člank i a razprave Arhivsko gradivo o medvojnili in povojnih zaplembah premoženja v Sloveniji Milko Mikala UVOD Zaplemba ali kunfiskaena s pravnega vidika predstavlja prisilni odvzem premožemd ali določenega dela premoženja v korist države iij brez odškodnine; vendar pri tem ne gre /a zadovoljitev konk.ctnc potrebe za izvedbo koristnih del, ampak za kazenski ukrep,1 Zaplemba sama po sebi ima tisto družbeno funkcijo, ki jo jmajo vsi kazenski ukrepi; usmerjena torej ni na to, da se pndobijo premoženjske pravice, ampak je ta pridobitev premoženja le stranski učinek kazenskega ukrepa 2 Na območju Slovenije je pr slo do množičnih zaplemb premoženja med zadnjo vojno in v prv,h letih pc končani vnjn.. V svojem referatu obravnavam problematiko teh zaplemb z vidika arhivskega gradiva, ki je nastalo pri njihjovem izvajanju. To arhivsko gradivo je izredno pomembne ne le za znanstveno preučevanje zaplemb, ampak tud:. za eventualno izvajanje rcprivatizacijc zaplenjenega pre noženja, zato je pomembno, da vemo, katero arhivsko gradivo pride v poštev za preučevanje zaplemb in kje sc to gradivo nahaja, oziroma bi se moralo nahajali. Osnovni smoter mojega referata je prikazati, v katerih fondih se nahaja arhivsko gradivo o zaplembah in hkrati opozorili na najpomembnejše kategorije tovrstnega arhivskega gradiva. V rel'eratu obravnavam problematiko gradiva, kj je nastale pri; 1, zaplembah premoženja, ki so iih izvedle nemške okupacijske oblasti na območiu Spodnje Štajerske v letih 1941-1945; 2, zaplcmhah nemškega premoženja v Sloveniji na osnovi odloka A VNOJ z dne 21.11.1944; 3, sodnih zaplembah premoženja. I- / IHIVSKO GRADIVO O /APLEMUAH PREMOŽENJA, KI SO JIH IZVEDLE NEMŠKE OKUPACIJSKE OHLASTI NA OBMOČJU SPODNJE ŠTAJERSKE V LETIH 1941-1945 Do prvih množičnih zaplemb premoženja na območju Slovenije je prišlo med zadnjo vojno. Na eru strani so v letih 1941-1945 zaplembe slovenskega icmcženja izvajale okupacijske oblasti, kar je vealo zdasti za nemško okupacijsko ohlasl na Spodnjem Staj :rskcm, hkrati pa so zaplembe t.i, sovražnikovega premoženja na osvobojenih ozem1 i i iz- vajali organi narodnoosvobodilnega gibanja (predvsem partizanska vojaška sodišča), V svojem referatu sc omejujem samo na prikaz problematike arhivskega gradiva o zaplembah premoženja, ki so jjh izvedle nemške okupacijske sile na Spodnjem štajerskem. Nemške okupacijske oblasti so začele na Spodnjem Štajerskem izvajan zaplembe slovenskega premoženja takoj po zasedbi tc pokrajine. Prve smernice o tem, katero premoženje ie treba na Spodnjem Štaicrskem takoj zaplenili, je dal Hem-rich Hinmler 18 aprila 1941, ko je obiskal Maribor, V posebnih navooilih o zaplembi je določil, da sc zapleni; vsa jugoslovanska državna lastnina, vsa cerkvena bstnina, posest vseh hgnaml in habsburška posest,^ Tem smernicam je sledila vrsta predoi-sov o zaplembi premoženja, ki jih je izdal šcfeivil-nc uprave za Spodnjo Štajersko dr, Siegfried Gber r;ither in so bili objavljeni v njegovem uradnem listu Vei Jrdnungs - und Amtsblatt des Chefs der Zi-vilvcrwaltung in der Untcrste.ermark, V skladu z odredbam, šefa civilne uprave so nemške okupacijske oblasti na Spodnjem Štajerskem v letih 1941-1945 izvajale zaplembe; - premoženja Slovencev, ki so bili z.scljeni oziroma deportirani; - premoženja oseb, ki so pobegnile ali sc izselile v inozemstvo; - prcmožcnia oseb, ki so sodelovale v narodnoosvobodilnem gibanju; - premoženja slovenskih društev, organizacij in zvez, ki so bile ukinjene; - premoženja, ki je bilo last bivše jugoslovanske države, - premoženja držav i njihovih državljanov, ki so bile v Lojni'/ Nemčijo; - premoženja cerkve in premoženja Židov. Postopek izvršitve zaplemb'., prevzem in upravljanje zapl-njencga premoženja je natančno določala t.i. Tretja odr Iba o krepitvi nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem, ki jo je šef civilno uprave izdal 23. maju 194 H Po tej odredbi je bil za izvedbo zaplembe in za prevzem zaplenjenega pre moženja pristojen Ur;id pooblaščenca državnega kom is rj:j za krepitev nemške narodnosti na Spod-nicm Štajerskem v Mariboru, Postopek zapLmbc 6 sc jc začel tako, da jc (¿postava brada pooblaščenca državnega komisaria za utrjcvanic nemške narodnosti v Mariboi igotovila, čc so dani pogoji zii izvedbo zaplembe. Če so bili ti pogoji dani, jc izpostave urada izdala odločbo o izvedbi zaplembe. Po sprejetju odločbe o zaplebm' premoženj;] jc urad pooblaščenca državnega komisarja za krepitev nemške narodnosti v Mariboru oziroma njrgo-va izpostava (Aussenstelle) poslal svojega pooblaščenca, ki je izvedel zaplembo premoženja. Po opravljeni zaplembi c sledil prevzem zaplenjenega premoženja Po določilih Tretje odredbe o krepitvi nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem z dne 23. maja 1941 se je zaplemba premoženja vpisala v zemljiško knjige oziroma v trgovski register z besedami: »Prevzeto za pokraimo Štajersko, v razpolaganje državnemu komisarju za utrjevanje nemške narodnosti.« Po vojni jc bila velika večina premoženj, ki so ga med okupacijo zaplenile nemške okupacijske obiasti. vrniencga prvotnim lastnikom in iiccr na osnovi Zakona o postopku z imovino, katero so lastniki morali med okupaeijo zapustiti in z imovino, katero so jim odvzeli okupator in njegovi pomagaci, z dne 24. maja. I945.5 Najpomembnejše arhivsko gradivo o nacističnih zaplembah na Spodnjem Štajerskem sc nahaja v fondu Urad pooblaščenca za utrjevanje nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem v Mariboru. Del arhivskega gradiva tega urada hran. Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, del pa Muzej narodne osvoboditve v Mariboru. Za preučevanje nacističnih zaplemb v posameznih okrožjih na Spodnjem Štajerskem pride v poštev tudi arhivsko gradivo, ki se nahaja v fondih pcsamezr.ih izpostav Urada pooblaščenca državnega kom:sarja za utrjevanje nemške narodnosti. Takšne izpostave (Aussenstelle) so bile ustanovljene v tistih mestib na Spodnjem Štajerskem, kjer so bili sedeži nemških okupacijskih okrožij. Ohranilo se jc arhi\ sko gradivo naslednjih izpostav brada pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva na Spodnjem Štajerskem: - izpostava Celje (arhivsko gradivo hrarr Zgodovinski arhw v Cc!'u), - izpostava Trbovlje (arhivsko gradivo hrani Zgodo/mski arhiv v Celju), - izpostava Urežicc (arhivsko gradivo hrani Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljan.). Od r>omembnc'!"ih kategorij arhivskega gradiva o nacističnih zaplembah, ki se nahajajo v navedenih fondih, je treba omeniti predvsem razne sezname fizičnih in pravnm oseb, ki jim jc b:lo premoženic zaplenjeno (nekateri seznami so narejeni po občinah), popisi zaplenjenega premoženja, odločbe o zaplembi ter razni dopisi organov, ki so bili pristojni za izvajanje zaplemb in za upravljanje zaplenjenega premoženja. Posamezne fragmente gradiva o nacističnih zaplembah premoženja na Spodnjem "tajerskem jc mogoče najti tudi v fondih nekatcn.i drugih nemških okupacij,skil; upravnih organov. To velja predvsem za fonde okrožnih političnih komisarjev oziroma deželni!, svetnikov (der Landrat); zelo majhna verjetnost pa je, da bi sc tovrstno arhivsko gradivo nahajalo tudi v fondi'i okupacijskih občin. Ohranjeno je graiivo nasledniih deželnih svetnikov z območja Spodnje Štaierske. - Deželni svetnik Celje (veliko večino arhivskega gradiva hrani Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, posamezne fragmente pa Zgodovinski tirhiv v Celju); - Deželni svetnik Hrežiec (arhivsko graciivo hrani Inštitut za novejšo zgodevino v Ljubljani); - Deželni svetnik Trbovlje (arhivsko gradivo hrani Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, posamezne fragmente pa Zgodovinski arhiv v Celju); - Veliki župan mesta Maribor (arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv Maribor). Arhivsko gradivo o zaplembah premoženja slo-vctHiif- društev, organ zaeij in združenj na Spodnjem Štajerskem se verjetno nahaja tudi v fondu Komisar za likvidacijo društev, organizacij in združenj na Spodnjem Štajerskem (Sti.lhalterkommis-sar für Vereine, Organisationen und Verbände in der Untersteiermark). Večino gradiva tega fonda hrani Pokrajinski arhiv Maribor, del pa Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Pomembne podatke o nacističnih zaplembah, zlasti zemljiških posesti ter industi tiskih obratov, pa vsebujejo tudi zemljiške knjige in trgovski ter zadružr registri, ker seje v skladu z določil-* t.i. tretje odredbe o krepitvi nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem z dne 23. maja. 1941 vsaka zaplemba nepremičnin morala vpisati v zemljiški fljigi oziroma v trgovskem in zadružnem registru. Arhivsko gradivo v zvezi z vračanjem zaplenjenega premoženja, ki so ga za pienile nemške odupaeske oblasti, lastnikom po končanj vojni sc nahaja med gradivom okrajnni in mestnih uprav narodne imovine in med gradivom okrajnih sodišč. ¡Skrajne in mestne uprave narodne imovine so namree po vojni to premoženje prevzele v začasno upravljanje, okrajna sodišča pa so s posebno odločbo premoženje, ki so ga zaplenili Nemci, vrnile pr^jšniemu lastriku. 11. ARHIVSKO GRADIVO O POVOJNIH ZAPLEMliAH NEMŠKEGA PREMOŽENJA Med zaplembami premoženja, ki so bile v Sloveniji izvedene po vojni, so bile neiobsežnejše zaplembe t.i. nemškega premoženja. V letih 1945-1946 je bilo na območju Slovenije izvedenih preko 20.000 zaplemb nemškega premoženja, od tega/' - v okrožju Ljubljana ....................................] .20F - v okrožiu Ljubljana-mcsto ........................1.753 - v okrožju Celje ............................................2 393 - v okrožiu Ncvo mesto................................7.382 - v okrožju Maribor ......................................7.557 Pravno osnovo za zaplembo nemškega premoženja v Jugoslaviji jc predstavljal Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojimi, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi netja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujilfe. j Ta odlok, ki ga jc predsedstvo AVNOJ sprejelo 21. nevembra 1944 idalje: odlok AVNOJ /. dne 21.11. 1944), jc določal, da /. dnem, ko stopi v ve- 7 ijavo, preide v državno lasi »k vse imetje nemškega rajha ,n njegovih državljanov. ki se nahaja na ozemlju Jugoslavije; 2. Vse imetje oseb nemške narodnosti z izjemo o.iih Ncmecv, ki so se borili v vrstah NOV in POJ ali, ki so državljani nevtralnih držav in se med okupacija niso vedli sovražno.« Odlok AVNOJ z dne 21.11,1944 je stopil v veljavo 6. februarja 1945, ko je bil obhvljcn v Uradnem listu DFJ. Ljudska skupščina FLRJ je 31. julija 1946 ta odlok potrdila in ga delno spremenila v Zakon o prenosu sovražnikovega premožen-a v državno last in o sekvcstraciii premožeria odsotnih oseb.8 Vendar je dc takrat, ko je ta zakon stopil v veljavo, bilo nemško premoženje na območju Ljudske repubhke Slovenii: že zaplenjeno. Postopek v zvezi z izvedho zaplembe ncmškeg-i premoženja je določni 30. clcn Zakona o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe z dne 9. 6. 1945.9 Za izvedbo zaplembe nemškega premoženja so bile pristojne tričlanske zaplcmbnc komisije, ki so bile kot upravni organi ustanovljene pri narodi" vladi federalne Slovenije, pri vseh okrožnih in okrajnih narodnih odborih ter pri narodnih odborih tistih mest, ki so imela polož;ij okrožja ui okra-a. Tako so bile 20. iivEisla 1945 ustanovljene: icderalna, okrožne, okrajne in mestne zaplcmbnc komisije" Vsako /apl:mbno komi:;ijo io sestavljali tr'je člani in sicer: predstavnik prslojne uprave narodne imovine, član pnslojnc uprave /a notranje sadevc .n pravni referent. Zaplembe so dejansko izrekale samo okrajne in mestne zaplembne Komi sije, medtem ko so bile federalna in okrožne zaplembne komisije pristojne za reševanje pritožb na zaplembne odločbe. Tederalna zaplembna Komisij« je reševala pritožbe zoper /anlcmbnc odločbe mestnin zapiemhnih komisij, okrožne zaplembne komisije pa so reševale pritožbe zoper zaplembne odločbe okrajnih zaplcmbnih komiiij- Okr?:opcr slovensko narodno čast so se smatrala »vsa namerno izvršena de janja, ki jih sicer hi bilo mogoče označiti za vclc-iz.dajo ali za pomoč okupatorju pri izvrševamu vojnih zločinov, k. pa -,o škodovala ali bi utegnila škodovati ugledu in časti slovenskega naroda...« Sodiš- če slovenske naredne časti jc imelo sedež v Ljubljani, sodilo pa jc v senatih petih sodnikov, ki so praviloma sodili na ¡edežih okrožnih narodnoosvobodilnih odborov Poleg izgube narodne časti in težkega ter lažjega prisilnega dela jc Sodišče slovenske narodne časti lahko obsojencem izreklo kot kazen tudi popolno ali delno zaplembo premoženia. Predsedstvo SNOS je 24. avgusta 1945 sicer izdalo ukaz o pomilostitvi oseb, ki so bile obsojene po zakonu o kaznovanju zločino\ in prestopkov zoper slovensko narodno čast, vendar ta ukaz ni razveljavil zaplemb, ki so jih izrekli posamezni senati Sodišča slovenske narodne časti. Sodišče slovenske narodne časti jc prenehalo delovati 24. avgusta 1945, kr. jc bilo s posebnim zakonom ukinjeno.'5 Arhii sko gradivo, ki ic nastalo pri delovanju Sodišča slovenske narodne časti, bi se moralo nahajal v arhivu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kajti Zakon o Bi i nit v sodišča slovenske narodne časti z dne 24.8.1945 jc določal, da sc »knjige, vpisnini in drugi spisi sodne uprave sod šča slovenske narodne časti izroČe vrhovnemu sodišču federalne Slovenije na čuvanje.« Vendar pa Vrhovno sodišče Republike Slovenije nc hrani vsega gradiva, ki je nastalo pri delovanju sodišča slovenske narodne časti, ampak hrani samo gradivo, ki je nastalo pri delovanju ljubljanskega in kranjskega senata tega sodišča. Arhivsko gradivo sodišča slovenske narodne časli, senat v Celju, jc bilo npr. izročeno okrožnemu sodišču Celje in ga skupaj z ostalim gradivom tega sodišča hrani Zgodovinski arhiv v Ccliu. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, daje bilo tudi gradivo ostalih senatov sodišča slovenske narodna ea sti izročeno pnstojnim okrožnim sodiščem v Ljubljani, Mariboru in v Novem mestu 3. Arhivsko gradivo o zaplembah, ki so jili po vojni i/reklu civilna sodišča V povojnem obdobju, zlasti pa v prvih pogojnih letih, so številne zaplembe premoženja v Sloveniji izrekla tudi civilna sodišča, in sicer1, okraina in okrožna sodišča ter vrhovno sodišče. Zakon o vrstah kazni z dne 10.7.194516 jc kot crio izmed kazni, ki so jo civilna sodišča lahko izrekla obiojen-ccm, predvidel tudi zaplembo premoženja.V prvih povojnih le.ih so civiOa sodišča v Sloveniji največ zaplemb premoženja izrekla obsrjenccm kot stra-sko kazen za kazniva dejanja storjena po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo z dne 25. 8. 1945", po Zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije ,n gospodarske sabotaže z dne 23. 4. 1945 ■ ^ in po Zakonn o ;aščiti narodne imovine in njenem upravljanju z dne 24.5.1945. Za preučevanje zaplemb, ki so jih izrekla civi'na sodišča, so pomembni predvsem kazenski spisi. Posebno pomembni so kazenski spisi okrožnih sodišč, ker so ta imela večje pristojnosti kot pa okrajna so di&a in so obravnavala določena kazniva dejanja, za katera okrajna sodišča sploh niso bila pristojna. Tako npr. na prvi stopnji za obravnavanje kaznivih deianj po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo niso bila pristojna okiaina sodišča, ampak samo okrožna sodišča, oziroma, če :c šlo za težje kaznivo dcianje, federalno ali eelo zvezno vrhovno sodišče. 9 •• »uiiiMiii w nti .»mirt^.VHfl&i tu IftilíS JmoL '>'. i i a-,P w (. hi/I T«3T Do trot L", " ^ * ^^V ? i i i ti i H Aif Orual dtr TartrLcicuLf jltt Chifi 4*r 2Lvllvi>.mltüu In' dir UKtintilimrt th 1941* T«rordiiaqk«- Amtt&iAtt JU» ?£ ttnA 4«r ÁflorAQttflx lfr»ft»19U. u.A»< ir^O, ilrd r*iitof«a lit ■ BsLrah E Í1,b4-J1B, «ht^iuirLrletoUi 11*1«, nki ftuI• Inac#ak* 11J J.il.ilir, ■ pnliMipUit, nt*g ii^iiCtliUi« itLtii; p»hntl>Hliii Bíillitila wvJ• athi-iitiipn ihíjá, n-iii* u. ífiilLflf» ■« =SB»i Fr +f tt^naif, mli flltil, fur dta fttlthj#tii slilinirk «ur T*rfttr«»4 d** a»lohatoii4l«i»r« «j du hittx«4| ituUohta ToUlUuj» «lo*« •«(•&.. 1* 14 117 HB¿ lia bnqhtM« «*• Jlf*ntuur**tit ftír 4« ' * t*l.th*t*a it*l*rur)e »ur T#rrfl*njit dit E* ¡.obitOMltKirt fUr d t* ¿«utfjjboa Volkita* ■ t Ln»UTtrl*ltna, -ji—- r. ■■_■./ D*r i»r 21*t«ttlil* t*»Aftiihnlj I* ••>£ ■ - _ ^ uiiothH i /aplcniHi piL'iiui/cii|;i. /^ulo' i Jki vir h v Ct ljt. I'ooh ki Ni i,-1 K-c diy;iviiL^;i kd št. 1 do št. Ii>. — 12. Makso Šnuderl, Dokumenti o razvoju ljudske ohlasti v Sloveniji, Ljuhliana 1949. dokument št. 9 I. — 13 Uradni list DF.l, št. 65/1945. — 14. Uradni list SNOS in N'V Slovenije, št. 7/1945. — 15. Uradni list SNOS ir. NV Slovenije, št. 29/1945. — 16. Uradni list DFJ, Št. 48/1945. - 1 7. Uradni list DFJ, št 66/1945 — 18. Uradni list DF.l, št. 26/1945.— 19. Lra-Jni lis DF.l. št. 36/1945. — 20. .leže Žontar, Arhivsko gradivo o pri silnih odvzemih zasehiie^a premoženja v povojnem času v Sloveniji, sobotna priloga Dela 7. dne 7 4 1990 str 24. D /1 SA MM ENI-ÄSUNG Arc-hjjfcut iihcr Vermöge nsT)esclilaun:i Unten in SloiMiiop nährend und nach dem Kries Müko Mi kokt In Slowenien ist es zu umfangreichen Vermogcnsbe-schlagnahmen schon während des Krieges in den Jahren 1941 - 1945 gekommen. Die umfangreichsten Vcrmö-gcnskonliskationcn wurden von den deutschen Okkupanten im Gebiet der Untersteiermark gemaeht Das Archivgut über die deutschen Vermogcnsbeschlagnahmcn in diesem Gebiet befindet sich vor allem innerhalb des Schriftgutes, das durch die Tätigkeit des Amtes des Staaiskommissarsbevollmachtigien für die deutsche National i täte nfestigung in Maribor und seiner Exposituren entstanden ist. Das Archivgut dieses Amtes wird vom Institut für neuere Geschichte in L¡ubliana und vom Volksbefreiungsmuseum in Maribor aufbewahrt, und das Archivgut von einzelnen Amtsexposituren vom Archiv des Instituts für neuere Geschichte in Ljuhljana und Historischen arehi\ inCcljc. In den ersten Nachkricgsjahrcn wurden die VcrmÖ-genskoniiskationen von den Konfiskation.skommissio-nen, sowie von den Militär- und Zivilgerichten durchgerührt. Das Archivgut über da državnega zakonu so bili sprejeti in objavljeni v posameznih deželah poseb 11 deželni zakoni in sicer za Monivsko 13.2.18842, za Kon škc 5.7.18853, za Spodnjo Avstriio 3.6.18864, za Kranjsko 26.10.18875, za Slczijo 28.10.1887'\ za Štajersko pa šele 7 9.1909?, medtem koza območje Slovenske pa p ri morja in Istre ni bilo posebnega zakona za urejanje teh vprašanj. Za Prckmurje jc vcijal madžarski zakon št. 19 iz leta 18988 o ur-barialnih zemljiščih. Deželni zakon za Kranjsko se jc imenoval Zakon o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi detičnih skupnin pravic do njih uživanja in oskrbovanja in jc bil objavljen šele 13.2.1888, izvedbeni predpisi tega zakona pa jo bili objavljeni v Ukazu ministrov za po^cdclstvo, za notranje stvari, za pravosodje in za flnancc z dne 30.7.1888'-1. Med agrarne operacije so vkliueevali poleg razdelitve skupnih zemljišč in ureditve skupnih pravic do uživanja in oskrbovanja teh zemljišč še komasaeijc kmetijskijh zemljišč (z tožbe), od pni ve enkhiv v gozdovih ter gospodarjenje s planinskimi pašniki, za kar sta pila objavljena posebna zakona. Zakoni o komasaciji so bili izdani: za Kranjsko 7.1 1.1900, za Koroško 21.2.1900, Za Štajersko pa šele leta 1909. Deželni zakoni o planinah so bili sprejeti* za Koroško 14.6.1908, za Kranjsko 26.5.1909, za Štajersko 7 9.1909, za Goriško in Gradiško pa 21.3.191 310. Spisi Komisije za agrarne operacije nam dokumentirajo stanje o postopkih pravnega urejanja in upravljanja s skupno kmečko zemljo, ki jc bila v lasti vaških srenj oziroma sosesk, podobčin. vasi, kakor tudi zembišč v posesti raznh korporaeij in skupin posameznikov, o načinu uživanja teh skupnih zcm|:išč. Kolektivno gospodarjenje s skupnimi zemljišči jc zajemalo predvsem gozdove, pašnike in planine. Inštitut uživanja skupnih zemljišč temelji na načelih kolcKtivnega gospodarstva, pravno utemeljenega na zgodov nskem izročilu iz visokega srednjega veka Skupna zemljišča, last vseh vašča-nov, so bila predvsem gozdovi, pašniki in planine, ki jii v tem času niso Štel. med pridobitna agrar-no-k uit urna zemljišča, lc-t:i so takrat predstavljala le njive in travniki. Ko pa so z. razvojem, zgodnjega kapitalizma začeli zlasti gozdovi, kasneje pa tudi pašniki m planine, p idobiv.iti gospodarski pomen, so zemljiška gospodje začeli postopno prisvajat in vključevati tudi ta srenj=ka skupna zemljišča v okvir dominikalne posesti, podložnikom pa so pr: