe.tf 10 K, 12 t, U K, 16 K; rlavie klMlM B i I M, d K. Se pošlj« po povzetju od 12 K naprej frank«. laaanjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne aopad* dmr M*ai. B. Benisch, Dnzchenitz Nr. 716, NkMrwaii Canlk gratis in franko. je fino, prijetno toaletno milo s vsebino Lyso-forma in vpliva antiseptično! Lysoform-milo je vporabljivo za najobčutnejšo kožo, celo za deco; olepša teint, ga napravi duhtečega in finega. En poizkus zadostuje in rabili bodete vedno to milo. Cena za en kos 1 krona. PFEFFEillil-ClMFORi OOQOOOOOOQOOOOOOOOOO Priporočljiva domača sredstva.106 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prsa in pljuče, stekl. 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pil ule za čiščenje krvi h 80 vin. — Čaj proti gihtu k 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od» strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek k 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi á 1*60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke á K 1'—. Razpošiljate v L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. 00000000000003000000 je ustna voda z izredno antiseptičnim vplivom. Hitro in gotovo odstrani neprijetni duh iz ust in konzervira zobe. Poleg tega služi „Pfefferminz-. Lysoform" po priporočilu zdravnika za izmivanje j pri katarju v grlu, vnetju vrata nahoda. Par kapljic zadostuje v pol glaža vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Vsi produkti Lysoforma se dobijo v vseh lekarnah in drožerijah. — Zanimivo knjigo o „zdravju in desinfekciji" pošlje na zahtevo vsakomur kemik A. C. Hubmann, Dunaj, XX. Pe-traschgasse 4. UXMXXHXXXXMXXXXXXXXX Naturna vina nova 52 K, stari risling 56 in 60 K, 50% pristna slivovka in tropinovka K 110 — za 100 litrov proda i J. Kravagna v Ptuju. Največja zaloga kmetskih strojev in sprejemanje popravil Franc Kampuš Zg. Polskava pri Pragerskem vsem kmetom priporoča najnovejše vitelne ali geplne, vitelne mla-tilnice, najnovejše ročne mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, žitne čistilnice ali vejač, odbiralnike ali trijerje, mline za jaboljke in grozdje mleti, stiskalnice ali preše, sesalke za gnojnico in studence, vsakovrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste zrnje se-iat, stroje za kosit, obračat in grabit, vsakovrstne pluge, brane in okopače, motorje na benzin in sesalni plin, stroje za opeko, opreme za opekarne, šamote za cementne cevi delat itd., najnovejše mline za vsakovrstno zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje, na roko, na viti, vodno in parno moč, celo domači izdelek, najnovejše kotlje, brzoparilnike prave „Alfa" separator, pri katerih se veliko drv in časa prihrani. V zalogi imam vedno okoli 200 strojev, da si lahko vsak pri meni izbere kar poželi; na željo pridem tudi k vsakemu kmetu na dom, da se dogovori ma, pa le na moje stroške ne na kmeta stroške; ugodni plačilni pogoji m tudi nizke cene. Tudi potrebujem nekaj poštenih zastopnikov; ako bi kdo hotel prodajat, naj se oglasi, pa le sami pošteni mo-4-77 rajo biti. Šivalni stroji se tudi dobijo. ißcbtclinc ¿Perte 1 kila g|vega Slišanega K 2 —, boljšega K 2 40, pol-belega prima K 2 80, belega K 4-—, prima mehkega kot daune Iv 6-—, veleprima K. 7—, 8-— in 9*60. Daune. sive. K 6 —. K 7—, bele prima K 10-—, prsni llaum K 12-— od 5 kil naprej franko. gotove napolnjene postelji iz tesno-nitnega. rdečega, plavega, rumeneza ali belega Inleta (Nanking), 1 tuhent ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 glavnima blazinama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, dovolj napolnjeni z noviin sivim flaumastim in trajnim posteljnim perjem K 16 —, p »l-ilauue K 20 —, daune K ¿4 —. Posamezne taline K 10 —, 12 —, 14-—, 16 —. Posamezne glavne bUzine K 3—, 3o0, 4—. Tuhne 200X140 cm velike K 13-—, 18-—. 20—. (»lavne blazine 90><70 cm velike K 4 50, 5- - , 5-50. Spodnje lulitne iz najboljšega posteljnega gradi 180X116 cm velike K 13 — in K 16— pošilja proti povzetju ali naprej plačilu Max Berger, Deschenitz l\. 344/a (Bohmerwald). Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar Bogato ilustr. cenik o posteljnem blagu zastonj. 7č3 Jako ugodni priložnostni nakup! Lepo posestvo z gostilno, trgovino z mešanim blagom in žago na spodnjem Štajerskem, eno vozno nro od postaje Poličane južne železnice, na okrajni cesti v neposredni bližini šole in farne cerkve z okroglo 17 orali prvorazrednega zemljišča se s fundos instruetus in zalogo blaga ali pa brez tega ali vse skupaj ali pa posamezno zaradi od potovanja takoj proda. Natančneje pove lastnik sam, katerega naslov se izve pri upravi „Štajerca." 713 ¡Ü priporočata izvrstne šivalne stroja P^ll(Nähmaschinen) po sledeči cem : Singer Medium . 90 „ — Singer Titania 120 „ — » Ringschiffchen 140 „ — „ Ringschiffchen za krojače .... ISO „ — r Minerva A..........100 n — „ Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 B — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine* cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi* plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. g ter vse druge vrste sadja kupuje v vsaki množini Naš na najmoderneje urejeni špecial-tovarniški établissement stoji že 535 doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto ! fabrika za preše in ima .«Ž^SEisS»^?^»» v strokovnih krogih najboljše ime. Zahtevajte špecialni ce-^^O^RZral nik št. 775 o prešah fU^LL "ifiSCSM za v*no *n Mje, komp-Bl T 1 ' ^ nT T ImS letnih napravah za molji I I II ^ šterije, o hidrauličnih /^if^f^^^l i R» prešah, mlinih za sadje A litij 1 I i ¿¡J)) *D grozdje, rebler za grozdje, mašinah za odbiranje jagod itd. SI IfJft 680 medaj'm pr~ Ph. Mayfarth & Co. lito se zastopnike. Dunaj II., Taborstr. 71. B& se zatopniks. Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že-desetletja kot naj bolj i, „pravega: Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečtio le onega 8 kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. 291 v Vuzenici (Saldenhofen na jako lepem dobrem prostoru ob cesti-, lepo zidana, za profesionista,, krčmarje, grajzlerijo itd. primerna, z malo Iepo< ekonomijo, hlevi itd. proda poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji za K 12.000 Fran* _Klelnszlg, Woltsberg._676 Stalno delo dobi lahko zasluži vsakdo z razpečevanjem novega predmeta, ki je potrebno v vsaki hiši. Pošljite v pismu za pojasnilo 3 marke po 10 helerjev in svoj natančen naslov. Josip Batič, Idrija (Kranjsko). 687 pri Cvetko Pičko, čevljarski mojster na Suhi poŠta Labud (Lavamlind), Koroško. 712 (Lohn- und Mautvermahlung), ter izmenjava vseh vrst žitja preskrbi najhitreje in najceneje valeni umetni mlin v Rušah (Maria-Rast) pri Mariboru. priporoča se glede vsakega med liranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se meči uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem z vstreže. z □OCJODOGOddü UDDODODODOU X Štajersko dobro deželno vino K 52-— ^ ^ Štajersko namizno in iztočno vino K 54 — □ □ Štajersko krepko vino iz gore K 56 — ^ O Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60 — □ □ Silvanec, beli, fino namizno vino K 60 — D O Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— <> 5 P" 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velikem ? O poslopju šparkase ^ g" 0 Otto Kuster, Celje na Štajerskem, g ODODODODODOD ODODOOOnOnODDO Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. $$ Ob&enje $ z avst. ogersko $$ banko. $ Lepo posestvo prav po teoi na prodaj, s Vse na ravnem ! Hiše, štale, vse zidano z ciglom pokrito, 26 johov grunta, hosta, njive, travniki, lepa ciglarna, vse skup za 22.000 kron. Posestvo leži v Št. Miklavžu pri Lubečni V« are od trga Vojnika (Hochenegg). Na to posestvo je privolila hranilnica 8.000 K na prvo mesto 111 prodajalec čaka po 5% obresti pet let za 8.000 K. Vpraša se pri gosp. Kari Teppe^-a v Celju Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Mestni denarni zavod. * m C0) Ravnateljstvo, ta