Za poduk in kratek čas. Slovani ob nemškej meji. V. Propad mora^ske drža^e in izdajalno hlap8e7anje Čeho7 zakri^ilo je, da bo nemški cesarji in jihovi mejni grofi in 7oJ7ode se^erne Slo^ane 7 teku nekaterih stoletij zaporedoma poklali, izgnali, podjarmili in ponemSili. Najne^arnejai sb7ražnik tej zapuačenej veji slo^aneke lipe bil je aakgonsko-nemaki cesar Henrik I. od 1. 919—936On je kone8no potisnil Slo^ane 8rez Zalo in Labo ut7rdi7Ši ai pridobljena tla a šte^ilnimi gradi in meati, kamor je globoko iz Nemčije prignal 7sakojake sodrge: rokoma7ho7, tato7 in razbojniko7, 7e8jidel samih nič^rednih, a predrznih in sr8nih ljudij. Domačine nemake pleniti jim je ostro prepo^edal, ali na Slo^ane naj planejo, kedar koli in kolikorkrat se jim izljubi. Slo^ani ondi tega zabianiti niso mogli. Bili so uže preslabi 7 to 87rbo, da bi nasko6ili in zdrobili na slo^anskih tleh jim pozidana no7a nemška mesta: Goslar, Quedlinburg, Merzeburg itd. Te pokrajine bile so uže zgnbljene. Sedaj udari Henrik I. 1. 928 tudi 8rez reko Labo. Sred hude zime pri^ihra po ledu pred Branibor in se ga polaati. Potem kresne po sosednih GlomaSib, jim raznese gla^no mesto Jano ; možke pobije do zadnjega, ženske in otroke pa proda 7 sužnost Magjaiom, kjer se jim je godilo hujae, nego li 7 kakšni drugi sužnosti. Gloma8e je tako do dobra iztrebil, da o njih poznej ni5esar in nikder 7eč ne beremo. Na njibo^ej zemlji pa so Nemci pozidali tidnja^o Mizno ali Meissen. Vedno dalje grabili ao Nemci sedaj po slo^anakih deželah med Labo in Odaro, zlasti d^a sakaonska mejna grofa Bernbard in Thiemar. V najhujši nesreSi preme Slo^aue obupnost in jeza. L. 929 pri7i*ela jih je k Lenčinskemu jezeru blizu deneanjega Potzdama neznanska množica; boj je pa zopet nesreSen; tedanji pisatelji pra^ijo, da je palo nad 100.000 8lo7anakih junako7. Pobitka pred Len8inom 1. 929. bila je smrtni udarec 7sem se^ernim Slo^anom. Borili 8e so, kakor levi, toda 7e8jidel nesložni, 7 malih trumab, skoraj 7sak okraj le za 8e. To je bila njiho^a naJ7e8ja nesre8a. Hudourniku podobno drli so Nemci naprej. Najhujai izmed njih bil je z^ijaški in ki-7ola8ni Geron. Nekokrat po^abi 30 slo^anskih gla7arje7, da bi se pogo7arjal ž njimi o miru, a pri obedujihdata nnemški kristijan" za^ratno napasti in zaklati. V 87oji srčni bolečini zgrabi sedaj poslednji slo7an8ki mož za meč. 8rd in uavdušeuost ata biia tolika, da se celo gtozo^iti Geron ni naogel Slo^anom sam 7e8 ubranjevati. Videti je bilo, kakor bi hotela sreča Slovanom iz nova posijati. Prodrli so 6rez saksonske meje in tam s polno mero povrnili, kar se jim je doma britkega in žalega storilo. Toda nemškemu narodu je takrat cesarjeval mogočni Oton I. Ravnokar je pobil Magjare na leškem polji pred Aug8burgom, ko mu dojde glas iz Saksonskega, naj hiti Geronu v pornoc. Sila naznanila je se tolika, da se vojska po magjarskej zmagi se niti* oddehniti ni smela. Takoj jo je Oton odvedel nad Turinski gozd ter je Slovane po krvavih bitkah potrl in potisnil nazaj črez Labo 1. 955, Kmalu so Nemci vdrli zopet črez Labo in do 1. 9(J6. polabske Slovane la vaelej podjarmili. Kajti upor 1. 983. ko ao nemška me8ta in škofijske sedeže Branibor, Havelberg, Hamburg zdrobili in požgali, bil je ob konci vender brezuspeaen in 1. 996. bili 80 Slovani zadnji — nesrečni boj ob Labi. Sedaj so prišli Obotričanje na vrsto, stanujo6i ob Baltiakem morji med Travo in Odaro. Mistevojev sin uvidevsi, kako Nemci s pomočjo krščanstva prodirajo, skušal je svoje rojake pokristijaniti. Dal se je torej v Liineburgu krstiti na ime: Gottschalk ter je Obotričane gorece vabil pa tudi silil, da bi se pokristijanili. Zoper njega se vzdigne skoraj ves narod pod vodstvom Krupe, ki ubije Gottschalka in 60 dubovnikov 1. 1066. Toda naposled je venderle politika Gottschalkova obveljala. Njegov sin Henrik je vzel Krupovo vdovo za ženo ter več 6asa srečno vladaril; ae Pomorjane in Brezni6ane si je podvrgel. Ko bi se njegovi nasledniki bili s sosednimi Poljaci združili in 8 temi še Cebovje potegnili, rešili bi bili sebe narodnega pogina. Ohranili bi bili svojo narodnost v državi raztezajočej se od Labe in 6eskega gozda do ruske meje. Takšno državo botel je res osnovati poljski vojvoda Boleslav hrabri. Ko je namre6 nemški vojvoda Henrik lev Obodri6ane v Meklenburskem premagal in braniborski nemški grof Albreht medved prodrl do Odare, prestrašilo je to pogumni slovanski narod poljski, stanujoči od Odare proti izhodu ob Visli. Uže vojvod Mje6islav je to nevarnost zaslutil ter si je ekušal pridobiti zaveznikov. Prosil in dobil je 6eskega vojvode Boleslava h6er, pridno katoliako Dobrovo za ženo, ki je veliko pripomogla, da je poljski narod ae den denešnji vrlo katoliski. Dala je tudi Poljskej v svojem sinu, Boleslavu brabrem, veleslavnega junaka in vladarja. Boleslav je botel severnim Slovanom biti to, kar je bil Slovencem Samo, kar Moravljanom Svetopolk. Žali Bog, da je ta tretji poskus Slovane ob nemškej meji obraniti, se razbil jednako, kakor prej — na neslogi slovanskej. Poslal je zanesljivih mož k Čebom, Slezom, Pomorjanom, Poruaom in Lužičanom. Vsem tem nemškim blapcem obljubil je, da bodo zopet svobodni in nemškega davka prosti, ako ž njira potegnejo. Tako je pričel boj 1. 998. Dolgo je hodila sreča za njim. Bilo je skoraj gotovo, da ostane Laba slovanska reka, ko se tnu izneveri česki knez prestopivši zopet v nemaki tabor. Za Čebi potegnili so tudi Luzičanje in tako je Boleslav boj pretrgal 1. 1004. hoteč dočakati boljae prilike. Ta mu je doala potem, ko je izdajice Luzicane kaznoval in upokoril ter prodrl z vojsko do Labe. Sedaj pričel je se 41etni boj proti nemškemu cesarju Henriku II. Slovanaka re6 je pa onemogla, ker je magjaraki kralj Stefan I. pomagal Neincem. Štiri leta poznej je nemški ceear vae sosede naščuval zoper Poljake, namreč: Cehe, Luzičane, Poruse, Ruse in Magjare. Cesar sam je z nemško vojsko drl v Šlezijo. Toda brabri Boleslav je vse napade odbil, nemško vojsko pa iz Šlezije potisnil nazaj. Boleslav je naposled upoznal, da mu ni mogoče zapadnib Slovanov rešiti, in ponudil mir Nemcem, ki so privolili 1. 1018. Tako je zadnji up Slovanom ob neniakej meji zginil. Pricelo je se nemoteno njib ponemčenje in iztrebljenje. Kako? To bodo naslednji sestavki razlagali. Smešničar 20. Mimo drvarjev prilezejo navercarji" s kroanjami, nadetimi a prepovedanim tobakom. Vprašajo drvarje: če so kaj žandarjev videli? Rečejo, da niso videli nebenega. Kmalu potem prilomastijo pa res žandarji, se ustavijo in vprašajo drvarje, če so videli kaj nšvercarjev" mimo iti ? Na to se zreži eden izmed bolj robatih drvarjev: kaj vprašujete toliko drug za drugega, skupaj bi bodili in ne trebalo bi pozvedavanja !