Savinjski vestnik I Celje, petek 10. dec. 195^ | LETO VIL — ST. 49 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. — Odgovorni uredsik Tone Maslo. — Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. račun 62(УТ-25# pri NB FLRJ v Celju. — Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, ccloletaa 300 din. — Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini. Letoèrija Novoietna ¡etka Kot vsako leto, horrto tudi letos sve- čano in v veselju dočakali novo leto. Teniu prazniku posvečajo skoraj vsi narodi na svetu velik parnen, predvsem pa je to praznik mladine, saj je le-ta z vsakim letom bliže ustvarjalni dobi. Lani je Društvo prijateljev mladine priredilo bogato in razkošno novoletno jelko za naše male. Vsi se spominjamo pravljičnega mesta na Trgu V. kongre- sa, hkrati pa so obdarovali vse otroke določene starosti. Da je bil lanskoletni dedek Mraz tako radodaren in polnih rok, se imamo zahvaliti kolektivom, ki so po svojih močeh prispevali Društvu prijateljev mladine lepe zneske za to prireditev. K sreči je Društvo prija- teljev mladine lani dalo zgraditi precej stalnih objektov in naprav za tako pri- reditev. Tako bo letos imelo društvo veliko manj izdatkov, učinek bo pa enak, ali pa ob malenkostnih dodatkih še večji. Ce je bilo lani zbranih veliko sred- stev, ki so omogočila tako veličastno prireditev v veselje otrok, potem letos kaj takega gotovo ne bo mogoče iz- peljati, ker imajo podjetja veliko težje stališče. Sicer bodo podjetja še vedno lahko prispevala, vendar skupni zne- sek ne bo takšen kot je bil lani, zato letošnja novoletna prireditev za mla- dino ne more imeti enakega razmaha. Letos bo mogoče le eno, in to je, ure- jena bo centralna prireditev, nekoliko skromnejše kot lani, izostati pa bo mo- rala obdaritev vseh otrok, ker tega de- narja prireditelji pri najboljši volji ne bodo mogli zbrati. Poleg tega je treba omeniti, da so partizanske sirote, ki so naša prven- stvena skrb, dobili darila ob 29. no- vembru. Ti otroci so dobili obleke, obu- tev in učila, nekateri več, drugi manj, kakor je pač bil kdo od njih potreben. Zveza borcev je ob tej priliki obdarila nad 1000 otrok, kar je za naše prilike zelo lep dokaz naše skrbi in pomoči otrokom padlih žrtev. Letošnja novoletna jelka naj bi se zaradi objektivnih težav tudi nekoliko skromnejše predstavila našim otrokom. Ne bi bilo prav, da bi sedaj, ko je znano, da centralne obdaritve ne bo, nekateri kolektivi zase v svojem okvi- ru prirejali obdaritve otrok svojih ko- lektivov. Nekatera podjetja so moč- nejša, druga slabša, nekatera pa nimajo popolnoma ničesar, kar bi lahko pri- maknila v ta namen. Na ta način bi otroci spet čutili razlike. Zato je veliko bolje, da otroke obdarijo za Novo leto starši sami, kar je končno tudi njihova dolnžost. Veliko bolj vzgojno je, da otrok spozna, da ni dobil ničesar za- radi tega, ker njegov oče raje denar zapije, kakor da bi obsojali podjetje, kti iz objektivnih vzrokov enostavno nima razpoložljivih sredstev. Zatorej bi letos nikjer ne prirejali internih obdaritev, pač pa bi mogli zo- pet nekoliko podpreti prizadevanje Društva prijateljev mladine, ki bo letos zopet uredilo pravljično mesto v Celju. Taka centralna ^paša za oči« bo še najmanj stala, saj so vse lanske stvari ostale in bodo letos z malenkostnimi popravki spet služile svojemu namenu. Nastalo bo sicer nekaj novih izdatkov, toda ti bodo malenkostni v primeri z lanskoletnimi, učinek te prireditve pa bo enak. Tako nameravajo letos prav- ljično mesto postaviti na novem trgu med »Koprom« in Lilekovo ulico. Bo nekoliko tesneje kot lani, toda enako prisrčno ali pa še bolj. V okviru tega pravljičnega mesta bedo tudi paviljoni, kjer bodo prodajali darila za otroke, predvsem slaščice, po razmeroma niz- kih cenah in v majhnih količinah. Na tem prostoru bo tudi strelišče, čajna kuhinja itd. Poleg tega bodo v Celju tiste dni razne prireditve v gledališču, v kinodvoranah in v lutkovnem gle- dališču. Celjski radio bo imel posebne oddaje za otroke, noš lisi pa bo za Novo leto prinesel posebno otroško stran. , Prav je, da ob letošnji novoletni jel- ki ohranimo vsaj nekaj od prireditev, ki so pri nas postale že kar tradicio- nalne. Spomnimo se, da so lani imeli otroci veliko veselje na prazničnem prostoru, da jim je to napravilo večje veselje kot pa darila. Prizadevnost Društva prijateljev mladine je pohval- na, zato tudi želimo, da bi kolektivi in društva priskočila pri organizaciji na pomoč vsaj s takim razumevanjem kot lan'i Veliko zavisi predvsem od gradbenih podjetij, od Elektro Celje in tov. Umeka, potem je skoraj nepogreš- ljivo sodelovanje gledališča in amater- skih odrov ter seveda še vrste drugih. Storimo veselje vsem celjskim otro- kom, kot radi storimo veselje svojim lastnim. Starejši bi morali enkrat po- misliti na to, da so otroci veliko manj egoistični kot mi. Naj ima otrok še tako lepe igrače, ne bo srečen z njimi, ie jih nima komu pokazati in če se ne more veseliti, v zboru. RAZGOVOR S SEKRETARJEM OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS CELJE TOV. FRANCEM SIMONICEM V celjskem okraiu bodo komune kmalu postale stvarnost Vsa dela v celjskem in šoštanjskem okraju v zvezi z ustanavljanjem komun se približujejo h koncu in povsod so že izvolili z.ačasna politič- na vodstva komun. S tem v zvezi je urednik lista obiskal sekretarja za- časnega združenega komiteja Zveze komunistov za celjski in Šoštanj- ski okraj tov. Franca Simoniča. Iz razgovora z njim povzemamo nekaj važnih misli in ugotovitev, ki bodo gotovo zanimale naše bralce. Izvoljena so politična vodstva pri bodočih komunah Konikreine priprave za ustanavljanje komun na področju celjsikega okraja se vrše pravzaprav več kot 5 mesecev. Največ pozornosti smo ves čas posve- čali razpravljanju s člani SZDL in z državljani siploli, V tem času so stvari toliko dozorele, da bodo v začetku prihodnjega leta komune že delovale. V (zaidn/jlih šiirinaJBttih dneh smo na področju celotnega okraja v vseh 10 komunah izvolili iniciativna politična vodstva, tako odbore SZDL kot komi- teje ZKS. Ta vodstva so v zvezi s trenutnimi pripravami nujno potrebna, če hočemo, da bo komuna kot samoupravni organ že spočetika začela v redu delovati. Po- tem je pač potrebno, da bodo organi- zacij« SZ aktivne in politično-organi- zacijskot trdne ker je predvsem od njih odvisna aktivizacija ljudi. Okrajni od- bor SZDL z več kot 60 občinskimi od- bori zelo težko dela, še manj pa je možnio, da bi bil v direktnem stiku z organizacijami. Zato bodo imele prav osmovne organizacije SZ razmeroma v kratkem časiu izvesti vrsito važnih na- log. Na terenu je potrebno še dokonč- no razčistiti teriitorialne meje med po- sameznimi komunami. Do začetka leta je potrebno vsaj predvideti kader Ln razpravljati z ljudmi o njem, tako za odbornike bodočih komun kot za stro- kovni kader, ki bo delal v komuni. Najvažnejša naloga iniciativnih foru- mov pa je trenutno vsekakor v tem, da le-ti ob pomoči občinsikih odborov SZ in komitejev ZK utrjujejo osnovne organizacije ter vse organe samo- upravljanja. Večina organizacij je pred občnimi zbori, tako zadruge, ljudsko prosvetna društva, po kolektivih bodo volili de- lavske sivete in sindiikadna vodstva, prav tako pa so pred občnimi zbori or- ganizacije SZDL; marsikje še tudi šol- ski sveti niso izvoljeni. V prihodnjih tednih bo treba izvcsid vse te naloge. V želji, da bi bile vsie te naloge izvršene tako, da bi našitajajioče komune čim- prej zaživele in čimbolj delale, so bili izvoljeni politični forumi v komunah. Največji problem v zvezi z volitvami teh forumov je bilo vsekakor vpraša- nje kadra. Tudi tokrat se je izrazito pokazalo, da mi kljub raznim sklepom in obvezam, ki jih sprejemamo, vzgoji kadrov posvečamo veliko premalo po- zornosti. Predvsem mladih kadrov, ki bi se vključevali v politično delo, je zelo malo in v kolikor so, so to samo redike izjeme. Istočasno z voMitvami političnih vod- stev vršimo tudi že priprave za same komune. Tudi tu je vprašanje kadrov najtežje, čeprav se ponekod pojavlja cela vršita finančnih vprašanj v zvezi z ustanavljanjem komun. Vsa ta vpra- šanja pa se bodo vendarle dala rešiti predvsem zaradi tega, ker so v pri- prave za komune zelo aktivno posegli naši ljudje s terena, predvsem pa še organizacija SZDL. Ogromna večina ljudi vidi bistvo in uspešen razvoj komune v samoupravljanju Naravnost razveseljivo je, s kaldm interesom in s kakšnim razumevanjem pristopajo ljudje k reševanju proble- mov v zvezi s komunami. Saj je res, da se še vedno pojavljajo posamezniki, ki si brez močne materialne osnove sploh ne morejo zamišljali komune. Vendar ogromna večina ljudi vidi bi- stvo komune in njen uspešen razvoj predvsem v samoupra-djanju. Kot se v bogatejših predelih pri posameznikih pojavila bojazen, da bodo morali v glavnem vsa svoja sredstva dati ko- munam v zaostalejših predelih, prav tako se pojavlja pri posameznikih v nerazvitih gospodarskih predelih strah, da bodo prepuščeni sami sebi. Po pred- logih ljudi s terena bo okraj kot skup- nost komun imel v tem pogledu izra- zito važno vlogo. RaaumULvo je, da bodo povsod, ptredvsem ljudje sami, morali izkoristiti vse možnosti za vse- stranski! razjvoj in naipredek, vendar bo potrebno vsaj v začetku, da bo skup- nosit komun pomagala pri hitrejšem razvoju nekaterim manj razvitim ko- munam, kot so to predvsem kozjanska, vojniška in šentjurska. Ta pomoč pa ne bo smela razvitejših komun ovirati v njihovi iniciativi Prav tako se že dandanes ljudje v manj razvitih področ- jih v polni meri zavedajo, da je pred- vsem od njih odvisno, kako bodo izko- ristili svoje lastne možnosti in sredstva, ki jim jih bo dala skupnosit komun. Ljudje v razvitejših oziroma bogatej- ših komunah se zavedajo, da bomo mo- rali pomagati siromašnejšim komunam, vendar bi nikakor ne bilo pravilno, niti socialistično, če bi bogatejše komune večino razpoložljivih sredstev morale dajati za hitrejši napredek siromašnej- ših, ker bi to vsekakor destimuliral« tudi kolektive. V siromašnejših komu- nah pa prav tako vedo, da bodo sred- stva, ki jih bodo dobili od bogatejših komun morali uporabiti izrecno za svoj gospodarski napredek ter da bo od nji- hove delavnosti in lastne iniciative т velüki meri odvisno kakšna sredsftva jim bo dajala skupnost. Katere naloge bodo komune prevzele že takoj v začetku? v zvezi z ustvarjanjem komun se ze- lo mnogo govori o pravicah in dolžno- stih teh komun, predvsem pa o tem, katere naloge bodo komune že takoj prevzele od okrajev oziroma točneje, katera vprašanja bodo komune že ta- koj v začetku reševale neposredno z državljani. Na vseh sestankih prihaja zelo močno do izraza prepričanje, da bo komuna morala imeti svoj plan ter da bo že od vsega začetka morala re- ševati vsa tista vprašanja, ki jih držav- ljani ali pa podjetja in organizacije rešujejo z državno upravo. Težko bi komune izvrševale svojo na- logo in uveljavljale svojo vlogo, če ne bi že od začetka prevzele vseh opera- tivnih nalog s področja gospodarstva, posebna še kmetijstva, šolstva, prosve- te sploh in socialne zaščite, v kolikor bodo posamezne komune seveda sposob- ne že takoj v začetku prevzeti te na- loge. Po nekaj mesecih svojega delo- vanja pa bodo vsekakor komune morale od okrajev prevzeti vse kompetence tako. da bi okrajem v bodoče ostala le PJí^dvsem naloga močne inšpekcije, urejanje odnosov med posameznimi ko- munami, predvsem pa razporejanje sredsitev iz bogatejših v siromašnejše komune ter skrb za tiste ustanove, ki bodo koristile vsem komunam kot n. pr. bolnica, učiteljišče, srednja ekonom- ska šola itd. Praksa bo najbolje pokazala, kakšni naj bodo statuti Za uspešno, predvsem pa za pravilne delovanje komun je potrebno, da bi čimprej izdelali potrebne statute. Praksa kaže, da je t3 v glavnem naj- tež.ie delo. Računali smo, da bomo гзл zadnja zborih volivcev v decembru že razpravljali o konkretnih statutih, vendar le-ti še vedno niso izdelani. Pri izdelavi statutov se v osnovi koristimo z osnutkom statuta. Zveznega izvršnega sveta. Toda pri konkretiziranju naleti- mo na celo vrsto težav in deljenih miš- ljenj. Res je. da bo praksa sama naj- bolje pokazala, kakšni naj bodo statuti, vendar je za začeteJt dela komun po- trebno izdelati vsaj določene okviame osnove teh statutov. V tem\ poglednt smo pravzaprav najmanj storili. (Nadaljevanje na 2. strani) Ob ustanovitvi političnili vodstev pri bodočih liomunali v celjskem oicraju SOCIALISTIČNA ZVEZA MORA BITI POBUDNIK ZA REŠEVANJE VSEH DRUŽBENIH VPRAŠANJ V minulem tednu so bili pri vseh sedežih bodočih komun v celj- skem okraju sestanki predstavnikov občinskih komitejev ZKS ter ob- činskih odborov SZDL. Na teh sestankih so v prvi vrsti analizirali delo osnovnih političnih organizacij ter razpravljali o najvažnejših gosjxjdar- skih vprašanjih nove občine. Tokrat pa so zastopniki obeh političnih organizacij izvolili še svoja začasna vodstva komunskih komitejev ZKS ter komunskih odborov SZDL. katerih naloga je, voditi nadaljnje in končne priprave za ustanovitev komun. Prvi takšen sestanek je bil za ROGAŠKO-ŠMARSKO KOMUNO V Rogaški Slatini, ki sta se ga med gosti udeležila še člana OK ZKS in republiška posOanca Lojze Krivec ter Stane Sotlar.. Poročilo ter razprava sta na tej kon- ferenci zastopnikov F>olitičnih organi- zacij iz Rogaške Slatine. Šmarja, Pri- stave, Rogatca in Podčetrtka odprla precej zanimivo gosp>odarsko perspek- tivo bodoče komune, ki bo imela v kmetijstvu glavno področje dejavnosti. Toda ugotovitve trenutnega stanja v kmetijstvu so bue dokaj žalostne. Živi- noreji so -posvečali premalo pozornosti, sadjarstvo je zanemarjeno, v vinogra- dih se čedalje bolj širi samorodnica, namesto, da bi žlahtne trte dobivale prednost, v FKDljedelstvu pa so na tem področju doma vse kulture in jih tudi gojijo ne glede na njihovo rentabilnost. Poleg kmetijstva pa ima tudi indu- strija vse pogoje za razširitev. V ste- klarni v Rog. Slatini so dani že vsi po- goji za postavitev nove peči. Samo s to pridobitvijo bi v steklarni na novo za- poslili okoli 300 delavcev. V »Kambru- su« bo treba izpopolniti mehanizacijo ter obrat razširiti. Bodoča komuna pa ima najlepše možnosti v izkoriščanju naravnih kamnov, tako za asfaltiranje, kakor tudi apnenca z Boča, ki je zlasti dragocena surovina za določeno vrsto kem.ične industrije. Ta apnenec vse- buje namreč neke primesi, ki jih sicer ta kamen nima. Lesno industrijsko podjetje v Mestinjah bo treba razširiti v predelovalni obrat s kapaciteto do 4C00 kubičnih metrov lesa. Hvalevredna je pobuda iz Šmarja kjer se zavzemajo za nov tekstilni obrat. Resen problem predstavlja slatinska mineralna voda, ki bi po ureditvi vrelč- nih naprav lahko razširila svoj trg. Več pa bo treba storiti še za razvoj tu- rizma, ki bo za to komuno vzporedno z zdraviliško problematiko, zahtevalo bržkone tudi poseben referat v aparatu ljudskega odbora bodoče ikomune. Poleg teh strogo gospodarskih nalog pa bo morala bodoča rogaško-šmarska komuna rešiti še vrsto vprašanj na področju šolstva in ljudske prosvete, nadalje na področju zdravstva, elek- trifilcacije, melioracije predelov ob Sotli itd. Na koncu zasedanja so udeleženci konference izvolili obe začasni vodstvi svojih organizacij. Za sekretarja ko- miteja ZKS ter za predsednika odbora SZDL pa so izvolili tov. Lojzeta Krivca. Sestanek zastopnikov dosedanjih ob- činskih odborov SZDL ter članov ob- činskih komitejev ZKS za bodočo koz- jansko komuno pa je potrdil, da bo treba NA KOZJANSKEM ZASTAVITI VSE SILE ZA NAPREDEK ŽIVINOREJE, SADJARSTVA IN VINOGRADNIŠTVA Tokrat se Kozjani niso preveč stri- njali s pridevkom »zaostalo« Kozjan- sko. Res, da tu ni industrije, toda da- ni so vsi pogoji za napredçk kmetij- stva in v tem za zboljšanje živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Vzpored- no s tem pa se bo treba spoprijeti s človeško zaostalostjo in pomagati pre- bivalcem te komune, da bodo laže do- jeli in tudi sprejemali takšne agroteh- nične ukrepe, ki bodo pwvecali kme- tijsko proizvodnjo. Perspektiva gospiodarskega razvoja na Kozjanskem sicer kaže še na ustano- vitev tekstilnega obrata v Kozjem ter v daljši bodočnosti na izkoriščanje rudnih ležišč. Pri volitvah začasnih vodstev komun- skega odbora SZDL ter komunskega komiteja ZKS je dobil lepo priznanje mladi aktivist Jože Lojen, ki so ga čla- ni začasnih političnihi vodstev izvolili za sekretarja komteja ter za pj:°dsed- nika odbora SZDL. NA SESTANKU V LAŠKEM kjer so se zbrali F>olitični aktivisti iz Laškega. Rečice. Rimskih Toplic, Jur- kloštra in Breze in kamor sta prišla (Nadaljevanje ria 2. sta-aau Sneg je zapadel... V dolinah ga je hitro pobralo, toda v planine bo zvabil ljubitelje zimskega športa NAROČNIKOM CELJSKE OKOLICE V prejšnji številki smo priložili položnice celjskim naročnikom, v tej številki pa jih prilagamo vam. Nakažite nam čimprej znesek na- ročnine, ki ga dolgujete še za leto 1954. Dolžni znesek je zabaležen na naslovnem listku z rdečim svinčnikom. Ce želite sodelovati pri nagradnem žrebanju novolet- ne nagradne križanke, poslužite se čimprej priloženih položnic. Da nam olajšate poslovanje, nam na- kažite po možnosti tudi del naroč- nine za leto 1955, ki je do na- daljnjega, za celo leto 500 din in za pol leta 250 din. Upamo, da nam poslovanja ne boste ovirali in da tudi sebi ne boste napravili nejoptrebnih stroškov. stran 2 »Savinjski vestnik«. dne 10. decembra 1954 i Stev. 4» Pogled po svetu Zadnje dni mi ne gre iz glave iz- fava znanega vojskovodje v zadnji vojni Angleža Montgomery ja, ki je sicer manj razburila javnost kakor Churchillova, pa je morda prav tako značilna. Ta mali vojaški strokovnjak je v zadnjem času že trikrat napovedal atomsko voj- no, češ. Zahod se mora oborožiti tako, da bo atomski udarec zdržal, prenesel in vojno lahko nadaljeval ter seveda zmagal. V Aziji bi bilo treba po nje- govem organizirati splošno vojaško in politično organizacijo s »pripoznanirh« političnim smotrom, organizacijo, ki bi znala dati politično podlago — strate- giji. Ce to izjavo denemo še k Chur- chillovi zahtevi, naj vlada in opozicija čimprej na tajni seji preštudirata nove vojaške potrebe, ki so nastale zaradi izredno napredujoče atomske oboro- éitve, potem se nam zdi res vse govo- ričenje o miru mlatev prazne slame. Kako naj zdaj prodremo skozi temo najstrašnejših instinktov, ki ženejo vo- dilne može ne k obali miru, marveč na nevarni ocean svetovnega krvavega ob- računa? Skoraj bi pritrdili Bergsonu, ki pravi, da z razumom ni mogoče re- Siti teh in takih ugank, mogoče se je le z neko intelektualno simpatijo po- topiti v neznani, skrivnostni svet in se nekako zliti s tistim, kar je v njem edinstvenega in torej neizraznega. Težko je namreč še verovati v pamet in človeka vredno zavestno vodstvo sveta, če se vodilni možje vodilnih na- rodov v obrobnih, nekoliko manj urad- nih i-javah vdajajo slepirri silam in na- gonom, ki so Evropo v 30 letih dvakrat pognali v svetovni polom, v katerem je poginilo 100 viilijonov ljudi. Ze smo se videli rešene dušeče more hladne vojne, že je v obeh-taborih spet hudo zavrelo. Konferenca osmih %■> Mo- skvi je v posebni deklaraciji zagrozila^ ča se bo vzhodni tabor stavil pod enot- no poveljstvo, če bo do ratifikacije za- hodne enotnosti zares prišlo. Na teht- nico so v zdraiñci vrgli tudi 20 milijo- nov mož, ki jih šteje kitajska vojska, čeprav se je Kitajska konference udele- žila samo kot opazovalec. Remilitari- zacija Zahodne Nemčije je petkrat moč- nejša od tiste, ki so jo sklenili po Ver- saillesu — SZ vidi v tako oboroženi Nemčiji napadalno nevarnost in mož- nost, da bo v Nemčiji spet zavladala vojaška diktatura v tej ali oni obliki. Ali bo grožnja deklaracije uspela? Ali ie bo ponovilo tisto iz leta 1930, ko je spodletela Briandova Panevropa, prav- tako protisovjctska evropska organiza- cija? Takrat je to povzročila Anglija, ki to pot po Edenu ponovno izjavlja, da je trden jez držav »tost':'an železne zavese« nujno potreben. Razloček je tudi v tem, ker je Nemčija razdeljena. Ce se uresniči amerikanska politika in ruska grožnja, potem, se je rešitev nem- Skega vprašanja odložila kar do nove vojne. Rešitev? To je še vprašanje. Nemški položaj med Vzhodom in Za- hodom je ostal prav tako problemati- čen kakor pred 30 leti, ko je o tem pisal general v. Seckt: Usoda Evrope je odvisna od razmerja med Francijo in Nemčijo, usoda Nemčije od odnosov z Rusijo. Novo potezo v hladni vojni so nare- dili v tem trenutku Amerikanci, saj so jo imeli že davno kuvertirano: skle- mli so vojaško zvezo s Cangkajškom. Pogodba velja za Formozo in otoke Pescadores. Dulles je povedal, kaj je koeksistenca — strpnost do nasprotnih stališč. Tudi ta izraz je prišel iz arhi- va evropske diplomacije iz 1. 1931, ko so Panevropo izročili evropski komisiji Zveze narodov in je bila v tej komisiji sprejeta sovjetska. resolucija o koeksi- stenci in gospodarskem sodelovanju držav, ki imajo različni gospodarski in socialni ustroj. Toda poleg strpnosti je Dulles poudaril tudi budnost zaradi Ki- tajske, komunistične pete kolone v Ev- ropi in še vedno prevelike sovjetske vojske. Zadeva z arr^riškimi letalci, ki so jih obsodili na Kitajskem, končno ni nič tako čudnega. Rešila bi se lahko z isto ironijo, s katero je kvitiral 1. 1927 Lloyd George škandal s sovjetskimi agenti v -Angliji rekoč: »Sicer pa se je treba zavedati, da so v orožarni diplo- matske organizacije vohunske metode splošno sprejete.« Smo torej spet tam, kjer smo bili po ženevski konferenci? Napredovali res nismo, niti eden niti drugi veliki na- sprotnik ne napravita pomembnega ko- raka k sporazumu, čeprav je svetovno javno mnenje za mir in za sporazum, za politiko, ki jo vodi naša država in ki jo tako lepo izraža tudi indijska nota Oliveiri Salazarju. Nota pravi, da Por. tugalska ne upošteva sprememb, ki so se v zadnjih desetletjih zgodile v svetu in da za.to tako trmasto vztraja na zgo- govinski posesti na indijskih tleh. Spre- membe so take, da bodejo v oči, ne marajo pa jih videti tisti, ki bi radi paševali po starem, in tisti, ki se jim zdi, da so premočni za enakopravno sožitje. Zato je prav, da se povezujejo tiste sile, ki so proti agresiji, ne v tretji blok, marveč v aktirmo borbo za uresni- čenje najlepših želja izmučenega člo- veštva. T. O. V celjskem okraju bodo komune kmalu postale stvarnost (Nadaljevanje ш 1. strani) Me¡e bodočih komun so ie jasno začrtane Teritorialne meje badočih desetih ko- mun celjskega c>kraia so se v razpravah T zadnjih tednih dokaj jasno izkrista- lizirale. Ostaja še samo nekaj nereše- nih vprašanj, predvsem v zvezi z deli- tvijo nekaterih občin, oziroma oelo ka- tasitralnih občin. Te razprave so razči- stile tudi vprašanje teritorialnih meja za oeljslto komuno. Znano je, da je bila zelo močna težnja prebivalcev sosednih okoliških občin, da bi se vse prilUjučile k mestu, predvsem kot močnem gospo- daiTsikem in imdusitrijsikem središču. Ce bi ustregli takšnim željam, bi bila celj- ska komuna dejan&ko nov okraj s 70.000 prebivalci. Razumljivo je. da v takšni komuni ne bi mogli z uspehom uvoljawljaiü osaiiovne principe, zaradd katerih ustanavljamo komune, pred- vsem pa ne bj prišlo do izraza samo- upravljanje. Poleg tega pa bi se mo- rali problemi messia, ki niso majhni, re- ševati na račun okolice, aJi pa bi se iz- razito težki problemi kmetijstva v okolici reševali na račun in škodo me- sta samega. Ne gre tu za materialna sredstva, predvsem ne v takšni obliki, kakršno so si to posamezniki predsitav- ko sio zatrjevali, da bodo v pove- zavi z bogatim mestom tudi sami bo- grati. Vse analize kažejo, da bosta n. pr. vo^iiška in voglajnska komuna, ki sta v glavnem nastali iz občin, ki so prvot- no težile k celjsiki komuni, dobili vsaj toliko finančnih sredstev, kot bi jih do- bili v sklopu s celjsko komuno. Razum- ljivo pa je, da bodo ta sredstva v sa- Mwsíojmh manjših komunah vsekakor mnogo bolje izkoriščena. Poleg tega bo prebivalstvo teh izrazito kmečkih ko- mun vse svoje sikrbi in sile posveiülo samo tem problemom. Teritorialne meje komun bodo pri- bližno taltšne kot je bilo že v časoiMsih objavljeno in so dokaj jasne, razen ne- kaj piimerov katastrainth občin, kjer se bodo ljudje šele odločali kot n. pr. na Planini in Pclju ob Sotli. Kar se tiče celjske kommie je tudi meja že ja- sna. K sedanjemu mestu se bo priklju- čil večji del občine Škof ja vas, razen polovice katastrske občine Arclin, ki se bo priM.iučila vojniški komuni. K celj- ski komuni bo prav tako spadala obči- na Šmartno v Rožni dolini, razen kata- stralne občine Galicija, ki se bo pri- ključila k Žalcu. Celjska komuna bo zajela tudi celotno občino štore in del katastralne občine Leveč iz občine Pe- trovce. Občinski odbori SZDL morajo nudai vso pomoč pri utrje- vanja organizacij Politična vodstva za komune so volili na posebnih konferencah. Delegati na teh konferencah so bili odborniki ob- činskih cdborov SZDIi ter člani občin- skih in tovarniških komitejev in sekre- tarji osnovnih organizacij ZKS, med- tem ko so bili na konferencah za voli- tve političnega vodstva kozjanske, voj- niške in voglajnsJte komune prisotni vsi člani ZK. Na teh konferencah so se povsod pomenili tudi o delu in nalo- gah SZDL v zvezi s pripravami z» delovanje komun. Na osnovi referatov kd so obra\'navali vprašanje o komunah na sploh ter konkretno za vsako komu- no posebej ter aktualna gospodarska in politična vprašanja, so sledile zelo živahne in plodne razprave. Novoizvo- ljena vodstva in organizacije na tere- nu pa so sorejele ustrezne sklepe. Med drugimi je bM sprejet tudi sklep, da bo- do občinski odbori SZDL do občnih zborov še naprej aktivno delale in nu- dile vso pomoč pri utrjevanju organi- zacij. Dosedanji občinski odbori SZDL bodo prenehali delovati šele po izvo- litvi novih vodstev v osnovne organi- zacije, ko se bodo nekatere manjše, dela nesposobne organizacije priključi- le miočnejšim in aktivnejšim. Izvoljeni so predsedniki SZDL bodočih komun Novoizvoljena politična vodstva so se skoraj že povsod konstituirala, ra- zen v Žalcu im Laškem, kjer se bodo sestali te dni, V Konjicali so izvolili za sekretarja ZKS in predsednika SZDL tov. Ivana Tavčarja, upravnika Kmetij- skega posestva v Konjicah. V voglajn- sM tov. Jožeta riirevljota, eefcrotarja Železarne Štore, v Kozjem tov. Joška Lojena, v Rogaški Slatini tov. Lojzeta Krivica rep. poslanca, v "Vojniku tov. Staneta Sotlerja, rep, poslanca, v Mo- zirju tov. Franca Podvratnika in v Šo- štanju tov. Jožeta Marcita. Na terenu se pojavlja mišljenje, da bi približno na isti način kot so bile volitve poUtičnih vodstev, izvolili tudi začasni ljudski odbor komune. Izvolili bi ga na ta način, da bi odborniki ob- oinisikih ljudisikih odborov izvolili po- trebno število volivcev za odbor od kandidatov, ki bi jih ljudje predhodno predlagali na zborih volivcev. Tak na- čin bi nam seveda v veliki meri omo- goči!, da bi komune začele delovati že a novim letom. Pomagaite nam najti novo ime 2e zopet — boste poreklL Zares je to nevšečna zadeva, ki pa je ni mogoče zaobiti. Tem bolj narodno je, da na- šemu listu tokrat že tretjič menjamo ime in da se veiik del bralcev na »Sa- vinjski vestnik« še navadil ni. Tudi mi bi najraje ostali pri starem, čeravno nekoiliki^ neptrimernem naslovu, toda preveč vzrokov je, da bi se mogli po- novni prekrstitvi odreči. Prvotno ime Lista »Celjs-ki tednik«, je bilo v marsičem boljše od sedanjega. Celje je središče širokega zaledja, zato tudi celjski pomeni nekaj širšega kot je samo mestno področje. Ime »Savinj- ski vestnik« je bUo precej nesrečno iz- brano. V želji, da bi že v naslovu pri- kazali razširjenost lista čez mestne me- je, je to ime ta vtis celo zmanjšalo le na ozko področje celjskega zaledja — Savinjsko dolino. Ime je bilo za druge predele zelo neprivlačno, zlasti za Koz- jansko, za obsotelsko, šaleško in konji- ško področje. Ta primer dokazuje, da teritorialno obeležje ni posrečeno za lis:t, ki ima željo in namen, da svoje meje vedno širi, pravzaprav, da se ni- koli ne obda z nekimi mejami. Tudi časovno obeležje dostikrat povzroči spremembo imena, zlasti kadar se dnevnik prelevi, v tednik, ali narobe. Zato imajo tisrti časopisi, ki so se iz- ognili enemu in drugemu, najprimer- nejša imena (Ljudska pravica, Sloven- ski Poročevalec, Večer itd.). To je bil že en vzrok, da smo skle- nili ime spremeniti. Drugi vzrok je ve- liko tehtnejŠL. Naš list bo v bodoče gla- silo delovnih ljudi v celjski skupnosti komun, ki bo segala od Pohorja do Sa- ve in avstrijske do hrvatske meje. Ce bi torej pustili dosedanje ime, i>otem bi izgledalo, da je naš list glasilo sa- vinjske komune, ki bo imela svoj se- dež v Žalcu. Z ozirom na veliko po- memnejšo nalogo, ki jo bo v bodoče moral opravljati naš list, mu moram* sedaj najti novo ime, ki bo od^^ovar- jalo v vseh pogledih glasilu bodoče celjske skupnosti komun. Uredništvo, pa tudi naši ožji sode- lavci, so že razmišljali, kako naj bi se z novim letom naš list imenoval. Ven- dar smo prepričani, da bi naši bralci morda našli še mnogo primernih imeM za naš list in da bi z vašo pomočj* imeli veliko bogatejšo izbiro. Posebnih želj, kako naj bi bilo na- šemu listu ime, nimamo. Le nekaj okvirnih navodil bi vam za razmišlja- nje ponudili v pomoč. Ce se le da, brec teritorialnih in časovnih obeležij. Tak« ime bi bUo naj^idealnejše. Ce pa se te- mu ni moč izogniti, je vsekakor bolje, da kot krajevno obeležje omenjate Ce- lje kot središče celotnega zaledja. Tudi »tedniku« ali »vestniku« bi radi dali slovo, čeprav se neprestano spet vsi- ljuje. Zelo živo upamo, da bo med množico naših bralcev kdo predlagal kaj boljšega za uho in pomen. Prosimo jiaše naročnike, bralce im sodelavce, kakor tudi organizacije, da nam poniagajo najti ime, ki bo boljše od sedanjega in takšno, da ga zlepa ne bomo več menjavali. Predloge nam pošljite čimprej, najkasneje pa d» 18. decembra. O zaposlenih ženah in preinaihnem o rošl- nekod ravnajo sicer nezakonito in za- postavljajo žensko delovno silo, pri od- pustih so najprej one na vrsti, pri sprejemu v delovno razmerje pa zadnje. Naša naloga je, da lake pojave sproti in temeljito za tremo, ker so v nasprotju z našo zakonodajo, ker mečejo slabe iuč na veličino naše revolucije, ki je tudi ženam prinesla zmago. Čeravno ženam v proizvodnji zadnje čase posvečamo zelo malo pozornostli dasiravno razne nepravilnosti znižujejo število zaposlenih žena, je vendar т celjskih podjetjih in ustanovah zapo- slenih blizu 5000 žena. Od tega jih živi v Celju najmanj 4000 in že računamo, da je polovica teh žena poročenih in da imajo večji del tudi otroke. Trenutno nú nikjer dosegljiva statistika, ki bi to pojasnjevala, vendar lahko računamo, da je v Celju najmanj 1500 mater т delovnem razmerju. Zdaj pa poglejmo, kakšne so razmere med zaposlenimi materami. Zaposlen* žena sft mora poleg službe udejstvovati tudi drugače v raznih organizacijah ia odborih političnega ter upravnega zna- čaja. Ce računamo, da jii tudi gospo- dinjstvo odvzame veliko časa, njen* prvenstvena dolžnost pa je vzgoja otrok, je jasno, da so te žene v izredno tež- kem položaju. Sicer ne vse, saj ne- katere družine stanujejo skupaj s sta- rimi starši, druge pa imajo gospodinj- ske pomočnice. Gotovo i>a je med temi zaposlenimi ženami lep del takih, ki se dušijo v delu in katerih družine za- radi neurejenih razmer trpijo zaradi neurejenega družinskega življenja, za- radi pomanjkljive vzgoje otrok ¿td. Tem ženam je naša skupnost dolžna poma- gati. Najosnovnejša pKjmoč bi bila, d« bi lahko take družine dale svoje pred- šolske otroke v vrtec, )>)rt Mi« o lui* Ji Dogajajo se tudi primeri, ko so starša naprednega miišljenja prisiljeni puščati svoje otroke sorodstvu, ki morda ni istega svetovnega nazora. Morajo to sto- riti, ker enostavno otrok ne morejo za- nemariti tudi zdravstveno. Kako naj socialistična družba zahteva od svojih naj napredne] šiih članov, da pravilne vzgajajo otroke, če nimajo zato vsek potrebnih pogojev? Oglejmo si stanje v celjskih vrtcih. Otroški, vrtec v Aškerčevi ulici bi pe pravilih moral iimeti okoli 30 otrok. Že sedaj jih je v tem vrtcu nad 50. Mla- dinski dom v Gaberju je prvenstveno namenjen sirotam in iz škodljivega okolja vzetim otrokom, zato le-tam zelo težko in le začasno jemljejo otroke т poldnevno oskrbo. Več pa v Celju ni- mamo prostora. V Aškerčevi ulici hiša ni izkoriščena zgolj za svoje namene. Ce bi izselili stranko, bi pridobili nov od- delek. Nujno bi morali temu domu pri- zidati še nadaljne prostore in povečati kapaciteto, na vsak način pa v Gaber- ju ustanoviti otroški vrtec. Število od-: bitui prošenj je neprimerno večje, kot je pa število sprejetih otrok. Te proš- nje so vse večinoma nujnega značaja. Koliko pa je staršev, ki so hoteli dati otroke v vrtce, in ko so dobili negativ- ne odgovore, sploh prošenj niso vložili? Po vsem tem sledi, da je bala naša skrb za razberemenitev zaposlenih žena veliko premajhna in da bo nujno treba temu vprašanju najti izhod. O tem bi morala razmišljati ženska društva in zaposlene žene same, ki bi na zborih volivcev predočue ta problem ljudskim odbornikom, ki bi po tern vprašanje raz- širitve kapacitete celjskih vrtcev pod- prlL Svet za kulturo in prosveto pri LOMO je v načrt za bodoči proračun baje že predvidel 5 milijonov za te s\The. Ce to drži, pwtem bi bila dolž- nost ljudskega odbora, da to investicij- sko vsoto potrdi in najde sredstva za realizacijo načrta. Nekaj problemov (Nadai¡eva„id in stanje obrti v Celju KAKŠNE UKREPE JE TREBA IZVRŠTTI V SOCIALISTIČNEM SEKTORJU OBRTI Ce upoštevamo, da bo znatno zmanj- šanje zmogljivosti v privatnem sektorju obrti, tedaj moramo nujno izvesti ukre- pe, ki bodo vplivali na razširitev in povečanje zmogljivosti v socialističnem sektorju obrti. Približne vrednosti iz- pada prometa so naslednje: V kleparsko ključavničarski stroki in vodoinstalaterstvu 60.000.000 dinarjev, v elektro stroki 15,000.000 din, v mizar- ski stroki 23,000.000 din in v cementni- narsko zidarski stroki 97,000.000 din; skupna vrednost torej 195,000.000 diru K tej vrednosti je prišteti še manjka- joče zmogljivhsti v vrednosti 75,000.000 dinarjev. Skupno potrebni znesek povečanja prometa v konjunkturnih strokah obrti je 270,000.000 din. Pregled tabele manjkajočih zmoglji- vosti nam pove kje bO' potrebno v prvi vrsti izvršiti investicije. Obenem mo- ramo omenití, da bi se te zmogljivosti uporabile predvsem za kritje uslužnost- nih potreb socialističnega sektorja, t. j. izvrševale bi se naj obrtne usluge so- cialističnim gospodarskim organizaci- jam, ki so velik potrošnik tudi obrt- niških uslug, n. pr. gradbena podjetja in gospodarske organizacije, ki izvajajo investicije v lastni režiji. Iz vsega tega sledi, da je povečanje zmogljivosti socialističnega sektorja obrti zelo važen ukrep, ki ga je izvesti čimprej, ker so potrebe po obrtnih uslu- gah v sooiaîîsrtâcmih gospodarstkih orga- nizacijah vedno večje. Na širokega po- trošnika, ki se predvsem i)oslužuje uslužnostno-reparatumih delavnic, prav tako ne smemo pozabiti in je potrebno predvsem v oblačilni stroki centralizi- rane socialisitične obrate reorganizirati na več sarnjostojnih obratov, И bi po lokaciji bili razdeljeni na več samostoj- nih delavnic in vršili potrebne usluge po naročilu individualnega potrošnika. POTREBNE INVESTICIJE ZA SOCIALISTIČNE OBRTNE OBRATE Z dodeljenimi investicijami za raz- širitev in povečanje zmogljivosti socia- lističnega sektorja obrti bi izvršili dvoj- no nalogo: a) uporabile bi se za ustanovitev no- vih socialističnih obrtnih obratov; b) razširila bi se obstoječa zmogljivost delavnic in izvršila dopolnitev opreme (orodja in strojev). Ustanovitev novih socialističnih obrt- nih obratov kljub že obstoječi zmoglji- vosti je potrebna v naslednjih strokah in je v ta namen potrebno investirati naslednje vrednosti inveslicij: Investicije y prvi transi: Uslanovitev nove mizarske delavnice 9,000.000 din; avtomehanične delavnice 11,000.000 din; kleparsko-vodoinstalater- ske delavnice 8,000.000 din; sUkarsko- ples.karske delavnice 2,500.000 din; tapet- niško - dekoraterske delavnice 2,000.000 dinarjev. Skupna vrednost investicij je 32,500.000 din. Investicije т drugi transi: Dopolnitev obstoječih zmogljivosti: V urarsko-optični stroki 1,800.000 din; v elektrotehnični stroki 600.000 din; v finomehanični stroki 1,200.000 din; v krojaško-šiviljski stroki 700.000 din. — Skupna vrednost 4,300.000 din. Te vsote so mišljene v takih meskih, kot bi jih po dejanskih potrebah po- trebovali za ustanovitev novih obrtnih obratov, in sicer iako, če bi se izvršila v mnogih primerih v prvi transi tudi gradbena dela. V kolikor bi se dobili za te obrate primerni in uporabljivi po- slovni prostori, bi se vrednost investicij zmanjšala v primeru ustanovitve me- hanične in mizarske delavnice za dve tretjini vrednosti investicij. Te možnosti Celje ima, saj pride lahko v poštev za- sedba prostorov, ki jih bo opustila to- varna tehtnic in lesno industrijsko pod- jetje »Savinja«. Pod tem pogojem je torej možno zmanjšati vrednostne zne- ske potrebnih investicij in bi se lahko prosta sredstva uporabila za investicije v drugih strokah obrti. Kaže se potreba tudi po ustanovitvi zidarskega obrata, cementnînarskega in tesarskega obrtne- ga obrata. Ti obrati naj bi nudili sto- ri tveno-reparaturne lisluge, saj je za ta dela veliko povpraševanje. Preden preidemo na zaključek, je še vredno omeniti, da je treba začeti z in- vesticijami že v začetku prihodnjega leta, ker bi lahlio novo ustanovljene kapacitete v določenih strokah vključili že takoj v začetku gradbene sezone in bi ti obrati že lahko prevzeli pogodbene obveznosti za izvedbo raznih del. (Konec prihodnjič.) Ob ustanovitvi pditičnili vodstev pri bcdočili komunah v celjsicem okraju (Nadaljevanje • 1, strani) tudi člana začasnega sekretariata zdru- ženega komiteja ZKS za celjski in šo- štanjski okraj Riko Jerman in Jakob Žen, pa so v prvi vrsti ocenui delo organizacij SZDL. Splošna ugotovitev velja, da je v ob- činah, ki bodo sestavljale bodočo la- sico komuno odstotek članov SZDL na- pram številu volivcev zelo skromen. Tako dosega v Brezah komaj 30%, v Laškem 38%. v Jurkloštru 50% v Rim- skih Toplicah 66% ter v Rečici, kjer je najboljši, 74%. Organizacije SZDL ob- stojajo sicer povsod, toda njihova ak- tivnost je zelo šibka. Ta nedelavnost se odraža ne samo v tem, da je v la- škem okolišu še vedno nekaj organiza- cij, kjer si še niso na jasnem, koliko članov sploh imajo, nadalje, kjer niso razdelili novih legitimacij in kjer so v zaostanku s članarino, marveč se ne- delavnost organizacij SZDL odraža tu- di v nedelu ostalih organizacij, zlasti pa mladinskih aktivov. Razprava je pokazala, da je perspek- tiva gospodars/kega razvoja bodoče la- ške komune v kmetijstvu in v tem zla- sti v živinoreji. Vse pogoje za napre- dek pa ima še industrija. Tako ho tre- ba v pivovarni odpreti sladarno. tek- stilno tovarno Volna« bo treba razši- riti in modernizirati, vse možnosti raz- voja pa ima tudi lesna galanterija v Rimskih Toplicah. Vse kaže, da se bo bodoča kcmima zavzela še,za ponovno izkorLščanje rudnika v Trobendolu. Tu- rizem bo za laško komuno pomenil važno gospodarsko dejavnost. Treba bo med drugim le zgraditi odprti ba- zen v Laškem, pa tudi nov hotel bo nujen. Na začetku pa bo treba vse sto- riti, da se bo tako imenovani Zofijin dvorec v Rimskih Toplicah očuval pred propadanjem. Poleg letnega kina v La- škem, nameravajo na sedežu bodoče komune preurediti še hotel Henke v dom Svobode. Komunalna dejavnost bo prav tako zahtevala temeljite obravnave, zlasti pa gradnja stanovanj ter vodovoda. Sa- mo v Laškem bi v naslednjih štirih letih morali zgraditi 120 stanovanj, če bi hoteli zadovoljiti najnujnejše pri- mere. Spričo kmetijskega značaja bodoče komune pa bo nujno posvetiti vso po- zornost utrditvi kmetijskih zadrug in jih usmeriti v tisto dejavnost, za ka- tero so poklicane in namenjene. SAVINJSKA KOÄIUNA bo teritorialno ena izmed največjih, če že ne največja, ne samo v bodočem celjskem okraju, mai-več v vsej državi. Zajela bo gospodarsko enoto Spodnjo Savinjsko dolino z dosedanjimi občina- mi Braslovče, Gomilsko, Griže, Petrov- ce, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor, Žalec in Vransko. Na površini 32.925 ha bo imela 27.842 prebivalcev. Na vispelem sestanku v kinodwrani v Žalcu, katerega se je udeležil tudi sekretar združenega komiteja ZKS za celjski in šoštanjski okraj Franc Si- monič. so se zastopniki političnih or- ganizacij strinjali, da bo treba v bo- doči kom.uni posvetiti največjo pozor- nost hmeljarstvu in kreditiranju v tej panogi. Nič manjše skrbi pa ne bo de- ležna tudi precej razvita industrija. Ker je debata o delu osnovnih orga- nizacij SZDL pokazala več pomanjklji- vosti, so udeleženci zbora sprejeli sklep, da bodo še v tem mesecu utrdili osnovne organizacije, uredili sezname članov ter pobrali zaostalo ter tekočo •članarino. -ič Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvie.fe ceni Odpadpromet Laško Stev. 49 »Ssvini4)ci veslnik« dne 10. decembra 1954 Stran S Sianovanjsko vprašanje postaja v Celju resen socialni probSem z letošnjim letom se je v Celju, zla- sti v središču mesta, končala pomembna areditev komunalnih naprav. Tu sedaj skoraj ni neutrjenih cestišč, ni slabo ali neosvetljenih ulic, ni, razen v zgor- ajem delu Stanetove ulice, pomanjkljive kanalizacije itd. V elektrifikaciji, v raz- šinitvi javne razsvetljave, vodovodnega in plinskega omrežja pa je bilo v le- tošnjem letu že precej storjenega tudi ша obrobnih predelih mesta. Intenzivnost letošnjega komunalnega delovanja najbolj nazorno kažejo tele primerjave: Medtem, ko je bilo v me- stu lani asfaltiranih 2890 m cest, jih je bàio letos kar 5270 m. Lani je bilo ma- kadamskih cestišč utrjenih 600 m, letos pa 1300 m. V letu 1953 je bilo položenih 4133 m vodovodnih cevi s 93 priključki, letos pa je bilo omrežje razširjeno za 10.079 m s 120 priključki. Dočim je kilo lani z javno razsvetljavo na novo razsvetljenih 4600 m ulic, se je v le- tošnjem letu ta dolžina povečala za 9800 m! V središču mesta bo treba v prihod- njih letih modernizirata še Tomšičev trg, Muzejski trg in Slomškov trg, na- dalje Jetniško ulico s tržnico ter uredita nekaj nasadov. Na obrobnih predelih mesta pa še čaka dolga vrsta neureja- nih komunalnih naprav. Za bodočo celjsko komuno pa bo komunalna ure- ditev Stor pomenila poseben problem. Stanovanjski problem v Celju po- staja v svoji pereči obliki že težko so- cialno vprašanje. To problem bo mo- goče rešiti le s pospešeno gradnio. Ce pomislimo, da je bil predvojni prira- stek stanovanjskega fonda v mestu 83 stanovanj letno, nadalje, da se med drugo svetovno vojno ni gradilo, in na- sprotno, da je bilo pri bombardiranju uničenih 680 stanovanj in končno, da se je števuo prebivalcev v mestu ркЈ- večalo v zadnjih letih za več tisoč, po- tem je razumljivo, da nas primanjkljaj 1039 stanovanj v lanskem letu ne srna čuditL Ce bi v mestu hoteli ta pro- blem, z gradnjo rešiti v desetih letih, upoštevajoč pri tem naravni ter indu- strijski prirastek, bi morali v Celju letno zgraditi 189 stanovanj. Tej šte- vilk)! se je mesto lani močno približalo, saj je bilo lani zgrajenih 162 s anovanj. Letos pa je v gradnji, oziroma bo zipra- jenih kar 237 stanovanj! Ta številka je sicer visoka, toda tudi deset let je dol- ga doba in treba bo pohiteti, če ho- čemo pniti vsaj delno na zeleno vsjo. Gospodarska politika mesta se bo v naslednjih letih predvsem oslan'ala na težnjo — razširiti materialno bazo pred- vsem celjski industriji. Pni tem je zla- sti upoštevati dvoje poti; razširitev in modernizacijo obstoječih proizvodnih kapacitet ter ustanavljanje novih. In- vesticije v Cinkarni, Tovarni emajli- rane posode, v ETOL, v Tovarni or- ganskih barviil, v rudniku Pečovniku, tovarni AERO, Avtoobnovi, Tovarni tehtnic itd. v višini skoraj 400 milijonov dinarjev bodo po definitivni izvršitvi povečale narodni dohodek v mestu za okoli 8 ;¿ ! V ustanavljanju novih kapa- citet pa je eno najvažnejših del nova Tovarna finomehanike, dalje AUREA, ki bo že sredii prihodnjega leta zapo- slila oko'ii 150 žensk in pa nova to- varna, ki naj bi kemičnim potom pre- delala okoli 13.000 kubičnih metrov lesnih ostankov. Trenutno se v tej zvezi razpravlja o tovarni krmilnáh kosmi- čev za živino, kar bi bilo velikega po- mena za živinorejo in bi za tà produkt poleg lesnih odpadkov uporabili še žve- pleno kislino. Izključene pa niso niti druge kombinaciie. Pri vsem tem pa bodo morali izreči svojo besedo še ke- miki — strokovnjaki. Eno je jasno — ljudski odbor se mo- ra zavedati važnosti širitve baze svo- jega gospodarstva, saj taka širitev edi- no pomeni napredek v vseh panojah družbenega udejstvovanja v mestu ob Sav inj L Krajevna organizacija ¿ie£a borcev i.a Jož fove::i imm k ùUó prtRtaio tktivna Krajevna organizacija Zveze borcev za teren Jožeiov hrùb je imela v torek zvečer ob lepi uaeiü/.bi članstva občni zbor. iz poiocil je bi.o razvidno, da je bilo delo v organizaciji bolj аапиш^сга- ti-vnega značaja. V diskusiji je bila iz- nesena kriuka o siaDcm ueiu organi- zacijo. Ni buo povezave odoora s cian- sivuixi, Схс111.>лш ùfcott.xitt.ov, kjer ba se čiam ie2.iianjäu s puixucniuiu m goopo- üaioKimi pi üiívauiii, m íjuo. neiTiaio so t>OoVcCaai ¿xi^aje plfc;UVOjki Vz-gOjtt Ш ¡btí VcC u.lU¿cocl, Soveaa je v delu zaznamovati tudi poz.iiiivne btrani. c^ani ло se ua¿ie¿e- va^i prootovoijnega üe^a na Ustreznem, oauor je poûVccai skib parti¿anokim oiroKom na terenu, öKrbel га ćioćunje grobov talcev in zi-tev fasastičnega te- rorja na mestnem pokopališču, pris'KO- čii na pomoč popiavijencem atd. Novi octbor je sklenil, da bo delo v organizaciji poživil. M. C. Letošnje investicije v bistvu ne bodo prizadete Imobilizacija presežnih dobičkov v celjskem okraju Na zadnjem zasedanju LRS so spre- jeli zakon o spremembEih in dopolni- tvah zakona v družbenem planu LR Slovenije za leto 1954 v zvezi z odlokom zve.'?Jiega Izvršnega sveta o odvzemu presežnih dobičkov. Celjski okraj bo s tem v zvezi o d vedel republiki okoli 509 milijonov dinarjev. Vendar zaradi tega ne bodo letos v okraju prizadete investicije kar ne bo po\'zročUo okra- ju nobene gospodarske škode. Po informacijah, ki smo jih sprejeH na Okrajnem, ljudskem odboru, bodo toi vsoto krili predvsem iz negospodarskih investicij, iz okrajnega kreditnega skla- da ter iz denarja, ki je ostal zaradi štednje v proračunu. Vsa investicijska dela, ki bi zaradi tega letos bila priza- deta, pa bodo upoštevana drugo leto v okrajnem družbenem planu. < Tako se ne postopa z delovnimi ljudmi v Zabukovci ima gradbeno podjetje »Granit« iz Slovenske Bistrice eno svo- jih gradbišč. Zidajo nove rudnisKe de- lavnice, ker so stare že do kraja iz- rabljene. Vodstvo tega gradbLSča je za ta dela sprejelo poleg delavcev iz sosednje re- publike tudi delavke opekarne Ložnica in gradbenega podjetja Žalec. Poglejmo, kako postopajo s temi ljudmi. Ko so prevzemali delavke iz LiOŽnice in iz Žalca, se niti prejšnji delodajalec niti vodstvo gradenj v Zabukovci nista spomnila, da bi se pomenila in to tudi v pismeno pogodbo vnesla, pod kakimi pogoji 'in obveznostmi novega vodstva bodo te delavke zaposlili. In seveda, ker so predvsem gledali na samo grad- njo, so pri tem pozabili na ljudi. Zato so tudi njihove napake napram le-tem velike, da celo kaznive. Glejte. Ker se niso točno zmenili, da bodo delavke, ki stanujejo na Pirešici in celo na Ponikvi (torej dve in tudi skoraj štiri ure hoda) vozili, se je že zgodilo, da morajo delavke to dolgo pot prehoditi in po 10 in celo več urnem delu ponovno isto pot napraviti. (Med delavkami so tudi take, ki so komaj izpolnile 16 let). Ce jih pelje domov ka- mion, pa prezebajo aelavke na prepihu vso vožnjo, ker kamion nima niti stre- he in tudi ne sedežev, da bi se lahlco vsedle med vožnjo. Na gradbišču se vse delo, razen me- šanje betona, opravlja ročno, сергат bi z malo prizadevanja podjetje lahko montiralo dvigalo in na ta način pri- hranilo prenos materiala, ki so ga iz- vršili izključno na rokah, tudi ko ga je bilo treba nositi na drugo etažo novo- gradnje. Kljub mrazu in delu na mo- krem niso zaposlenim dali niti rokavic, niti škornjev in seveda tudi ne dežnih plaščev. Celo poštenega stranišča niso uredili in za delavke tudi ne posebnega prostora, da bi se med delom lahko pogrele. Na gradbišču delajo normalno po 10 in več ur. Pred kratkim pa so glede delovnega časa šli celo tako daleč, da so delavce zaposlili polnih 28 ur ne- pretrgoma dan in noč. Se marsikaj bi se dalo napisati o tem gradbišču, kot n. pr. neupošteva- nje predpisov glede odranja, prehodov in drugih ureditev za varstvo zai>osle- nih ljudi, o nepravilno ozemljenem be- tonskem mešalcu, vendar je to že več kot dovolj, da vidimo pravo sliko šefa in delovodje gradbišča. Ali zaslužijo kako lepo besedo, kakšno obrambo. Prav nobeno! Vsaka kazen, ki bo iz- rečena napram njim, bo prema,hna, da bi popravila krivice in nepravilne odnose do delavcev. Pa še to je potrebno poudariti ter stokrat in stokrat povedati, da je ven- dar že čas, da imamo napram dalov- nemu človeku, človeški odnos. Ce tega ne bo, nismo na pravi poti. Ce take napake delajo ix)samezniki, jih je tre- ba trdno prijeti, da bodo tudi le-ti de- lali pravilno in današnjemu Času pri- merno. Ce ne bi videli, ne bi verieli v našem okraju in verjetno tudi dru- god '.rnamo podjetja in delavnice, ki so že dcbio urejene, nekatere ce.o tako, da lahko služijo za zg^ed. imamo pa še polno takih tovarn, ki po svojem iz- gledu in urejenosti niiO kaj prida. Ne- kdo bo dejal, da to res ni tako važno, če je tovarna urejena, če je v njej vse či.sto lin na svojem mestu, češ da je glavna stvar proizvodnja, delo itd. Da, če bi ta trditev glede proizvodnosti bila točna — tam, kjer ni pravilnega od- nosa do reda, do čistoče, do splošno ljudskega premoženja, bi lahko analiza pokazala, da tudi storilnost ni najboljša. Zadnjič smo obiskali majhen obrat — tovarno ovojnega papirja in žago v Višnji vasi. Nekaj nas je bilo, ki smo že videli precejšnje število tovarn, so-. delovali so pa tudi tovariši, ki niso imeli prilike videti naših tovarn. Ce je kdo zapustil tovarno in imel vtis, da tovarni takorekoč ni podobna, potem je bil to primer v kolektivu pa- pirnice v Višnji vasi. Res je, da so letos imeli povoden j, da so imeli velike težave m da so tudi vio¿ili precej tru- da, da so spustili stroje v pogon, ven- dar pa to po 6 mesecih ne more b.ti v opravičilo taki neurejenosti, kakršna je sedaj v delovnih prostorih. V tovarni je vse nametano, v oknih manjkajo stekla, v kotlarni je zaposlen mlad de- lavec, ki menda res še nikoli ni vidai reda, električna instalacija je na mno- gih mestih nepravilno izvedena, de- lavke delajo na betonskih tleh brez vsakega izolacijskega podložka, delo v sušilnioi ni > ure j eno tako, da delavke ne bi bile izpostavljene pri delu občut- nim temperaturnim razlikam in s tem prehladu, nekatere pogonske osi, čeprav so 3 svojim obračanjem nevarne, niso zavarovane, predsednik sindikalne po- družnice — brusilec v podjetju še sam ni uspel urediti svojo majhno brusil- nico kaj šele, da bi Ml pobudnik za boljše delovne pogoje pri drugih čla- nih na drugih delovnih mestih. Skla- dišče, v katerem so tekoča goriva in razna maziva, ni zavarovano in je v takem stanju, da je to težko opisatL Skratka, to podjetje ni tako, kakršne- ga bi želeli in kakršno bi moralo biti, da bi delavci v njega radi prihajali na delo in da bi ga čuvaJi kot svoje. Oni sicer odgovarjajo pred skupnostjo, ven- dar pa je ogled podjetja pokazal, da je njihova skrb minimalna in da bo prav, če bodo za tak odnos prevzeli tudi ma- terialne sankcije. Tudi mnoga druga podjetja so bila prizadeta pri poplavi, vendar so ne- katera danes že v boljšem stanju, kot pa so bila pred poplavo (na primer To- varna volnenih odej v Skofji vasi). Tovariši, s katerimi smo si ogledali papirnico, so ob zaključku dejali: »Ce sami ne bi videli, ne bi mogli verjeti.« Res je, nihče ne bi mogel verjeti v tak odnos, v tako neurejenost in malomar- nost, če ne bi videl na svoje lastne oči. Kaj pa zdaj. Tako ne sme ostati in tega tudi nihče ne bo dovolil. Za zbolj- šanje stanja je odgovoren ves kolektiv. Seveda ne bo dovolj, da se podjetje enkrat spravi v pravo stanje, temveč bo potrebno stalno delo in nenehna vzgoja. PRISILNA UPRAVA V PODJETJU „POVRTNINA" ¡B poslovanje že spravila v normalen tir Kaikor o poslovanju »Mlekoprometa«, tako se je tudi okrog nemarnega poslo- vanja trgovskega podjetja »Celeia-Sad« vrtela v Celju diskusija več mesecev. Posledica vseh ostrih debat pa je bila, da je imenovano trgovsko podjetje v ju- niju t. 1. priš'lo pod prisilno upravo. Ko je na zadnji seji ljudiskega odbora eeljske mestne občine spet prišlo na dnevni red to vpraš.anje, smo iz po ro- dila zastopnika prisilne uprave »Povrt- nana« ponovno sliš.ali. kakšne nepravil- nosti so se dogajale pri nekdanjem »Sadu-Celeia«. Danes je prisilna uprava «icer poslovanje v tem zavoženem pod- jetju že močno izboljšala, vendar lan- ska izguba v celoti še ni krita. Ljudje, M so zakrivili, dia je podjetje »Sad« ta- ko globoko zagazilo, so bili že pred me- seci predani javnemu tožilstvu. Čudno pa je, da javno tožilstvo od vseh 39 pri- merov do danes ni moglo rešiti niti enega. Krivci se temu zavlačevanju lahiko v brk smejejo, saj svoje talenti- rane sposobnosti danes spet uveljavljajo T drugih podjetjih in se »za kazen« spet in spet pojavljajo na odgovornih mestih. Ker so te ugotovitve povzročile v jav- nosti mnogo negodovanja, so odborniki »prejeli sklep, da ljudski dbor celjske mestne obične to v;;'rašanje nemudoma reši in zahteva pri javnem tožilstvu, da proti krivcem takoj uvede kazenski po- etopek. Kot že omenjeno, se je poslovanje pri »Povrtnini« pod začasno prisilno upravo v vsakem pogledu izboljšalo. ZmanjšaH so delovno silo (samo v upravi se je število nameščencev zmanjšalo za Ì2 ljudi), znižali so tudi nadurno delo. ki je pri prejšnjem poslovanju zelo bre- menilo podjetje. Prevoz so smotrno ure- dili. Uvedli so v podjetju sistem skrajne štednje in so se samo telefonski stroški znižali za polovico. Reklamacije so po- polno^ma preorečene in ukinjeno je ne- posredno posredovanje agencij. V celoti so preprečili tudi vse arbitražne spore, kar je zlasti omembe vredno, če po- mislimo, da je imelo podjetje pod prej- šnjim vodstvom do julija tega leta okrog 212 arbitražnih sporov. »Povrtnina« je v zadnjih mesecih do- segla tudi izdatno zmanjšanje kala. ker sproti naroča le toliko blaga, kolikor ga dejansko rabi, odnosno kolikor ga lahko prda. Pod takirn skrbnim in smotmhn po- slovanje'-,; bi podjetje nemara danes že lahko krilo vso lansko izgubo, da se ne bi borilo še z nešteto tež-avami (pre- vozni park, izredno nizek odstotek za investicijski sklad itd.). Tudi ob priliki proslave na Ostrožnem je podjetje imelo smolo, ker je nabavilo vel.ko množino sadja, ki ga pa na Ostrožnem ni moglo razprodati in je šel ostanek v predelavo. Prav tako pa podjetje daje na trg krompir in jabolka povsem brez za- služka. Kljub vsem tem omejitvam in kritju lansikih izgub, pa imajo delavci in uslužbenci pri »Povrin-ini« trenutno ICO-cdstotne plače, medtem ko so prej pri vsem razsipa van j u in nesmotrnem poslovanju dobivali взјцо SO-odstotne plače. Odborniki celj.ske mestne občine so na zadnji seji bili mnenja, da bi »Po- vrtnina« kljub uspešnemu delu, nekaj časa le še ostala pod prisilno upravo, dokler se lanska izguba ne bo popol- noma krila. Turistični kon*?renci v Moziriu in Logarski diilni v nedeljo, 12. t. m. bodo v Mozirju in v Logarski dolini turistični konfe- renci, kateri organizira »Stalna turstič- na konferenca« Celje s sodelovanjem Turistične zveze Slovenije. Na konfe- rencah bo obravnavano sodelovanje turističnih di-uštev in ostalih organi- zacij za dvig turizma v teh krajih in pa priprave za turistično sezono v pri- hodnjem letu. Na konferenco so po- vabljeni poleg turističnih in planin- skih društev še predstavniki političnih organizacij, ljudskih odborov kakor tudi zastopniki zadrug in gospodarskih podjetij. Konferenca v Mozirju bo ob 8. uri zjutraj v Telovadnem domu, v Logarski dolini pa ob 14. uri v Planin- skem domu. Na konferenco so vabljeni vsi, ki jüi zanima turizem! Kmetijstvo in zadružništvo na Danskem v zadružnih organizacijah imajo go- spodinje svoje posebne krožke oziroma oddelke. Nekaj zadružnih združenj sku- paj nastavi po enega ali po potrebi tudi več strokovnjakov — žensk — za gospodinjska vprašanja. Naloga sled- njih je, pomagati gospodinjam v naj- različnejših smereh, bodisi v obliki te- čaja, predavanj ali s praktiänimi na- sveti. Ogledali smo si tudi nekaj go- spodinjskih šol. Skozi te šole gre sko- raj vsaka danska kmečka gospodinja. Pouk na teh šolah traja 6 mesecev. V gospodinjski šoli v Hamerunu smo vi- Franc Luhe] deli, kako praktično uče mlade gospo- dinje kuhinj-?kega gospodinjstva. V ta namen imajo zgrajene najrazličnejše vrste kuhinje kmečkega stila, od naj- starejšega in primitivnega, pa posto- pomn do naimod'^rnpje opremljenega kmečkega kuhinjskega vzorca. Skozi vsako od teh kuhinj gre gojenka s svo- jim praktičnim delom. V vsaki kuhinji dela od 2 do 4 dni. Pri tem ugotav- ljajo težino dela in porabljeni čas pri kuhinjskih poslih v vsaki vrsti kuhinje. Najmodernej'ke kmečke kuhinip so tako modernizirane, da gospodinja praktično skoraj res nima dela. Tukaj ШО šli na tako racionalizacijo, da je kuhinjska oprema tako prilagojena raz- nim »pravilom, da gospodinji sploh ni treba hoditi po kuhinji, temveč je ta tako ckwíno in skrbno urejena, da se gospodinji prihrani njen f'-ud pri hoji, prenašanju, času itd. Nekdo bi mislil, da je to skrajno mehanizirano, toda le- viu ni tako. Res poznajo v gospodinj- stvu več mehanizacije kakor pri nas, ' iiko pozornost vzbuja lahka preprostost urejenega kuhmjsKega pro- stora. V glavnem dajo torej poudarek na štednjo in ekonomAčnost. Poseben del gospodinjstva na Dan- skem tvori vrtnarstvo. Kakor Holandci, tako imajo tudi Danci izreden smisel za vrtnarstvo. Največje veselje kmečke gospodinje je lepo urejen vrt ter goje- nje vseh mogočih vrst okrasnih rož. Pri kmetih smo videli še poleg vrta majhen park, po-^ejan z najrazličnejšimi travami in cvetlicami, ki spada prav- zaprav k vrtu in je okras kmečkega gospodarstva. moznasti razvoja kmetijskih zadrug pri nas Nekatere značilnosti dan^^kega zadruž- ništva in njegovih uspehih v kmetijski proizvodnji bom skušal našim bralcem posredovati kasneje. V dosedanji raz- pravi smo lahko ugotovili, da je Dan- ska resnično kmetijsko visoko pro- duktivna država. Po podatkih njiho- vega kmetijsko ekonomskega inštituta je v 1. 1933 znašala vrednost izvoženih kmetijskih proizvodov preko 8 milijard danskih kron, kar bi preračunano v devizne dinarje znašalo več kot 344 mi- lijard deviznih dinarjev. Po tem ra- čunu znaša vrednost izvoza na ha ob- delovalne zemlje pri njih 2500 kron ali 105.500 deviznih dinarjev. Ne bom se podrobneje spuščal v sta- nje našpga zadružništva. Tudi stanje v kmetijski proizvodnji nam je poznano. Kmetijstvo zahteva, posebno še v zad- njem času, vrsto ukrepov, ki naj se- danje stanje izboljšajo. Popolnoma jasno je, da kmetijstvo za svoj razvoj zahteva razmeroma daljši čas. Drugič pa se po- stavlja vprašanje, če mi spričo obilo najrazličnejših okolnosti lahko ustvari- mo tako visoko intenzivno kmetijstvo. Računati moramo na objektivne pogoje pri nas. Konfiguracija zemljišča, do neke mere klima, pa tudi količina pa- davin predstavlja objektivna dejstva, ki se nekoliko razlikujejo od danskih. Sicer sem pisal o tem, da je danska zemlja bila še pred 200 leti v glavnem zelo slabo rodovitna zaradi velike za- močvirjenesti, kisla, peščena brez hu- musne podlage itd. Toda oni so v pre- teklosti na področju melioracij ogromno ustvarili. Iz nerodovitne zemlje so ustvarili visoko produktivno zemljo. Seveda so se razvijali v povsem dru- gačnih okoliščinah kakor mi. Ze 72 let ne poznajo težje vojne. Danska je bila država s skoro najmočnejšo trgovsko mornarico na svetu. Toda oni nimajo osnovnih surovin za industrijo. Pri tera so skoro v celoti odvisni od uvoza. Gra- dili so kmetijstvo in tu resnično dosegli ogromne uspehe. Od kmetijstva v glav- nem njihova država tudi živi. Zaradi tega preživljajo od časa do časa težke notranje gospodarske tresljaje, kajti tržišče s prehranbenimi proizvodi je ne- usmiljeno. Samo malenkostno zvišanje uvozne carine za pršutarje, ki ga od časa do časa uprizarjajo Angleži, po- meni za dansko gospodarstvo težak uda- rec. Kmetijsko visoko produktivna d«- žava, ali drugače povedano, kmetijsko zelo bogata država, je na drugi strani revna, če nima lastne bazične industri- je. Odvisna je od svetovnega tržišča. Kakšno pa je stanje pri nas? Kmetij- stvu posvečamo v zadnjem času resne debate. To je tudi razumljivo, saj je osnovno vprašanje, s katerim se bavijo vsi politični in gospodarski forumi, vprašanje standarda našega ljudstva. Prav dobro je poznano iz kake situacije smo izšli po težki toda zmagoviti na- rodnoosvobodilni vojni. Naše kmetij- stvo je v času vojne ogromno izgubilo. Nastali so časi povojne graditve bazič- ne industrije. To je bila nujnost, sicer bi bili v prihodnosti gospodarsko od- visna država. Imamo vse možnosti, da postanemo industrijsko m.očna in ne- odvisna država. To je cilj naše borbe za socializem. Iz tega sledi, da smo mo- rali doslej vlagati vse naše napore v zgraditev osnovnih objektov industrije tn elektrifikacije. Nujna posledica tega je bila zaostajanje v kmetijski proiz- vodnji. Število industrijskih delavcev je naraslo, skrčilo se je število kmetij- skih delavcev, oziroma število v kme- tijstvu zaposlenega prebivalstva. Naš napredek v industriji je ogromen, saj spadamo po napredku v industrijski proizvodnji zadnjih nekaj let v Evropi na tretje mesto. Število prebivalstva, ki potrebuje hrano, je naraslo. Na splošno se јг življenjski standard v odnosu na predvojne čase povečal. Skratka rabi- mo več hrane. Kakor vidimo, jo mora- mo v velikih količinah celo uvažati. Pri tem so nam v poslednjih leiih de- lale izredne težave še vremenske ne- ugodnosti. Bilo pa bi preveč enostransko, če bi trdili, da v kmetijstvu nimamo neka- terih pozitivnih rezultatov, ki pa so se- veda z ozirom na naše naraščajoče po- trebe seveda še zmeraj mali. Pri nas je bilo po odpravi administrativnih ukrepov ogromno storjenega v cilju po- speševanja kmetijske proizvodnje. Eko- nomsko šibke in z notranjimi razprti- Í9,mi obdane kmetijske delovne zadruge so se ali likvidirale ali pa reorganizi- rale. Od odmere davka po dohodku, smo prešli k odmeri po katastru. Dani so veliki regresi za reprodukcijski kme- tijski material. Z deset ha zemljiškim maksimom je dana polna garancija ze. nemoteno kmetijsko gospodarjenje in promet z zemljo. Skratka, odpravljene so vse tiste osnovne pomanjkljivosti, ob katerih se je kmet čutil nekako ve- zanega. Odprta je pot razvoju našega kmetijstva tudi v privatnem kmetij- skem sektorju z željo celotne naše skup- nosti, da bi povečali in pocenili kme- tij-^ko proizvodnjo. Okrepile so se splošne kmetijske zadruge, ki v če- dalje večji meri doprinašajo svoj de- lež k napredku v kmetijski proi-'vodnji. Ukrepi organov naše ljudske oblasti pa v čedalje večji meri tudi materialno posegajo v naše kmetijstvo v cilju po- spešitve proizvodnje. V prihodnje bo pomoč države nagemu kmetijstvu še večja. To smo lahko zasledili v pred- logu zveznega družbenega plana za leto 1955. Uvoz kmetiji>kih strojev in kme- tijskega reprodxikcijskega materiala bo oproščen uvoznih omejitev. Regresi bo- do povečani in raziirjeni tudi na se- mensko blago in plemenske bike. Na- počil je čas, ko se moramo resneje po- globiti v kmetijsko problematiko. (Se nadaljuje.) »Savinjski vestnik«, dne 10. decembra 1954 Stev. 49 Mladina, starši in vzgojitelji Mladina raste, sq uči in vzgaja ob vzorih in navodilih svojih dobrih star- šev in vzgojiteljev. Negativni pojavi te krepke rasti tonejo v nenehni aktivno- sti mladinskih organizacij, vzgojni pri- zadevnosti staršev in skrbni negi naših vzgojiteljev. Vsak po svoje zatopljeni v svoje skrbi in naloge, ki jim jih na- laga socialistična družlba, še vendar najdejo ugodno priliko ko se strnejo v družbfjio celoto, v .s^kupnost, kjer se pokaže smoter skupnih prizadevanj za temeljito vzgojo naših bodočih poko- lenj. Tak primer vidimo v Večeru za sitar- se, ki jim ga je priredila dijaška mla- dina II. gimnaziije v Celju v dvorani Narodnega doma, dne 2. 12. t. 1. Ta iz- redno posrečen večer je dosegel txx)- jen namerj: 1. mladina je ponovno (po šolfski proslavi), tokrat pred svojimi starši iskreno proslavila Dan republike; 2. prikazala je, kako se v težko pri- borjenüi prostih urah udejstvuje v kul- turnem življenju in 3. kako zna okrog sebe zbrati svoje priljubljene starše in vzgojitelje. Prostor ne dopušča, da bi dostojneje ocenili to idealno prizadevanje mladi- ne in njenih vzgojiteljev, pač pa ugo- tovimo takoj v začetku, da je bila ta zamisel ena izmed najboljših. Po uvod- nem govoru ravnatelja Fr. Jahkla o po- menu praznika in vzgojnih ciljih socia- listične družbe je sledil spored mladin- ske proslave z izbranimi, vzorno poda- nimi točkami. Izkazali so se po vrsti dijaški orkester, pionirski in mladin- Siki zbor^ recitatorji, umetniki na har- moniki, pesnik in recitator, dramatiki, telovadke in telovadci v ritmiki in vzorni telovadbi. Večer ginjenosti in užitka. Tudi vajensko mladino še premalo poznamo. V soboto je iz II. vajenske šele v Gaberju krenila na poučno eks- kurzijo v Maribor — oblačilci, v tek- stUne tovarne —, urar j i in zlatai;ii v Kranj — v tovarno Iskra in Sava za gumijaste izdelke in v Kamnik kovi- narji, kjer so si ogledali tovarno Ti- tan, Kulturni dom in druge zanimi- vosti lepega mesta. Tako je mladina dopolnila šolsko teoretično znanje z dejavnostjo v obrti in industriji. Po- vsod vzoren red, dostojna živahnost in priznanje naši tehniki. To ni bil pre- prost izlet, marveč dan pouka v naši industriji, spoznavanje dela našega de- lovnega človeka, ki ustvarja našo lep- šo bodočnost. V tej mladini veje nov duhi. duh želje po napredku in v samo- stojne ustvarjalnosti. Tudi tu se je po- kazala napredna smer sodobnih vzgoji- teljev. Občni zbor Društva vzgoJiLteljev v CtíLju je 5. decembra pokazal kako ve- liko je zanimanje staršev in vse naše družbe za vzgojo predšolsikih otrok, ki jih vzgajajo vrtci in mladinski domo- vi Zbora se je udeležilo 37 vzgojiteljic iz treh okrajev: Celja, Šoštanja in Kr- škega. Obči::i zbor je poleg delegatinje republiškega odbora Združenja vzgo- jiteljev tov. Milek Julke iz Ljubljane obiskal tudi sekretar okrajnega komi- teja ZKS v Celju tov, Franc Simonìe ter obljubil svojo îwmoc pri reševa- nju težjih problemov. Zlasti se je zani- mal za vzgojo novega vzgojiteljskega kadra. V svojem zanimivem predava- nju o komunah in zunanjepolitičnem položaju, je povedal nmogo novega, za kar £0 mu bile zborovalke zelo hva- ležne. Okrajni šolski inšpektor tov. Lužnik .jim je poročal o svojih vtisih iz poto- vanja po Hrvatski, Srbiji in Makedo- niji, kjer je proučeval tudi organizacijo vrtcev in mladinskih domov v teh kra- .iiih. Razprava o porocüih je nakazala po- trebo po ustanovitvi novih vrtcev, ki jih je zlasti v Krškem in v Celju pre- malo. Poleg Mladinskega doma Tončke Cečeve, ki vzgaja predšolske (vrtec) in šolske otroke imamo samo en vrtec v Aškerčevi ulici, kjer je v ' oskrbi 52 otrok. Mnogo nujnih prošenj je bilo tireiba zaradi pomanjkanja prostorov odkloniti. Pereče je tudi pomanjkanje vzgojiteljic. Društvo predlaga, naj bi se Za abiturienike gimnazij, ki imajo veselje do vzgojiteljskega poklica, od- prl poseben tečaj za nove vzgojiteljice. Studij v vzgojiteljski šoli je treba pod- preti s štipendijami. Vzgojiteljice skr- be tudi za svojo strokovno izobrazbo. V okviru Pedagoškega društva v Ce- lju bodo ustanovile posebno sekcijo za proučevanje vzgoje predšolske mladine. Tudi ta panoga prosvetne dejavnosti je vredna večje pozornosti od strani množičnih organizacij. -nik Plinarne v СеЦи ne bomo uftinifj Ko so zadnje čase v Celju razprav- ljali o tem, da-li bi kazalo ukiniti celj- sko plinarno, je dejstvo, da bomo mo- rali izredno varčevati z električno ener- gijo, opravičilo nadaljnji obstoj pli- narne v Celju. Zato so odborniki na zadnji seji ljudskega odbora^ mestne občine sklenili, da plinarna ostane na mstu kot sedaj in bo zanjo treba nuj- nih investicij. Potrebna bi bila pred- vsem visoka peč, prezidanje retortne oeči in nabava plinskih števcev. Za ■jlinske števce je Ljudski odbor mestne občine mnenja, da bi jih lahko izdelo- vala Ljudska tehnika in ji bodo to delo tudi poverili. Ker je plinarna V Celju še nujno potrebna, jo bomo mo- rali z investicijami to leto vsaj toliko podpreti, kolikor najnujnejše rabi za svoj obstoj. Plinarna pa bo, predložila gospodarskemu svetu načrt za adapta- cije. ' Utaje dohodkov pri celjskem obrtništvu Kljub temu, da imamo v Celju od- ločno premajhno število finančnih in- špektorjev (samo 4!), so le-ti v letoš- njem letu zelo vestno izvršui svoje na- loge pri pregledih poslovanja celjskih podjetij. S svojo doslednostjo so mar- sikje dosegli vidno izboljšanje pri po- slovanju podjetij. Pri predlogih kazno- vanja glede nenamernih nepravilno- sti je hila finančna inšpekcija po- pustljiva, vendar pa ne kaže, da bi v tem pogledu preveč popuščali. Treba je v zarodku preprečiti gospodarski kri- minal in je bolje, da v vsem začetku krivca pametno kaznujemo, kot pa da dobrohotno prezremo, odnosno »odpu- stimo« njegovo napako. V mnogih celj- skih podjetjih je slabo urejeno knjigo- vodstvo, ki izvira predvsem iz ne- vednosti knjigovodij. Dobrega knjigo- vodskega kadra pa nam v Celju že dol- go primanjkuje. Uprava za dohodke v Celju se ima v precejšnji meri zahvaliti vestnosti fi- nančnih inšpektorjev, da je odkrila mnoge utaje čistega dohodka pri celj- skih obrtnikih, predvsem zasebnikih, ki zaposlujejo tujo delovno silo. Za leto, 1953 je bilo po celjskih privatnih obrt- nikih prijavljenega 30 milijonov čiste- ga dohodka, toda ta številka se je po zaslugi dobre inšpekcije (davčne in fi- nančne) dvignila kar na 53 milijonov dinarjev. In spet smo trčili na staro dejstvo: pri manjšui obrtnikih so bue prijave čistega dohodka več ali manj povsod realne, pri večjih pa so se utaje sukale med 400.000 do 2,900.000 din. Da je Uprava za dohodke s svojimi finančnimi inšpektorji zares vestno vršila svojo službo in podrobno »preti- pala obisti« poštenim in manj pošte- nim obrtnikom, je doikaz tudi to, da so prizadeti obrtniki v preteklem letu sa- mo v 5 primerih tožili in so se vse tož- be (razen ene z malenkostnim poprav- korrj končale v dobro MLO. Trenutno sicer teče še nekaj pravnih sporov zia preteklo leto, toda izgleda, da se je tudi v teh primerih tožitelj »zaletel«. Pri znanem strokovnjaku Sumečniku je inšpekcija ugotovila naravnost ne- mogoče stanje in je potrebovala precej časa, da je izluščila verodostojne čiste dohodke in celotni promet. Inšpekci.ii je bilo tem bolj otežkočeno delo, ker je bilo celotno Sumečnikovo knjigovod- stvo napačno. Nobena skrivnost tudi ni za Celjane, da Sumečnik to delo še danes nadaljuje v Zagrebu in Beogra- du — s 60 delavci. Kmetje na področju mesta Celja so z odmero davka ipo katastru bolj zado- voljni, saj so se od 420 kmetov prito- žili samo štirje. To je znak, da so kmečki davčni zavezanci v glavnem za- dovoljni, niso pa zadovoljni kmetje, ki so med letom vršUi prevoze in zaradi tega svoja )X)3estva precej zanemarili. Seveda pa je težko, da bi se kmetje prevozom odrekli, dokler naša grad- bena podjetja nimajo dovolj tovornih avtomobilov na razpolago. V zvezi z utajami čistega dohodka pri zasebnih obrtnikih je Ljudski odbor mestne občine naročil posebni komi- siji za analizo obrti, naj do prihodnje seje odda točen elaborat s konkretnimi predlogi o potrebi zaposlitve tuje de- lovne sile v obrtništvu. Skrb za kmečko miadino V GORNJEM GRADU Z željo, da bi se pošolska kmetska mladina usposobila v praktičnem gospo- darskem in gospodinjskem znanju, je na pobudo Sveta za prosveto ¡in kulturo pri Okrajnem ljudskemu odboru v Šo- štanju in s podporo domače kmetijske zadruge pričel 15. novembra v Gornjem gradu s svojim delom tečaj, ki je pri- vabil v kmetijsko gospodarsko oziroma gospodinjsko šolo 30 fantov in deklet. V šoli. ki bo trajala do 15. III. prihod- njega leta, se tečajniki uče poleg prak- tičnega računstva, slovenščine in zgodo- vine oziroma geografije še naprednega km.etijstva, čebelarstva, živinoreje, sad- jarstva, travništva in gozdarstva. V šoli poučujejo učitelji z nižje gimnazije, upravitelj osnovne šole in absolventi kmetijske oziroma gozdarske šole. Šola ima pouk dvakrat tedensko po 4 do 5 ur. Ker so pa dekleta želela izpopolniti svoje znanje tudi v izrazito gospodinj- skih predmetih, prihajajo v šolsko ku- hinjo še tretji dan v tednu, kjer jih uči kuhanja in praktičnega gospodinjstva tov. Tratnikova. Vodja tečaja je gimnazijski učitelj, tov. Tratnik Jože, ki se zelo zavzema za pravilen potek dela, zasluge za uspelo organizacijo tečaja pa ima tudi uprav- nik gornjegrajske kmetijske zadruge, tov Zagožen Anton. Kmetijsko gospodarski šoli v Gornjem gradu želimo mnogo uspehov pri na- daljnjem delu za napredek, strokovni in kulturni dvig naše kmetske mladine. Kdo je kriv, da šola v Radmirju še danes ni obnovljena Radmirje je znana partizanska vas. Ljudje tega naselja so med NOB zelo aktivno sodelovali v borbi za svobodo ter dali tudi precej žrtev. Leta 1944 je bila požgana tudi osnovna šola, ki pa — morda se to nekoliko čudno sliši — še do danes ni bua obnovljena. Tako se vrši pouk v le zasilno popravljenem tudi med NOB požganem Prosvetnem domu. Marsikdo se upravičeno vpra- šuje, kdo je kriv, da šola še danes ni obnovljena. Težko je reči. kdo je temu kriv. Upam se trditi, da je v neki meri kriva tudi nezainteresiranost tukajšnjih ljudi za šolo in njene probleme. Dokaz temu i e porazen obisk na roditeljskih sestankih v šoli. V jeseni 1953 je bü izvoljen odbor za obnovo porušene šole. Ta odbor je z vsemi silami poprijel za delo. Zbral je že precej lesa in drugih vrednosti. Ker pa je zidovje porušene šole bilo le predolgo izpostavljeno raz- nim vremenskim nepriUkam, je revi- zijska komisija pri OLO Šoštanj na svoji zadnji seji dokončno odklonila obnovo šole. Zato bo v Radmirju po- trebno čimprej začeti z gradnjo nove šole. To potrebo tembolj narekuje dej- stvo, da Prosvetni dom nikakor ne od- govarja v šolske namene, drugič pa kulture žejno ljudstvo nima primernih prostorov, kjer bi se lahko razvijalo kuiturno-prosvetno delo. Bodoča ko-i muna v Mozirju naj bi v plan prvih gradenj dala tudi osnovno šolo v Rad- mirju. Da pa bo šola res čimprej zgra- jena, bodo morali Radmirci pokazati več zanimanja zanjo, .posebno še sedaj. ko se uveljavlja družbeno upravljanje v šolstvu. P. L. Priprave za^zbore volivcev v Žalcu in okolici Na zborih volivcev bodo poročali od- borniki za okraj o delu okrajnega ljud- skega odbora, o formiranju bodoče ko- mune in drugih gospodarskih vpraša- njih. V Žalcu bo zbor volivcev v četrtek zvečer. V volilni enoti Gotovlje, h kateri spadajo naselja Ložnica in Vrbje bo zbor volivcev v nedeljo, 12. decembra ob 8. uri zjutraj. V nedeljo popoldne ob 2. uri bo zibor volivcev v Pirešici za naselja Pirešica, Pemovo, Galicija, Železno, Studenci. Podkraj in Ponikva. Veliko zanimanje za zbore volivcev je opaziti v sosednih krajih obmejnih občin, ki bi se radi priključili Savinjski komuni. To so vas Hraše od občine Dobrna ter del Št. Jungerta in Podgora od občinskega ljudskega od- bora Šmartno v Rožni dolini. S pri- ključitvijo teh krajev bi se sedaj de- ljene katastrske občine Železno in St. Jungert priključile v celoti k bodoči komuni, kar bi bila tudi najlepša na- ravna meija. Prav tako želijo prebivalci vasi Crnova od občine Velenje, ida se jih priključi k Savinjski komimi. Vsi so izrazili željo, da se jih povabi na zbor volivcev v Pirešico, da bodo lah- ko sami povedali svoje želje. R. A. TRIBUNA OLEPŠEVUHEG« IN TURISTIGNEGt DRUŠTVA CELJE ZASTAVE Da ima Celje dovolj zastav, smo vi- deli že ob nekaj prilüíah v letošnjem letu. Nerazumljivo je torej, da za Dan republike, dne 29. novembra letos, ni bila niti na vsaki hiši vsaj po ena za- stava. Zastave se lizobešajo za nek praznik odnosno za določeno prEiko. Pač pa po tem vise še dneve, teden dni in še dalj, da res ne veš, ali še od zadnjič ali že za prihodnjič. Zastave, izobešene za Dan republike, so visele še 5. de- cembra. Prenehajmo končno s to grdo prakso! Kot za nalašč, imamo pri nas skoraj več narobe izobešenih zastav, kot pa pravilno. Kakšen je vrstni red barv za državno in slovensiko trobojnico, smo že pisali. Preveč jih je, da bi po hišnih šte- vilkah navajali, kje ni büo zastav, kje še po ves teden vise in kje so zastave narobe izobešene. Dejstvo je pač, da so med slednjùni celo javni uradi, usta- nove in gospodarske organizacije. OSTANKI NEKDANJIH SVETILK Na zidu hotela Evropa v Razlagovi ulici štrle iz zidòvja še izza bivše Ju- goslavije ostanki starih svetük, ko je imela kavama postavljene stole v po- letnih mesecih tudi na pločniku te ulice. Ti časi pa so mimo in to dro- govje le še kazi dzgled zgradbe. Ce se je na te nekdanje svetuke že ix)zabilo ob obnovitvi celotne fasade hotela pred 2 leti, pa jih vsaj sedaj odstranite! Nič kaj primerni pa tudi niso raz- svetljeni zaboj čki na čelni strani ho- tela. Tak način razsvetljevanja napisov je zastarel in neokusen. Zato svetu- jemo kolektivu gostinskega podjetja, naj čim prej razmisli o odstranitvi se- danjih napisov in jih nadomesti z no- vimi in sodobnimi. DREVJE IN OKRASNO GRMIČEVJE Prav ta čas po vseh javnih nasadih obrezujejo in s tem tudi oblikujejo krošnje. Pa se ozrimo še po raznih ži- vih mejah in grmičevju ob državnih pa tudi zasebnih stanovanjskih vuah! Tam pa v pretežni večini primerov raste divja gošča. Negujmo tudi te na- sade, saj prav tako vplivajo na izgled mesta! Pohitimo, saj je še čas, spomladi pa bomo imeli povsod lepe in negovane nasade, pa čeprav so za; ograjo. VANDALIZEM Menda res nekaterim ne gre v račun, če imamo v Celju kaj lepega, novega ali pa sodobnega. Le komu je bila na F>oti razsvetljena tabla, ki kaže smeri in oddaljenost posameznih krajev na križišču pri pošti (imamo jih sicer tudi po vseh drugih važnih križiščih)? Ne- kdo je šipo razbil, to i>a je res obso- janja vredno početje. PLATNENA STREHA Platnena streha nad pisarniškimi oikni Zadružne hranüniice in posojil- nice v Celju (nekdanja kavarna »Tri- glav«), je svojčas varovala goste pred sončno pripeko. Sedaj že dolga leta ne služi več temu namenu, torej — stran z njo! BOHOR žari... JO. XII. 1944 Nebo so prekrivali sumljivo nizki oblaki, z Bohorja pa so se čidi zamol- kli streli. Polagoma je streljanje udar- jalo pogosteje in tu in tam je zaregljala strojnica. Na Planini smo se spogledali in ra- zumeli: splošen napad — hajka! Iz vseh strani so prihajali kurirji; iz šentjurske, sevniške, kozjanske, in vsi so nosili enaka poročila o hajki. Vendar to ni bila hajka, kakršnih smo že bili vajeni, ampak prava ofenziva na ta mali kozjanski predel. Celo iz hrvaške strani so se razlile oklopne edinice hrvaškega SS, roko v roki s Kočevarji in ostanki slovenskih pro- dancev »Wehrmannschafta«; iz Šent- jurja pa so prodirale sile nemškega vo- jaštva, ki so ga potegnili iz vseh bliž- njih postojank. Vsi so prihajali na ta košček slovenske zemlje, ki so ga ime- novali s svojim običajnim izrazom »Banditengebiet« z ^namenom, uničiti partizane na Kozjanskem ter oropati in požgali skromne domove zavednemu prebivalstvu. Prav tiste dni smo imeli nekaj sum- ljivih prostovoljcev pa tudi nekaj iz- dajalcev je čakalo obsodbe. Najprej so poskrbeli za ranjence. Z nadčloveškimi napori so jih spravili na varno. Z Bo- horja se je vila vrsta izmučenih ljudi, bili so pribežniki z Sevnice in breži- ške strani, ki so pribežali na osvobo- jeno ozemlje, da bi se rešili mučenja po gestapovskih muíünicah. Zdaj so se oglašali streli tudi od dru- gih strani. Vsem je bilo jasno, da sta Planina in ves kozjanski predel vkle- njena v strašen, jekleni obroč, ki se od ure do ure pošastno zožuje in je vsak, organiziran umik nemogoč, vsak spopad s stokrat močnejšim sovražni- kom pa samomor. Za hip je sonce pozdravilo Planino s svojim bledim, trpkim sijajem; zad- njikrat se je okopala Planina v njego- vih žarkih. Sonce je poljubilo bele hiše in hišice po bregeh, potem pa se je zavilo v žalni plašč, kot da ne bi ho- telo gledati razdejanja. Na dolino je legla gosta megla, potem pa je začelo polagoma snežiVi. McCle, drobne sne- žinke so zaplesale svoj mrtvaški ples. V stolpu je bilo deveto uro, ko so zadnji partizani zapuščali Planino 'in odhiteli v gotovo smrt. »Umik«! zakliče kurir pod oknom na- še male hišice, ki mi je bila v tistem času, ko smo ;;e čutili kot izgnance na svoji zemlji, tako draga. Nervozno sem oblačila svojo malo punčko. Nič pravega mi ni prišlo v roke. Kurir je postajal nestrpen. Švabi so že v Sent Vidu, če nas dobe, nas pobijejo kot pse — mi je rojilo po glavi in vendar se nisem mogla ločiti od te male, skromne hišice. S pogledom, pol- nim ljubezni, sem objela vse tiste drob- ne stvari, ki nam pričarajo, da je dom tako topel in ljub. Pogled se je tistavil pri zaboju s knjigami. Bile so sloven- ske knjige, ki sem jih tako skrbno ču- vala. Koliko noči sem trepetala, da vdro v ta tihi dom in staknejo ta moj zaklad; sedaj pa sem morala pustiti vse te ljube, drobne stvari, ki so mi bile v tistem usodnem trenutku tako pomem- bne. Za hip me je zajela omamjia mi- sel, ostati doma, in umreti med temi ljubimi stenami, toda pogled na otroka me je streznil. Pograbila sem jo in stopili smo v mračen, zimski dan, strašni negotovosti nasproti. Pridružili smo se mali koloni. Nismo še naredili sto korakov, kar nas ustavi aktivist in nam pove, da so v vasi, kamor smo bili namenjeni, že Kočevarji. Treba je bilo torej spremeniti načrt. Dva partizana, kurir in še eden sta se odločila, da se prebijeta k oboroženi eainici. Tudi jaz sem hotela z njima, a nemi pogled na punčko je zadoščal, da sem razumela. Pomenila bi za njiju le oviro. Tako sem ostala v mali koloni, partizana sta šla svojo pot; nikoli več se niso srečala naša pota. Pozneje sem, zvedela, da je padel kurir čisto blizu doma. Čudna je bila ta naša skijLpina žensk in otrok, savio partizan Slavko je šc ostal med nami. Preden smo izginili za ovinek, sem se še enkrat ozrla na Pla- nino, nad katero je prav tedaj visel grozeče teman oblak. Pot se je začela strmo dvigati; ob ostrem kamenju so se spotikale otroške noge, tu in tam pa so se trudne zagrezale v blato. Rezki streli so trgali ozračje od vseh strani, jekleni obroč se je stiskal. Moja punčka — najmlajša begunka — ki se je ves čas še kar junaško dr- žala, je nenadoma hotela nazaj. Kre- nili smo že proti Planinski vasi, da bi se od tam prebili do Prevorja, od koder še nismo imeli zlih poročil. Kar nas ustavi terenka in pove, da je pot za- prta. Tako nam je ostal samo še umik Vi pečine, kjer smo imedh primitivno zaklonišče. Težko smo se odločili. Sneg je vedno bolj naletaval, streljanje pa je prihajalo vedno bliže. Obupani smo odtavali proti pečinam nad Vidom. Cisto v kotu je ob meni čepela moja punčka, tiha in bleda; na moji desnici pa je sedela partizanka Tinca — bodoča mati in se naslanjala na svojega moža Slavka. Težke misli se pode po glavi... vedno vesela Pepea mi je kar tuja, ko vidim tako strto pred sabo, ob njej pa podrhteva v dušečem joku njen Í2-Ietni sin Silvo. Tako strašno počasi tečejo ure, mraz neusmiljeno pritiska v jamo, vlaga reže ude, zunaj pa divje vihra strašna borba na življenje in smrt... Počasi, počasi se je nagnil dan in mrak je razgrnil svoja temna krila. Nemo ždimo v temo, v pričakovanju nečesa strašnega — ne- izogibnega. Iz topega ždenja, ko zamre beseda, še preden je izgovorjena, nas zdrami ognjeni sij na bohorski strani. Začela se je krvava igra. Med rezko praske- tanje zubljev so se mešali obupni klici otrok in strašno mukanje živine, ki se je trgala iz gorečih hlevov. V nepopisni grozi sem zatisnila oči in tesno objela otroka, prepričana, da je to začetek strašne lavine, ki se je sprožila, da bo podkopala vse, kar bo zajela v svoj strašni objem. Bleda Tinca je vsa vztre- petala, mož pa jo je tolažil, da so to poslednji krči premaganega nasprot- nika, ki hoče požgati slovenske donw- ve, kjer ne bo nikoli gospodar. V kotu se je dvignila drobna glavica, široko razprte oči so nepremično zrle v krvavo luč in nežni prstki so se me krčevito oklenili. Komaj slišno je dah- nilo preko bledih usten: »Mamica, do- mov ...!« Srce mi je zakrvavelo ob misli, da bo morda prav tu v tej vlažni, temačni jami najin poslednji dom. S silo sem potlačila grozotno misel. Sama sebi sem dopovedovala: Tinca mora pričakati otroka in se vrniti tja na Ptujsko polje ter zaživeti svoje mlado srečo; Silvo, mali šolarček, ki je tako lepo napisal spis o »grdih Švabih« se mora vrniti s svojo mamico na Planino, v tisto toplo zavetje ponosnega doma, kjer sem se tudi jaz čutila varno v tistih črnih nočeh, ko so po Planini križarile »ina- rice« in kjer so tudi Tinca in še mnogi drugi našli topel kotiček in toplo be- sedo, ko so se trudni vračali s parti- zanskih pohodov. Se vedno lije v zaklonišče krvavo rdeči sij; med klici na pomoč in mn- kanjem živine se sedaj še meša obupni lajež napol podivjanih psov. Nenadomu se odpro vratca in ob ognjenem siju se jasno odraža postave. Jazbinškove mame, ki je izrabila temne noč in zbežala iz Sent Vida. (Nadaljevanje prihodnjič) lev. 49 »Savinjski vestnik«, dne 10. decembra 1954 Stra» 5 Večer umetniške besede 4. ХП. 1954 Y MESTNEM GLEDALIŠČU Marjan Dolinar je nedvomno odličen interpret najrazličnejših tekstov, ki jih je izbral za svoj recitatorski repertoar, in izbral jih je nadvse smotrno, tako da terjajo od njega vso skalo kultivirane človeške govorice. Dolinar ve ali pa in- stiktivno čuti, kaj mu v čudovitem iz- raznem bogastvu našega jezika najbolj leži. Z vsem, kar je jxivedal, je poslu- šalce, ki sicer niso polno zasedli dvo- rane, prevzel, ogrel in potegnil za seboj. S tem je izpolnil nalogo, ki jo gledali- ški umetnik ima: da oživlja pisano be- sedo in z njo vzbuja vero v lepoto in potrebo po njej, da premosti široki ve- letok. ki ločuje dnevne skrbi in vsak- danjo puščobo od tistega, kar je v nas vzvišenga, kakor je z Beneventejem po- menljivo končal svoj pomembni večer mladi recitator, in s tem do kraja vdrl v vsako, še tako okamenelo srce. Tako nekako si je vlogo svečenika žive besede tolmačil že starodavni Aristotel. Ne pride mi na misel, da bi skušal podati umetniške vrednote ali pomanj- kljivosti ob posameznih recitcijah. To bi se mi najbrž tudi ne posrečilo, kajti moral bi imeti boljši spomin za aku- stično obliko. ïlad bi povedal splošni vtis: Dolinar ima svojo igralsko fizio- gnomijo, svoj notranji obraz, svoj stü. On ne posnema, ne natika maske. Nje- gova interpretacija prirodno raste iz dane osebne podlage, v kateri je razve- seljiva mera tehnike in vsega tistega, kar mora dati šolska vaja. v kateri pa je tudi dovolj duha in talenta, da iz obojega nastane resnična umetniška kvaliteta. Ze antični ljudje so resignirano ugo- tavljali: »Mimosu zanamci ne pleto vencev«, s čimer so hoteli poudariti en- kratnost igralske ali recitatorske tvorbe. ToHko huje tedaj, če pri nas za dovrše- no akustično oživljanje naših leposlov- nih umetnin, bodisi epskih bodisi lirič- nh, še vedno ni dovolj razumevanja. S tega stališča je treba Dolinarjeva dela še bolj pohvaliti, pohvaliti pa tudi upra- vo gledališča, ki mu je nastop omogo- čila Psihologija jezika, ki se pri nas pravzaprav z njo nihče ne ukvarja ali pa prav redek, se s posebno rahlimi prijemi približuje umetniškemu jeziku. Kako je z estetskimi možnostmi jezika, v čem je bistvo umetniškega oblikovanja jezika, v čem je nazorna in predstavna moč umetniške besede, to so vprašanja, s katerimi se ukvarjajo jezikovni filo- zoti in psihologi, udje narodov, katerih akademije že stoletja skrbe za kulturo narodnega jezika. Eno pri tem drži: da gre praksa pred teorijo, interpretacija pred teorijo o njej. Za kulturo še ni storjeno vse. če je pesnik izbral in po- vezal besede tako, da z njimi razburka naše čusb/ovanje. ustvarja posebne vrednote občutij in oplaja dejavnost naše domišljije, treba je še, da njegova imaetnina dobi čim večkrat tisto zvočno obliko, ki je najbližja idealni obliki, morda nikdar več doseženi in obnov- ljeni: tisti, ki se je v ustvarjalnem za- metku rodila v avtorjevi inspiracijski zavesti. Ce tega nek narod nima, prav- zaprav ni narod. Ce tako gledamo, je res tista mogočna svobodnjaška beseda 18. stoletja, da narod brez gledališča sploh ni narod. Reči moram, da sem pri večini točk z resnično zadoščenostjo ob- čuitil, da Dolinarjeva recitacija izvršuje to plemenito funkcijo v kulturni tvor- nosti našega narodiča. Zupančič je po- vedal pred davnimi leti Izidorju Can- karju obče znano resnico, da je poezija konec koncev izliv neke napetosti v člo- veku. Cim intenzivneje je poet živel »z umom. voljo in strastmi«, tem krep- kejša — in lahko dopolnimo — tem po- polnejša je tudi umetniška odrešitev v vsej svoji celovitosti vsebine, ideje in oblike. To je končno tudi merilo za intenziteto, ki jo razodeva recitacija. Z veseljem ugotavljam, da nas je ičljub izredno pisani skali tona, poudarka, glasnosti, slikovitosti in likovitosti, ki jo je spored od interpreta terjal, ta in- tenziteta ves čas nosila v čarobno car- stvo najlepšega, kar človeštvo premore. Spored je bil res prava antologija, pravi cvetober recitatorskih izrazov. To je bil menda kriterij, ne vsebinska monotipija ali idejna usmerjenost. Kri- terij je tudi psihološko popolnoma upravičen, je pa za interpreta seveda izredno naporen, ker mora zadeti brez pomembnejših pavz toliko različnih in- tonacij z vsemi akustičnimi poseb- nostmi, ki jih umetnine terjajo. Ce bi tega ne zmogel, bi ne podal čudovite iluzije umeiniškihi ponazoril, bi ne po- dal sile pesniškega jezika, ki se ji ne moremo upirati, tudi če bi se hoteli. To je drugi preizkus Dolinarjevih spo- sobnosti, ki ga je 'prav tako zares lahko vesel. Le pri Sonetih nesreče sem imel vtis. da je bua interpretacija za nianso preležerna, preveč Iconverzacij- sko — hladna, premalo je bilo v njej resignacije. obupa, odpovedi in gren- kobe. Morda interpret ni bil dovolj »ogret«, morda pa je krivo razumeva- nje sonetov. Razumevanje pa je prvi pogoj za popohio, pravo in pravilno interpretacijo. Tudi epika v Neiztroh- n j enem srcu bi büa lahko za nianso plastične j e p>odana. Obe Kosovelovi pesmi pa sta bili že ožarjeni s pravim oblikovalnim ognjem, ki je sproščeno zaplapolal raz odra in seval nato ves večer, skoraj polni dve uri. Izreden vtis so na poslušalce naredile Brech- tove balade, od katerih sta bili dve pravi umetnini, dalje Kettejeve lahko- žive in lahkckrile stvarce, tako rene- sančno zdrave in okrogle, da se človek spričo naših ozkosrčnui., puritanskih razmer ob njih kar oddahne, mojstrsko so bile podane Oblakove nagajivke in Zupančičeva Oranža, do kraja zadet je bil osnovni ton in občutje belokranj- skih. Pravi užitek nam je bil priprav- ljen z odlomkom iz visoke pesmi o lju- bezni, ki jo je napisal veliki Britanec, igralec velikega stua je sinil iz obeh odlomkov iz Hamleta. Do interpretacije Ivan^ Cankarja imam, žal. tragičen predsodek: občudujem ritem, besedo, melodijo, trope in figure in vsa druga izrazna sredstva toda ne morem se iz- nebiti vtisa neke reliefnosti Cankar- jevega sloga. To je tudi interpretacija kazala in treba je reči: to je bil Can- kar z vso liturgično zanesenostjo svoje mojstrske besede. Od obeh Francozov je bU učinkovitejši Daudetov podpre- fekt. ki mu ni prav nič jemati in nič dodati, škoda res, da se »letečim bese- dam« (epea pteroenta), kakor je govor imenoval starina Homer, ne pleto venci. Človek začuti ob taki stvari energijo in dinan;iiko, ki jo nosi v sebi umetni- ška beseda, njeno sugestivno moč, mik in lik. Naše recitatorje čaka še mnogo dela. Koliko takih večerov bi bilo zaželenih, če ne za di-uge, vsaj za šole: večeri, ki bi dali pregled in izbor slovenske lirike po glavnih snoveh od Vodnika do danes, večeri s stilno zaključenim izborom, večeri s portreti pomembnej- ših lirilcov, večer slovenske epike itd. To je poslanstvo, vzvišeno poslanstvo novega slovenskega igralskega kadra, ki ga je vendarle toliko, da mu bo skupnost lahko omogočila čas, prostor in sredstva za študij. To je način, kako umetnost približati ljudem, kajti — še enkrat — pisana beseda še dolgo ni vse pri kultiviranju jezika. Nam pa se zdi. kakor da je glavno delo z njo opravljeno, saj je do nedavna bil edini naš forum prižnica in gostilna, naša intenzivna gledališka zgodovina pa p>omni komaj dobro polstoletje. H koncu naj omenim, da je Dolinar ta teden z izrednim uspehom dvakrat ponovil svoj Večer za dopoldansko in popodansko dijaštvo I. gimnazije. T. O. DRUGA PREMIERA LJUDSKEGA ODRA V CELJU J. H. MANNERS Peg^ srček moj Veseloigra v treh dejanjih Mnogi ljudje, ki jim njih lastno živ- ljenje v svoji borbi za obstoj in napre- dek prinaša mnogo resnih trenutkov, težkih zapletov in neprijetnih razple- tov dogodkov, si žele za oddih in okre- pitev lahkih kulturnih vsebin, lahke glasbe in veseloiger. V veseloigri se nam kaže življenje s prijetnejše, humo- ristične in vedre strani, da so senčne strani močno skrite ali imajo le veder izraz. Povsem naravno je zato, da je bila ob premieri veseloigre »Peg. sr- ček moj« dvorana polna gledalcev, ki so z vedno večjim zadovoljstvom in vedno prijetnejšo notranjo uglašenostjo sledili vedremu dogajanju na oidru. Mnogo mladostrie dobre volje je priha- jalo z odra tudi med občinstvo, ki je s svojo pozorno vključenostjo v prizore igre lajšalo igralcem igro in sebi stop- njevalo doživljanje. V iskrenih mislih so se gledalci ob odhajanju medseboj- no sporazumevali glede svojih zado- voljstev z igro. Ta in oni udeleženec je še potem mi- slil na prizore in like ljudi iz veselo- igre, saj jih najdemo tudi v resničnem življenju, njihove slabosti in kreposti morda v kaki inačici tudi pri sebi. Bolj kot v dogodkih je ta veseloigra močna v značajih. Vsaka vloga zahte- va od igralca temeljitega vživetja in doslednosti ter enotnosti v vsem. Tem zahtevam je zelo zadovoljila Mrs. Chi- chester (Ana Si veo v). Bila je dovolj prepričljiva v nastopanju. Večja od- ločnost v glasu in kretnjah bi njenemu značaju dajala še večjo tipičnost. Kot tip iplitkega meščanskega sinu je bil brez dvoma najboljši Alarle (Jože Jor- dan). Vedno je s svojim višjim glasom, vedro gesto in za sebe inteligentnim smehom izražal pristnega meščančka, čigar skrbi ne segajo preko dnevnih pogojev življenja. Peg O'Cormellova (Silva Cvahte) je s svojim vedrim na- stopanjem povzročala mnogo dobre vo- lje pri gledalcih, saj je igrala precej doživeto in dajala dokaj pristen lik mladostnice, ki je še otroštvo ni po- vsem zapustilo. Njena iskrenost prehaja tu in tam v naivnost, ki se ji ob za- ključku pridruži še pisateljeva dobro- dušnost, ko ji že v tej nedozoreli mla- dosti 2iaradi lepega zaključka igre do- pusti pravega ženina. Mnogokrat se po- navljajoč isti način smeha, isti način odziva okolici, vodi gledalca do misli o šablonskem podajanju vloge, česar pa mnoge geste in izrazi mimike po- vsem ne potrjujejo. S svojim nastopa- njem je gledalce kar zelo zadovolje- vala. Ethel (Marica Ramšak) je s svojo resnostjo, sorazmerno mirnostjo, do- kaj šn j o odločnostjo in prehitro zauplji- vostjo moškemu gledalce, resno zapo- slila, dalje je dobro podajala lik de- kleta, ki je že preko naivnih let mla- dosti in zato poskušala marsikaj, da dospe v svoj družinski pristan. Vse to in še marsikaj je pozoren gledalec raz- biral iz te vloge, torej je bila podana zelo do'bro, čeprav ne popolno. Jerry (Ivo Ramšak) je bil nekoliko tempera- mentnejši kot Brent (Stane Vengust), ki mu je tu in tam očitno primanjko- val doživet izraz v besedi in gesti, v temperamentu. Pri njem za besedami večkrat nismo čutUi čustva in prepri- čanja, za gestami pa večkrat le nalogo vloge, ne pa pristnega izraza notranjo- sti. Odvetnik Montgomery (Edvard Gorišč) je nastopal primemo, zlasti primerna pa je bila njegova maska. Stari sluga Jarvis (Cvetko Vernik) je dobro dopolnjeval ostale like na odru. Režiserju Tonetu Zorku je uspelo v igralcih razviti in z njimi podati dokaj vrednot igre, ki so preko živih bese^* gest in pogledov na odru postajale do- živetje in last številnih gledalcev. Med igro je bU. dosežen globlji, intimnejši odnos med odrom in dvorano, da je bil prav prileten enoten utrip dogajanj pri ig.ralćih in gledalcih. Ni dvoma, da je scena po zamisli Vlada Rijavca to pospeševala in po svoje dopolnjevala celotno vzdušje igre. »Peg, srček moj«, je veseloigra, ki ne zadovoljuje gledalca samo s svojo ve- drino značajev, situacij in izapletov, ampak ob vsem tem nudi tudi mimo- grede gledalcu vredna spoznanja o značajih, družinskih odnosih, vzgoji, samostojnosti in odvisnosti v umlji- vem in znanem okolju, s čimer učin- kuje tudi vzgojno. Delo »Peg^ srček moj« človeka razvedri in pouči, zato bo gotovo v vseh ponovitvah in gosto- vanjih Ljudskega odra gledeilca prav dobrodošla veseloigra. Siv. GOSTOVANJE KULTURNO-UMETNI- ŠKE SKUPINE CELJSKIH DIJAKOV V PONIKVI Kultumo-umetniška skupina celjsJdJ& dijakov je v nedeljo, dne 5. t. m. gosto^ vala v Ponikvi s kulturnim sporedom, ki je obsegal spevoigro »Kovačev štu- dent«, skeč »Izum« ter več i)evskih in recitacijskih točk. Zanimanje za to pri- reditev je bilo veliko, saj je büa dvo- rana napolnjena do zadnjega kotička. Prireditev je dobro uspela, zlasti je ugajal — sicer maloštevilni, a do>kaj izvežban — pevski zbor I. gimnazije, ki je zapel več pesmi. Mnogo sprošče- nega smeha je zbudil skeč »Izum«, prav tako pa tudi napovedovalec s svojimi duhovitimi domisleki. Namen, zbližati mestno dijaško mla- dino s podeželskim ljudstvom, je bil s tem gostovanjem gotovo dosežen. Celjski dijaki imajo v načrtu še več podobnih gostovanj. C. S. Občni zbor KUD v Šmartnem ob Paki Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor tukajšnjega kulturno umetniškega društva. Zal. moramo priznati, da je bUa ude- ležba na zboru bolj pičla. Temu pri- merna so bila tudi poročila posameznih odbornikov. Skoda res, da ni bilo mo- goče spraviti v teku enega leta na oder kakšno kvalitetno delo. Z malo več dobre volje in iznajdljivosti pa bi se menda to le posrečilo. Edino razveseljivo je bilo poročilo o delovanju knjižnice. Povedati moramo, da naši ljudje radi segajo po dobrih knjigah, zato je tembolj hvalevredno, da se je v tej poslovni dobi knjižnica številčno in kvalitetno močno dvignila. Kar je buo naročenega dosedaj, je za- sluga našega občinskega ljudskega od- bora in nekaterih posameznikov. Želeti bi bilo, da bi v bodoče komune vlagale večje zneske za knjižnice, po- sebno podeželske, kajti ravno te, dru- gače nimajo možnosti razmaha. Od kod pa naj dobe denar za nabavo knjig, ki so, odkrito rečeno, drage. Saj stanejo nekateri prevodi tuje književnosti kar cel tisočak in več. Podeželsko ljudstvo pa ima tudi pravico, da spozna bisere svetovne književnosti. Nujno nam je potreben zakon o knjiž- nicah, kajti šele takrat lahko upamo, da bo ta pereči problem rešen pri ko- renini. Želimo, da bi obljube postale kmalu dejstvo. Želimo pa tudi. da bi imel novi odbor več uspehov kakor pa jih je mogel po- kazati stari v pretekli poslovni dobi. Kar korajžno na ^ delo!......... ___. ..... Likovna razstava v Celju v dneh od 29. 11. do 5. 12. so priredili celjski likovni umetniki v novih pro- storih Mestnega muzeja v Celju svojo tradicionalno jesensko likovno razsta- vo. Zastopanih je vsega 9 umetnikov s 35 deli v tehnikah olja, akv^arela, pa- stela in raznihi grafičnih za^rsti (barvni lesorez ter navadna in barvna ujedan- ka). Manjka le nekaj plastike, ki bi razstavo poživila in kvalitetno podprla. No, razstava je kljub temu uspela. Od dosedanjih se razlikuje že po svo- jem aranžmaju in tudi povprečnem kvalitetnem nivoju. Menda je to prva SKUDova likovna razstava, ki je ure- jena po galerijskih principih razstav- ljanja. Tudi ni več prejšnje gneče po stenah ter tihe borbe umetnikov za boljša mesta. Uveljavljena je razstav- na disciplina, upoštevana osvetljava z ozirom na značaj in tehniko umetnin, uvaževano njihovo sožitje ter v danih žirijskih možnostih uveljavljen tudi kvalitativen izbor. Rezultanta vseh teh odločujočihi faktorjev je razstava, ki pomen ja za Celje, ki nima posebne umetnostne odn. razstavne tradicije, zelo lep uspeh. Na drugi strani je na tej razstavi razveseljivo tudi dejstvo, da so se na njej uveljavili tako kvantitativno kot ikvaHitativno ipredvtsem mlajši umet- niki: Deržek, Lorenčakova in Ščufcova. V Deržeku je Cejje dobilo svojega mnogo obetajočega grafika. Uspeh nje- govega komaj dveletnega bavljenja z ujedanko in tajno njenih tehniik je to- lik, da bi zadovoljil tudi poklicnega grafika. Seveda so še opazne manjše tehnične napake, včasih neiizdelanost v risbi in nesigurnost v potezi, tekstur- nost barve in grafična atektonost. toda vse to odtehtata umetniško doživetje motiva in pristna razpoloženjskost. Ta svojstva varujeta Deržeka zapeijive osladnosti in zlagano varljive roman- tičnosti. V barvni ujedanki mu je vzor Luigi Kasimir, v navadni pa izgleda da Riko Debenjak s svojirni tonskimi obdelavami ploskve. Njegovo najboljše delo na razstavi je barvna ujedanka »Celje pozimi«, kjer je motiv speljan skoraj do meja pravljičnosti, čeprav je umetnostno krepko zajet. Odlična je tudi barvna ujedanka »Grofija«, ki ima precej Kasimirjeve razpoloženj- skosti. Dobra dela so »Na robu« in »Motivi iz Celja I in II«, v katerih se je Deržek pokazal vestnega ilustrator- ja raznih skritih in sicer neopaznih lepot celjske mestne vedute. Manj po- srečena je »Pozna jesen«, barvna uje- danka, kateri manjka pristne grafične liname strukture, ki «vori navadino kompozicijsko ogrodje ujedanke. Darinka Lorenčakova je razstavila vrsto dobrih in nekaj prav kvalitetnih del. Njene stvaritve so »modernejše« od ostalih, zato mogoče povprečnemu okusu nekoliko tuje. čeprav so nekatere med njimi najboljše na razstavi. Na primer »Primožek in Alenčica«! To delo odlikuje odlična kompozicija, predvsem pa posrečena barvna har- monija. Barva je glavni in nekoliko fauvistično pojmovani strukturni ele- ment slike. Motiv je le drugorazred- nega pomena, je nosilec barve, čeprav ne brez vsebine ter nekoliko sedejev- ske razpoloženj skosti. Zelo dobro delo je »Trezika lika«, kjer je plavina de- klinega jopiča središče barvnega bo- gastva te slike. Tudi »autoportret s sinkom« je odlično, le bolj tonsko ubra- no delo. Tehnično dovršen in vsebinsko pomenljiv je barvni lesorez »Ob morju«. »Motiv iz Trogira« ima v sebi »goghov- ske elemente, primi ti visti čno »Jesensko sonce« pa ni do kraja doživeto in zato gledalca ne zajame. Lorenčak Müan je topot razstavil 3 olja: »Portret«, »Jesen« in »Domačija«. Najboljša je »Jesen«. Vsa tri dela so slikars;ko dobro izpeljana, manjka pa jim prave sproščenosti, zato so barvno precej zadržana. Ljubica Ščuka je razstavila 7 akvare- lov mlajšega datuma. Viden je napredek mlade umetnice cd zadnje razstave sem. Predvsem je postala izražajna moč nje- nih barv močnejša, sigumejša in dovr- šenejša. Njena tehnika je hitra, škoda je le, da barve včasih lazira. kar jim jemlje izrazno čistost. Najboljša dela so »Pogled z Okrešlja«, Motiv iz Logarske doline«. »Devin« in »Miramar«. Sčukova ima talent in lepe možnosti razvoja, ako bo to zahtevno umetnostno panogo le dovolj gojila. O Ščuki Cvetku se ne da še ničesar F>ovedati, ker je razstavil le oljno skico »Mlačev«. Vera Pristovškova je razstavila 3 dela — 3 portrete. Njena tehnika je impre- sionistična, pastelasto mehka, žensiko subtilna, človeško topla in življenjsko vedra. Njena moč so portreti, v katerih zna združiti podobnost z idealizirano karakteristiko portretiranca. Najboljši deli sta »Družina«, ki je tudi kompozi- cijsko dovršena in »Marija« ljubek de- kliški pastel. Podjed Vinko je razstavil za amaterja dobri olji »Za vasjo« in »V bregu«. De- lane so v že preživeli impresionistični tehniki! Barvno ne preveč korajžni vendar prijetni deli dokazujeta Podje- dovo resno stremljenje priboriti se sli- karsko dalje in višje. Tako stremljenje pa je za pozdraviti! Tudi Vudler Branko preseneča z dve- ma od treh pastelov, namreč obema tihožitjema. Od majske razstave sem, je pokazal izreden napredek ter tako tudi ustvaril deli;, ki sta kompozicijsko kot barvno dovršeni. Maček Anja razstavlja 3 akvarele, od katerih je boljši »Krajiina«, zanimivejši pa »Skedenj«. Njena dela kažejo, da še ni popolnoma obvladala akvarela in se še ni otresla strahu pred bai^^ami. Ton- sko ubrana, čeprav zadržana »Krajina« dc-kazuje, da Mačkova lahko vse to na- doknadi ter postane — pogoje ima za to — prav dobra akvarelna slLkarioa. V celoti vzeto je razstava uspela ma- nifestacija celjskega likovnega življe- nja, ki je sicer še v povoj.ih. se bo pa razmahnilo z dotokom novih; svežih moči iz naših akademij. Curk Jože Mestni mtizej Celje FINŽGARJEVA »VERIGA« V GORNJEM GRADU V režiji ravnatelja nižje ginpia- zije, tov. Lojzeta Zupanca je KUD v Gornjem gradu naštudiral Finžgarjevo tridejanko »Veriga«. Za predstavo, ki bo 12. decembra t. 1. ob 15. uri na odru Zadružnega doma. je veliko zanimanje med prebivalstvom Z?dreške doline, ki je željno kulturnih pr'ieditev. S to igro bo KUD Gornji grad'cr.ravičil svoj ob- stoj, saj je še pred tedni prevladovalo v Gornjem gradu mnenje, da je Kme- tijska zadruga v Gornjem gradu zgra- dila prekrasno dvorano z odrom v Za- družnem domu zgolj za kino-predstave. Šolski odbor pri nižji gimnaziji v Gornjem gradu se je 21. novembra t. 1. sestal na svoji prvi seji. Za predsednika odbora je bil izvoljen zaslužni tovariš Voščič Tinko, za tajnika pa uslužbenec KZ, tov. Rifelj Milan. Šolski odbor je bil podrobno seznanjen o problemih nižje gimnazije in dijaškega internata v (jomjem gradu. Družbeno upravljanje šolstva je torej tudi v Gornjem gradu postavljeno na trdne temelje. —c. Triumfalen uspeh celfsfiega gledališču v ЦиоЦат v ponedeljek, dne 6. t. m. in v torek, dne 7. t. m. je gostovalo celjsko gle- dališče v Ljubljani v tamkajšnjem Mestnem gledališču, prvi večer s Pi- randellovo eksperimentalno komedijo »Sest oseb išče avtorja«, drugi večer s Tiemeyerjevo dramo »Mladost pred sodiščem«. Obe predstavi sta bili raz- prodani. Po torkovi predstavi (Mladost pred sodiščem) je prišlo do velikih ma- nifœtacij na odprtem odru za umet- niško izvajanje celjskih igralcev, ki so jih dobesedno zasuli s cvetjem. Bil je to triumf celjskega gledališča, ki je tem večji, ker so ogromno večino ob- činstva tvorili zastopniki slovenskih kulturnih in umetniških ustanov, pro- fesorji Akademije za igralsko umetnost, upravnik, dramaturg in člani Sloven- skega narodnega gledališča, književniki, kritiki dnevnega in revialnega časo- pisja, predstavniki naše ljudske obla- sti in množičnih organizacij. Naše Mestno gledališče je s tem gostovanjem zopet dokazalo, da je na pravi poti. Odstranimo glavno oviro kulturnoprosvetne dejavnosti v Šentjurju v petek so zborovali kulturnopro- -svetni delavci v Šentjurju pri Celju. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da je vsem sekaijam ¿avna ovira po- manjkanje prostorov. V glavnem sta bili najaktivnejši dramska in pevska sekcija KUD »Bratov Ipavcev«. Z »Mi- klovo Zalo« in »Vasovalcem« so gosto- vali v Storah, Pristavi, Ponikvi, mla- dina pa s »Pogumnim Tončkom« v Šmarju pri Jelšah. Uprizoritev »Miklo- ve Zale« je zahtevala posebno veliko naporov za premaganje vseh ovir. Go- stovali bi bili še večkrat, pa so morali vrniti kostume. Člani vseh sekcij imajo še vedno dosti dobre volje, stojijo pa pred zaprekami, katere jim bodo ob- čutno zavrle delo. Vse delo kultumo- prosvetnega društva se odvija v »za- družnem domu«. Zadružni pa je samo po lastništvu. V domu uživajo gosto- ljubje vsi odseki KUD »Bratov Ipav- cev« in občinski ljudski odbor. Da, še kiino podjetje je tu doma. KUD in kino podjetju je na razpolago samo ta pro- svetna dvorana, saj druge v Šentjurju ni Pri graditvi doma so s številnimi prostovoljnimi urami jx>magali tudi pro- svetna delavci, da bi čim prej našli ^točišče. Kultumoprosvetna dejavnost -ie namreč v Šentjurju globoko zako- reninjena. Pevci hodijo iz vse širne okolice po ure daleč na pevske vaje v Šentjur, če je treba tudi dramski igral- ci, prav tako tamburaši. Nekaj časa so imela mir v novih prostorih, v pre- teklem letu so pa zaceli s preselitvami in utesnjevanjem pisarniških prosto- rov občinskega odbora. Zato so tudi odseki KUD imeli vsako vajo v drugem prostom. Prišli so hladni jesenski in zimski večeri. Prostori nezakurjeni, električna napeljava pokvarjena, kratki stiki se prepogosto ponavljajo in resno ovirajo delo. Potrebna so popravila. Kdo je pravzaprav gospodar v po- slopju? Občinski ljudski odbor pravi, da ni lastnik hiše, kino podjetje tudi ne, še manj seveda KUD. Pri garderobi prosvetne dvorane ni sarnitamih na- prav. Kritičen položaj je rešil KUD, ki je dal na svoje stroške urediti zasilne sanitarne naprave. Zmanjkalo je pa vode. Gospodarja ni, da naroči in plača popravtila vodovoda. Kje je rešitev tega perečega problema, ki ovira delovanje kinopodjetja in KUD, seveda tudi ob- čine. Dajte kulturni dom kulturnoumet- niškemu društvu, naj KUD postane go- spodar tega doma, ki je v glavnem le kulturni dom in je tudi grajen v te svrht. To je edina pravuna rešitev. iStran e »Savinjski Testeiik«, dne 10. decembra 1Í54 Stev. 4t Iz Celja Prvi reklamno zabavni večer v Celju je uspel v nedeljo so bile v dvorani Ljud- skega odra tri predstave mariborskega »Totega teatra« s sodelovanjem plaš- nega orkestra Ferry Souvana in pevca Ivo Roblča. Predstave so bile zelo do- bre, zlasti ker v njih ni bilo preveč reklame, lahko rečemo celo manj kot v rednem programu ljubljanskega ra- dia. Občinstvu sta najbolj ugajala Ti- jek in Stef, dalje Božo Podkrajšek s svojim kupletom in nekatere šaljive točke programa. Večer je bil na do- stojni višini v tej zvrsti prireditev. Na- grade, ki jih je »Volna« podelila sreč- nim izžrebancem, so bile zelo lepe in res pravično razdeljene. Vsekakor bo prav, če bo podjetje »Volna« tudi v bodoče pripravilo Ce- ljanom kako veselo urico, saj smeh je zdrav in vedri duha, Celjani so pa itak znani, da se radi nasmejijo, če jih kdo zna spraviti v smeh. V CELJU BO 35 ENODRUŽINSKIH HISIC NAPRODAJ Ljudski odbor celjske mestne občine je na svoji zadnji redni seji sklenil, da proda 35 enodružinskih hiš, last sploš- nega ljudskega premoženja. Predlog komisije je bü, da bi v prvi vrsti pri- šli kot kupci v poštev tisti ljudje, ki danes že stanujejo " v teh hišah. Hiše Pa bodo lahko kupili tudi tisti, ki bodo lahko v zameno nudili svoje dosedanje stanovanje. Gibanja prebivalcev v Gel|u T eas« od 27. 11. do i. 12. 1954 je bil» rcjemik: 12 dečkov ìh 14 deklic. Poročili so se: Florijae Lcopold-LadislaT, arfomrhanik i> Celja in Dobovišrk Veronika, rnčiinovodkiiija iz Celja; Leban Franc, delavec in Dancinger Jiilijana, elektrovarilka oba iz Celja; Majer Marlin, poljedelec in Kač Ivana, poljedelke oba iz Celja; Umrli so: Kumaršek Marija, gospodinja iz Stare vasi, stara 60 let; Sovine Jožef, delavec iz Udmata, star 31 let; Počaj Marija, gospodinja iz Dober- teše vasi stara 50 let; Hrovat Darinka, otrok iz Levca; Ulapa Marjana, otrok iz Slivnega; Velenšek Franc, gradbeni tehnik iz Spodnjih Trnovelj, star 50 let: Gnus Franc, upokojeni rudar iz Zagorja — Lesično, star 71 let. ALI SO V MESARIJI BENKO ZE POPRAVILI ELEKTRIČNI KONTAKT Potnika, ki zavije v Stanetovo ulico, privabi lepo urejena in v primerjavi z drugimi lokali skoraj kar »elitna« mes- nica. In tako človek kar verjeti ne bi hotel, da ti tu ne bi mogli .postreči tudi — s toplo hrenovko. Tako je pred nekaj dnevi stopil v imenovano mesnico tovariš D. iz Ljub- nega, da bi se nekoliko okrepčal. Za- prosil je za toplo hrenovko, katere pa mu prodajalka ni mogla nuditi, češ, da ne morejo kuhati, ker imajo poškodo- van električni kontakt. Potnik se je tembolj čudil, da take malenkosti ena najlepših celjskih mesnic ne more po- praviti in se je nad malomarnostjo upravičeno iznesel. Uslužbenci so bili hudo užaljeni nad izneseno kritiko, kontakt pa so po dolgem času menda le popravili. in zaledja Občni zbor DruStva prijateljev mladine v Lsikem Pretekli teden je bil v Laškem prvi redni občni zbor Društva prijateljev mladine. Kljub nezadovoljivi udeležbi je bil občni zbor še en dokaz za to, da ni Društvo prijateljev mladine v svojem dveletnem delovanju samo opravičilo svojega obstanka, ampak da je postalo nenadomestljiv činitelj za pravilno rast In razvoj naše mlade socialistične gene- racije. Pred DPM Laško je več zelo perečih nalog, kot n. pr. postavitev otroškega igrišča, dijaškega zavetišča, lutkovnega gledališča, predvsem pa sistematično in poglobljeno delo pri pedagoškem ' pro- Bvetljevanju odraslih. Posebno slednje neizprosno terjajo obstoječe razmere, ki jih je še prav posebno osvetlila nedavna dijaška anketa, ko so postavili vsem dijakom nižje gimnazije eno samo vpra- šanje: »Kaj delajo odrasli napačno?« — Anketa je pokazala sicer splošno znano dejstvo, da izvira nevzgojenost otrok iz nevzgojenosti odraslih. Da bo lahko doseglo DPM v Laškem v bodoče še boljše uspehe, je nujno, da bo vsak član DPM aktivno delal za uresničenje postavljenega programa. IZ SLOVENSKIH KONJIC Vaški odbor SZDL v Zičah pri Slov. Konjicah je pred dobrimi tremi meseci dal pobudo za javno razsvetljavo v vasi ki jo je nato predložil svojemu član- tvu. Kmalu za tem so pričeli s pi-vimi deli in nabiralno akcijo med vaščani, pri kateri so zbrali 30.000 din, razen te- ga pa so več manjših del opravili s prostovoljnim delom. K temu znesku je prispevala KZ Ziče še 40.000 din, od občine Loče pa predvidevajo, da bodo dobili kakih 30.000 din. Za ostalo pa so se obrnili na razna podjetja za pomoč, od katerih se je opekarna v Ločah že odzvala z obljubo, da bo dala 800 kom. opeke. Računajo, da bodo dela končana že ta teden. * Te dni je imelo KUD Ziče pri Slov. Konjicah svoj redni letni občni zbor. Ood približno 70 članov se jih je ude- ležilo okoli 60, kot gost pa je bil na- vzoč član OO LP. tov. Lužnik. Poročilo o delu tega društva je podal predsed- nik, tov. Casi, ki je prikazal nekatere uspehe lanskega leta. Zelo aktiven je bil dramatski odsek, ki je dal samo- stojno na oder 5 različnih iger. Člani društva so tudi pripravili več akademij ob raznih proslavah med letom in ektivno sodelovali pri proslavi kra- jevnega praznika, 15. maja. Na zboru BO tudi sprejeli program za prihodnje leto, ko bo društvo praznovalo svojo 60-letnico ustanovitve, * Konjiško TDV »Partizan« je pretekli teden na samostojni akdemiji pokazalo svoje delo in uspehe v letošnjem letu. Nastopjli so vsi oddelki. Ker so tudi v ostalih panogah (nogomet, plavanje Itd.) pokazali dokaj dobre uspehe, lah- ko trdimo, da je konjiški »Partizan« na dobri poti in F>od dobrim vodstvom. L. V. IZ VELENJA V Velenju je zadnje čase zelo živah- no. Najbolj delavni sta glasbena in gledališka sekcija Delavsko prosvetnega društva »Svoboda«, Gledališka sekcija pripravlja že tretjo igro v jesenski se- zoni. Prvo — »Ugasle luči« so dvakrat uspešno uprizorili. Sedaj pripravljajo »Kvadraturo kroga« in »Trnjulčico«. Le-to bodo uprizorili za novoletno jelko. Pred dnevi je imelo redni letni občni zbor Društvo prijateljev mladine. Po predavanju so izvolili nov cdbor ter sestavili program dela. Se nadalje bo društvo v prvi vrsti bdelo nad mladino in bo signaliziralo vsak nemoralni akt, ki bi ogrožal mladino. Prva njegova naloga bo izvedba no- voletne jelke. Priprave za vsebinski del izvedbe so že v teku. Društvo si bo še prizadevalo, zbrati čim več denarja, da bo lahko obiarilo socialno šibke, in par- tizanske sirote. —ov— IZ ŠENTJURJA Skupaj v dneh težkih preizkušenj, skupaj ob proslavi Dneva republike. Zopet so se sestali borci iz narodno- osvobodilne borbe v Storah s tistimi, ki so jim nudili v najtežjih časih za- vetje in podporo. Skupno so praslavili obletnico velikega dogodka, ko so po- ložili- temelje naši novi, socialistični do- movini. Proslava je potekala v prisrčnem vzdušju, v iskrenem tovariškem raz- položenju. Ta nedelja bo ostala vsem udeležencem proslave v najlepšem spo- minu. Občinski odbor ZB NOV v Sto- rah je sklical za nedeljo, 28. novembra t. 1. v dvorano pri »Betonu« sorodnike žrtev fašističnega terorja, predvsem vdove z otroki. Po prav lepem, tova- riškem nagovoru tov. Merkoviča Hajka, ki še segel vsem globoko v srce, je bilo obdarovanih 48 otrok — žrtev okupator- jevega nas;ilja. Vedrih lic so otroci pre- jemali praktična darila, kot b'ago za obleke, aktovke, blago za plašče, knjiga, nekateri tudi čevlje, drugi zopet perilo. Vse jim bo prav prišlo. Ganjeni so bili otroci, ko so videli, da niso pozabljeni, še bolj ganjene pa matere, ki še bolj razumejo prizadevanje Zveze borcev, da se ob vsaki pniliki spomni otrok ti- stih, ki so dali domovini najdražje. Po- tem pa se je ob pogrnjenih mizah raz- vilo res praznično razpoloženje. Ko so se razhajali, so si obljubili, da se bodo kmalu zopet našli skupaj, bo- disi pri delu, pri delovni zmagi, ali pa pri proslavi kakpga praznvVa. Tovari- ške veTii torej ne popuščajo, drže in bodo držale. IZ KOMPOL PRI STORAH V nedeljo, 28. 11. t. 1. so na občnem zboru podali obračun dela agilni člani in odseki KUD »Cvetke Jerinove« v Kompolah nad Storami. Iz referatov in razprave je bilo razvidno, da se društvo bori z izrednimi težavami, ker sploh nima pravih prostorov za delo, ne Za vaje, ne za nastope. Pa vendar niso spali. Z igro »Gospa kmetija« so nastopili doma, gostovali pa so v Sto- rah in Dramljah. Priredili so tudi eno- dejanko »Skrlat«. Poleti sploh niso m,ogli delati, ker so popravljali šolo, kjer uživa društvo gostoljubje že dolgo vrsto let. Delo društva omogoča široko- -grudnost učiteljice Milene Krevlove, ki daje svojo sobo (stanovanje) na raz- polago za vaje. garderobo in tečaje. Po vajah in tečajih pa sama počisti, poriba sobo, kar opravi seveda ponoči Krevlova je pa tudi vaditelj i ca fol- klorne skupine društva, ki kaže pri nastopih izredne uspehe. Za knjižnico vestno skrbi učiteljica, tov. Mo'ohova, čeprav se vq,zi iz C?lia. Društvo je pridobilo letos 14 aktivnih in 8 pod- pom'h članov. Sklenili so. da bodo uvpdli bralne večere, kar je pobuda Egilnega upravitelja, tovariša Rutar ja Ivajia. IZ ROGATCA LEPO JE BILO! Tako je ob zaključku proslave, ki je bila prirejena otrokom padlih borcev v Rogatcu, povedal Zerakov Lojzek, otrok pa>dlega borca Zeraka, ki so ga Nemci ustrelili leta 1944. Proslave, ki jo je priredila organiza- cija ZB, so se udeležili predstavniki množičnih organizacij, šolska mladina z učiteljstvom, člani ZB ter svojci padlih. Pozdravni govor je imel predsednik ZB tov. Jamnikar. nato je sekretar ZB to- varišica Ruža Seničar govorila o po- menu 29. novembra. Sledile so izbrane točke; mladina z Donačke gore je na- stopala z zbornimi recitacijami in s pri- zorčki iz NOV »Mati sanja« in »Obroč«. Šolska mladina iz Rogatca je prav lepo zapela. Po proslavi so otroci padlih borcev pKDložili vence pred spominsko ploščo. Sledila je pogostitev otrok padlih borcev. Otroške oči so žarele, ko so videli, kaj so jim pripravili člani ZB. Ko jim je gimnazijka slatinske gimna- zije zaigrala na harmoniko, so se raz- živeli. Začeli so odvijati zavoje z obleko in se zadovoljno gostili z dobrotami. >Da, lepo je bilo, Zerakov Lojzek!« Lepo bo tudi drugo leto, kajti na vas ne smemo nikdar pozabiti. Zelje, ki ste nam jih izrekli ob odhodu, vam bomo izpolnili. Tudi naša želja je, da posta- nete dobri državljani. Pomagali vam bomo! -don- IZ RADMIRJA KAJ JE Z ELEKTRIKO V Radmirju je elektrika že dolgo ča- sa kamen spotike. Imamo namreč last- no centralo s premajhno zmogljivostjo. Vse bi bilo v redu, a v Radmirju je tudi 25 elektromotorjev. In če le trije mo- torji delajo, je tok za vse ostalo po- polnoma neuporaben. Najbolj so seve- da prikrajšani tisti, ki imajo radijske sprejemnike, gaj jih zaradi večnega slabega toka le redkokdaj doleti sreča, da bi se nekoliko razvedrili. Posebno pa so prikrajšani šolski otroci, ki vsi nestrpni in v veselem pričakovanju po- sedejo k šolski radijski uri, pa nena- doma zmanjka tok. Prav posebna stran pa so naši državni prazniki. Takrat prav gotovo delajo elektromotorji s polno paro in tisti, ki v prazničnem razpoloženju čakamo ob sprejemnikih na izbran program Radia Ljubljane, se kvečjemu lahko pošteno jezimo — na nezavedneže. Skoraj si upam tr- diti, da nalašč to delajo. Dočim je ob cerkvenih praznikih — ki jih ni malo — tako močan električni tok. da ne- redko pregorijo žarnice. Kakor nakljub vsemu temu pa je napeljan skozi Rad- mirje daljnovod termoelektrarne Ve- lenje Radmirci, zganimo se že in si napeljimo boljšo elektriko — saj za to ne bo potrebno ne vem kako visokih denarnih sredstev — in vse te nevšeč- nosti bodo odpravljene, L. P. IZ PLANINE Ce kdo misli, da pri nas na »Planin- cah« ni življenja, se moti. Res je, da še nismo brez težav. To so v zadnjem času pokazali predvsem občni zbori do- mačih društev in ustanov. Kulturno prosvetno udestvovanje pa je navkljub težavam v tem letu precej oživelo. Tako beležimo v novembru kar dva pomembna uspeha: otvoritev Ljud- ske knjižnice in ustanovitev Kmetijsko gospodarske šole. kjer sedaj z zanima- njem sledi pouku 32 mladincev in mla- dink I. letnika. Najhuje pa je, ker na Planini še vedno nimamo prosvetne dvorane. Ne- dograjerj zadružni dom stoji že vrsto let, prostor, ki je pod to streho odmer- jen dvorani, pa služi sedaj za drvarnico domači mlekarni. Ali res ni mogoče urediti prosvetne dvorane na Planini? Mladina bi rada igrala, a nima kje. Rdi bi vrteli ñlme, a nimamo kje! Res pa je tudi. da dvorane domačini sami ne bodo zmogli, saj prenovljeni načrti predvidevajo za dokončno gradnjo blizu 4 milijone dinarjev. Tukaj bo pač treba Planincem priskočiti nujno na pomoč! O pomenu komun so na Planini vse premalo razpravljali. Na zboru voliv- cev so ob slabi udeležbi skušali rešiti ta problem, pa ni šlo. Ljudje so zaradi nezadostne poučenosti deljenega mne- nja. Vse kaže, da se bo celotna občina Planina priključila šentjurski komuni, s čimer bo tudi usti-eženo dobršnemu delu prebivalstvu, S. D. V Gaberju so zaključili tečaj PAZ v gasilskem domu v Gaberju so т soboto zvečer tečajniki Protuetalske zaščite proslavili zaključek tečaja s prisrčnim družabnim večerom. Ker je bil to v zdnjem času eden izmed naj- bolj uspelih tečajev PAZ v Celju, je zastopnik odbora Protiletalske zaščite dal polno priznanje tako disciplinira- nim tečajnikom, kot požrtvovalnim predavateljem. Tečaj je trajal od 25. septembra do 26. novembra t. 1, in ga je obiskovalo 64 tečajnikov, med njimi največ delavk in starejših go- spodinj. Omeniti je treba, da so se zla- sti poslednje težko odtrgavale od do- mačega dela in da se niso pustile ovi- rati od gospKjdinjstva (mnoge žene naj- dejo največ > upravi čl ji vih« izgovorov da se tečajen; izognejo) in so predava- nja redno obiskovale. Zato pa tudi uspeh ni izostal. Predsednik PAZ Gaberje se je na tens večeru piisrčno zahvaiü vsem preda- vateljem, ki so nesebično in požrtvoval- no nudili teoretično in praktično zna- nje tečajnikom. Posebej je pohvalil vse tečajnike in tečajnice glede vzorne di- scipline in jim čestitki za lep uspeh pri ustnem izpitu imli o nič manj kot 33 odličnjakov, 17 tečajnikov je bilo prav dobrih, 13 dobrüi in samo ed«a zadosten. Tečajniki so na tem večeru prejeli tudi izpričevala. IZ SODNE DVORANE, Okrožno sodišče M. S., invalid iz Trbovelj, se je Idjub temu, da dobiva lepo pokojnino, se>o- zabil nad tujim imetjem. Medtem, ko je njegov tovariš R. J. ponoči na 5. 9. 1954 vlamljal v bife »Rio« v Trbovljah, Je on bil na straži, da bi dal znamenje, če bi se kdo približal. Odnesla sta večjo količino cigaret, vina in prtov. Ukra- dene stvari sta prodajala v okolici Smo- horja. R. J. je še med potjo na Smohor izvršil tatvino. R. J. je bil obsojen na 1 leto zapora, M. S. pa na 3 mesece za- pora, slednji za dobo dveh let. « Vrtnarica brez zaposlitve, MUielčič Cirila iz Dečkove ceste v Celju, je bila zaradi tatvin že štiiikrat kaznovana. Dne 8. maja 1954 je prišla v stanova- nje svojega fanta. Tam je njegovemu prijatelju, delavcu Pustinek Mirku vze- la novo moško kolo, ki si ga je Pustinek kupu na obroke, vredno 7.90O dinarjev čevlje. Odšla je proti Žalcu in se med potjo v neki gostilni preoblekla v ukra- deno moško obleko. V Žalcu je prespala noč pri neki svoji prijateljici, kateri je ukradla 2.CO0 dinarjev. Nato je odšla v Ljubljano, kjer so jo prijeli, Ze pred tem je bila v Ljubljani oteo j ena zaradi tatvine na 2 leti zapora, ki jih še ni odsedela. Sodišče jo je obsodilo na 2 leti in 6 mesecev zapora. Žalostno je, da prestajajo sedaj tri sestre Mihelčičeve istočasno kazni zaradi tatvin v KPD v Brestanici. Kmečki delavec, Zirovmk Stanko, brez stalnega bivališča in zaposilitve je prišel letos, meseca maja iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi tavine. V po- letnih mesecih je delal pri raznih kme- tih na polju. Meseca oktobra je zopet pričel s tatinsko prakso. V Spodnjem IZ ŠOŠTANJA Pretekli teden je bila prva seja šol- skega odbora nižje gimnazije v Šošta- nju. Po konstituiranju tega odbora, kjer je bil za predsednika izvoljen tov. ing. Arzenšek Tone, je ravnateljica gimr nazije tov. Metelkova obrazložila te- žave v zvezi z adaptacijo šolske zgrad- be, ki močno ovira redni pouk. Po ob- ravnavanju še drugih manjših proble- mov se je prva seja končala v zavesti, da bo šolski odbor kot organ šolskega samoupravljanja lahko pomagal reše- vati številna vprašanfa. na katerih je zainteres'irano vodstvo ginanazije in starši dájakov. . ________........, ____________......... M. T. DROBNE NOVICE IZ GORNJEGA GRADA Lovski blag:or — Lovska družina v Gornjem gradu je prejšnjo nedeljo orga- nizirala hajko na divjad v Menini pla- nini. Padle so tri srne in dva kapitalna gamsa, katerih rogovje sta srečna lovca odnesla v Zagreb oz. v Brežice Nagrado Planinske zveze v zneslcu ICOO din in pohvalno pismo je za naj- lepši spis o naših planinah prejela di- jakinja nižje gimnazije v Gornjem gra- du, četrtošolka Martina Piki. Vzpodbud- na nagrada je bila dijakinji podeljena na akademiji v Gornjem gradu, s katero so Gornjegrajčani počastili letošnji drž. praznik — Dan republike. K lepemu uspehu ji je na odprtem odru čestital predsednik Planinskega društva v Gor- njem gradu, tov. Rifelj. Marljivi dija- kinji tudi vse naše čestitke! Doliču je Ivanu in Mariji Vetrih vzel eno moško oblelco, hlače, par ženskih gojzeric, losen kovček in 2000 dinarjev gotovine. Tatvino je izvršil tako, da je na zadnji strani hiše razbil okno, skoki katero se je splazil v zaklenjene stano- vanjske prostore. Obsojen je bil na • mesecev strogega zapora. Okrajno sodišče S5-lebna gospodinja Debevc Marija ia Celja je 14. 8. 1954 vzela iz denarnice Lisec Alojza 5.50O dinarjev, ko je spal v njenem stanovanju. Kazen 2 meseca zapora. * Jesenšek Stefan iz Žalca in Jesen- šedc Marija iz Zagreba sta leta 1953 na- kupovala in prodajala moške zap)eätne ure, za kar seveda nista imela dovolje- nja. Zaradi nedovoljenega trgovanja bo plačal Jesenšek Štefan 4.000 dinarjev, Jesenšek Marija pa 5.000 dinarjev kazni * 53-letm delavec Hojnik Mihael iz Bra- slovč je leta 1953 ukradel izp>od nekega kozolca v Braslovčah žensko dvokolo, vredno okrog 15 000 dinarjev, lastnika Gračner Leopolda. Obsojen je bil na 3 mesece zapora, ix>gojno za dobo 2 led « J. F. iz Polzele je 12. 7. 1954 vzel ICairnovšek Jožetu v Semp>etru 6.000 din. Poleg tega je izvršil še dve manjši tat- vini, eno v Zalöu in eno v Celju. Kazien 2 meseca zapora, « Brdnik Stanko iz Planine pri Sevnici je 22. 6. 1953 kupil pri OZZ v Trbovljah 6 000 kg cementa po 15 din kilogram. Cement je potem razprodal po 23 din kg in pri tem zaslužil najmanj 29.00<^ dinarjev. Zaradi nedovoljenega trgova- nja je bil obsojen na 30 OOO din kazni 31-letni poljski delavec, Mlakar Jože s Ponikve je 25. 5. letos vozil traktor s priključeno, s kamenjem naloženo pri- kolico tako neprevidno, da se je traktor prevrnil v obcestni jarek. Na traktorju je bMa povzročena škoda v znesku okrog 12.000 dinarjev. Kot izprašani voznik B- amater ni bil upravičen voziti takega vozila. Kazen 1 mesec zapora, pogojno za dobo 2 let. 62-letna Mastnak Frančiška iz Voj- nika je septembra 1953 Jamnišek Marijo v Razgorju na goljufiv način spravila do tega, da je posodila 5.000 dinarjev. Denarja pa ji ni vrnila, kakor je ob- ljubila. Mastnakova je bila zaradi go- ljufije obsojena na 3 mesece dn 15 dni zapora. KRONIKA NESREČ Jirak Marija iz Celja. Prešernova ul je padla, pri čemer si je zlomila roke- in dobila pcškodbe na glavi. * Ličen Marija iz Ostrožnega s'è je po- lila s kropom, pri čemer je dobila ope- kline po vratu in nogah. « Rezek Drago, delavec v Tovarni ke- ramičnih izdelkov v Libojah, je pri delu padel in si poškodoval nogo. -e- Koštomaj Suvi iz Leskovca pri Skofji vasi je padla na nogo sekira in jo po- škodovala. Oibanje prebivalcev v celjski Mk\ v času od l.-i. 12. H54 je bilo rojcHik ? dečkov in 9 deklic. Poročili so se: Gril Karel, pek iz Vojnika in Arberšek Ma- rija, kuharica iz Dobrne; Jelenko Anton. tov. delavec iz Skomarj« in Jeseničnik Antonija, poljedelka iz Pake-Vitanje; Šuperger Jakob, poljedelec iz Kraberka in Gaber Marija, po- ljedelka iz .lazbin; Mlinaric Franjo, krojač iz Košnice in Šnntek Martina, poljedelka iz Sela; .lurjec Rudolf, avtoprevoznik iz Bratkovca in Pregrad Milena, knjiRovpdkinja iz Podčetrtka; Tovornik Anton, steklarski delavec iz Vodiške- pa in Klepej Štefanija, poljedelka iz Vodiškepa; Podpečan Vincrnc, poliedelec iz Senožete in Deželak Antonija, poljedelka iz Vel. Gorele; Vintar Jožef, rudar z Šmnrjefe in Troha Ana, roljedelka iz Smarjete: Pintar Janez, tov. de- lavec iz Šentjanža in Jost Justina. Rosnodinja iz Zaf^aja: Mastnnk Jožef, na'ne'-čenec iz Šem- petra v S. d. in Svet Ivann. fknika iz Šempetra v S. d.: Tckavc Jože, poljedelec iz Tooolščice in Sedninek Ivann. ро!ј<-ч1е!ка iz Podlnjfa; Vonpn Mihael, nnokoienec iz Predenre in her- ?гг Marija. ooljedprгл in Vrh V'dn. frü. pom. iz Podninta; Jagodic Janez, mizar iz Lemberfa in Znpaac OiRa, poljedelka iz Tekačevega; Kidrič Viktor, skladiščnik iz Sp. Sečeva in Šoba Cecilija, eteklobrusilka Sp. Sečeva; Sternad Stanislav, de- lavec iz Kasaz in Uhan Jožefa, poljed. iz Me- gojnic; Brumen Maks. rndnr iz Zabukovce in Sedlar Pavlina, delavka iz Zabukovce; Hriber- šek Ivan, rudar z Zabukovce in Вгитен Angela delavka iz Zabukovce; Gaberšek Stanko, rudar iz Zabukovce in Cilenšek Terezija, nameščen- ka iz Megojnic; Korošec Miroslav, miz. pom. iz Braslovč in Grah Stanislava, poljedelka iz Braslovč; Leskovšek Janez, vratar iz Brega in Dobnik Frančiška, tkalka iz Podgorja; Kumar Franc poljedelec iz Slatin in Strnad Marija, poljedelka iz Letuša. Umrli so: LeSnik Marija iz Hramš, stara 75 let; Kozmns Jožef, upokojenec iz Smarjete, star 7i let; Zelič Jožefa, kmetica iz Kamena, stara 79 let; Jančič Karolina, gospodinja iz Šentjurja, sta- ra 83 let; Škorianc Marija, kmetica iz Zsr. Grn- šoveli. stara í5 let; VaSel Herman, slikar iz Zg. Grušovelj. star 75 let; Krajne Apclonija, poljedelka iz Voduce. stara 45 let; Skale Franc, preužitkar iz Sv. Helene, star 81 let; Rozman Marija gosnodinja iz Osredka, stara 64 let; Užmah Valentin, posestnik iz Gostince, star ^5 let; Skale Janez, posestnk iz Lor>ace, sfar Í5 let: Sramel Avgusta, unokojcnka z l.esič- nega, stara 8* let; Narat Anton, poljedelec iz Zg. Negonja. star 87 let; Drofenik Marija, pre- ožitkarica iz Gabrovca ste.ra 71 let: Sinko Alojz kmet iz Plata, star 5S let; Pecigoz Jrli- jana. poljedelka iz Cero»ca. stara 88 let; Zu- pane Terezija, gospodinja iz iîeeojnic, stara •1 let. • Krajne Stanko, delavec v tovarni Ce- leia-Sad, si je s pištolo prestrelU nogo. Prometne nesreče Gračner Jože se je peljal z motornim kolesom iz Celja proti Rimskim Topiii- cam. V naselju Sele mu je nasproti pripeljal kolesar Zupane Martin iz La- škega, ki je vozil po levi strani v smeri vožnje in brez luči. Ko je kolesar, ki je bil vinjen, opazil motorista, je začel voziti proti desni strani v s-meri vožnje in tako zavozil pred motorista, ki »i imel več časa preprečiti trčenja med njima. Oba sta obležala na cesti, na obeh vozilih pa je nastala škoda okrog 10.000 dinarjev. Nesreče je kr.v kole- sar, ki je vozil v vinjenem stanju, brez lu ài in po levi strani v smeri vožnje. OČETOVSTVO — Sem slišal, da te je Vera ujela na otroka, ki ga je pred kratkim rodila. Si prepričan, da je res tvoj? — Brez dvoma. Saj mi je popolnoma podoben. — Potem pa si imel prav tako srečo, kot dobitnik loterije. — etev. 49 »Savinjsid veetnik«, dne 10. decembra 1954 Stra» f Jurček Кгааотес: S Џтџ Ш BližDji vzhod »NA LEVO KRUG« — SRECA V ZADREGI Vsaka stvar ima evoj konec, najhitreje pa se končajo prijetnosti. Moja pot je dosegla zadnjo dosegljivo točko. Odslej bom vsako uro, z vsakim korakom bliže domu. Pravzaprav, če odkrito priznam, sem se že veselU, da bom kmalu doma na varnem, kajti tukaj v Afriki mi je postillo že preveč »vroče«. Vsi piastri v denarnici so biLi že natanko določeni v mojem skromnem proračunu. Viak, tramvaj, ena ali dve čaše limonade, škatlica cigaret in izdatki bodo pokrili moj imetek. K sreči sem v zadnji urici bivanja v prestolnici Egipta dobil obisk. V restavraciji, kjer sem počival po celodnevnem tekanju, sta me' našla dva uslužbenca našega ix>slaništv£u Računal sem, da bom deležen spre- jema pri Zdravku Pečarju, dopisniku Borbe, toda tiste dni se je mudil nekje po arabskem polotoku. Pa sem bil vesel tudi teh dveh. Posedeli smo še malo in se pogovarjali. Oba sta bila začudena, ko sta slišala, da se ne mhajam ravno v rožnatem položaju in da se nisem oglasu na poslaništvu. Pravila sta, da dnevno prihajajo Jugoslovani »beračiti« in da so pozneje dostiltrat te iste »berače« srečali v naj razkošnejših za- baviščih, ko so na veliko zapravljali denar. Jaz pa sem ji.ma odkrito povedal, da na kakšno pomoč našega predstavništva niti računal nisem. Rad sem pristal, da sta plačala moj таИ zapitek, še bolj pa sem bU vesel, ko sta me z avtom postavila naravnost na postajo. Fanta sta imenitno opravila svojo dolžnost. Z izredno prijaznostjo sta se znebila beraškega potnika, ki bi utegnil zabresti v težave in narediti sramoto di-žavi. Jaz pa sem jima bil hvaležen. Tako je bü volk sit in ovca cela. Kupil sem si vozovnico in sedel v kupe. Železnica v Egiptu je lahko Egipčanom v ponos. Ne verjamem, da bi v Evropi mogel kje udobneje potovati. Vozijo pretežno z Diesel-lokomotivami, zato so vozovi zelo čistL Vstopati ni treba po stopnicah, ker so vsi peroni tako urejeni, da segajo do višine vrat... Zares sem imel srečo, da sta me onadva pripeljala z avtom, kajti kmalu je vlak odpeljal proti morju. Zamislite si mojo smolo, če bi se slučajno zmotil in stopil v napačen tramvaj? Moral bi po vzoru felahov poiskatii kakšno klop v parku in presi>ati noč kot tisoči najrevnejših Egipčanov. _ ^ Mamonova kolosa v bližini Kaira ZANIMIV SOPOTNIK Doslej sem še zelo malo prišel v stik z domačini. Spoznal eem eamo tiste, ki mi ne bodo ostali v prijetnem spominu — oderuške cicerone. Seveda mi ni niti na kraj pameti prišlo, da bi vse Egipčane sodil po njih, vendar mi je družba mladega Egipčana v vlaku dokaj jasno odkrila lik današnjih Egipčanov, predvsem mlajše revolucionarne ge- neracije. Najin iKDgovor je posredovala jugoslovanska cigareta, ki sem jih v reprezentančne namene vedno hranil. Cim je zvedel, da sem Jugo- slovan, je odložil branje m se začel živahno pogovarjati. Povedal mi je, da si je obetal dolgočasno vožnjo, ker me je imel za Britanca. To je bil kapetan egiptovskega vojnega letalstva. Bü je v civüu in skoraj nisem mogel verjeti, da ima že tako visok čin, saj je bil komaj nekaj nad 20 let star. Ta fant, izrazitih egipčanskih potez, kakršne sem videi na skulpturah v muzeju, mi je bil na mah simpatičen. Ko je pripovedoval o dogodkih zadnjih let v njegovi domovini, sem videl, da ves goni za prerojenje Egipta. Spadal je v tisti del naroda, na ka- terega se nova revolucionarna vlada lahko popolnoma zanese, enostavno predstavnik revolucionarne generacije. Mladega kapetana je začetek spora z Angleži zatekel r vojaški šoli. Med vojaki, zlasti med oficirskim kadrom, je buo največ pristašev nacionalne in gospodarske osvoboditve. Kot mlad inteligent se je osvo- bodil asketsko-verskih predsodkov, egipčanska zgodovina pa mu je dala dovolj povoda, da je razmišljal o tem, kako more biti nekdaj tako močan in samostojen narod naeniirat tako zelo odvisen in podrejen. Moj so- potniili je sodeloval pri zaroti proti Angležem in pozneje z vso vroče- krvnostjo pomagal izgnati Faruka. O slednjem je imel kaj žoično mnenje. Ženskar in absolutni laik v državništvu. Kot sem mogel razumeti, je mladi kapetan imel s pregnanim kraljem neke osebne, oziroma sorod- stvene račune, ker je z jezo v očeh navajal razne primere »vzvišene pohotnosti« pri dekletih, ki jih je sam poznaL Zdaj, ko sem zvedel za del njegovega življenja, ee mi ni več zdelo tako čudno, da je ta mladi človek eden vodilnih oficirjev na vojaškem letališču v bližini Kaira. Seveda se je mladi mož zelo zanimal za Jugoslavijo. Vedel je o njej več kot bi pričakoval. Nekoliko navzkriž pa sva prišla takrat, ko je pokazal očitne simpatije do Nemcev. Ni bil sicer tako zelo vnet zanje, da bi ne izražal svojega ogorčenja, ko sem mu pripovedoval o gro-, zotah, ki so jih pri nas okupatorske vojske počenjale. Toda on ni mogel preko svojega prepričanja, da bi bil Egipt že zdavnaj svoboden, če bi Angleži zadnjo vojno zgubili. O generalu Romelu je imel naravnost laskavo mišljenje. Ta besedni spor se je končal v mojo korist. Do- povedal sem mu, da zmaga fašizma ne bi osvobodila njegove domovine in da svoboda, prinesena na bajonetih tuje vojske ne more biti popolna. In ko sem mu dejal, da so v sedanjem položaju revolucionarni Egipčani storili veliko večje delo, ker so ga izvršili z lastnimi napori, je za- cvetel in mi priznal, da imam popolnoma prav. Postala sva že tako intimna prijatelja, da mi je razložil vzrok svojega potovanja. V Aleksandri j o ga ni peljala službena dolžnost, temveč srce. Povedal mi je, da ima njegovo dekle nepolnih šestnajst let V šali sem mu porekel, da bi ga pri nas obsodili zlorabe mladoletnice, toda ko sem jo na postaji v Aleksandriji spoznal, sem svoje mišljenje spre- menil. Nisem si mogel predstavljati, da bi za naše prilike po letih tak otrok lahko bU. tako prikupna dama. Moral sem z njimi še v nek nočni lolcal, kjer mi je bilo razen cen vse zelo všeč. Sicer me pa tudi, te niso več motile, saj je moj znanec potegnil obraz v strogo užaljene gube, če sem segel po denarnici. Našemu omizju so se pridružili še nekateri mladi oficirji s svojimi dekleti in če bi -še ostal kak dan tam, bi se iz vsega tega morda izcimil nekak jugoslovansko-egipčanski klub. Tudi ladjo sem toki-at zlahka našel, saj me je vsa ta prijazna družba sprem- ljala do vhoda v pristanišče. Mladi kapetan mi je ob slovesu zagotav- ljal, da bo njegovo prvo potovanje v inozemstvo veljalo Jugoslaviji, ker bi svoji Lzvoljenki strašno rad pokazal pravu, sneg, ki ga tam doli lahko vidita samo v fümih. CELJSKE BODICE UJETEGA PTICA TOŽBA (Prosto po S. Gregorčiču) Nekoč, oj industrija lepa, nad tabo sem imel oblast, zdaj ozka kletka me zaklepa, ko ujel sem se v nesrečno past. Ostrigli; oh, so mi peroti, da ni mi moči v prosto dalj, zaplankal pota mi siroti je gospodarski kriminal. Podjetju se razcvet obeta, ki ga ne bom užival jaz, drug šef okrog zdaj z avtom let* in si z družico krajša čas. Samotno v kletki bom gbnevdl, dokler iz nje me ne puste, potem pa spet morda uspeval bom kakor Bicwun — kje drugje. JADOVANKA ZA MLEKOM Jaohl Vzeti hočejo nam krave, naše dobrotvorke z Mirozana! Jaohl S kravami vzemó nam mleko in le kaj potem bo deci hrana! Jaohl Pa čeprav po petindvajset dinarjev bilo je mleko kravje, deca jočemo za njim, predragim. Jaoh krave, mleko! Jaoh zdravje! m POZABLJENI DREVORED Cez Sušnico je most razpet h kostanjem do Glazije. Tam kreneš desno v drevored, ki s senco te pokrije. Kostanjev starih dvojni red tu mrtve sanje sanja, zabit je s plankami od spred, kopriva v njem poganja. Ko da je bomba ponekod razbijala, orala, ali pa strelske jarke tod je vojna previhrala... Posuta s peskom tu nekoč se gladka pot je vila, ob njej na klopci parček vroč iskal si je hladila. Klopi ni več, stezice ni, za plotom žoga poje, navdušen navijač kriči za zmago barve svoje. Zbudi se stari drevored ' in zgane se začuden prisluhne v brcajoči svet in spet zaspi ves truden. Se vsako leto tu pomlad se razcveti v kostanjih, ' spominja starce mladih nad in radosti nekdanjih. A1Î veste___ 1. Kaj je galeja? . 2. Kaj pomeni beseda talisman? 3. Odkod beseda bankrot? 1. Galeja je bila večja bojna ladja v starem in srednjem veku, ki so jo gnala deloma jadra, si- cer pa vesla. Za veslače so upo- rabljali sužnje, vojne ujetnike ali pa na težke kazni obsojene hu- dodelce. Od tod izvira zaničljivi izraz »galjot«, ki je postal psovka. 2. Beseda talisman je arabska in pomeni svetinjo oz. čarodejni predmet, ki prinaša srečo, varuje pred nezgodami in daje nositelju nenavadno, nadnaravno moč. 3. Beseda bankrot prihaja od italijanskih besed »banco rotto«, kar pomeni razbita klop. V poz- nem srednjem veku so namreč v italijanskih mestih opravljali banane posle — v glavnem so to bili menjalni posli — menjalci v klopeh, na katerih so preštevali in menjavali denar. Kadar je menjalec prekršil obstoječe pred- pise, mu je oblast na svečan na- čin razbila klop. Danes pomeni bankrot finančni zlom zaradi pre- velike zadolžitve. »Galeb« na morju... Ves svet, posebno pa še jugoslovanski narodi, z velikim zanimanjem spremljajo potovanje maršala Tita na prijateljski obisk v Indijo in Burmo Piie RUDI KRAJNC Geljsbi študentje v Turčiji ANKARA — PRESTOLNICA DRŽAVE Moderno velemesto Ankara leži v srcu male Azije, torej v jedru Turčije. Prav zaradi te osrednje lege je pred kratkim odvzela Carigradu ponosen naslov glav- nega mesta republike, čeprav je dosti manjša od njega. Mesto šteje danes okrog pol milijona ljudi. Le tu in tam Vas kakšna manjša тозеја spomni na Orient, če se sprehajate po središču, pa si kar ne morete zamisliti, da niste morda v katerem izmed zahodnoevrop- skih mest. Široke dvosmerne ceste z bujnimi drevesnimi nasadi v sredini, .visoke stavbe, grajene v modernem stilu, živahen velemesten promet (glav- no besedo imajo taksiji, trolejbus in avtobus, tramvaja v Ankari ne po- znajo), na križiščih signalne luči, ki se noč in dan prižigajo in ugašajo — vse to niti najmanj ne spominja na »turško mesto« kakršnega sem si doslej pred- staiüjal. Danes moderna Ankara je bila pred Atatürkom manjše provincialno meste- ce. Vse kar vidite danes, je zi-aslo iz tal v zadnjih štirih desetletjih. Vse je grajeno po modernih načelih gradbe- ništva in higiene; ozkih mračnih ulic, razrvanih cest in ostalih elementov tipičnih za srednjeveška mesta, tu za- man iščete. Le stari del Ankare, ki kot majhen privesek leži na periferiji, nudi sliko, kakršno bi človek na tem delu zemeljske oble pričakoval. Več ali manj ima vsako mesto svoje znamenitosti, ki jih meščani najprej po- kažejo tujcu in na katere so najboli ponosni. Seveda se teh tudi ne manjka. Prvo, kar smo si ogledali, je Atatürkov mavzolej. Prekrasna stavba, grajena ix rumenobelega marmorja, ponosno zre Z enega izmed gričev, ki obdajajo ožje središče mesta. Tu so spravljeni po- smrtni ostanki velikega državnika, ki je približno pred 15 leti tragično preminul kot žrtev neozdravljive jetrne bolezni. Mavzolej je stalno zastražen, vendar je dostop prost za vsakogar. Izjemni gostje pa smejo celo videti obraz velikega Atatürka. Ko pade mrak na zemljo, za- èarijo številni žarometi v in izven kam- nite stavbe in pogled nanj je še bolj veličasten. Na drugem griču, nekoliko oddalje- nem od prvega, je Atatiirkovo posestvo. Znamenitost na njem je velik bazen, ki mu pravijo »Malo Crno morje« in res ima točno obliko Črnega morja z vsemi zalivi in polotoki. Tudi tu gori nas je pripeljal avtobus v kratkem času, do- čim bi bilo peš hoje najmanj poldrugo uro. Omenim naj le še to, da to vse še spada pod Ankaro. Najlepšo pred- stavo mesta boste dobili, če si jo za- mislite približno 15 do 20 krat večjo od Celja, razsuto po petih ali šestih položnih gričih. Nadalje je vredno omeniti tako ime- novani »Ciflik«. To je del mesta, poln parkov in vrtnih restavracij. Kar člo- veka najbolj vleče, pa je izredno bo- gat živalski vrt. Ce si ga zamislite tri do štiitikrat večjega od zagrebškega in seveda tudi temu primerno bogatejšega, boste razumeli, kako izgleda. Naj vam omenim še nekaj: na moje veliko za- čudenje opazim izza neke železne ogra- je celo krdelo naših domačih svinj! Da, točno tako. In obiskovalci jim ne po- svečajo prav nič manj pozornosti, kot sosedu afriškemu slonu, ali kači veli- kanki — kobri, ki jo srečate na na- sprotnem koncu. Ce smo ravno pri svi- njah, še tole: Mohamedanska vera, ki je najbolj razširjena v Turčiji, strogo prepoveduje uživanje svinjskega mesa in masti. Njihova specialiteta so ovce, svinje pa, ki jih imamo mi tako v čislih, so v Turčiji le predmet občudovanja v živalskem vrtu. Nekega sončnega popoldneva smo se z ai^tobusom odpeljali kakih 20 km iz mesta v njihov »Baraž«. To je, skoraj bi rekel, oaza v maloazijski puščavi. Bujni parki, pisano cvetje, ki ga zara- di velike vročine in pomanjkanja pa- davin vsak dan zalivajo, in to kar je najbolj važno: ogrom.en železobetonski jez (nekoliko večji od našega na Ma- riborskem otoku) in za njim prostrano umetno jezero. (Nadaljevanje) Del Galatovega mostu z novim Carigradom TOVARMA ORGANSKIH BARïlL, CELIE išče za takojšnji nastop službe: 1 administrativnega uslužbenca in 1 administrativno uslužbenko s popolno srednjo šolo ali ne- popolno srednjo šolo, z znanjem strojepisja — praksa v knjigo- vodski stroki zaželena. 4 ključavničarske pomočnike 1 kvalificiranega električarja ter večje število kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za dela v proizvodnji in skladiščna ter transportna dela. — Plača se po tarifnem pravilniku podjetja. Interesenti za uslužbenska delovna mesta naj vložijo prošnjo s kratkim življenjepisom na upravni odbor podjetja, ostali in- teresenti pa naj se javijo v tajništvu Tovarne organskih barvil, Celje, Cret 117. stran 8 >Savinjski vestnik«, dne 10. decembra 1954 Stev. 4« Telesna vzgoja Smučarsko društvo СеЦе je ubralo pravo poi kako veliko je zanimanje našili pionirjev za smučanje, pa čeprav še ni snežne odeje, se je luhko prepričal vsakdo, ki je v nedeljo do- poldne prisostvoval »suhemu slalomu« po trav- nikih za Jožefovim hribom. Kar 315 mladih tekmovalcev se je podilo med vratci po jesen- ski prirodi. V vseh je bila le ena želja — za vsako ceno priti čimprej na cilj! In res — malokje doživiš toliko borbenega duha, kot sem Ra v nedeljo opazil pri teh mladih ljudeh. To so bili prizori, ki bodo starejšim ostali še dolgo v spominu. Borba s časom ni vsem priznala najboljših mest. Tudi v nedeljo je odločala zmogljivost mladih tekmovalcev. Hitrejši, bolj urni in spretnejši scf se uveljavili v ospredje, nianj izkušeni pa so se morali zadovoljiti s slabšimi mesti. Pa poglejmo imena najboljših, ki so se uveljavili na vidnejša mesta. Pionirji do 8 let: 1. Ulanec — 28,4; 2. Pintar 29,8 in 3. Koren J. ~ 24,9. — Pionirji do 10 let: 1. Mežnarič — 40,2; 2. Slamnik — 40,8; 3. Hajsinger — 41,3. — Pionirji do 12 let: 1. Sok 30,2; 2. Ščurek — 30,6; 3. Kumer — 50,6. — Pionirji do 14 let: 1. Kuzman — 58,6; 2. Mar- jetic — 60,0; 3.—4. Reberšak in Ulanec — 60,8. Pionirke do 8 let: 1. Ulanec — 34,7; 2. Pod- lesnik — 35,7. — Pionirke do 10 let: 1. Jankovič 30,6; Mihelčič — 30,7; 3. Speglič — 30,9. Pionirki' do 12 let: 1. Slemenšek — 28,0; 2. Stern - 28,4; 3. Kruleč — 30,5. — Pionirke do 14 let: 1,—2. Regola in Šket — 33,4. Najbolj srečni so pač zmagovalci, ki so pre- jeli za nagrado vsak po par smuči. V kolikor smo gledali zmagovalce na cilju, so jih pač skoraj vsi potrebni, najbolj pa seveda mlada sestrica in bratec Ulanec, ki sta vsa zmedena kot zmagovalca stala pred foto aparatom. Ostali, ki so se uveljavili na vidnejša mesta, bodo prejeli častne diplome. Tudi to darilo jih bo spremljalo vse življenje in človek se v zrelih letih itaj rad ozre na priborjene trofeje iž mladih let. Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno in se je po zaslugi vnetih smučarskih delavcev kljub številnim tekmovalcem končalo v dobri uri. Pri tem moramo še posebej omeniti prizade- vanje celjskih smučarskih tekmovalcev, ki so jjruv vsi pomagali pri izvedbi tega tekmovanja in želeti je, da jih bomo videli z »ukaželjno mladino« tudi na snežnih poljanah. Iz te mno- žice se bo brez dvoma z leti rekrutiral nov tekmovalni kader. Zato lahko SD Celje česti- tamo, da je že pred nastopom zime organiziralo tolikšno število mladih ljudi v svoje vrste in jih s podobnimi prireditvami, kot je bila ne- deljska, že navezuje na svoje društvo. Brez dvoma je to pravilno ubrana pot in prepričani smo lahko^ da bodo starši ob tolikšni pozor- nosti smučarskih delavcev radi pošiljali mladino pod strokovnim vodstvom na snežne poljane, da se tam navžije zimskega razvedrila in uvede v skrivnosti modernega smufanja. Kako bodo delovale smučarske šole v Celju Najbolj živahna razprava na eni zadnjih sej SD Celje je bila ob problemu — kako organi- zirati smučarske šole v Celju, da bi zajeli čim večje število pionirjev v organizirano smučanje in jih preko stalnih šol seznanili z osnovno tehniko smučanja. Mnenja so bila različna — «■ni so se ogrevali za čim bolj sproščeni način poučevanja, za večjo »svobodo« na smučiščih, drugi pa so zagovarjali pedagoško smer, da nïornjo tudi le šole in tečaji sloneti na principu iSolskega« pouka, kajti sicer ne bi mogli go- voriti o uspešnem poučevanju in o vseh tistih vzgojnih smotrih, ki jih tudi smučanje mora zasledovati. Brez dvoma ne gre tu za nek togi šolski sistem in dril — vendar, če hočemo na- učiti čim več mladih ljudi smučanja, mora pri vsem tem vladati nek red, moramo voditi neko evidenco o obiskovanju jsmučarske šole« — skratka, biti mora neko organizirano delo. — Praksa bo sicer pokazala, katero gledanje je pravilnejše. Za enkrat pa si oglejmo, kako so konkretizirali ta vprašanja, ker brez dvoma za- niniujo tudi vse starše, ki imajo otroke vnete za smučarski šport! V Celju bodo v vsej sezoni delovale smučar- ske šole na bližnjih smučiščih, kjer bodo pio- ni rie poučevali smučanja smučarski učitelji in vaditelji ter izkušeni starejši smučarji-tekmo- valci. Ti centri bodo predvsem na Golovcu, za Jožefovim hribom (pri Marovšku, pri Kameniti mi/i), pri Pečovniku, na Rajterjevem hribu in T Liscah. Pionirji se bodo vključili v smučarske šole v neposredni bližini svojega stanovanja. Izkušeni smučarji in smučarski učitelji si bodo učence porazdelili v skupine po 16 do 20 in bodo z njimi dvakrat tedensko predavali v teku smučarske sezone vso osnovno smučarsko šolo. Brez dvoma bodo že naprednejši smučarji tvo- rili posebne skupine, povsem začetniki pa bodo zbrani zopet v začetniških skupinah. Le na ta način ho možno doseči tudi boljši učni uspeh pri vseh udeležencih tečajev. Potemtakem bodo tečajniki deležni tedensko po 4 do 5 ur načrt- nega poučevanja (v dveh popoldnevih), ostale dni pa bodo lahko prosto smučali in utrjevali predelano gradivo. Z izkušenimi mladimi smu- čarji bodo ob nedeljah organizirali tudi krajše izlete, kjer bodo spoznavali nove terene in si na teh nabirali novih izkušenj in doživetij. Upravni odbor SD Celje že po šolah zbira sezname, kje stanujejo učenci in bo že pred nastopom zime uredil skupine po posameznih smučiščih. Sneg nas ne sme presenetiti. Stari in mladi ga komaj že čakajo. Cim bo padla zadovoljiva bela odeja, bodo z delom že kar resno pričeli. Pri vs(!J tej akciji pa obstoja najbolj težak problem — kako nabaviti smuči! SPK LO MO Celje je odredil 90.000 din za nakup smuči našim pionirjem. Za ta denar bo nabavljenih le majhno število smuči, če računamo, da je cena za par okrog 3000 din. Vsega le 50 parov, mladih smu- čarjev pa je preko 350 vpisanih v Smučarsko društvo Celje in kje so še ostali, ki še niso našli poti v to društvo! Najboljša rešitev bi bila, da bi se ta denar nakazal kot delna pomoč pri nabavi smuči. Starši bi naj žrtvovali dva tisočaka, v izdatno pomoč pa bi jim bil pri- maknjen tisočak v veliko olajšanje. Na ta način bi namesto 30 smuči lahko nabavili kar 90! Opremiti z osnovnim rekvizitom kar 90 mladih ljudi je že kar lepo število. Pa še drugo vpra- šanje, ki se vzporedno postavlja. Kje nabaviti smuči? v prodajalni Slovenija-šport jih imajo le majhno število in še te so slabe kvalitete, v samem Celju pa kljub veliki lokalni indu- striji nimamo podjetja, ki bi se ukvarjalo z iz- delavo smuči. Bivše podjetje, ki je izdelovalo že kar kvalitetne smuči znamke »Tovst«, je se- daj v sklopu lesnega kombinata »Savinja« in je svojo proizvodnjo preusmerilo v izvozne artikle, ki pač več »nesejo« . . . Brez dvoma bi se ob tem problemu — problemu nabave kvalitetnih jesenovih smuči {saj tega lesa je dovolj v Celju) — lahko nekoliko porazgovoril tudi Svet za gospodarstvo LO MO Celje. Za našo skup- nost je brez dvoma velika gospodarska računica močno rentabilna, če bomo čim širšemu krogu naših ljudi omogočili zdravo zimsko razvedrilo na snegu. In smučanje je brez dvoma poleg plavanja najbolj zdrava telesnovzgojna panoga. Tega ni potrebno še posebej dokazovati. Zalo bi kazalo, da se v našem mestu zopet osnuje lokalno podjetje za izdelavo smuči. Potrebe so prav v tem času velike. Na trgu je povpraše-' vanje veliko in če bi imeli nekaj stotin smuči v zalogi, bi jih ljudje takoj pokupili. Vprašanje denarja in pa samih smuči so tesno povezana s samimi smučarskimi šolami — zato sta obdelana tudi v tem članku. Kljub tem težavam pa bodo v Celju v letošnji sezoni z delom, ki so ga že pričeli izvajati, naši smu- čarski delavci napravili veliko prelomnico čez preteklost in pričakujemo lahko, da bo odslej naprej smučanje zopet pridobilo tisto mesto in vlogo, ki mu po vsej pravici tudi pripada. Ob zaključku bi izrazil še željo naših smu- ' carskih delavcev. V Celju je Se veliko parov smuči po vseh kotičkih — od kletnih prostorov pa tja do podstrešja. Marsikateri ljudje so dali slovo temu športu ali pa iz kakršnih koli raz- logov ne smučajo več. Bodite velikodušni! Na- pravite našim pionirjem ob prihodu dedka Mraza največje veselje — podarite jim zapuščene smu^i! Tudi s to akcijo bi lahko spravili na sneg dokaj lepo število naše mladine. Le po- glejte po vseh kotičkih stanovanja — morda ste že pozabili, da ste v posesti smuči, ki jih mladi ljudje pogrešajo, na drugi strani pa si jih tako želijo . . . CETINA JANKO _ NAJBOLJŠI TUDI NA »SUHEM« Po strmini Rajtertevega hriba vse do pod- nožja smučarske skakalnice so se v soboto po- merili v »suhem slalomu« celiski smučarski tekmovalci. Cntina Janko ie tudi na tem tek- movanju dokazal, da je mojster. Zmagal je pred bratom Petrom, Nunčičem, Uršičem itd. Vse pa kaže, da je na snegu le prijetneiše . . . Tokrat so namreč vsi tekmovalci »pogrnili« in na hla- čah so bili kaj težki madeži. Izgleda, da nihče ni privozil na cilj brez nesreče ... Bo pa na snegu bolje! _ Rokomet_ VEDNO VEC ZANIMANJA ZA ROKOMET V počastitev Dneva republike je mladina II. pirnnaziíp oriranizirnla tradieinuplni turnir v malem rnVomet" celiskih srf^dniih šol. Na stotine mladih liudi tp 3 ure už'Valo V dromn- tičnih borbnh. ki so bile na igi-i^iu. Do 7adn}e tekme in zaklitičnecra žvižga sodnika ni bil znan zr"n?ovolec. Kar tri srečnnja so se končala ne- odločeno in na čel't Ipstvir-í» se je 7n4Šlo mo?*vo IT. gimnazije zaradi bnlišf rnz^ike v go'ih. Prvlcg z^^acnvnlfa so pokazali do^r-o igro mla- dinci učiteljišča in I. ginrnnzÜ". ki so od pre- tf^kleca leta mnoco na"''"dnvali. Vcp knže, da bo prvenstvena liga celiskih srednjih in stro- l^nvnih šol izredno razgibana in da ni mogoče predvideti zmagovalca. Košarka__ DVE ZMAGI KOSARKARTEV NA I. GTMNAZT.TÎ Koïorkarii T. eelîcVe pitnnariie «o imeli pred kratki"! v posteh diinVp T. fimnnziie iz Krnnia, v; co üb v kočnrVflrcVi teVT"i nremaeali s 44:41. Tudi igrplei Ko^'inarÌ4 iz Slor so mornii za- pusti*i celjsko telovadnico z občutnim porazom — 52Í56. ____S a h_ ŠAHOVSKO DRUŠTVO »SAVTNTCAN« iz Sempetra je imelo 30. 11. 1954 svoj 6. redni letni občni zbor. Ob velikem številu članov in ljubiteljev šahovske igre je predsednik tovariš Kuhar otovoril zbor in poročal o uspehih in te- žavah društva. V tem letu se je posebno dvig- nilo število aktivnih članov, ki pridno vadijo in šahirajo ob večerih. Danes razpolaga »Sa- vinjčan« z 10 igralci III. kategorije, s 16 igralci IV. kategorije in z 8 šahisti brez kategorije. Po poročilih, ki so jih podali še tehnični vodja tov. Skok in ostali člani uprave, je sledila ži- vahna razprava o problemih šaha v društvu. _ Nogomet_ TEŽKA ZMAGA ODREDA Ljubljanski Odred je za celjske ljubitelje noiTometa vedno privlačen. Tudi v nedeljo je okrog 1500 gledalcev prišlo na Glazijo gledat slovensko nogometno elito. In res — niso bili razočarani. Tekma je bila izredno razgibana, lepa, polna smiselnih kombinacij. Kar deset- krat se je potresla mreža in že zaradi tega so gledalci prišli na svoj račun. Odred je odnesel tesno zmago s 6:4 (4:3), ki jo je komaj izbojeval. Priznati moramo, da nas je Kladivar, pa čeprav počiva na repu sloven- sko-hrvatske lige, prijetno presenetil. Skoda, da Kanjšek ni imel »svojega dneva« in da je pustil mimo sebe nekaj lažjih strelov. S tem je bila že usoda Kladivarja zapečatena. Vendar je omenjeni poraz za Kladivarja kar časten, če upoštevamo, da je Odred nastopil v svoji naj- boljši postavi, ojačan z Belcerjem in Brezarjem, ki sta končno že prestala večmesečno kazen. Začetek je kaj slabo obetal. Le 7 minut igre in že je bilo 2:0 za Odred. Brezar in Krgin sta presenetila našo obrambo in potisnila žogo mimo nemočnega vratarja Klanjška v mrežo. Napa- dalci Kladivarja so se kaj hitro revanžirali. Po- trebovali so vsega 13 minut in že je bilo 2:2! Virant in Piki sta bila realizatorja tega, kar je pripravil ves napad. Potem se je mreža tresla izmenično, zdaj pri Kladivarju, zdaj pri Od- redu. Najprej jo je spravil v mrežo sijajni Krgin, nato pa Dobrajc s strelom, ki je bil tako dovršen in razanten, da so ljudje kar onemeli. Ze dolgo nismo videli tako efektnega in lepega gola . . . Brezar je zaključil polčas v dobro Odreda — 4:3. V drugem delu igre je Kladivar po Dobrajcu že kar v prvi minuti izenačil na 4:4. Bitka je postajala vse bolj vroča in Kladivar se je trudil na vse pretege, da bi zmagal. Brezar je ponovno potresel mrežo Kladivarja in povedel na 5:4 za Odred. Napadalci Kladivarja pa so bili zelo razigrani in obramba Odreda je imela polne roke dela. Močan Marjnčkov strel se je odbil od prečke ... Za tem smo žogo že videli v mreži, kjer pa jo je z roko le še dosegel Brginc. Kazenski strel je izvedel Dobrajc, je pa žogo prerahlo usmeril v vrata in Brezar jo je ubranil. Idealna priložnost za ponovno iz- enačenje je šla po vodi. In še je bilo možnosti. Virant je kmalu za tem imel kar dve stoodstotni priložnosti za zadetek — pa mu ni šlo po sreči. Končno je še Vorgič za slovo še enkrat potresel ■irežo in postavil končni rezultat. Ob zaključku pa še potreben komentar na dogodke na igrišču in za bariero, ki meče slabo luč na Kladivarja in na športno raven celjske ■ogometne publike. Posamezniki Kladivarja so se spuščali v grobo igro in so tu in tam ne- nsmiljeno »kosili« po nogah Odredovcev. Takšen način igranja je vreden vsega obsojanja. Res je, da se je tudi pri Odredu našel tu in tani kateri, ki je vračal »milo za drago«! Ce ne bi bilo energičnega sodnika tov. Presingerja, bi se prijateljska tekma kaj lahko končala v drugem smislu besede. Tudi na igrišču je treba dati priznanje boljšemu igralcu in moštvu in če mu ■isi kos po vseh športnih pravilih igranja, je tem bolj žalostno, če se igralec poslužuje su- rovega in grobega načina. Najboljši igralec na terenu, ki je pokazal vse odlike modernega Bogometnega znanja, tovariš Krgin, je bil naj- večja žrtev na igrišču. Ker je z lahkoto in z ■ever.jctno hitrostjo ter tehnično dovršenostjo uhajal Kladivarjevim igralcem, ga je bilo po- trebno »kositi«! Tak način igranja tudi Celja- nom ni všeč in zato obsojamo tiste redke po- sameznike-igralce, še v večji meri pa kričače »& bariero, ki so ob takem početju uživali in z nekulturnimi izrazi še vzpodbujali igralce k takšnemu početju. Objektiven gledalec se ob tem resno vpraša — ali bo Odred še prihajal «a prijateljska srečanja v Celje? Saj smo do- slej imeli redko priložnost, da ga vidimo na Glaziji, menda le enkrat na leto! Zato si želimo •b gostovanju Odreda v našem mestu, pa tudi katerega koli gostujočega moštva, športnega igranja na igrišču in športnega obnašanja med Ifledalci. Naj bo to resen opomin vsem tistiin, ki so se skregali s pravili športnega obnašanja tB ravnanja. Ob konceptu ljubljanskega godalnega hvarteta Ljubljanski godalni kvartet je naj- starejše in hkrati edino slovensko to- vrstno komorno združenje, ki z uspe- hom deluje na amaterski ix>dlagi že izpred zadnje vojne. Sestavljajo ga štirje odlični mojstri, in sicer: violini- sta Leon Pfeifer, profesor Akademije za glasbo in Albert Dermelj. koncertni mojster Slovenske filharmonije, violist prof. Vinko Sušteršič ter violončelist Cenda Sedlbauer, solo-čelist ljubljan- ske opere. V letošnji seziji je kvartet naših godalcev spet pripravil spored treh godalnih kvartetov (Zebre, Beet- hoven, Dvorak), ki jüi je izvajal v Ljubljani, Mariboru (6. decembra, Ptu- ju (7. decembra) in Celju (8. decembra). Med vsemi komornimi združenji uži- va največ priljubljenosti in gojitve ravno godalni la'^artet. Dejansko je kombinacija štirih instrumentov naj- bolj posrečena mogoče ravno zato, ker je podobna vokalnemu (zborovskemu) štiriglasnemu stavku. V času Mozarta in Haydna (torej ob koncu 18. stoletja) najdemo godalni kvartet že kot stalni spoj dveh violin, viole in violončela. Oba skladatelja sta dobršen del svojih najbolj uspelih skladb posvetila ravno tej zasedbi. Spored Ljubljanskega godalnega kvarteta obsega Beethovnov kvartet op. 59 št. 3, ki je posvečen ljubitelju umetnosti, ruskemu poslaniku na Du- naju, knezu Razumovskemu. Napisan je bil leta 1807, v dobi, ko je Beethov- nova umetniška sila postala povsem samostojna, v dobi med 4. in 6. simfo- nijo. Kvartet sestavljajo štirje stavki. Prvi ima počasen uvod, drugi je zmer- nejši allegretto, tretji graciozni ples menuet, ki brez presledka prehaja v zaključno razgibano fugo (kontra- punktsko obliko, kjer isto glasbeno mi- sel zapwred povzemajo vsi štirje in- strumenti in jo po določenih zakonih med seboj izmenjavajo), 2e Beethoven je v svojih zadnjih kvartetih pripravljal novo dobo« Na- daljnji razvoj v dobi romantike ni mo- gel prekositi velikega mojstra Beet- hovna, temveč je njegovo delo ostalo do danes le dopolnjevano. Tudi veliki češki mojster Antcnin Dvorak je lite- raturo godalnih kvartetov dopolnil z nekaterimi deli. ki nosijo značilni pe- čat Dvofákove češke muzikantsike ži- lice. Kvartet op. 51 v Es-duru je bü objavljen leta 1879 in sodi med naj- Ijubkejša Dvofákova komorna dela. Prvi stavek poslušalca takoj pritegne s svojo prikupno melodio2nostjo in ži- vahnimi figurami druge glasbene mi- sli. Re.srLejše zvoke ubere šele sredina stavka s skoraj koralno temo. Dvofá- kovo povezanost z ljudskimi melodi- jami ;n narodnim občutjem kaže zlasti drugi stavek, »Dumka«. katere raz- mišljanje prekine drzni, skoraj plesni, srednji del stavka. — Tretji stavek je nenavadno nežna romanca, četrti pa jc razposajen virtuozni finale z močnim češkim poudarkom. Slovenci smo imeli po prvi svetovni vojni nekaj uspelih poslcusov, da bi s; U3tvarUi domači izvajalni ansamibel Ravno zaradi delovanja Ljubljanskega godalnega kvarteta je nastalo tudi ne- kaj tovrstnih domačih skladb — od umerjenejših v izrazu pa do modernih. Med zadnje štejemo tudi godalni kvar- tet Demetri j a Zebreta, skladatelja, pia- nista, bivšega direktorja opere v Ma- riboru in sedanjega dirigenta zagreb- ške opere. Zebretovo delo je po har- mcnskih in melodičnih vidikih dosled- no moderno usmerjeno in predstavlja tehnično, za izvajalce in poslušalce do- kaj zahtevno skladbo v trehi stavkih. Tako je ves spored Ljubljanskega godalnega kvarteta iz glasbenega in zgodovinskega ozira zanimivo sestaiv- Ijen, saj zajema (sicer po drugem vrst- nem redu) po eno delo iz klasike, ro- mantike in slovenske modeme. __ A. L Pot na Lavo Zadnji članek »Pot na Lavo« žal ni; zalegel. Tcpot se obračamo na Olepše- valno društvo ki s svojim agilnim od- borem nenehno skrbi za lepoto in či- stočo našega mesta. Oglejte si to ne- snago, komaj streljaj cd središča mesta. Komaj, da boste verjeli, da se lahke kaj takega godi. Za hišo poleg Betona je nastalo celo jezero fekalij in druge nesnage odkoder se preko poti na Lavo izteka na bližnji travnik. To traja že mesece in do danes še ni nihče p>odvzel korake, da bi to sramoto odpravil. Ccz. to lužo gre vsak dan nešteto ljudi, ki morajo to močvirje broditi in s trp- kimi čevlji gredo otroci v šolo, odrasi' Y aiiižhft ^......-.^_______________ .......^_________ v ZGORNJI DOBRAVI ŽE SVETIJO I Z ELEKTRIKO i Prebivalci Zgornje Dobrave so zelo j hvaležni ljudski oblasti, predvsem pa^ Ljudskemu odboru mestne občine Celje, ; ki je podprl njihove težnje pri elektri-'i fikaciji. Treba je bilo zgraditi trans-' formatorsko 'postajo, daljnovod ter niz-i ko-napetostno omrežje, za kar pa pre-: bivalci Zgornje Dobrave niso imeli za-' dostnih finančnih sredstev. Prosili so^ zato MLO za finančno pomoč in jo' tudi dobili. Elektrika je prvič zasvetila' v njihovi vasi dne 20. novembra t. 1. ; Hvaležni vaščani Zgornje Dobrave sei iskreno zahvaljujejo Ljudskemu odbo-; ru mestne občine. Mestni elektrarni inj tov. Piandlu Za ves trud in razume-1 vanje. ' E. R. \ Cene na celjskem trgu ] v zadnjem času so bile cene kmetij-' skim proizvodom na celjskem trgu pre-'; cej stabilne, vendar pa je opaziti do-; kajšnjo razliko med cenami privatnega¡ in cenami socialističnega sektorja. Trgi je bil v preteklem in v tem tednu še: kar dobro založen, pogreša pa se pred-:¡ vsem špinača in cvetača. Spinace pri-; neso na celjski trg v tako neznatni količini — zlasti v stojnicah sociali- stičnega sektorja, da si je zasebnikih sploh ne morejo nabaviti in vzamejd to malenokost večidel samo ustanove.] Zato pa tudi privatni proizvajalci lah-= ko izkoristijo to stisko in zahtevajo za; špinačo kar za lOO odstotkov višjo ceno.i Prav takšno pomanjkanje je tudi prt, cvetači, ko je v zadnjih dneh tedna] sploh ni büo na trgu. ¡ Cene kmetijskih pridelkov med pri-; vatnim in socialističnim sektorjem sc^ naslednje: Socialistični Privatni > sektor sektor ; din din ' jabolka 38— 42 40— 5Cf, hruške 44 50— Ш, suhe hruške j (maslenke) 125 (nav.) 80—100] limone 308—320 ) suhe slive 100—120 100 ; mleko 30— 32 30— 35! fige 160—170 maslo 440 | jajca 18— 20 20— 25; orehova jedrca 480 460—500 orehi z lupino 125—140 130—15(^ skuta • 120 krompir 14 15 paprika 52 ; solata 40— 60 60— 70 zelje v glavah 16— 22 20— 2Í kislo zelje 50 50 ohrovt 20— 25 25 ; korenje — rdeče 24^ 30 40 ^ petršuj 40— 60 50— 70 fižol 80— 90 90 čebula 18— 28 40— 50 pesa 20— 25 30 špinača 50— 100 cvetača 100 česen 100 100—160 bučno olje 350 kisla repa 25— 30 ječmenova kaša 50 Osvojili so sklep, da bodo tovariši, ki obvladajo šahovsko teorijo, vsak teden enkrat predavali ostalim članom in jih poučevali o raznih otvo- ritvah in končnicah in tako dvignili kavliteto šahovske igre v društvu. Za predsednika društva je bil ponovno iz- voljen soglasno tov. Ivo Kuhar, ki uspešno vodi društvo že od ustanovitve in ima največ zaslug, da društvo napreduje. Za tehničnega vodjo pa je bil tudi ponovno izvoljen tov. Stane Skok, agilen in požrtvovalen član društva. Po občnem zboru je sledil brzoturnir. ki se ga je udeležilo 17 šahistov, članov društva. Prvo mesto je prepričljivo osvojil tov. Stane' Skok. Tako je bil končan občni zbor s sklepi in željami, da bi v naslednjem letu želi še več uspehov in šahovskih zmag. Nesreîa Iz smeri Rimskih Toplic proti Celju je vozil voznik D-kategorijeOšep Franc, zaposlen v Tovarni emajlirane posode v Celju, tovorni avtomobü, naložen s pločevino. Poleg njega je bü v kabini tudi vodja nabavnega oddelka istega podjetja. Zaradi slabih luči in slabih zavor ni voznik v nočnem času opažu na cesti ležečega vinjenega kolesarja Ivana Saviinca in tako zavozü preko njega, ne da bi ga zadel s kolesi, tem- več ga je udaru in smrtno i>oškodoval s prednjo gredjo in diferencialom. Po- škodovanega Sa vinca so prepeljali v bolnišnico v Celju, kjer je še isto noč podlegel poškodbam. Nesreče je kriv predvsem vinjeni kolesar, ki je oble- žal na cestišču, voznik pa je kriv, ker je vozil s slabimi lučmi. j OBJAVE IN OGLASI I- OBVESTILO Uprava Industrije volnenih izdelkov »VOLNA« Laško javlja, da ne sprejema nobenih direktnih, osebnih in pismenih prošenj za službo, temveč izključno preko Biroja za posredovanje dela v Celju. Na vse eventualne direktne prošnje ne bomo več odgovarjali. Uprava Industrije volnenih izdelkov »VOLNA« Laško VINARSKA ZADRUGA Z O. J. BREZICE toči v svoji kleti v Celju, Dečkova cesta 14 (bivša Grahova gostilna) pristna domača, kvalitetna rdeča in bela vina od 5 1 naprej Klet obratuje vsak delovni dan v času od 8. do 12. in 14. do 17. nre Obiščite nas in se prepričajte o pristni in domači kvaliteti! RADIO CELJE valovna dolžina 190 metrov oddaje od 12. do 18. decembra (Prenos oddaj iz Ljubljane in lastni spored) Nedelja, 12. decembra: 18,00 Poročila in objave iz Celja 18,10 Zelje celjskih poslušalcev 18.20 Kaj vnm priporočamo za želje 19,00 Radijski dnevnik (prenos iz Ljubljane) 20,15 Večerni operni koncert 21,00 Kulturna kronika 21,15 V svetu ritmov in melodij 22,15 Koncert sodobne glasbe Ponedeljek, 13. decembra: 18,00 Oddaja iz Celja 18,50 Zdravstveni nasveti 18,40 Koncert pianista Pavla Šivica 20.00 Zunanje politični feljton 20,15 Simfonični koncert mariborske filharmonije 22,15 Plesna glasba Torek, 14, decembra: 18,00 Oddaja iz Celja 18.50 i^portni tednik 20,00 Tedenski notranje politični pregled 20,10 Filmske melodije 20,50 Radijska igra: Henrik Ibsen: Nora 22,15 Nočni komorni koncert Sreda, 15. decembra: 18,00 Oddaja iz Celja 18,30 Mednarodna radijska univerza 20,00 G. Verdi: Rigoletto, opera v štirih dejanjih 22,15 Plesna glasba Četrtek, 16. decembra: 18.00 Oddaja iz Celja 18,30 Modni kotiček 18,40 Slovenske umetne in narodne pesmi poje moški zbor »Angel Besednjak« iz IVlaribora 20,00 Domače aktualnosti 20,15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21,30 Spored popularnih orkestralnih skladb 22,15 Plesna glasba Petek, 17. decembra: 18,00 Oddaja iz Celja: Pregled »Savinjskega vestnika« 18,30 Iz kolektivov za kolektive 18,45 15 minut z Avgustom Stankom 20.00 Tedenski zunanje politični pregled 20,15 Prireditelji slovenskih narodnih pesmi pred mikrofonom (Danilo Bučar — Peter Lipar) 21,60 Oddaja o morju in pomorščakih 21,50 Zabavna in plesna glasba 22,15 Nočni simfonični koncert Sobota, 18. decembra: ¡ 18,00 Oddaja iz Celja 18,50 Iz znanosti in tehnike 18,40 Igra tamburaški orkester pod vodstvom Matka .^ijakovića 20,00 II. oddaja jugoslovanskih radijskih postaj 21,00 Za ples in razvedrilo 22,15 Igra Ljubljanski plesni sekstet Zelje, objave in reklame sprejemamo vsak dan pri vratarju LO MO Celje, Gregorčičeva nlica. Na razpolago so seznami plošč po željah. PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Obveščamo odjemalce električne energije, 4* bo v nedeljo, 12. t. ni. prekinitev električnega toka od 7. do 8. in od 15. do 16. nre v krajih; mesto Celje, Vojnik, Strmec, Frankolovo, Te- harje, Štore, Šentjur, Grobelno, od 7. do 16. nre pa v krajih: Zagrad, Pečovnik, Polule, Košnica, Tremerje. Prekinitve električnega toka bodo zaraëî vključitve novo zgrajenih daljnovodov v obrat Elektro-Celje Tehniška izpostav* Celje-mesto OBVESTILO Vabimo vse dobavitelje in voznike gradbenega. materiala, da predložijo račune Upravi za ceste- pri OLO Celje najkasneje do 15. 12. 1954. Pa- tern roku dospelih računov ne bomo upoštevali. Uprava za ceste OLO Celje. UGODNO PRODAM ličen, majhen harmonij skoraj nov. Vprašati, v upravi lista. PROD.\M kompletno belo spalnico, lakirane. Naslov v upavi lista. PRODAM krasno arondirano posestvo 6 johov v okolici Maribora. Brajda, velik sadovnjak in ves inventar. Kapelj, Radizcl 31, Slivnica pri Mariboru. PROD.^M specialno krojaško peč in tehtnicd z uteži. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM »Singer» šivalni stroj, ve liko »Zephirko«, otroški voziček (avtomodell Vse v zelo dobrem stanju. Prodam tudi n • obroke ali za živiljske potrebščine. Nasln v upravi lista. KUPIM stare zimnice. Naslov v upravi lista KUPIM enosobno stanovanje ali dam nagrada tistemu, ki mi ga preskrbi. Stritarjeva ul. lOa, Celje. KUPIM enostanovanjsko hišo z gostilniškim lo- kalom, po možnosti z nekaj zemlje v ne- posredni bližini Celja. Pismene ponudbe na upravo lista pod >Takoj<. KUPIM dobro ohranjen klavir ali pianino ali pa zamenjam za dobro ohranjeno harmonike 120 basov. Vprašati v upravi lista. SLUŽBO DOBI mlajša moč za pomožna dela т knjigovodstvu. — Prednost imajo absolventke ekonomske srednje šole. Ponudbo z življenje- pisom je poslati na upravo ^Savinjskega vest- nika« pod »Dobra moč«. TRGOVSKA POMOČNICA išče mesto v Celju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. MIREN TOVARIŠ srednjih let v vojaški službi ■ išče opremljeno sobo v Celju. — Vprašati r upravi lista. ZAMENJAM lepo sobo v centru za večjo sobo ali za kuhinjo in sobo. Naslov v upravi lista. PREKLICU JEM izgubljeno sindikalno knjižico na ime Golob Nežika, Celje, Plečnikova 15. PREKLICUJEM vsa obrekovanja proti učnemu mojstru Jurkošku, krojaču v Celju, Cankar- jeva ulica 2, 1er se mu zahvaljujem, da me je vzel nazaj v uk. Cakš Dragica. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 12. 12. 1954: dr. Sevšek Maks, Celje, Ljubljanska cesta 36. LJUDSKI ODER Nedelja, 12. decembra ob 15,30 — J. Hartley Manners: PEG, SRČEK MOJ KT W O KINO UNION, CELJE Od 9. do 13. 12. 1954: >SMEH V RAJU« — angleški barvni film Od 14. do 18. 12. 1954: >AFRISKA KRALJICA* ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16.. 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 9. do 14. 12. 1954: >FANFAN LA TULIPE« - francoski film Od 15. do 20. 12. 1954: >LJUBEZEN NA BOJISCUc ameriški film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljak ob 16,15, 18,15 in 20,15. Dne 12. 12. 1954 ob 10. uri: »ODŠEL BREŽ NASLOVA« — francoski film — matineja ^ Na podlagi Uradnega lista FLRJ št. 56/53 Uredbe o do- hodnini člen 83 sixîrocamo pavšalistom, da bo seja javne davčne komisije 13. 12. 1954 v sejni dvorani LOMO Celje. Ljudski odbor mestne občine Celje Uprava za dohodke