Št. 23.
V Gorici, dne 22. marca 1898.
Tečs-n- XXVIII,
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravništvo
se naliaja v Gosposki ulici Šfc 'J v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejcmljo stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere no-spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravni* t vu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.              .    ______
Oglasi in poslanice se račuuijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., a-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„Gi>rl5ka Tiskarna" A. GnkrSFek tiska in zalaga razen -Soče, in ,Primorca, se »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (5 pol ter stana vseletno L gld. SO kr. _ Oglasi v «Slov. kiiji-/.mei> se račuuijo po 20 kr. pot it-vrstica.
Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                »»»  Bog in narod!  <«*•               ,Gor. Tiskarna* A. CabrSček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal.
f     22. marec 1897.
Danes obhajamo v (iorici volcpo-meinbno obletnico: obhajamo jo Slovenci in Italijani       vsak po svoje.
Italijani slave <il 1'austo avveni-niento«, ko je «lr. Ver/.e.irna<-si zmagal itail grofom Alfredom Coroiiinijotu. Kakšen imajo oni na Dunaju dobiček in kakoino škodo imamo Slovenci vsled te volitve V Lahko recimo, da *Slovan->ka krščansko-narodna zveza bi ne imela nič več uuleda, ako bi ji došel tudi še jedeii zastopnik z (ionskega, laškemu klubu ta mandat pa tudi ni nič koristil.   Na   to   stran   so   torej   ničevi
Toda [>o dru^ri strani je doneski ta volitev slovenskemu ljudstvu na (ionskem velik dobiček. Škandalozna volitev pod višjim pokroviteljstvom bi že sama na sebi morala odp.cii najbolj trdi slovenski davi oči, da bi videla, kam jadramo v (Iorici iu na (ionskem .-ploh. Toda naši ljubeznivi neslovenski soiiicšcaiije so uprizorili za nameček proti Slovencem tako nečuvenc demon-Mraeije, da so delovale kakor mrzel curek tudi   na   najbolj   krotke   slovenske
Iu hladna slovenska krv je \>kipela, od vseli strauij je zaoril en sam irla •: dehtimo /. vsemi silami za gospodarsko samM.-talnost si.»venskega naroda na (ionskem .. . ., iziačuimo slove.iskeiru kruha pijane nasprotnike....
Toda ni o>tu!o h- pri vpitju, ampak sledil;* so tudi dejanja. Vsi naši trgovci in obrtniki so zač.-li bolje delati: ustanovila m' je lepa vrsta novih triroviu iu obrmij: Trirovsko-obrlna zadruua je pričela svoje delovanje z j;.'p'''čakova-aim ti-pehotn; društvo šolski dom se ji ustanovilo in zdaj zala že kra>no vo!>ko poslopje: Goriška ljudska posojilnica je poilvojila svoje delovanje in j" kupila lepo hišo v <io>po>ki ulici: itd. itd., vm-je bolj živo, vse navdušeno za osvobojo sioveu.vke.iia življa izpod ilo.vcdanjeaa jarma ....
BEH-HUR.
Roman ii čascv Krsstuiovih.
ANfJI.KŠKI SPISAL I.rDVIK vai.laci:. Poslov. Podravski.
TRETJA KNJIGA.
Arij in Ben-Hur.
»Mati, mali! draga Tirza ! Kje se nahajata v tem trenutku? Tribun, plemeniti tribun!" prosi ga, sklenivsi roki kakor k "'iolilvi, »nemara vos kaj n njiju; povej mi vso! Ali §o živita, in če živita, kje se na-itajata? kaj se godi z njima? O, prosim te, povej!..."
Primaknil se je bližje k Ariju, tako nlizo, da so se njegove roke dotikale patri-cijevoga plašča.
»Tri leta", je dejal bolestno zamolklim glasom, »tri leta, o tribun, so že pretekla od onega časa, in vsak dan mi je bil dolg kakor življenje, življenje obupa, hujše od smrti... Od nikoder tolažbe, razun v delu; niti dobre besede od nikoder... Nikamor mi ni bilo moči zbežali pred lo strašno sliko..,
V enem samem letu tolik uspeh! Ni dvoma, da Slovenci pojdemo dalje po pričeti poti'! Dosedanji uspehi so pač najboljše v.-podbudilo za nove korake, nova podjetja. In tako delovanje je najtrdnejša podlaga narodovi prihod uosti. Kar si pridobimo sami, tejna nam ne bo moirla vzeti nobena avstrijska vlada, če bo prosjačilo tudi tisoč Ver-zcirnassijev iu l.enassijev okoli nje.
lioriški Lahi so bili sprožili v pp\i pijanosti misel, naj bi so prekrstim ulica Coronini v spomin na oni jjhisoviti dan v vin 22 maržo . Toda že danes, komaj po enem letu, lahko nasvetujemo mi Slovenci, naj se prekrsti najlepša ulica v ulica 22. marca?, goriški Lahi pa imajo največ vzroka, kričati na vse jj-rht:   vi a  22   maržo!           proč  22.
marec!
S hvaležnostjo so torej spominjamo velepomemhue<ia dne 22. marca 1S97., ko je zma.ualo lahousko spletkarstvo nad slovensko poštenostjo! Ta dan zasluži, da jza smatramo kot početelc u o v e dobe za goriške Slovence! In v spomin te prvo obletnico naj velja današnji slavnostni članek in hvaležni vsklik :
slava tebi 22. marec 189?.!
10.000.
Slovenci v Gorici m» /.<• ve.kr.il potili, irj-ili. d.i morajo ogromne svete plačevali kol nnjemščino za one prostore, kjer -e na->tanji-ni i.arodni zavodi, in žal, te w>e mnr.ijo pl.ičev.iti našim omuodiiim nas-pinl-uikoiii. To p.i ni se vse, nevarnost |e bila vedno in :«• se dandanes da bi bili lahko dane? ali jntii pu .-plelkah naših Ijiitih na-.-[>!•«:!niko\, o-ubilo šolski zavodi bre/. pod-.-trevja. rvažnje \>e to in posebno še to ncnvržuo n^niro, da bi le z najeiusčini) pr.-r-krlioli /„i\e.i!<ini shilno sl:itiov,uue in v ;:<) lo aiili isUi izplačali, .-t, pričeli misliti iu deUi n., I,,, da iii .-i se/, dali v lo svrlin -;Šiil>ki doniš. Itačiin v tem oziru je jako pri]>! ost. b" /.,i one šolske pro-iorc, ki so v Laiv.eiiinijevi niiei, plaf-iijo »ShvM*   11<)0 jrid.
1'o.vleilnji pogled moje m.ilere ! . .. jok moje se-lre!...' Dihal sem kužno ozračje, slišal tuljenje- burje tla morju iu /veukel orožja v buju; drujri so si želeli rešilve, jaz pa smrti, kajti š-iiirl bi storila kom v. moji muki ! Z vsakim zamahom vesla sem se Irmlii z;ghi-šiti stok bolesti, toda navzlic sumu valov in žvenket.inju orožja je zvenel on glasno, obupno... Oh, ko bi bili vsaj umrli, ko bi ;u ne bilo srečalo nič, hujšega!... (lasih čujem, kako me kličeta po noči, vidim, kako gresta k meni po vodi!... 0 ničesar ni ;:vc-alejšejra na svetu od ljubezni materine! In Tir/a! Ajena duša je bila čisla kakor lilija. Najmlajša vejica našega rodu — tako zala, tako sladka! Bila je solnee mojega življenja! In če pomislim, da ju je moja roka sunila v propast. Jaz ..."
»Torej priznavaš svojo krivdo ?* „To vprašanje je mladeniča nnkrat vsega spremenilo.  Ponosno  se je vzravnal, oči so se mu zaiskrile, žile napele na sencih in krčevito je stisnil pesti.
»Ali si cul", reče z glasom, podobnim presunljivemu žvižganju, „moral si ž'1 slišati o Bogu naših očetov, o velikem Jehovu ...! Na njegovo vsemogočnost, na ljtibav, s ka-koršno je od pamtiveka čuval nad Izraelom, i.i prisegam, da sem nedolžen!"
najeuiščitie. Vsaki večji denarni zavod dii pa posojilo rad po (',"/„ s pogojem, da so v 'M lehh plačam? glavnica iu obresti, Ako bi stalo torej poslopje ^J-.OOO gld. in bi «.SIoga» plačevala letno lfc»0 gld. najemščine, bilo hi po :i(> letih poslopje njeno.
Taka razmolrivanja in drugi vzroki so privedli našega neumorno delujočega voditelja, g, dr. (Jivgoreič-a, ki si je posebno na šolskem polju v (loriei zadohil nevenljivih zaslug, do sklepa, da je treba osnovali posebno društvo ^Šolski dom", ki hode imelo v prvi vr.-ti skrb za lo, da priredi našim šolskim zavodom primerno stanovanje, ter sprejme kasneje I udi vse druge šolske zadeve v svoje roke. Ihuštvo se je res v minulem poletju osnovalo in dandanes mu je zagotovljena vsota nad UUMM) gld., kalero je darovalo naše požrtvovalno ljudstvo v ta namen. Taki požrlvovaluosli res ue poznamo para. Naša zanemarjena in ilho/.na deželica, ki šteje jedva lllMKIO prebivalcev slovenske narodnosti, je položila že do danes v gotovini nad 7."»<)0 gld. na žrlveiiilt domovine, a nad •2."»(Mt gld. je pa zagotovljenih, in ui dvoma, da se v teku leta vplačajo, in žal, od drugih .slovenskih pokrajin nismo našli v tej zadevi skoro nikake podpore, jedva 500 gld. smo dobili od drugih pokrajin, iu še te so darovali večinoma le goriški rojaki, ki bivajo /e«.nj domovine.
A lo ui jedina svota. kalero so položili goriški Slovenci tekom lela na žrlvenik domovine; najmanj še jedenkral toliko so z.il v ovali za ..Slngine* zavode, za Alojzije-višče in druge nujne potrebe, ne oziraje se na različna druga društva in podjetja. Tako Ijiidstvo s tako ljubeznijo do domovine in s tako požrtvovalnostjo lilMM pvili do boljše prihodnosti! Sicer je pa tudi to najsijajnejši i/raz hvaležnosti in zaupanju do uaših voditeljev, kateri se res \se.slram>,.o trudijo, • la l>i privedli naše ljudstvo do višje sto-p.njo omike in blagostanja.
Zanimalo bode pa — vsaj tako sodimo — marsikoga, ako podamo nekoliko podatkov o onih prispevkih, ki so došli do se laj drušivu »Šolski dom" in ki iznašajo .skupno nad  10.000 gld.
(',{'. se oziramo na stanove, je pač umevno, da so skoro vsi stanovi zastopani v naši zlati knjigi, vsi so po možnosti žrtvo-
Tribuii je bil očividno ganjen.
,0! plemeniti Rimljan !" nadaljuje Ben-llur, »verjemi mi: spusti v temo, ki me ob-koljuje, vsaj slab žarek svetlobe";
Arij. čimdalje bolj ganjen, je meril z urnimi koraki krov.
»Ali te niso zaslišali?" vpraša,ustavivSi se nakral pred sužnjem.
„Nu".
llaz tribunovo lice se je bralo veliko začujenje.
»Ali le niso postavili pred priče?*
»Ne8.
»Brez zaslišanja, brez prič, kdo te je sodil, kdo izrekel obsodbo?'
Znano je, da so Rimljani ob času, ko je jela propadali njih država, t vesoljem in z vso natančnostjo izvrševali vse pravne formalnosti.
»Nisem videl nikogar", reče Bcn-Hur, »nihče me ničesar ni vprašal. Zvezali so mi roki in nogi z vrvjo ter me vrgli v podzemeljsko ječo. Drugega dne so me vojščaki odpeljali mi morsko obrežje. Od tega časa sem jetnik na galeji".
»Kake dokaze imaš za spričanje svoje nedolžnosti ?*
BBil sem mladič, še premlad za zarot-.,
vali in nabirali darove za »Šolski dom». A vso mulkriljnje pat naša narodna duhovščina, ki se po v se zave la svojega vzvišenega in plemenitega poklica ne le na cerkvenem polju, ampak tudi glede ua požrtvovalnost za pravi napredek in omiko nafiega ljudstva in naše mladine. Med društveniki nahajamo jednega duhovnika kol pokrovitelja po 1000 gld.; 20 nslanovnikov po 100 glih med 00 ; 35 letnikov, ki plačujejo 5 do 10 gld. na lelo, med GO; med 37 podpiratelji je 14 duhovnikov, ki so vplačali po 1 do 4 gld. na leto, med 20 dobrotniki je sicer lo fi duhovnikov, a od skupne vsoto 9(5,73 gld, vplačali so sami li gld. 48-92. Tudi pri veselicah se je odlikoval posebno duhovski stan, ki jo žrtvoval in nabiral milodaro v lo pre-pleinenilo svrho.
Glede na društva jo pač omenili v prvi vrsli našo žensko podružnico sv, Cirila iu Metodu, ki jo že do sedaj dala »Šolskemu domu« 300 gld. v gotovini in hode golovo še mnogo delovala v ta nnmc«, Vse odbof-nice te podružnice tekmujejo glede na plemenito navdušenje, kako hi koristilo naši mladini, in to ne le v zadevi »Šolskega doma", ampak v vsakem oziru. Neomejeno hvalo smo dolžni vsem, a posebej še neumorno delujoči predsednici, g. Avgusti Šantelnovi.
Če se oziramo na kronovine, moramo pač pripoznali, da so skoro vsi darovi došli iz Goriškega, in kar je prišlo iz drugih kro-iiovin, je došlo le od Slovencev, ki so rojeni na Goriškem, a službujejo sedaj drugod. Kolikcr nam znano,, je donesla k oni vsoti 10.000 gld. kranjska dežela le 202 gld., (od G o r i č a n o v, živečih na K.), Trst in okolica 110 gld., Dunaj 103 gld., Istra 5 in Tirolsko 2, vse drugo je z Goriškega.
Če se pa oziramo na okraje naše ožje domovine, uvidimo, da so žrtvovali Slovenci v mostu okroglih gld. (»092*97, goriška okolica gld. 2079*52, tolminsko glavarstvo nekaj nad 770 gld. in sežansko približno,* 4G gld., Furlanija 100 gld.
Gorica šteje dva pokrovitelja, dva častna uda, 27 nslanovnikov, 13 letnikov, 4 podpi-ralelje in 10 dobrotnikov. Goriška okolica ima 23 nslanovnikov, 30 letnikov, 15 pod-pirateljcv in 5 dobrotnikov; Tolminsko G uslanovnikov, 18 letnikov, 9 podpiraleljev in
nika. Gratusa nisem niti poznal. Ko bi bil nameraval ga ubiti, ne bi bil izbral tako neugodnega trenutka. Bilo je lo ob belem dnevu. On je jezdaril na čelu svojega legijona. V nikakeni slučaju torej nisem mogel računati na beg. Sicer pa, kaj bi me imelo spod-bosli k temu čint(? Saj sem pripadal rodu, ki je bil najbolj naklonjen Rimu. Moj oče se je odlikoval v cesarski službi ter imel zasluge pri dvoru. Tisoč obzirov: imetje, ljubezen do rodbine, naša vera — ki je za Izraelca to, kar je ozračje za njegove prsi — vse bi pridrževalo mojo roko, ko bi se bil res namenil kaj takega. Vsikdar mi je tudi bila ljubša smrt nego sramota, in verjemi mi, da še danes bi rajše umrl nego obračal veslo!*
»Kdo je bil pri tehi, ko se je to pripetilo?6
»Bil sem na strehi domače hiše... zopet jeden dokaz moje nedolžnosti... Na moji strani je bila Tirza, sladka duša, neznajoča, kaj je sovraštvo. Oba svu stala oprta ob ograjo ter gledala vojake, korakajoče v mesto. Sam ne vem, kako se je izmuznila opeka izpod moje roke ter padla Gratusu na glavo. Mislil som, da som ga ubil. Moj strah je bil velik*.
(Dalje pride).
4 dobrotnike. Kras 5   letnikov,  4  podpira- j telje   in 2 dobrotnika;   drugo   pripada   zunanjim kronovinam.
To so površni podatki o prvih 10.000 gld., ki so bili darovani za «Šohki dom* v Gorici. In ako si jih natanko ogledamo, presenetijo nas v tem oziru, da dobivamo tako malo podpore od zunaj. Druge slovenske pokrajine razven Kranjske se borijo pač same za svoj obstanek, in naravno je, da se ne morejo ozirati na naše potrebe, tudi ne sinemo prezirali, da je Kranjska zelo trpela vsled potresa; vendar pa nekaj več podpore smo od tam pričakovali. Celo družba sv. Cirila in Metoda, katera je mnogo žrtvo- J vala za druge obmejmo pokrajine glede na j šolska poslopja, je v neprijetnem položaju sedaj, da ne more goriškim Slovemcem na pomoč priti, bodisi radi tega, ker nima dovolj denarnih sredstev, ali radi — prijateljskih informacij. Tudi posojilo na poslopje smo hoteli vsekako iz narodnih kranjskih zavodov imeli, toda tudi v leni oziru smo se uverili, da se moramo le na se zanašati. To nam pa nikako ne jemlje poguma; brezmejna požrtvovalnost na Goriškem nam je porok, tla pridemo do cilja, če se nas drugod tudi prezira.
DOPISI.
Iz Vrtojbe, 15. marca t. 1. — Pri nas
ima sedaj ljudstvo največ dela: sadijo krompir, popravljajo in pripravljajo grede za šparg-Ije, veliko je še zastanega dela pri trtah itd. Toda največ si dajajo ljudje opraviti pri krompirju, ki je, kar je nekaj iet sem, glavni pri-ielek tukajšnjih poljedelcev ter prinaša največ dobička iukajšnemu ljudstvu. Kar je sposobnega za delo, mora sedaj gibati in to tembolj, ker manjka delavcev. O, kako za j potrebo bi imeli sedaj doma onih 20 mla-deničev, ki sede v dolgočasni ječi brez dela! Koliko mater in sploh družin trpi radi tega celo pomanjkanja, ker nimajo nikogar, da bi jim kaj prislužil za vsakdanji živež. Pač, trajen spomin 28. marca 181)7!
Toda vrnimo se k predmetu. Namen teh vrstic je seznaniti č. čUale';e cenjene HSoče", kako postopajo naši kmetovalci, ke-dar jim je saditi krompir. Morda bi utegnilo to koga zanimali? Evo ti torej kratko sliko v spodbudo, ali celo v korist!
Zemlja, ki je namenjena krompirju, se začne pripravljati že po zimi. ali celo pred zimo. Najprej se izorjejo globoki jarki (ra-zorji), da se mej zimo zrak in mokrota lažje spojita z zemljo ter tako kemično delujeta na snovi, ki so v zemlji. Iz tega namena se preorjejo po zimi tudi deteljišča. Prve dni marca ali pri ugodni zimi že sredi februvarja, pričnejo z nasadi krompirja. V ta namen dobro preorjejo dotični kos zemlje ter puste globoke razorje. Potem znižujejo z brano vrline robove leham, da ?e zasujejo razorji do polovice z rahlo zemljo. Na to raztrosijo v te plitve jarke dober hlevski gnoj, ga zabelijo še z mastno straniščno tekočino ter po-kladajo nanj kosce krompirja po 15 do 20 cm. narazen. Prej pa razrežejo krompir na kosce tako, da  puste  vsakemu   koscu 2—3
Pred 50 leti.
(Spominski list iz domače zgodovine). (Konec).
Ko je vlada mislila, da ima že zadosti moči v svojih rokah, je poskusila razpustiti akade miško legijo, a zato so se Du-najčanje z nova uprli 2G. maja. Vendar je vlada tudi skrbela, da bi z dobrimi nared-bomi zopet pridobila zaupanje razburjenih državljanov. Zato je ukazala 31. maja odpraviti po vsej Avstriji telesne in sramotilne kazni. Začetkom junija je izdal cesar Ferdinand poseben manifest na člane novega parlamenta, v katerem jih pozivlje k složnemu in požrtvovalnemu delovanju. Politična oblast je imenovala v Gorici 48 volilnih mož, kateri naj bi izvolili svojega poslanca v dunajski parlament. Izvoljen je bil vDoko-jeni polkovnik Kari Cattinelli.
V začetku junija je zopet prijadralo italijansk-o brodovje pred Trst in se usidralo v ladjišču nasproti Milani. Kakor je primorska vlada naznanila, je nameravalo brodovje oblegati Trst. Ali 16. junija je pro-testoval frankfurtski parlament proti obleganju Trsta in tri dni pozneje je izjavil, da bo smatral to kot napoved agresivne vojne, ako bi se brodovje upalo napasti Trst. (Sto izjavo so Nemci pač pokazali, kam merijo njih potitiške težnje). Italijansko brodovje je vsled lega zapustilo Tržaški zaliv.
Dne 26. junija so posedli Avstrijci P a 1 in o n o v o, potem ko so bili že poprej premagali Vinčenco, Trevižo in Padovo. Benečani so se začeli posvetovati o združenju
zdrava očesca. Končavši .kapanje" teh koscev, I preorjejo lehe ter tako zasujejo krompir. Na ta način pride krompir precej globoko v zemljo, kar ima tudi svoj namen, namreč ta, da ta debela odeja varuje krompir morebitnega poznejšega mraza,  No, sedaj bi utegnil   kdo misliti, da pride krompir pregloboko v zem- j ljo ter da težko izleže. Toda tudi v tem slučaju si znajo pomagati naši kmetovalci.  Čez | 14 ali več dnij po sajenju  pogledajo,   ali je pričel krompir že poganjali kali in kako dolge so slednje. So-li to že  nekoliko  centimetrov pognale, tedaj se znižijo   lehe z   brano,   da j lažje Šzleze krompirjeva steblica   na površje, j Ko je zrasllo krompirjevo zelišče kakih -S -10 cm. visoko, se opleve z   okopovalnikom;   le tu pa tam, kjer ni prejelo to orodje, se zrahla zemlja s kopačo.   Po   preteku   nekih dnij se osuje krompir z osipalnini plugom,  a preduo j se zgodi, se   polijejo   krompirjeva   zeiUča   s j straniščno tekočino.   V takem   slami   pričuo j zelišča bujno rasli, kar se spozna zgoraj po njihovi temno   zeleni   barvi,   kakor   tudi pri gomoljih, ki se pričuo   takoj   debelih".   Okoli sv. Ivana, včasi že prve dnij junija se koplje pri nas prvi krompir ter so   začne prodajali v veliki množini na tuje. Cena prvim gomoljem je 3 do o gld. kvinlal in sicer na mestu, kjer se krompir koplje.   Ako   je blaga dosti, a kupcev malo, se zniža cena krompirju pod 3 gld. kvintal.
Nekateri kmetovalci imajo stalne, vsakoletne kupce za krompir, ker je veliko takih, katerim vrže krompir do ,"><),) in celo do SUO gld. na leto! Vendar je še več lakih, ki nimajo stahiil odjemalcev, zalo se priporočamo že sedaj na obilna naročev.mja. Na svidenje !
Ccrovo. — Dne 13. t. m. je imela tuk. Čitalnica svoj redni občni zbor. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen g. Budolf Vizinlin, tuk. š. vodja.
Odbor se je tako-le sestavil: g. Prane BlažiČ podpredsednik, g. Josip Priučič tajnik, g. Rudolf Vizinlin denarničar, g. Jožef Makuc urejevalec za gor. Cerovo, »g. Josip Loreneon. Janez Trkuč, Štefan ('.olja odborniki.
Urejevalcem za dol. Cerovo imenovan je g. Aleks. Blažič.
Z veseljem pozdravljamo pristop udov iz dol. Cerovcga k našemu društvu. Prav je tako, edini bodimo! Grajati pa moramo malomarnost tuk. posestnikov, katerih razen par častnih izjem ni nobenega uda. Časi so resni in bodo še bolj, zatorej pripravljajmo se mi nje. Zakaj se ne zedinmio? Čemu toliko na-sprotslev med nami? Pomnile, da samo ze-dinjeni bodemo fcedaj govorili mogočno besedo. Vstopite torej v naše društvo, ki je prvo poklicano da dela za edinost!
S Srpcnicc. —  Srponičan, ki   je   objavil v predzadnji ..Soči" dopis o našem stara-šinstvu, mora   bili   sila   naivna   dušica.   Uiti hoče sicer strogo objektiven, navajajoč mnenje, katero je slišal v gostilni, a vidi se mu, da ni pisal brez vsake subjektivne tendence. Kako drugod sodijo o naših podžupanih,   to nam je pač do cela jednako, da smo le   mi zadovoljni ž njimi. In da smo,   lahko   trdim. Osmešil pa se  je   dopisnik   strašno,   ker   je pripoznal, da se ni ujunačil, da bi zagovarjal našo občino   onim,   ki   so    se   zadirali   nad . njene podžupane. Da so trije podžupani Ne I srpenčatii, to je res: a kaj de to?   Vsi trije I so že ldco dolgo na Srpenici,   da   jih   nihče i več ne smalrc z:i tujce.   Povrhu   pa  so   vsi trije veieugledni vaščani  in   velesposobni   za dostojanstvo, katero  so  jim   poverili   volilci.
s Pijemonlom,  in res  so že 15. julija Pije-montezi posedli Benetke.
Dunajski parlament, ki je imel nalog, pregledati in popraviti ustavo, se je sestavil 18. julija in 22. ga je odprl nadvojvoda Ivan. Dne 24. so zmagali Avstrijci pri Sv. Luciji, Veroni, Bivoliju iu tudi 2.">. so dobili odločilno, bitko pri Kustoci.
Novi mestni svet v Gorici je določil 60 uglednih meščanov, ki naj bi nadzirali pro-davanje in kupovanje jestvin po mestu.
Cesarska rodovina je zapustila 8. avgusta Inšpruk in se povrnila na Dunaj (12. avgusta). Dne 15. so se začele priprave za vojno na Ogerskem, vlada je preklicala kraljevo oblast, katero je bila podelila nadvojvodi Štefanu. Ban Jelačič je ukazal svojim vojakom, da p.>sedejo Reko (2S. avgusta).
Kako resno se je bil lotil dunajski parlament svojega delo, se razvidi najbolj iz tega, da je sklenil najpoprej pomagali nizkim, trpečim s t a n o v o m. Dne 31. je predložil šleski poslanec Hanns K u d 1 i c h, naj se razbremenijo k tu e t s k a z e m 1 j i š č a, in ta predlog je bil z navdušenjem sprejel. In že 4. septembra je izšel cesarski patent, ki je potrdil zakon o razveljavljenju podiož-ništva in o odpravi vseh bremen, ki so težila kmetska posestva.
,            Dne  11. septembra je šel ban Jelačit*.
j čez Dravo proti upornim Ogrom.
I             Oktobra   meseca   so   začeli    nemiri   v
Boki k o t o r s k i, ker Bokelji so zahtevali združenje s Č r n o g o r o.
Dne 4. je imenoval cesar Jclačiča kot civilnega in vojaškega gubernatorja za Oger-
I sko. Kmalu  se je približal  Jelačič s svojimi
Nad vse malenkostna pa je opazka, da je eden izmed njih Lah, in celo trd Lah! Res je, da je laškega pokolenja, a biva že človeško starost ;"i Srpenici, tako, da se je do dobra posrpenk !; njegove hčere pa so Slovenke, ki laškem menda niti ne razumejo. A še nekaj drugega govori za one tri. Naši možje so z malimi izjemami krošnjarji, ki so po največ z doma. Očitno pa je, da mora biti v starešinstvu vsaj večina takih, ki so vedno doma. Med takimi pa jih ni bolj pripravnih, kakor so uprav oni trije. Morda ima tudi g. dop'suik Srpeuičan odlična svojstva za podžupana, ali celo za županovega epanlofli«, a ker mu jo neče nihče priznati, je hotel obrnili pozornost na-se. Za tem grmom menda lici zajec! Kaj V No, taki iz pivniških pogovorov zverižeui dopisi so kaj malo umestni za kaj takega. Smešno! A. K o v 1 o v.
Domače in razne novice.
Osebne viv»li. — G. t Vati Dukič, načelnik okr. sodišča v Sežani, je imenovan svetnikom dež. sodišča v Trstu; na njegovo mesto pride iz 'iVsta novnitiienovain deželno-sotlui .svetnik, g. Josip I' l a t z e r.
Laško pobalinstvo. — Na sv. Jožefa zvečer oh ?>. uri mi .-e vračali mladeniči iz SI. Petra <ez milici trg domu ter so prepevali. Ko pa pri Sejo do zadnje hiše št. 4, so jih napadle laške barabe s tUimi znanimi psovkami: skk.i", itd., ter metali kamenje za njimi. Med temi polnilni je bil tudi neki 13 do 11- let star dečko .slovenske matere, ki s: služi kruh kot perica pri slovenskih krčmarjih. Slaba  mati, ki vzgaja sina /..«  reitegala!
Kako urailiijc tukajšnje c. ki\ okrajno glavarstvo, nam zopet spričuje dejstvo, da je slovenski stranki slovenski odgovor pristojnega jej županstva izročilo pod številko :!-'?.> 2 LstJS. z nemškim pri-davkom : „Dieses Decret -A-urdo der Parfei ,,;,, It. III. lh'.»S. ausgelnlul. K. K. Bezirksh.mptuiannsrhail. Gor/, iim 15-. M;ir/. I.V.is.- Iu to se godi v deželi,  v  kateri  nemščina  u i deželni  jezik.
Kdo napada iu izziva. Pod Turnom, kjer pred tridesetimi leii ni bilo skoro nobenega Italijana, današnji dan goriški Slovenci niso več varni, da ne bi jih laške barabe izzivale, pri sv. Roku je; bil nedavno krščanski nauk za .slovenske otroke. Ko so ti prišli i/, cerkve, so jih pričeli mestne barabe zmerjati s (istimi znanimi priimki, katerih ne moremo vedno ponavljati, iu in kdo je o b-j priliki celo dejal, da je stolni kaplan, ki je .brki- podil-čeval v krščanskem nauku, ,žival i/. Afrike". No, lepo vzgojo imajo ti italijanski pob.diui! Pristojne oblasti pa o hu priliki vprašamo: Kdaj mislite napravili m.r. da n«- bodo nas izzivali iu napadali pov.sodi in v vsakem času? Bomo [i še doi-o morali pisati v .Soči" sestavke   pod  gornjim  zaghvjeui?
PoitaMjanecvanje   krajevnih   imen.
— Z Goriškega pišejo „Slov. Xai.": J.iiii delajo z žcie/.uo doslcdm^tjo na to, da spravijo v navado šele pred kratkim izumljena italijanska imena popolnoma slovenskih krajev. Vsled nečuvenega postopanja tržaškega na-mfihliiištva so dosegli, da se je laška spaka za Podgoro pri Gorici uradoma pripozuala. zdaj pa se trudijo, da se to zirodi tudi z imeni Moidespina. C:\siann itd. (Soriški Slovenci moramo odločno protesiovali proti temr, da poštni uradi ekspedirajo posili; Ive, >.\:i katerih je kraj lako zaznamovan in pričakujemo, da se bodo naši poslanci proti letim oglasili v drž. zboru." !             Dostavljamo,    da    imajo    poštni    i;iv,di
nalog, ne pošiljati pisem in diugrh rečij v i kraje, zaznamovane z laškimi spakami. ter se ! tudi, kolikor nam znano, po tem ravnajo. Tu i je pač  treba skrbeti, da s,; dobe   zavitki od-
Ilrvati   Dunaju,   kjer  so   se   bili   začeli novi nemiri.   Vsled   teh   je   zapustil   e< ur   zopet Dunaj in se podal v Olomuc. od  koder jeraz-po^Ial (16. okl.) manifest na vse svoje uirode. . Ožovh'   (Osoppo),     trdnjavica    b'.izu j Z.uina (Gemoua), ki se |e loisko'časa hrabro j držala, se jv moral izročili Avstrijcem. Bene-ki [ Purlatii so zelo slavili hrabro hrambo le Ird- j njavice,   ki   je   pač   že   po naravi sami zelo j teško  pristopna.                                                       !
I«l. oktobra je pripeljal knez VVindisch- j giutz svojo vo.sko s Češke  iu Moravske pred j Dunaj   in   si   podal   roko   z   J-lačičeni.   Koj j naslednjega dne je ukaza! razglasili obsedno ¦ stanje   čez   Dunaj.   Dne 2'.». so so udali Do- | najčanje pogojno, ali že 31. so se ponovili v i mestu nasilni upori. Zato je ukaza! \Viudiseh- j griilz   mesto   napasti   in z  vojaško   silo   po- j sesti. Kmalu poleni pa je odšel s svojo zrna- ' govalno vojsko proti upornikom na (pevsko, j —   Med   tem   je   bil   izdal   cesar 1-VrtMiand I (2f>.   oktobra)   patent,   s   katerim   ju   sklica! j državni zbor, naj se snide dne h*i. novembra v K r o m č r i ž u   (Ivremsier).   kjer je   v   ta-mošnji   nadškofijski   palači   neizmerno   dosti prostora za razne   klube in za predposveto-vauja tega ali onega odseka.
Zasedanje   dunajskega   parlamenta   so zaključili  1. novembra, ali nova posvetovanja i v   Kromčriži!   so   se   začela še le 22.  istega meseca. I             Dne 10. so izbrali v Gorici novo mestno
| starešinstvo.   Volilna  pravica   je   bila  skoro I splošna,  ker  so   smeli   tudi   nedavkoplače-valci   voliti.  Kmalu   pa je   začela  pihati na Dunaju nasprotna sapa. Postrelili so mnogo I uajodličnejših kolovodij   svobodnega gibanja. <
poslanih in izročenih, pošiljatev z laškimi spakami, kajti le na podlagi teh se morejo potem naši poslanci oglasiti v državnem zboru. Torej prosimo rodoljube, naj bodo pozorni ter naj prijavljajo vse take slučaje.
Novačenje v Gorici. — Mladeniči goriškega sodnega okraja delajo letos čast sebi in narodu. Prihajajo v mesto v manjših družbah, lepo pojo po ulicah, gredo k naboru iu se v lepem redu zopet vračajo. Da so včasih malce glasni, kdo bi jim to zameril ? Stare navade se ne dajo zatreti, kakor bi se komu poljubilo. Pa saj tudi ni treba, kajti kdo naj bo malce boij živahen, ako ne tnladež. in to tedaj, ko gre zapisovat svojo kri za državo?
Iu vendar — Gorica še stoji, kakor je stala lani! Utegne biti, da se je jezil kak la-honski zagnzenec, toda to ni merodajno za nobenega pametnega človeka, toliko manj oblastim, da bi njim na ljubo — burke uganjale. Culi smo, da V e n u t i in neizogibni B 1 a ž sta posredovala pri glavarstvu, da bi mašilo fantom usta, a brez uspeha. -Zdaj, ko je vsega konec, vidi pač vsakdo, da bi bilo nem .slno vsako mnršuvanje re-daislva. Pričakijemo enake taktnosti iu.ii v prihodu e. Našim fantom pa priporočamo, naj se obnašajo vedno lepo iu do-tojuo, pa jih bo častil vsak pameten človek. Kij pravijo irredentovski cepci, za 1» se pač' ne briga jmo! -- Tisti Goričani pa, ki se kaj radi pohujšujejo nad vsako iii«\iriji), naj potni.-liio malce, kako se obnaša njih <rv<h n.t pu.-lui "eorso.., poletu' naj govore!
Dos ta ve k. — Naši fantje niso p«li niti ene pesmi, ki bi imela Lahe žalili, dasi znajo prav dobro n. pr. tudi ono: 'Le pustite, naj kričijo... lire/, Slovencev Gorice ni \» -- Danes p.t je neka družba laški fantov grdo tulila oiio zloglasno Neila patria de Kavetfi uo se parla che lali.oi* (v resnici 10"u laški iu «J0"š slovenski !) Ihoiovedui smo, kaj porečela zdaj  -C.-   in  «S,-
'CorrlrriT* lil  <Tatrrsjiosf,   ..... kako
lepo se citati ti dve iim-ni drugo poleg drugega! „Gorriere' vnok italijanski gospodi.: iu ..Tage.-pošta* plemenita nemška d-va. Ta je u.,pisata zopet m-kaj hml.dn.li o 'sln-Venski   irredeuli-'   češ,   ,|,t  pi,.|i   |! i i i j,-111 (f 11 •  ue-
varno-t, ker se bimeški Slovenci pridno naročajo na kii.ivre družbe s\. Moli-.rj.i v Celovcu. Kdor pozna namen družbe -v. Mohorja iu kdor čil.i njem.' knjige, se more par"-/aMiie;aii -Tage.-pošti.. ki pro-iaša |m-ueške čilalelj.- bdi podiicnih knjig za „..!„-veti-ko irredeido", 'Corriere > prijavlja z nekakim /adoš.viijem biidain-li ¦¦ r.ig.^po-de . ter se h\.di, da je bil dober prerok, ko j,-svoje č.-.se odsvetoval zuau<-inu odvetniku Po.iref.M v Ced.i<lii, govorili o beneški Sloveniji.           Zares, m bolj barab-^kega Ijiid-dv.i bre/. s|ei,(.mv:ra /.u.mieni.i kak<-g.i -.raiu.i. nego je (o naši,- lalminlvo! Ako bi bilo teh iitt.lij količkaj sram pred evropskim svi-to.-ii, i'le \,i pisarili takih lopovščin v nemške iu svoje lUhi! Toda: Lin Sclii-lin, der m.-hr gibt  als ur hal !
.lavna varnost v Gorici. V soboto po noči so v kavarni ..hnperial" Lahi napadaj tri slovenske ubrlue jio.uiočnike. Ti .-o prišli v kavarno ter pili čino kavo. Ba* ko so plačali ter nameravali od.ti, prid- jed.en Lah v kavitrno. se dela pijanega, a čeprav so ga pri drugi mi/.i sedeči laski „go-pod;e" vabili k sebi, je vendar prišel i:a fotelj bii/.u jedliee;i   lell "treh   sloVellskib    obftnill    OOIOOČ-
nik.iv. Jedrn izmed teli ;e tako, uridel, da bi si' došli Lah rad prepira! ž njimi, ler je radi tega ojio/.orii svo:e tovariše, naj odiilfo. Nato pa se je zač-l' listi Lih pn-pir.di /. njimi, iiit ie zmerjal z (diičajiumi [isovkami ler udjril jVdm-gii dvakrat v lice. \'„ -ed.t ie d.da besedo, a ko ga je Lah udari: še trtd.se. so   se   iioleii   po-biviti  v bran.   tiak.ir .-o od
DrugI so pa /. velikimi tež.iv.imi iu ucvar-liostimi i!ob;vui!i či z mejo, na Bavar.-Mi iu Saško, in p.it..|!i večinoma v Aiu-rikn. .\\-strisko mini-ter-tvo je r.:/g!.">siio 2/". novembra svciia nova nače'i. po katerih v n.i-meravaln men,(i  v>o  notranjo  politiko.
Nas!e,|ki je ,tlinr slruye" so se ko pokazali. Ž" 2. decembra se je odpoved... ce^.r Ferdinand 1. vladi n.t korist svo:em;, nečaku Francu .1 o /. v •' u |., ki ie bii teda še le osemnajs t l.-i >lar. N:egovu \. <e ;i loiv; mor.ii.i zaupali -kii-enim svetovalcem, ki so »d z.ičelka s-, plovili s časovno struio. kmah. [>.i skuš d: u-lavue prididiitve kolikor mogoč: omejiti. Muo/i uplivni možje so skušali \ svodi spisih pobij.li (v<\ eral i ze m. z.. kateri se :e /.!a.-!i potegoval politik in žur-nalist IVschhi.f. ter zagovarjali eentr.di/e;;! kot jediuo pravo u-davno obliko za Avstrir. In res je i/.ftel /..» koncem decembra (dne is.: nov jirovi/.orui zakon o lUkii. ki se je ž zelo razlikoval od prvih svobodomiselni . koncesij, a v olive se je vl.id.do še vse, lete na ustavnem temelju.
Vlada je obračala vso svojo pozljivos" iu vpia.Mvo moč, da bi z.drla upor v Italiji iu na Ogerskem. Dgerski državni zbor ni hol- ¦ priznati Franca Jožeta za svojega kralja (7. decembra). Zato je vi..da sklenila M.idjaiv prisiliti k temu priznanju in dne 15. decembra je začel knez \Vindischgratz svoje vojaška operacije na Ogerskem. Prvo veliko me-l'1 P o ž u n, kjer so navadno kronali Ilabsbiir-žane kot ogerske kralje, so vzeli Avslrij>i 18. decembra. Mnogo več pa jim je daU opravili trdnjava Komorn, in Gjur (Baab)=e je udal še le 27. decembra,
se komaj rešili iz kavarne. Od tam so šli i naravnost naznanit jih na policijo, ki je po-izvedela celo zadevo na licu mesta, v kavarni. Izid obravnave in i in e n a n a p a-d a 1 c e v priobčimo. Za danes dostavljamo cfinin. dii so prištevajo nni napadalci „hifpli-{rcntnchim1*  složni \  Goi ci. Tako je'
Laško   gledališče   s   Gorici.   —   I/
sliokOMii^-kil' kiogov <-r)io dobili knliko o lukajMiiui) hsktm gledališču. K<. ti kulika fiimljito pojis-njiije stiiijO- rledJi-Li, po-nt-niatno i/ tijt natopilo Ltt'Nti,a Pdidali-kt se/on t |i piiui->la -\ojim pti) iUIjt-iu doL'0 \r-lo pw d««t i\ h-Svih kuiitdi|, o k iti iili )i tubi piul w m ou.tn iti di -i* odliku t |U / diLm..i^li'0-t o m s -I iIjmu obleko,n kiatki int'm (.//<) in iii-k'1« puihtiv i ml -)>i t nt-koiiKO o/i\il gluh^e Sidi| |>'t s**-wr>i nu_ toklJM),' MlOlilll „h ik msk i-ui^ i" 1 -klllOptl k.koi /i in... -. pi.skibi m-i rl< 1 i-i obli i no  ,i    /   dw M) i   upi 1 mi i    k d« ll    -t    p i
p<i'l lil   pol    IV       ti    /    lit pit Ml 1111    tlll-lt   lllO-l  I)
\ do  ', t.duov t   vo   d.  p m   /t    s- i  p, i i >ii dr,   d..\>.p.,o  ¦  i p    .„•    L [o, m,  j i m, - i
llOVlhto    ,[,   I    hlltIK-       (Jpil l    -   lili     III s.      I      ,      ,<pi        rM   1)1      III        I,       II   .       ,        |  II,       II,
modi tiio   ii nh  m i ltd-t    o  ,i  oi m, d  m -
pl\(l    iv   pl lil k 1       'vi           ll/IlO        i  II I.O-'  O     VO ll
niki   I i   t i   -    ti i li i) «' / di  ' i \  ii ii i on  i
lll.ll. 1    pl    -      HI I,    |l   ',,>    I  lh>   .11.   1-1   Ml    t    I     M
Ii ili   •! i  - o     ^',   i ' op i i     ili     i     i-
t      tli     < „       tj1               I  1       11            t  K     .       ,'tl   t ,1
J"
slovenskih meščanov, ki hodijo podpirat Lahe, kateri nas ob vsaki priliki zaničujejo, psujejo, napadajo in izzivajo. Vsem prizadetim kličemo: Kje je — narodni ponos?.
Trgovcem z deželo na uvaževanje.
— T\idka G F. Resbeig \ Gotici, opezar-j ije 'm s\o| ogla-, naznanja p. u. gg trgovcem, d iju znatno /ni/ahcuie blagu,lako da seno bo|i \ tekmovanju nijcdiv dmgc trgovske lu-o \ GoiKi. V kuiikom pojile ii)c / istopnik n L \ g i i /opel n i deželo - Piiporočamo */ naši -ti mi io tvidko v^iu^a^im lipovcem, po-, bno pi lilsim, katui st «ii niso rešili na^piotmli spun
Diuslu)   .Viski   (lom"    (MU.   izkaz
od 21   t bi   do   I.....n i ) kot u«l novniki
/ dim, skiin 100 rl.l .o pii.iupili gr „S. K. \ (. " in ,h ii iliMi m (.mul r, vole-posetmk \  sni m di
\plu.l. so Po   upi nnisUu   .Pum    list ik 1 otimi   ki    k ip1 m    n tbi d   pn
\,   ,1 ., di,    1 ,   11    |vi>  .      rld          .VtSO
Ti .hii   \iili,    (»o hI .                      „           ()¦:,()
m   »i lui ol ii  p-(m*      .   .                     1-—
m., i j« 'i,'
r   <    11
sMipu rll        7-10 Ilm hI    li m    v,Mi/ ,    \   In-
k <V< 11     Mil l, lil)   l|s| inoMlllli
i.   iiIikik                     .                             J!        !()••-
Piiii    u    li.Mp,   /upnik   \   PoiI-ii i 1.1   p i, i' , I m o m ls«is I                       ,"»•
k Ml,    Iv  l  I     /lipil k    V    SV     kil   ll                       <;•--
1* iv Id,  I ,   i    /upu iv v U, i, ih      „              t!-......
ll   LL/       \l  tO   I,      l      1>,         IU       'll v
Slovence samo takrat pozna, kadar od nas kaj potrebuje. Ako Mrzlek goriškemu mestu tudi odstopite, pazite dobro pri sklepanju pogodbe na vsak izraz, na vsak stavek in na vsako slovnično obliko, da se niti besedica ne J)o dala na kak drugi, Vam škodljivi način tolmač,ci. Saj imate pametne in zavedne so-občane, na nje se obrnile, ž njimi se posvetujte, predno kaj določite. V Vaši sredi imate tudi izvrstnega pravnika, njemu izročite vso zadevo, in to ne bo Vaša škoda. Goriški magistrat prodaja vodo zasebnikom jako drago, zakaj bi mu torej Vi ta za vsakdanje življenje neobhodno potrebni božji dar odstopili za skledico leče!
Tatvina v Renčali. — 15.1, m. zvečer med 7. in 8. so odnesli neznani tatovi krč-lnarju m posestniku gosp. Hebatu v Renčali 11- slotukov. Enega so mu še pustili za seme.
Ker ho v petek praznik, izide prihodnja številka v četrtek.
Pri nikukl rodbini  ne  l»i  simdi   itAgi-cšnli
iinjimljSili dveh ljubkih ia .lo.nihili mv,I.4cv, namreč: Dr. Kosa l.al/.am ssa ?. «• 1 o .1 <• ,• in pn.žko.lo-mač> mazilo. Mu s,« dul.ila lu.li v KoriSkih 1.--tarnali.
Radodarni doneski.
Za nSh<iin<',u zavode
Prejel društv ni doni- ničar: Županstvo v Kojskom j>5 gld. vsled sklepa obč. starešinstva. ..... Po drušivoiiih položnicah : Anion
Rralina. vikar v Doberdobu I gld. - :i gl.l. nahrani pri obenem zboru   «Slov. (:dalnice»
Prejelo naše upravnišlvo : N. N. iz Kala 50 ki.
Za »Saldu dam," :
Požrli z a m o r <• i: Pri For.u na Solkanski eesti gld. 7-077., (Živela požrlvoval-nost!) - Pri Lisjaku"^P,aj:.») na Komu gl.l. o-.iO. - a Pri zlili zvezdi > na Slarcm Irgn   :i  gld.           Pri   tileščiču   («Kikiriki») v
Nunski uiii-i gld. ii-7-"/.,.     -  Pri lteji (*(iu-lohu,)   v   ulici   za   vojašnico   gld.   ±H).   -Sknjiaj  gld.  i!0-SO.         Pekovski inojsler Jožef
Skeli (v ulici /¦; vujašiiieo) 1 gld. -•• I. .Slru-kelj  iz Trei.č i> gld.
Zamorci so prišli! Naznanjamo rojakom /, dežele, ,|a zamorci so dospeli v Gorico živi in zdravi. Kdor zeli dobili kakega, naj se oglasi in pošlje ponj svojega voznika. Po pusti ,ih ne pošiljamo, ker bi požrešucži lahko lakote pomrli !
Društvene vesti.
...Slovenska Čitalnica v Otniei" pii-retii na pr-.c/.nik ozn. Mar. l)ev. lJ.">. marca ..P.e.sclo" s t.>m-le vspoiuuloin: I. »Za dom med bojni grom!" besede Cregorčičeve, nglas-hil IMI. Hallner, poje moški zbor. il. .Oznanja z um nam Veliko Noč", besede P. K-a, uglasbil IV. Abt ; poje ženski zbor s spremljevalcem na glasov,.„. ;}. „Nj,»ra „1!" b< sede Gregorčičeve, uglasbil A. Foerster; čv.^torospev. i. J »če so rekli, da le!" glmua v jednem de-jjuiji. poslov-nil Fr. Končan. Osebe: Dr.Ljiibo-slav. pisatelj; Doroteja, njegova soproga; Dra-gnlin Ljuboslav, njegov nečak : Debelec, mesar; laza, njegova hči; Avrora Jlrakova; Jerica, thkla pri Ljiiboslavu. I)ej;inje se godi v Lju-boslavovem' stanovanji, a. jjubica", besede P.igliaruzzi-jeve, uglasbil A. Foe"sler: poje mešan zbor. (i. JV-bratimija", besede S. Jenka, uglasbil A. Foersier; j.oje mefciu zbor. — Pri 1» Ijii nastopi prvič nov ženski iti moški pevski zbor. Pričetek ob 8. uri zvečer. — Čitalnični udje so vstopnine prosti. Kemijo plačajo za osebo JO kr. vstopnine in 10 kr.* za sedež. Pestde k pesmim se bodo prodajale pri bhgainiei po ."> kr. K obilni udeležili vabi najuljiidneje                                        ODBOJI.
V (kuhi, dne  18. marca  18.18.
Vabilo k letnemu o h č n e m u z b o r u goriške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda dne il. marca 18U8. v prostorih lukajšnje ,Čitalnice" se sledečim dnevnim rodom: !. Letno poročilo načelnišiva. — i. Preberejo si; naznamla družbenega vodstva. — a. Morebitni nasveti. i. Volitev načelnišiva. — Začetek cb 2. uri popoldne. — V Gorici dne JO. marca 1898. Načelslvo. - Vse p. n. gospe in gospiee so naprošene, da bi se ta dan v obilnem .številu udeležile občnega zbora in prinesle ali doposlale lelnino.
Razgled po svetu.
Želja Njeisovesa Veličanstva. -- Pre-svit!i cesar praznuje letos petdesetletnico svojega vladanja. Radi tega se bodo ob raznih prilikah vršile najraznovrslnejše slavnosti. (dede na to se je izjavil cesar, da želi, naj se opuste hrupne veselice in slavnosti ter naj se narodi rajši spominjajo z dobrodelnimi nameni njegovega jubileja.
Državni zl <>i\ — Včeraj se je pričelo zopet državnozl-irsko zasedanje. Minislerski predsednik, grof Tinin, je slovesno izjav*!, da otvarja na Najvišje povelje državni zbor ter pozval romunskega poslanca Z ur kanu, da prevzame kot starosta predsednišlvo zbornice. Ta je spominjal poslance jubilejnega leta ter izrekel nado, da se bo delovanje državnega zbora v:silo v redu; spominjal se je dalje umrlih poslancev. Na io so volili predsednika državni zbornic!. Izvoljen je bil — kakor jo bilo pričakovati — dr, V u e h s iz katoliške narodne stranke s 195 glasovi.
Čehi zahtevajo dr. K r a m f a za prvega podpredsednika, a temu se upirajo Poljaki in vlada iz strahu pred obstrukcijo. Ker Čehi niso hoteli odjenjati, se je ta volitev odložila na prihodnjo sejo. Obstrukeija je deloma že pričela. Nemški naprednjaki so že predlagali založbo B a d e n i j a radi zločina javnega nasilstva, ker je odobril znano lex Falkenhajn. Sledili bodo še razni drugi predlogi obstruk-cijskih strank. SchOnercr in Woif sta novega predsednika uprav pobalinski pso-vala. Vendar sta ostala osamljena s svojo pelorico pri takem početju. Ministerski predsednik Tinin je označil glavne točke svojega programa. Med tem je v prvi vrsti normalno delovanje zbornice, pogodba z Ogersko, ki je državna potreba, popolna narodna jednako-pravnost, katero bo vlada dosledno varovala in spoštovala. Vlada sebo ozirala skrbno na soeijalue reforme in na duševni razvoj narodov.
^ W o 1 f je dejal na (o, da med Nemci na Češkem bukne revolucija, ako vlada ne bo upoštevala njihovih zahtev. — Dober začetek!
Lord »SnUs!iii\*y namerava, kakor poročajo, odstopiti. Povod k temu jo njegova zunanja politika, katera se mu zadnji čas kar ne obnese prav. Ali da bi Sali'sbury sedaj odstopil, ko je Augležka zapletena v konflikte v Aziji, v Afriki in na iztoku v Kvropi, ni verjetno, ker bi lo značilo popolni poraz njegov.
^ Španija. -- Zadnje dni se veliko piše o Španiji in o zjedinjonih amerikanskih državah. Kakor smo že poročali, utegne radi ladje «Maine» med loma dvema državama priti do vojno. Toivsj poglejmo si l.a dva nasprotnika. Zjedinjene države so bogate in imajo na razpolago vse, kar treba za vojno. Španija p:i je današnji dan obubožala, njene linance so skrajno slabe, več pokrajin tare glad in ljudstvo je zauikerno za delo. -Ako pride do vojne, bi se končala uajbržes popolnim propadom nekdaj lako mogoče španske države.
Bolgarska lis Turčija. - Bolgari čuvajo s paziiim očesom svoje rodne brale v Turčiji, zlasti v Macedoniji. Za to zadnjo pokrajino so jim i/poslovali, največ s pomočjo Rusije, zopet ;1 vl.ulike, To pu seveda ni všeč macedonskim Mrkom in Srhom. Zalo se vse tri narodnosti vedno pričkajo med sabo, a Hnlgarija porabi vsako tako priliko v svojo namene. Holgarski poslanec. Markov je turškim diplomatom prava muka, ker jih vedno nadleguje z novimi zahtevami in pritožbami. Rolgarija smatra Makedonijo že skoro za svojo pokrajino.
(IriingOKt ima že dve tiskarni, jedno na Cetinju že več časa in drugo je dobila sedaj v Nikšiču, kakor poroča »Glas Črnogorca t. Vidi se. da delajo Črnogorci vsestransko za svojo omiko.
Kiijižeinaosi*
Zadnja številka  Sarajevske „Nade"
nas je prav razveselila. V njej se nahaja 10 slik slovenske slikance. gospodične Ivane K o b i 1 c a, rojene Ljubljančanke. Slike so raznega značaja, in tako je mogoče spoznati umetnico od več slranij. Iz slik se razvidi, da se drži naša umetnica realnih tal ter da zajemlje snov k raznovrstnim svojim slikam iz življenja, s čemer se popolnoma strinjamo. Izmed slik ugajajo nam posebno študija: »Slovenec", katera kaže kranjskega slovenskega kmeta takega, kakor je. Dobrovoljnost in gostoljubnost mu čitas iz očij, dočim vališ na njegovem visokem, nagubanem čelu skrb za varčno gospodarstvo. V celoti pa kaže slika, da ima mož tudi nekaj eneržije, katero pa pokaže šo le v skrajni sili. Druga slika nam predočuje čedno gospodično, sedečo ob jdolu med cvetjem, kateri so prihiteli iz soseščine otroci pomagat pri spletanju venca. Portret dečka je jako lep in morda bi bil brez zajcev še lepši; ti nekoliko motijo efekt. Vesela Pariškmja. iz malega sveta, slovenski lipi z Goriškega, na katerih se pozna upliv toplejšega podnebja, dalje slike ob studema in Francozinja so krasno izvedene, zlasti zamišljena Francozinja, čitajoča pomembno pisemce, in pa dražesten prizorček ob studencu. „NadaM prinaša končno tudi portret naše sli-karice iz druge roke, a dasi je izveden po novi slruji, zdi se nam, da ni dober. Gospodična Kobilca biva sedaj v Sarajevu, kjer so jo sprejeli s odprtim bratskim srcem. »Nada" piše: Mi ovoj odtičnoj umjetnici bralskog nam naroda želimo svaki uspjeh u njezinome daljnjcmu radu i srdačno je pozdravljamo u našem šeher Sarajevu!
Slovenskemu občinstvu in osobito ee. g#. naročnikom „Matkc Hrvatske" se naznanja, da so došlo knjige »Malico Hrvatske" za letošnje le!o.
Z matičnimi knjigami pa niso letos došle, kakor lani tudi. hrvatske narodne pesmi (11. zvezek), ampak dojdejo še le krog 15. aprila. Knjiga namreč še ni natiskana. Ziaveu pa čujemo tudi, da se je dozdaj odzvala komaj "četrtina lanskih naročnikov na nar. pesmi, in lo hi mogel biti tudi vzrok zakasnitve. Pri tako pomenljivem in epohalnem podzetju je to res pomisleka vredno z oziroin na izdajanje nadaljnih zvezkov, ob jednom pa tudi jako žalostno, da se izobraženi svet tako malo briga za narodne bisere.
Kdor bi se še hotel naročiti na narodne hrvatske  pesmi   (na  razpolago   je  še  tudi
I. zvezek), ali tudi na letošnje matieme knjige, mu je čas še najdalje do 1. aprila.
Herccg-Bosnoni uzduž i poprijeko. — Pod tem naslovom je začela izhajati znamenita  knjiga  H.  Renner-ja    „Durch
B. u. H. kreuz and quer", o knten smo več govorili lani v juliju. To krasno delo z vsemi 355 slikami dobe torej tudi bratje Hrvatje. Priporočamo jo vsem čitntefjem. Izide v 9 snopičih po 4 pole. Cena le jrld. 4-50 Naročila sprejema «11 r v a t s k a d i o n i C k a t i s k a r a* v Mitroviri, vSremn na HrvaŠkem.
Dunajska borza
21. marca IS98.
Skupni držav«!  dolg v notah   . .  . Ilg  gM- 25   kr.
Skupni državni dolg v srebru . . .  .   «3    ,   2      ,
Avstrijska zlata renta ......   ~.    .    «»     .
Avstrijska kronska renta 4«,   .  .  . l«U    ,    -•>     »
Ogerska zlata renta \<%......l-}    .    iV    "
Ogerska kronska renta f?« .  .  .  -  •   •»•»    .    <•>    »
Avstro-ogerske bančnt delnice   ,  .  . ftj»    .    —    »
Kreditne delnirc.........•*'    *    <'    •
London vislu .  .  • :  •      -  •  • ;  ¦ '*"    »    i"    »
NemSfci drž. bankovci za 100 mark .   j.S   ,    .u    ,
20 mark.............''    »   Jj     »
20 frankov............a-                 *
Italijanske lire..........*1>    »    ""     »
C,  kr. cekini...........    ;>    »    "l     »
«>1. 2-1
Razglas.
V ulici Vetiurinl SI. 3 se je odprla
zalaga najboljših dalmatinskih vin
po najnižji ceni. kakor tudi krčma v ulici Formica št. 13, kjer  se prodaja: Vino Opollo po 28 kr. liter „      belo     „ 3*2 ,,     „
Radi spremembe stanovanja
se proda              03 2—1
lepa vila z vrtom
v ulici Corso Franceseo  Giuseppe po jako ugodni ceni. — Več po npi-avnistvu.
Cukerin 8t 20 LLL&L IT
na l kg.; obročni komad 1 kr.
Cukerin št. 9 SKSSEE
na l ke.; obročni komad l V« kr.
Cukerin št 5 SLSE
na t k*;.; obročni komad 2 kr.       se dobiva  v vseli
prodalalnieah  jeslvin   iti v saloni \>n   Jos, Furlani
v uliei Casenna št. 1IJ v (!»ric..
Svoji k svojim! -^Q
Naznanjam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo uro-jeiu
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  PaternoIIijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro  postrežbo, se toplo priporočam udani
A n t o n P u c c I j, G8—7                               brivski mojster.
Cukerin S ^!lajSiRC?° fcla,,kor'tu" Cukerin ™d™ fif ncjr"^kor'] ko"
OillrOE*in   v inalm paštilab, l komad 1 kr.—
WtlKBrlil   razpošilja s povzetjem'sajmani  ton S. Si 15—,'J           komadov                     P. JJ1H-1
JIND&ICH VOJTfiCH, Nusle-Praha. Preprodajalcem veliki odbitek.  "-WJJ
SpetlicijsKa poslovnica
lufspMiH Gorici |
5!-8    t ulici Morelli IZ ^ se toplo priporoča Slovencem r ^ &x             Gorici in z dežele.              zA
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino S 41 52—10               priporoča
pristna bela     r^^^gr    briških, dal-
in črna vina     ^|^|PS     matinskih in
iz vipavskih,     4||||^        i s t e rs k i h
furlanskih,           35           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro -ogerske monarhije v sodih od 56 litrov.naprej. Na. zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
št. 10
nasproti gostilne .Heleira zajca*.
Usoja si priporočati p reč. duhovščini in slavn. GhCinstvn svojo                                                 32—13
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tu It biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše m poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d |05(r*   Vse  po  nizkih   cenah!
Trgovina z jedilnim blagom
B. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. 11
ter podružnici na Kornu štev. 2
priporoča to-!« blago:
kavo — riž - mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeša —  moko
—  gris — drobne in debele otrobe — iuršico — zob
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             3 20   12
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega in belega Tina.
®",
•I-
^                Krojaški mojster
$ PRANO CUFER^
4j>,                    v Gorici                    ^
<f^, v uliei sv. Antona štv. 1, ^
qjk                        izdeluje                        ^
^        VSAKOVRSTNE OBLEKE       Z
^ za moške po meri, bodisi fine ali priproste. <jj
^¦P Priporoča se svojim rojakom v Gorici T^ i m na deželi, posebno.pa učencem ljud- (fo ( skih in srednjih šol za obila naročila. ^
t|   Josip  Skert   |J
<i|                  pekovski mojster                 'fo
it|  Za vojašnico U. 5 (viti Cascrina)  'L$
«:•                       v Gorici                      |*
<t|  priporoča p. n. občinstvu svojo  pe-   &j
{$  karno, v kateri izdeluje  vsakovrstno  L-
^|         navadno in najfineje pecivo.        >!L
Goriško pivo!
(na Goriščeku II).
1'odpbani [iriporočam svojim p. n. odjemalce vojo posebno dohm uležano izvozno, marčno in ul ann pivo najlioijSe kakovosti, doltiva ^e v sodček I1 Vi.r'.9. ',i i« Vh H. kakor tudi v posebnih stoki ieah. Zajedno naznanjam, da sem v minohun le vojo pivovarno znatno zholjSal in da sem rabil za v enje dobrevra piva le najboljše blaj.'o; Zalerki lun i hanaski jermen.                                          (i 2(»
Prosei*: ji. n. odjemalce, da se z zaupanjem o arajo name in si obilno naroenjo zatrolovljam, n; Milejšo postrežhn. Z najodlienejšim spoštovanjem
(i ustav S«Uol/,                  V v. Wi«iiek,
jiivovarski mojster.                            pivovar.
Pekovski mojster
J/\KOBGEF^BEC
v Gorici
ulica sv. Antona Sto v. 0.
PRIroKOČA
raznovrstno  navadno   in   najfinejše  pecivo.
kat.
kolače za birmance itd.,
razprodaja po
inli.
Zaloga vsakovrstne moke.
1^ %'% %% *iy% % % % %'%% %
Zeta 1831. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, v wunsti ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
pnporo,-, svojo las
i"':
duhovščini
•din
,-etlie
občinstvu za   vsako-
potivhe. Ima veliko zalogo »a^roli Ilili veneev, za inilvuške potrebe, voščeno sveee ild. vse po zmerni ivni.        Naročila   za   de/.eto   izvršuj.
točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svoj*, (.S. el.)              tiskarno črk na perilo.              (P .<•!.
lv«"IoiSTilč«"
v   uliei   Morelli   št. 17. v  Gorici.
Velika  zalo-ra
kotlov   vseh 5=31 M-sl.   T.ak.T  i
kot kast v plo
ič.il:   in   kulli
/az-anjelnin-,
coskcsi^tfii Skropilniff pioti peronrmpon, zagotovljeno -o iidmtsli in (oCno-li. Spio|endjo|o -=e vsakovr»ln.i v i.oll.ii-k«iMroko -p.idaioradoia, kakor tudi nikhran|( s.iholj. d\oko!e* itd., in Mt-er v^t po takšnih eon.ih, da t«o ne lm;t lekmovanja. 1'ro^i s,e, zapomnili si niito in številko hiše Za (»bila naročila m> priporoča ndani
Anton Tabaj, 70 -y>—S                                kotlar-ki moj^l-r.
HazpoMljanje   Mana   le   zasebnikom 1 Jeden (»dro/ek (r-l    :i in i/, .lol.ie    ] S'I0in. iloIu-./a-l;    1^ ., 1!n;       I   l,,M,,,, Uoston zajedno    .,    S inožRo ohlela
stai
aino
l ;•'.):
i/. Kai
I
.llllll
Jtden ,.diez.4 r. i či no -ahm-ko obleko <>\. 10 UIa»i. /a vilnie -uknje od idd U ¦_>:» ,:a me'ei dalie: lod.n di.i/e-»nih lurv. od.ezki p.i cM. r. m s-l-I. '.iT,; ju-nivieimo in doAnv-, bl.u-n 7\ di/. >vue ui.iduike in vVa/eleznie ni Ki >-iiilii)j-ke t.ilarj.\ l.l.itro iz volne (Kiin-rirni in ilieviols. kakos tudi i)li^o /. i iiiufoiiiie liu.inčne -tiaže iii "     '        nje.  itd.   itd    cizpoCiU   I>o   tovarniških
¦enah ko! i
ehl.,
i solidna
u.ila
TBvarnSaa'33a Kiesel-Ambof v Brnu (Briinn).
Tzorei zisionj in fi.mku. Pošiljatve po uzoieih 1'o/or! P. n. (il»'in-lvo opozaija >.,• po-elmo. da »e l»lap> dohiui niiiout) ceneje« nho '»e direktno naroči me-*o pn piekupovahih luui.i Klesel-Aaihof v Urim (llrltini) razpošil;a v-e bh-o po rcttii.iiUi toianiiških cenah hte/ dodatka ra-tis"          bata, kojeira krojači dobivajo.     lfi   7
Na zalitovanjp pošiljam zastonj in fran ko voli k p ilustrovane cv nike ur, verižic zlatenine, delovr ur in orodja '/A izdelovanje ur. F. Pamm, Krnkau, Stfadom N. I''-Ustanovljeno 1. 1352.          77  12    t