Kapujte ISJNIEBONDEI Najstarejši •lovenski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest mmyvnKf Slovene Daily in Ohio Best Advertising 1 Medium ^ XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). AUGUST 24, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 197 Francoski patrijoti vrgli Nemce iz Pariza KAPITULIRALA ®PfejeIa je zavezniške pogoje in formirala vlado. Boji med Romuni in Nemci dan BULETIN London, četrtek, 24. avgusta. — Nemški radio je ogorčeno napadal kapitulacijo Romunije zavezni-silam, rekoč, da ie "klika izdaiic notisnila na stran Pi'emi spor ekoč, da je "klika izdajic potisnila na stran ®^'ja Antonescu-ja, nakar je kralj Mihai prišel do azuma z Britanijo in Ameriko." Nemški radio je do-an 1- Romunija stoji "pred največjo nevarnostjo" ter 11'al na Romune, da se borijo "skupno z Nemci proti boljševizmu," V V » v. London, četrtek, 24. avgusta. — Romunija je sno-gt^^^l^^nila, da je prestopila z nemške na zavezniško v , sledilo je naznanilo iz sovjetskih virov, da so na Vn 1fronti med bežečimi nemškimi in romunskimi J^ki izbruhnili boji. pogojev premirja, ki in nemškimi obmejnimi posadkami." Proglas kralja Mihaja, ki je bil prečitan po radij^^ je odredil konec vseh sovražnosti proti Rdeči vojski in končanje vojnega stanja z Britanijo in Ameriko. '»o iiVi i / -o-j-' -----— W Rusija, Anglija in jjjg države, je bil nazna- ^ ^ posebni proklamaeiji, od-po radiju v Bukarestu. poroča o spopadih meil Nemci in Romuni komunikej, ki je bil re-tf . tukaj danes zgodaj zju-^nit so v Romuniji iz- iiiu med Nemci in Ro- katerim je kralj Mihai Rj se nehajo boriti proti vojski. pravi, da romunski ^ poročajo, da Nemci stre-s]j^v romunske vojake in jim preprečiti umik. cif,- ^. o število romunskih ofi-Pfav^ 'vojakov je bilo ubitih," "ko je prišlo od spopadov med umi-X se romunskimi oddelki Rdeča vojska zavzela 400 krajev Medtem pa mogočna sovjetska ofenziva, ki je včeraj zavzela Jasi, drvi naprej in prodira v notranjost Romunije na 167 milj dolgi fronti. Opasnost za oljna polja v Ploestiju stopnjema narašča. Včeraj so Rusi zavzeli mesto Vaslui, 140 milj severnozapadno od Plosetija, medtem ko so v Be-sarabiji zavzeli važni mesti Tighina in Cetatea-Alba na za-padni obali Dnjestra in več kot 400 trgov in vasi. P N, ■"^tresa se načrt, po katerem bi 5 let delala za reparacije VELIKI ZMAGE ZAVEZNIKOV V JU2. FRANCIJI Tretja invazija pri Bordeauxu drvi naprej; Marseilles padel, Toulon pred padcem Zavezniške zmage v južni Franciji se večajo od ure do ure, kot razvidno iz zadnjih vesti, ki prihajajo s front. Invazija Francije pri Bordeauxu "napreduje kot je bilo začrtano," pravi poročilo o poteku tretje invazije francoske celine, in istočasno javljajo vesti, da je mesto Marseilles že v zavezniških rokah, dočim je Toulon tudi padel, ali pa se bo to zgodilo v teku par ur. Amerikanci v Grenoblu Medtem ko je ena ameriška oklopna kolona prodrla že 140' milj visoko proti severu in je samo 240 milj od zavezniških sil v severni Franciji, je ena nadalj-na ameriška kolona udarila skozi dolino reke Rone in zasedla mesto Grenoble, ki leži v bližini švicarske in italijanske meje. Udar te ameriške kolone grozi pretrgati stiko med nemškimi silami v Franciji in Italiji in zajeti v pasti slehernega Nemca v južni in zapadni Franciji. RETAIN JE BAJE NEMŠKI UJETNIK LONDON, 23. avgusta. — Včeraj je bilo poročano, da je Gestapo aretiral maršala Fetalna in da je bil odveden v Bel-fort na švicarsko - francoski meji. Švicarski radio pa je nocoj poročal, da je Petain objavil na francoski narod pismo, v katerem apelira, da se oklene voditeljev, "ki bodo dali Franciji preporod." IZ^^HINGTON. (O. N. A.) — ^sljivih virov prihaja vest, v Washingtonu Jie hačrte za reparacijo voj-so napravili Načrti so še v začetnem dobo^^ predvidevajo petletno indu, ' Za ^ svrho kritja vseh potreb Popravilo ^ kateri bi nemške vojne po- ^®^rije delale za civilne cen. porušenega m uni- V7 ^"letja. slučaju ne bi bilo v i^obene brezposelno;..., lo b .^Y^ci bi morali sprejeti de- doma, bodisi v tujini. lo gospodarstvo bi bi- iji jj ^lajstrožjim nadzorstvom še ^valo tako po načrtu kot "ikdar. ® kazen, temveč popravilo škode x.^'^ost te rešitve bi bila ta, rahljanja nemške industrije in nemških delavskih sil v svrho popravila napravljene škode. Pri vsem tem bo seveda treba gledati na to, da se spravi v sklad politične in gospodarske zahteve. Vprašanje je, ali je bolje, da se uporabi vso gospodarsko, silo Nemčije za izvedbo načrta za reparacije, ali je treba gledati pred vsem na to, da bo JMeničija tako razkosana v političnem pogledu, da bo ostala za vedno nesposobna za nove napade. Sporazimi med tremi velesilami nujno potreben Pri vsem tem bo največjega pomena sporazum treh velesil, Amerike, Velike Britanije Rusije. Povsem jasno je zdaj, da bo m ZADUŠNICA V soboto, ob 8. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala zadu-šnica za pokojnega Edward Mo-zek, ob priliki četrte obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo. NEMŠKI UJETNIK ruski vpliv v vsej vzhodni Evro-^ftiČija ne bi bila vezana za pi odločilen. Rusija bo domini-na tako dolgo dobo j rala tudi na Balkanu. Rusija hoče neodvisno Poljsko, toda zah- Sar gg P^®Jsnji vojni—vsled če J® svojim plačilnim obve- j tevala bo, da je ta Poljska njej Slavif^ Venomer tmikala. PO'' prijazna. Vsak načrt glede upo-Jiova teh načrtov ni kaz- rabe nemških industrijskih in Nemčije, tei^iveč orga- delavskih sil bo pred vsem odvl' •mm WW Vesti z bojišč I Kratke vesti KONEC HITLERJA NI VEČ DALEČ ! LONDON 23. avgust %. — Na-i znanilo radija v Bukarestu, da ' je Romunija kapitulirala, pred-I stavlja po mnenju opazovalcev, i signal, da popoln razpad nacij-ske strukture v Evropi ni več ' daleč. Iz Bratislave prihaja zna- AMERliKE (ETE POSLANE V PRESIOLKO, DA ZAPEČATIJO ZMAGO FRANCOSKIH GERILCEV čilno poročilo, da je lutkarska Umrli rQnj©ni — ujotl vlada Slovakije sklicala sejo, na ' ' ■ je razpravljalo : kateri se ms. Frances Vidmar, 14811 probleme." Saranac Rd., je prejela od voj-; ZRAČNIH MISIJ: nega departmenta poročilo, da ; REKORD RUSKE LETALKE je bil 31. julija ubit v Franciji | MOSKVA, 23. avgusta, -r-njen sin saržent Anthony J. Vid- Podpolkovnica- Jevdokija Ber-mar, star 29 let, ki poleg matere i šavskaja, edina sovjetska letal zapušča brata Josepha in dve ka, ki poveljuje oddelku nočnih sestri, Mrs. Frances Zagorc in; bombnikov, je dane s završila Mrs. Ann Anzick, katera biva v s v o j o 130. napadalno misijo. Baltimore, Md. ' ' Njeni ponosni tovariši, ki jo kli- Sgt. Vidmar je pdšel k voja- j če jo "mamo", so rekli: "Mama kom kot prostovoljec v oktobru ^^m utira pot, kakor običajno.' 1940 in je bil po vežbanju v Ft. I Podpolkovnica Beršanskaja, sta-Custer, Michigan, v avgustu ^ ^a okrog 30 let, je hči donske- 1941 poslan v Islandijo. Pred; ga kozaka, mati malega sina, in odhodom k vojakom je delal v svojega moža, ki je tudi pilot, je Fisher Aircraft Plant No. 1. VI videla samo enkrat, odkar se je BULETIN LONDON, četrtek, 24. avgusta. — Lieut, gen. Omar nuj- i N. Bradley je odredil prvo francosko oklepno divizijo in j nekatere ameriške edinice v Pariz, da zapečatijo zmago, ^ j katero so včeraj izvojevali francoski patrijoti, ki so na ; svojo roko po štiri dni trajajočih uličnih bojih vrgli Nem-I ce iz francoske prestolice. začela vojna. Letalstva se je izučila pred 13 leti. KAKO SE JE IZROČIL NEMŠKI ADMIRAL AIX-EN-PROVENCE, 23. av-V Indiji je umrl 23. julija Pfc.! gusta. — Nemški admiral dr. Emil Turk, star 23 Igt, sin Mr. in! Kari Eyerich, komandant tu- sredo 30. avgusta ob 8:30 zjutraj se bo zanj brala maša za-dušnica v slovenski cerkvi na Holmes Ave. Mrs. Louis Turk, W4 E. 156 St., ki je odšel k vojakom lanskega februarja in bil po vežbanju v Camp Swift, Texas, poslan preteklega aprila v Indijo. Podlegel je ranam, katere je dobil pri vežbanju. Pfc. Turk je pohajal v St. Mary's farno šolo in Collinwood kajšnje nemške bolnice, se je pred par dnevi, s svojim štabom vred izročil nekemu ranjenemu saržentu iz Clevelanda, ko je bil slednji kot ujetnik v nemški vojaški bolnišnici. Stopil je k postelji sarženta in mu izročil svojo sabljo. Nemški admiral je to očividno storil iz strahu pred High School in pred odhodom k francoskimi gerilci. Danes so SUka predstavlja nekega Nemca v civilni obleki, ki so ga Amerikanci ujeli, ko je iz zasede streljal na naše čete. Zdaj ga peljajo z "jeepom" na glavni stan na izpraševanje. Kot je videti, se zajeti nacijsld "junak" vojakom je delal pri Marquette Metal Products Co. Poleg staršev zapušča sestro Mrs. Rose Miklich in tri brate, Louis Jr., William in Pvt. Frank, ki se nahaja pri zračni sili v Burbanku, Cal. Jutri ob 8:30 zjutraj se bo v slovenski cerkvi na Holmes Ave. zanj brala za-dušnica. * V Franciji je padel 20. julija Pvt. Edward Grgurich, sin Mrs. Lucy Grgurich, 7940 Cory Ave. Bil je radioman pri mehanizirani kaValeriji. Pohajal je v Addison Junior High School in East High School, in pred odhodom k vojakom pred dvema letoma je delal za Office Supply & Printing Co. Poleg matere zapušča brata Viktorja, ki služi pri ordnanč-nem departmentu v Franciji, in dva druga brata, Williama in Josepha. V Lahko je bil ranjen v Franciji 5. avgusta Pvt. William Al-brecht, star 35 let, čigar žena Pauline stanuje na 923 Nathaniel Rd. Pred odhodkom v armado v novembru 1943 je delal pri Premier Vacuum Cleaner Co. in preko morja je bil poslan preteklega junija. Ima dva brata, ki služita pri oboroženih silah, Corp. Edward in Seaman Richard, oba na Havajskih otokih. * Vojni department je sporočil mesto zavzeli Amerikanci. F. D. R. IN CHURCHILL SE ZOPET SNIDETA? LONDON, 23. avgusta. — "London Daily Mail" je danes poročal, da se bosta premier Churchill in predsednik Roosevelt sestala na novi konferenci, ki se bo vršila v teku prihodnjih par tednov "nekje v Franciji." List pravi, da se Roosevelt že odpravlja na pot in da bosta Churchill in Roosevelt navzoča pri formalnem vkoraka-nju zavezniških sil v Pariz. PODR. ŠT. 39 SANS Jutri, v petek, ob 8. uri zvečer se v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. vrši redna seja podr. št. 39 SANS. Ker je to zadnja seja pred konvencijo SANSa in je zelo važna, se prosi društvene zastopnike ter ostalo članstvo, da se te seje udeleži polnoštevilno. Zaciia ----- J ' ---------------— r--------- ^ „ J«' smotrnega dela in upo-' sen od tega, kaj Rusi mislijo o ^ prav nič dobro ne počuti. se zdaj zdravi v bolnišnici nekje v Angliji. Pfc. Knaus je odšel k vojakom v oktobru 1942, preko morja pa je bil poslan preteklega marca. Delal je pri Monarch Aluminum Co. Njegov brat Pfc. Joseph služi pri artileriji v Franciji. ★ ★ Mrs. Frances Julylia, 832 E. 209 St., je prejela pred par dnevi od vojnega departmenta sporočilo, da je njen sin Pfc. Henry F. Sinkovic med pogrešanimi. Se- GLAVNI STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, 23. avgusta. — Danes je bilo uradno naznanjeno, da so sile francoskih patrijotov osvobodile Pariz. Mesto je padlo včeraj, štiri leta in 70 dni od dneva, ko šo Nemci zmagoslavno vkorakali v francosko prestolico, ne da bi pri tem padel en sam strel. Gen. Pierre Koenig, vrhovni poveljnik francoskih sil v notranjosti Francije, je naznanil, da je njegova armada, sestoječa iz 50 tisoč patrijotov, s podporo neštetih tisočev neoboroženih Parižanov, dobila oblast nad prestolico v teku štirih dni krvavih uličnih bojev, ki so izbruhnili preteklo soboto, ko je bil izdan klic za splošno vstajo v Parizu. V TOREK JE BILA BORBA ZA PARIZ NA SVOJEM VIŠKU Borba za "Pariz je dosegla svoj višeji v torek, ko so patrijotične sile dobile lahko artilerijo, katera je bila očividno vtihotapljena v mesto od ameriških baterij v predmestju, nakar so začele obstreljevati postojanke nemške garnizije. Pariški žendarmi so naskočili in zavzeli zgodovinski otok v reki Seni v sredini mesta — lie de Cite — in ga spremenili v uporniško trdnjavo, katero so Nemci ljuto napadali in v brezuspešnih naskokih nanjo izkrvaveli svoje zadnje sile. REVOLTA SE JE RAZŠIRILA PO ULICAH KOT POŽAR NA PRERIJI Ko je postalo očitno, da je otok na Seni trdno v rokah patiijotičnih sil, so patrijoti udarili po Nemcih širom mesta in začeli so se krvavi boji z ostanki nemških sil, ki so se postavili v bran za uličnimi barikadami. Navdušeno prepevajoče množice so dvignile francosko trobojnico nad vsemi javnimi poslopji in postavljene so bile straže, da čakajo prihoda ameriških oklopnih kolon, ki so prodrle v predmestja prestolice. ZMAGA FRANCOSKIH PATRIJOTSKIH SIL V PERPIGNANU V JUŽNI FRANCIJI Naznanja se, da je bilo aretiranih večje število zastopnikov vichyjskega režima, toda kvizlinški župan, ki je kolaboriral z naciji, je zbežal iz Pariza,^predno je mesto padlo. Alžirski radio je danes javil novo zmago patiijotičnih sil v južni Franciji, odkoder se poroča, da so gerilci zavzeli starodavno mesto Perpignan ob Sredozemskem morju, ki leži blizu španske meje v Biskajskem zalivu. Poročilo pravi, da je bila okupacija izvršena potem, ko so pristali trije zavezniški aeroplani, ki so ustvarili kontakt s francoskimi silami v notranjosti Francije. Nov grob LOUIS JUDNie Za srčno hibo je umrl rojak Louis Judnič, star 62 let, stanujoč na 1041 E. 74 St. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega po- Miss Mary Knaus, 3926 St. Clair i Ave., da je bil 15. julija ranjen j v Franciji njen brat Pfc. Frank L. Knaus. Ranjen je bil v bok in' I daj pa je prejela od sina samega' grebnega zavoda. Podrobnosti I pismo, da se nahaja v bolnišnici! bomo poročali jutri ! nekje v Angliji. Piše, da mu je I NA OPERACIJI V St. Vincent's Charity bolnišnici se nahaja Mrs. Agnes Kosec, 1134 E. 60 St., ki se je danes podvrgla operaciji. Nahaja se v sobi št. 324, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! bila dne 26. julija v boju prestre-1 Ijena noga. POGREB Pogreb pokojnega Primoža Mrs. Julylia ima še dva druga | Modica se bo vršil v petek ob 9. sina v službi Strica Sama. Al- j uri zjutraj iz Zakrajškovega po-njem. A Rusi dozdaj še niso po- j bert V. Sinkovic se nahaja na i grebnega zavoda,v cerkev sv. Vi vedali, kako sodijo o tem vpra- ' šanju. Havajih, Eddie A. Sinkovic pa! da in nato na Calvary pokopa-pri mornarici v New Yorku. jlišče. DIREKTORSKA SEJA Važna seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. se bo vršila jutri, v petek, ob 7. uri zvečer. Direktorje se opozarja, da se je gotovo udeležijo. ENAKOPRAVNOST 24. avgusta, 19^'' J UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIB AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (H., raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto)....................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)..............................;____________________________________3.50 Kot 3 Months — (Za 3 mesece)......................................................................... 2.00 UREDNIKOVA POSTA By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; U' J pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): F( r One Year — (Za celo leto)____________ Por Half Year — (Za pol leta)________________ For 3 Mentha — (Za 8 mesece)____________ ______$7.50 ______ 4.00 ____2.25 *or hurope. Scmtb America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto)_____________________ Fi.r Half Year — (Za pol leta) ................................................... ..$8.00 _ 4.50 tillered aa Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. IU4 PRISELJENCI V CIVILNI VOJNI Seznami padlih v tej vojski so zgovorna priča različnosti narodnostnega izvora moštva ameriških'vojnih sil. V splošnem je malo znano dejstvo, da so bili seznami padlih v civilni vojski, pred tričetrt stoletja, ravno tako zgovorni v tem pogledu, kajti v njih so bila imena mnogih mladeničev in mož, ki so bili ali tujerodci ali pa' tujega porekla ozir. izvora. Svoja življenja so položili na oltar svoje nove domovine, da so ji pomagali doseči in ohraniti slogo in edinost. Ko vsako leto na Spominski član izkažemo čast spominu onih, ki so v patrijotskem duhu oblekli modro in sivo uniformo, ter šli v boj za svobodo svoje domovine, moramo pomniti, da mnogi, ki so padli v bitkah pri Gettysburgu, Chickamaugu, Buli Run-u in na drugih krvavih bojiščih civilne vojne, niso poznali politične in verske svobode v svojih rodnih deželah, katere so zapustili s svojimi diiižinami vred, da bi si v novi deželi ustanovili nov dorn ter uživali svoboščine mlade demokracije. In ko je ta nova dežela, ki jim je bila zavetišče in nova domovina, potiebovaJa njih pomoč, tedaj so se odzvali in doprinesli hrabre žrtve, ko je predsednik Lincoln naslovil na narod poziv za prostovoljce. Veliko je število onih v tej deželi, ki se s hvaležnostjo spominjajo tistih priseljencev, ki so se borili v civilni vojni. Še leta 1939 je predsednik Roosevelt napisal pismo v počast sponi ina slavnega general-majorja, Juliusa H. Stabel-Szamvaida, ki se je odlikoval v bitki pii Pied-montu, v Virgmiji, ter je prejel najvišje odlikovanje Zdr. držav, kongresno medaljo. Njegov polk je preprečil konfedei'acijski Konjenici prodiranje do Washingto-na, ter tako o bi anil prestolnico pred napadom. In ko je sel predsednik Lincom v Gettysburg, kjer je imel svoj znameniti govor, je bil Stabel-Szamvold na čelu častne straže, sestavljene iz samih visokih častnikov. Še mnogi drugi priseljenci so se odlikovali v izpolnjevanju domovinske dolžnosti napram svoji novi domovini tekom civilne vojne, v katsri so se borili Čehi, Poljaki, ter drugi Slovani poleg Madžarov, Švedov, Nemcev, Norvežanov in drugih. Med imeni mož in častnikov, ki so dali svoja življenja za ohranitev ameriške edinosti in odpravo sužnusti, j£ najti najrazličnejša imena, kot Wladimir Kryzancwski, Poljak, ki se je odlikoval v bitki v Shenandoah VaiJey, da'lje stotnik Konstantin Blan-dowski, prvi zvezni častnik, ki je padel na polju časti v civilni vojni; general Alben Francis Schoepf, ki je porazil Konfederate pri Rof^ C^astis Hills, v oktobru, 1. 1861, ter še mnoga druga imena, ki svedočijo, da so patri jot je iz najrazličnejših narodnostnih skupin doprinesli svoj delež za ohranitev in izvojevanje ameriške edinosti in svoboščin za vse. Edini še živeči veteran civilne vojne v mestu New Yorku, Daniel Harris, ki je ko] akal v paradi še na pretekli Spominski dan, je tudi priseljenec, ki je doprinesel svoj delež k ohranitvi ameriške Unije. V Ameriko je prišel iz Anglije, v letu 1863 pa je kot 17-leten mladenič prostovoljno vstopil v ameriško armado, ki je bilčt v boju za ohranitev Unije. Po rodu Žid, je bil ta veteran ede^J od 8000 Židov, ki so prostovoljno služili v armadi za časa cA'i'ne vojne. Mož je služil na bojni ladji "Old Iron-si(ics," "S. S. Constitution," "Saratoga," itd. Zdaj je častni picdsednik židovskih vojnih veteranov. Poleg Norvežanov, Švedov, Židov, Italijanov, Madžarov, ter di'■! ih, so se borili v civilni vojni tudi slovanski priseljenci, prav kOt se danes borijo njih v Ameriki rojeni potomci v 1^; oi za odpravo totalitarnih doktrin in nasilnega podjarmljev^nja celih narodov. Kot njih priseljeniški predniki, so tudi li novi Amerikanci prijeli za orožje, da branijo svojo domov'no in njene demokratične principe ter luiieriški način življenja . . ...... Slovenski ujetniki iz La Carne, O., bodo naši gostje Cleveland - Collinwood, O. — Kot je bilo že poročano slovenski javnosti, da se v taborišču pri Port Clinton, Ohio, nahaja med drugimi ujetniki, tudi skupina slovenskih fantov iz Primorja. Njih imena so bila že tudi priobčena, kot tudi od kje so doma iz naše Primorske. Ti ujetniki bodo gostje v nedeljo 27. avgusta, ki bodo prišli sem na podbudo Mr. Antona Ipavca, kateri je bil pri njih že parkrat v posetu. Pridejo v nedeljo dopoldan, prisostvovaU bodo pri maši v slovenski cerkvi na Holmes Ave. Po maši bodo sprejeti po organizaciji za slovenske vojne ujetnike iz Primerja in sodelovala bo tudi podružnica SANS št. 48. Te dve organizaciji sta se zavzeli, da se fantom priredi pravo slovensko kosilo (obed) o% 12 uri. Teh fantov bo po številu 8, ter spremstvo, kot šoferka, ki jih bo vozila. Slovensko javnost se prosi tole, da pridete enkrat po eni uri popoldan, to je šele po kosilu, da jim pustite, da bodo gotovi z obedom. Kosilo se bo vršilo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Fantje imajo dovoljenje le do 5. ure popoldan, torej boste i-meli na razpolago dobre 3 ure, da boste pokramljali ž njimi. Posebno še domačini, kateri smatrate, da ste od tam doma, boste zato imeli priliko. Naj torej ponovno navedemo imena in od kje da so doma. Vinko Kalčič, doma iz Ružic št. 110, Čotar Drago iz Rihen-berka št. 29, Krševan Zoro, iz Gradišča št. 59. (da ja ne bi bil moj sosed v domovini.) (Če je to Gradišče pri Vipavskem trgu?), Rakar Marian pri Pulju v Istri, Marušič Bruno iz Hra-šče pri Postojni, Lipušek Stanko od sv. Lucije ob Spči, Resi-novič Franc iz Hrepelj Kozina, Brajkovič Anton, Pulj št. 178. Dalje se nahaja med njimi Š3 Floretti Marijan, ki tudi trdi, da so njegovi predniki Slovenci, in je doma iz Vidma (Udine) ter ima Slovenko ze ženo, katera je doma iz Auče pri Kanalu. Njeno dekliško ime je bilo Žuligoj. Eno prošnjo ima pa odbor na vas vse, da če pridete v dvorano, ste prošeni, da pod nobenim pogojem ne boste silili kakega alkohola tem fantom, ker vedeti moramo Vsi, da oni so še vedno ujetniki in da je to strogo prepovedano. Dalje tudi, da se izognete kake širše razprave ž njimi, katero bi se mogoče smatralo za politično. Kot je tudi že bilo poročano, da so ti fantje podarili Sansu, (in je bilo že meni izročeno, kot taj. podružnice št. 48 SANS.) vsoto $75.00. Vse priznanje jim! Zavedajo se, da imamo mi a-meriški Slovenci organizacijo SANS, katera se trudi za osvoboditev njih domovina, za združitev vseh Slovencev v demokratično federativno Jugoslavijo. Ti fantje, kot pripovedujejo, so dovolj poskusili trpljenja pod fašistično Italijo. Ne le oni sami, ampak ves naš slovenski narod v Primorju je trpel 25 let. Dovolj sd zavžili recinovega olja ill prestali drugega trpljenja, katerega so jim povzročali sovražniki, %^to ker so bili Slovenci. Ti fantje si ne želijo drugega, kot dočakati še dneva, da bi bila njih rojstna domovina svobodna. Marsikateremu med nami v Ameriki naj bi bili ti- fantje, kot ujetniki, nam za, vzgled, d i se bi z večjo vnemo poprijel! dela pri SANSu, kot tudi za zbiranje za JPO.SS, kateri organizaciji se trudita vsaka po svoje za lešitev našega naroda iz tega trpljenja in za boljše človeške pravice, ki naj bi mu pripadle po tej vojni. Teh fantov želja je tudi, če bi bilo mogoče, da bi se jih ločilo od njih največjih sovražnikov Italijanov, kateri so počenjali razna grozodejstva nad njimi. Še danes, ko so v ujetništvu, vedno gledajo, da provo-cirajo neprilike, s tem da bi jih spravili v kak neprijeten položaj pri vodstvu jetnišnice. Priporočljivo bi bilo torej, da bi se poskušalo tudi v tem o žiru kaj napraviti. Capt. Young se je zelo pohvalno izrazil o teh naših j slovenskih fantov. Tu so 'dobro I leto dni, pa se ž njimi že deloma pogovori v angleščini. Če jih boste želeli obiskati v taborišču, tudi to boste lahko storili, le da boste prišli v stik z Capt. Young-om, in ga naprosili zal dovoljenje. Navesti morate ka-| terega bi sicer želeli videti ozi- j roma govoriti. O tem vam bodo j tudi fantje v nedeljo dali informacije, kako in kaj. Ravno tako njih naslove. Naslov Cpt. Young je Public Relations Office E. P. G., La Carne, Ohio. Možno je, da se jih bo v bodoče imelo še priliko imeti kje drugje v našem velikem slovenskem Clevelandu, kot na primer na St. Clairju ali v Newburghu, ali Euclidu, v gosteh. Torej odbor je na delu, da sprejme te fante kot goste in prijatelje. Poskušal bo, da jim da teh par ur ko se bodo mudili v naselbini med nami razvedrila. Tukajšnja podružnica št. 48 se pa iskreno ponovno zahvaljuje tem našim požrtvovalnim fanton-ujetnikom za njih velikodušni dar $75.000, katerega so spravili skupaj in podariH v pomoč za osvobojenje svoje domovine. Kličemc jim; Dobrodošli med svojimi rojaki prihodnjo nedeljo! Napad na japonski prevozni vlak Bombniki angleške zračne sile so se nizko spustili v džunglu in odprli so hud ogenj na transportni vlak Japoncev v bližini Kainbula. Glasom poročil, so zavezniška letala prestregla marsikateri transportni vlak, napolnjen z moštvom in vojnim materijalom za sovražnika, ter ga uničila. Brzonožec in puščica Za Cfibor J. F. Durn. Iz Collinwooda Apel za dramsko društvo Verovšek Collinwood, O. — V imenu dramskega društva "Anton Verovšek", apeliram na vse bivše člane in članice ter zadnji društveni odbor, da se vdetežite seje v svrho reorganiziranja Ve-rovška, da se ga po možnosti ponovno spravi na delo za dramatiko. Seja se vrši v petek zvečer dne 25. avgusta ob 8 uri zvečer. Prosi se vas, vdeležite se te seje! Vojni ujetnild gostje V nedeljo, dne 27. avgusta, bodo gostje Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., naši slovenski fantje, vojni ujetniki, kateri so bili proti svoji ! volji šiloma vtaknjeni v itali-! jansko armado. j Obiskalo nas bo 8 Slovencev I in dva Istrijana. Slovenci so do-j ma od Gorice in Postojne. A-1 pclira se na vse morebitne so-I rodnike teh fantov, da jih v I nedeljo obiščete v S. D. D. Obi-; šče se jih lahko od 11 do 5. ure popoldne". Vincent Coff. Povest iz dobe, ko je Tekumze štel dvanajst let Napisal Fric Steuben Čarovniki so mrmrali svoja rotenja in družilo se je vzdihovanje žensk s tožečim vpitjem, kakor da se nekod oglašajo žalostne ptice. Ogenj je prasketal in rdeče ožarjal mrke obraze bojevnikov, orožje in plašče iz bivoljih kož. Vrvež številnih postav se je izgubljal v temi, v kateri so mladeniči na drevesu lahko le slutili vroči utrip močno razburjene množice. Vztrajali so do kraja. In ko so okorelih udov spet splezali z drevesa, jim je bilo, kakor da so le še bolj povezani med seboj. Minila sta dva tedna nemirnega pričakovanja. Popoldne drugega dne je skozi vas votlo donel glasnikov veliki boben. Vsak je poznal ta votli glas. Mahoma je bila vsa vas zbrana okrog glasnika. Za njim je stal vrhovni glavar Kornstalk z o-stalimi načelniki iz naroda. Moški in ženske, še otroci sami so molčali, saj so vedeli, zdaj p^ zvemo, kaj so starešine sklenili! Kornstalk je stopil naprej, kratko je povedal, kar so pač vsi že vedeli: da so Čiroki prodali deželo, da so Irokezi deželo darovali in da so belci ustrelili sina in oba vnuka glavarja Usnjene ustnice. Korstalk je povzel: — Vse to je početje belih ljudi. Prebivajo za velikim gozdnatim pogorjem in zdaj pričenjajo iztezati roko v deželo zelenega trstja. Glavarji so sklenili, da pošljejo odposlance k velikemu poglavarju belcev. Stopi pred nas, poglavar Sin Bobnečega ptiča, in povej, za-stran česa hočemo povprašati velikega glavarja belcev! Sin bobnečega ptiča je stopil naprej in spregovoril nekaj, besed, ki so pozneje postale slavne — vendar rdečemu narodu žal niso pomagale: — To je moje sporočilo velikemu glavarju belcev: Angleži hočejo vso deželo na jugu ša-vauske reke (Ohajo), Francozi hočejo deželo na severu šavan-ske reke. Kje potem ostane, veliki in modri poglavar belcev, dežela otrok Nanaboča? Culi 8010, da so ti Čiroki prodali našo deželo. Culi smo, da so ti velikodušni rodovi Irokezov wso deželo podarili, toda naša dežela ni tulec za pšice, ki se da kratko in malo prodati jjdi podariti. Ljudje, ki t,o vend^irlc trdijo, so lažnjivci. In če hoče kdo vendarle verjeti, da je naša dežela tulec, ki ga lahko kdorkoli vzame in odnese, naj ve, da so v tem, tulcu ostre puščice. Otroci boga Nanaboča vedo ravnati s koščenim lokom in tudi bOlcc ima iumo eno urcc. — Prosimo te: ostani v deželi, ki ti jo je naš veliki oče, rod Le-nikanape, podaril. Ta dežela je zate in za tvoje otroke zadosti obsežna. Če pa te grudi lakota po naši deželi in če boš odposlal svoje bojevnike, tedaj vedi, da bo padel sleherni, ki bo brez našega dovoljenja stopil v deželo zelenega trsja. Voli tedaj, katero vampum hočeš: beli vampum miru, ali črni vampum vojne! Sin bobnečega ptiča je končal. Pogledal je naokrog in povsod je videl resne obraze, čuti ni bilo ne pritrjevanja, ne odklonitve. Zdaj je še enkrat nastopil Kornstalk. — Sin bobnečega ptiča in njegovi spremljevalci odjezdijo v nekaj dneh. Jutri pa hočemo u-streči želji naših fantov, da vidimo, česa so se naučili. Srca mladeničev nestrpno čakajo velike preizkušnje. Pripravite se torej, oborožite se kajti jutri bomo praznovali dan boreče se mladine. — Vum-ho! — je zadonel zmagoslavni krik Tek^nze^a preko vse vasi in takoj nato so se odzvah tudi ostali mladi gorski levi. '— Vum-ho! Vum-ho! so vzklikali soglasno in enakomerno. Tekumze je bil res dobro uvežbal novi bojni krik. Bojevniki sp se smehljali in njihova resnoba je splahnela, ko so povsod videli fante hile-I ti v taborišča, izbirat orožje. Beli poglavar je bil daleč. Nevarnost je bila vsebina indijanskega bojevniškega življenja. Mladeniči so bili ponos vsega rdečega naroda. Nevarnost je bila daleč, ponosna mladina pa je lahkonoga dirjala med šotori naokrog. Čemu ne bi rajši z veseljem pričakovali jutrišnje- I današnje čase pred velikimi odločitvami na evropskih dirkah' ščih. Tekumze je za konjsko dpi žino zmagal pred Malim lovceffl' I Vsi trije rodovi Čilakata , ba nagradili z burnim njem, posebno divje pa so vp pripadniki rodu »Mzepase. Potem je zamrgolelo po stranem dirkališču polno ne®"" nih fantovskih nog. Pričelo ^ je namreč splošno tekmovanj v teku. Izvedli so ga v petih" delkih. Vsakokrat je kakih mladeničev preletelo tretj®" dirkališča. Dovoljena je bila herna ovira in vsaka zloba, si® bi tekači so se oklepaU boljsir da bi jih zavrli, metali so s-jim pred noge. Šele v .. njem delu proge so se vsaj toliko otresli svojih t« mečev, da so lahko pokaz pravo naglico. Tekmuze se je postavil v jo gručo šele pri predzadnji to" ki peteri)! tekov. Vsi gorski ^ vi so vedeli, kako morajo nati. Tekumze je stal ob perju ob obeh nujnih straneh ^ za njima pa so se postavili stali mladeniči Tekumzeje' iveg* rodu. Okrog njih so se tekmeci, pripravljeni, da t • pri znamenju za start ^ na Tekumzeja in na Gašperja ju zadržijo. Vse oči so bile uprte v nika, ki je stal na cilju in J® žal v dvignjen: roki velik usnja. Vzhajajoče solace je vpil, spustil roko, fantiči so VI' Ga- pognali v dir, hoteli so se na Tekumzeja — toda ta iK šper sta že odbrzela kakor pšici, sproženi s strune. ^ ^ mladih gorskih levov pa postavil po robu vsem, ki al"' ga dne kakor bodočih negoto- I vih nevarnosti? — Vum-ho! Ob reki je bila ozka ravan, j Tam so se vršila tekmovanja, j Gledalci so sedeli s hrbtom pro-! ti soncu, z obrazom proti reki. ' Prvega tekmovanja, konjske dirke, so se udeležili vsi fantje od svojih desetih do trinajstih let. Vsak je sedel na svojem konjičku in je nestrpno čakal, da se pokaže vsemu narodu, čei tudi ni še niti malo mogel pri-čal^ovati zmage. Med konjiči jo bilo nekaj usmiljenja vrednih mrh, glede katerih si pač lahko podvomil, ali bodo sploh prestale dirko. Pikre opazke iz vrst gledalcev so kar deževale. Vsakokrat je zdirjalo štirideset do petdeset mladih jezdecev. Med vpitjem in tuljenjem gledalcev so dirjali po progi, ki. je bila daljša kakor kilometer, in izbirne dirke so bile bolj ljudska zabava, kakor prava borba. Ko pa so potem zmagovalci posameznih dirk nastopili k odločilni dirki, je nastala tišina, ki i je bila na indijanskih dirkali-^iičih prav tak običajno, kakor "teli navaliti. Dvojni orel je prostrl roke in se uprl Mali lovec se je junaško pal. Fant z drevesa in * sin, dični bratski par sta složna, kakor še nikoli v ^ danjem življenju; prijela st® za roke in nista pustila naprej. In preden so papu^i ^ gli prav pojmiti, kaj se sta bila Gašper in TekuRiz^^. dobrih trideset metrov spi"® _ Bil je lep dvoboj, kajti ze še malo ni bil voljan, Brzonožcu dovolil prednost, da nič ni pomagalo . Z des^ metri naskoka je zmagal šper. Šele daleč za Tek" jem so prisopihali ostali Zasmehovajii od mladih levov in divje podžigani od dalcev. Nekega večera — kole kakih dobrih petna j# odkar sta beli fant in kle bivala v novem tabo — je ugledal Gašper gruco kih petdesetih ljudi: ženske in otroci so zavili k torom. V% drugekrati so s® bliževali novi pripadniki r" t bilo j® t«' veselim vpitjem. A ta j-o- prijezdila molče na nizkil^ seo njičih po ulicah velikega rišča. Mrko vzravnani so na konjičih, bili so resni čeči, niso pogledali ne na 1® na desno, z obrazov se J® lila žalost, zagrenjenost. "r To je bilo seveda nalasc pravijeno. Številni šavanL prihiteli h gruči, so to rec -j, razumeli. Zgodila se je »es C ----- - - u . Ne glasu ni bilo čuti iz vi'S dalcev, nobene šaljive nobenega krika v pozdi'ii'^'^jii. mo, kakor oni, ki so j so stali moški in ženske na ! straneh. Vzhajajoče so jjj! : glasnik indijanske vasi, iiC J kakor vselej postavil na ^|i, \ sprevoda in molče so niU ^ \ kamor jim je pokazal. l3iM iBcntA gATTj 21 avgusta, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG (Nadaljevanje) opoldne sta se vozila po i ocviriiatem, ravnem ozemlju, je bilo porjavelo od sušeče-Klovaczev fant ie sedel poleg Marka, ne da bi bil besedo. Kdaj pa kdaj je pravil in skrbne je potegnil ^ iieno pokrivalo čez krsto, ^ i^^Jvročina hujša 1^, ujša in je bila pot brez akrsnekoli sence. Mimogrede I ^ .^^^ledala velikanskega kra-"Ja, ki se je zazibal preko 2°cvirja in krožil čisto blizu potem se pa pognal ne-^ orna skoraj navpik proti ne-g"' ie visoko pod nebe- %, krepko držeč v krempljih e o živalco. Klovaczev fant ga ® g edal, toda rekel ni ne bev e mev. Nenavaden prizor mu' e orna j izzval izraz preseneče-zamišljenem obrazu. Samo še ozek snop svetlobe je ® na zapadni strani neba, ko 3 zakrenila konja proti pro-' JU misijonišča. Mark je sko-Post potrkal na vrata, in , duhovnik jih je odprl Poškilil v tujca. Je Mark povedal svo-nik + j G velel duhov- nil v hišo. Nato je izgi- slo^ na drugo stran po-kovrt vrnil z mlajšim du-likom, ki je nadvse prijaz-pozdravil Marka. ko je dejal meh- jjjc ^tri bomo opravili zaduš- ^aši dušo. Naročil bora gg-služabnikom, naj prine- f yv, noter. Izvolita stopiti 2 menoj." ju je v krasno raz-jjji sobano, kjer je stala jQ ^ ® preprosto hrano. "Vedno pripravljeno za pot- nike," je dejal in jima odkazal stola, da bi sedla. Naslednje jutro, tretji dan po smrti, so pokopali Antona Klovacza med grobovi Indijancev. Obred je bil kaj preprost. Mark in Antonov najstarejši sin sta stala razoglava ob grobu, a duhovnik je zapel rek-viem. Nato so zasadili na grob preprost lesen križ z mrliče-vim imenom in datumom in Anton Klovacz je ostal sam. Ve-trie je šelestel s slabim, suhim glasom skozi visoko rumeno, travo med grobovi. Doba rasti se je končala. • II Pri Garovih so ostale razmere slej ko prej enake. Judita, Martin in Karli so povezali žito v snope, ki so jih pričeli spravljati na kope. Kaleb jih je zaupno opazoval izpred hiše. Judita je poskušala prikriti Kalebu, da bi se bila po sestanku s Svenom kaj izpremenila, da oče ne bi poostril svoje ču-ječnosti. S težkim obrazom kakor vedno se je vračala pod konec dneva domov in večerjala, ne da bi koga pogledala. Toda Linda, ki jo je pozorno opazovala in je vedela, da ni drugim nič znanega, je spoznala veselo izpremembo pri njej. Toda Kaldbu se je moralo očividno nekaj pripetiti, čemeren in redkobeseden se je vrnil s seje v Yellow Postu in Amalija, ki ga je skrivaj opazovala, je bila radovedna, kaj se mu je bilo dogodilo. Jasno ji je bilo, da to, kar gaje zadelo, ni bilo nič laskavega. Po njegovem obrazu je spoznala, da ga v duši nekaj grize. Dolgo časa je pOr stajal in držal eno nogo na spodnji žici ograje pri ovčjem pašniku ter sij, naslanjal z n^ fisoners Study Scriptures Via fire Die of inmates of San Quentin penitentiary in California Voicp of'p ^ a bible correspondence school conducted free by the ing 0,1 radio program. This program, every Sunday mom- tion In Mutual Broadcasting system, and released by transcrip-^^ricaadditional stations in North and South America, over 20n nnnSouth Pacific islands, has a registered membership of is 1 J I,'" bible course, of which the class above is part. The ^^®rden rr the man in shirt sleeves, second row, second ftom left. Pleased . '"'•o" Duffy, of national penal institution fame, is well froducort^- f'O'M this class of bible students. Lessons are ^7—— English. Spanish. Portuguese. German and the Braille. V BLAG SPOMIN ®trte obletnice smrti dragega in nikdar pozabljenega soproga in očeta EDWARD MOZEK ki j.c za veduo zatisnil svoje mile oči -di^e 32. avgusta 1940 Hladna žemljica Te že leta štiri krije Mirno In sladko v grobu zdaj spiš, Zapustil si vse, ki si jih ljubil, Zapustil si svoje lastne clrase. Spavaj v miru, blaga duša, Nikdar Te ue bomo pozabili. Vedno bomo za Tc mclll^, Tvoj duh bo živel med nami za vekomaj! Angela Mozek—Kavcnik, soproga Eleanor, hči Ohio, due 24. avsuilu, 1344. jiiKut I ............, I m prsih pi-^rižanimi rokami na ograjo pred seboj. Oči so mu blodile po širnih poljanah, kjer so stali novi stogi sena. Potem je prihajal v kuhinjo in razmiš-Ijeno brskal % polomljenimi in pretrganimi kosi konjske opreme, škatlami zarjavelih žebljev in vijaki. Amalija se je pripravljala na plaz skorajšnjih napadov, kajti Kalebovo vedenje je bilo znamenje, da se približujejo. , Dva dni po Kalebovem odhodu v Yellow Post je izbruhnilo. Otroci in učitel,jica'so odšli na podstrešje. Amalija je pripravljala ovsen močnik za prihodnji zajtrk. Kaleb je prišel s polja, zaprl nalahno duri za seboj, potresel svetilko in jo obesil na kljuko pri vratih. "Tvoj sin je res olikan gospod, Amalija. Zelo olikan gospod," je izpregovoril malone šepetaje in stopil mimo nje v hišo. Amalija je vzdihnila. Hipoma je občutila silno utrujenost, kakor da bi bila dolgo časa zastonj delala. Vkljub vsemu, kar je bila napravila, je završal vi-rad nad njo. Od bridkega spoznanja ji je otopela misel. Na Kalebovo opazko ni nič odgovorila. "No? Mislil sem, da bi rada vedela to," je nadaljeval Kaleb z razžaljenim glasom. "Ali nimaš niti besede?" "Ne, prav nič," je odvrnila Amalija. Kaleb se je vrnil v kuhinjo in je stopil z dvignjeno glavo prednjo. "Toda če bi ti povedal, kar je tvoj krasni dečko storil meni, bi mogla nedvomno kaj pripomniti," se je namrdnil in se udaril z roko po prsih. "In nemara mi tudi ne boš zamerila tega, kar bpm storil, kadar napoči čas." Amalija ga je pogledala in prebledela spričo njegovega pogleda. "Kaj pa je storil?'' je vprašala plah,o. "No, hi, hi! Kaj da je storil?" se je nasmehijal mehko. "Bi li rada vedela, kaj ? No, ugani." S.temi besedami se je odstranil v hišo in se pričel slačiti. Za-lučil je čevelj za čevljem po tleh, da sta zaropotala, Amalija je slišala, da se mož na tihem smehlja. ' Dolgo časa je stala s sklonjenim hrbtom pri ognjišču in si poskušala pojasniti, kaj je moglo tako nenadoma zbuditi v Kalebu prezir do Marka. Najsi je bilo karkoliže, na vsak način je podkurilo v Kalebu staro mržnjo, ki jo je gojil do fanta. Kajti Amalija je menila, da smatra Kaleb Markovo navzočnost v Oelandu za osebno žalitev, ki bi jo mogel maščevati samo na en način. Amalija se je lovila za bilko upanja. Večkrat ji je prišlo na um, da bi prosila, naj se odstrani, preden mu Kaleb stori kaj žalega. Toda vsakikrat je sprevidela, da bi to le pospešilo odkritje resnice, kajti Mark se nedvomno n^ bi dal brez tehtnega razloga pregovoriti k begu. Sprevidela je, da je brez moči. Nič drugega ji ni kazalo ko čakati pa moliti, da bi kaka nepričakovana prilika preprečila Marku doznati, kar jo je strašilo. Vse bi rada dala, da bi zvedela, ali Bart Nugent še živi ali je umrl. Kaleb je kdaj pa kdaj omenil, da je slišal o njem, toda za Amalijo je bilo to brez pomena. Naposled je postavila lonec z mejnikov v peč^ ugasnila svetilko v kuhinji in odšla v hišo. Kaleb je raztegnil zložljivo posteljo, in je kmalu zaspal. Amalija je ppgledala razmeščene lase, ki so mu štrleli izpod odeje. Toda mož je bi^ obrnjen z obrazom proti steni in je glasno smrčal. Val nejevolje je zaplal v A,maliji. Nikakor sp ni mogla sleči in leči k njemu. Tiho je upihnila svetilko, pobrala ko-žuhovinasto preprogo, ki je ležala na tleh, dotipala v temi svojo ovratno. ruto in stopila ven.- Odpravila se je k pravkar prizidanemu delu hleva, ki ni bil zaklenjen, in se splazila po temi h kupi čiste slame v kotu. Kaleb je vedno trdno spal in Amalija se je slednje jutrp prva prebudila. Vedela je, da je mož ne bo. pogrešal. Ovila se je z ruto, legla v slamo in se odela s kožuhovino. Vso noč ji je razbijal m^d spanjem v srcu strah kakor s kladivom. III Ela se je pridružila ostalim, ki so postavljali na njivi snop je v kope. Delali so na vse pretege, da bi posušili žito za mlatev. Martin je večkrat nameraval odriniti v Yellpw Post in najeti kakega mešanca, ne da bi vprašal Kaleba za dovoljenje. Toda preden se je odločil za odhod, mu je volja popustila, kajti dologtrajna navada ga je držala krepko v Kalebovi oblasti. Juditg. je od težkega dela ne-kpliko oslabela. Toda poskušala je prikriti pešanje svojih telesnih moči. Prva je bila zjutraj pri delu in na njivi je kazala izredno marljivost in vnemo. Elg. jo je sumljivo gledala, toda posihmal se je izogibala kakršnegakoli spora z njo. Kaleb je bil na tihem zadoyoljen z njo, zakaj bil je prepričan, da ji je zlomil duha. Toda Amalija jo je opazovala z rastočo skrbjo in se ni motila glede njenega stanja. Linda fei je, prizadevala, da bi govorila z Judito, kadarkoli se ji je zdelo primerno. Opominjala jo je, da je čas za beg tik pred durmi, da mora ostati pogumna in izkoristiti priložnost, čim ji napoči. Judita seje obupno zanašala na Lindo, mislila na njivi ves dan samo nanjo in iskala prilike, da bi bila v njeni prijetni bližini, kadar drugih ni bilo zraven. Na zadnje je stalo žito v zla-torumenih kopah in se sušilo [ na njivah. Kaleb se je smukalj mecj kupi, pregledoval pšenico, rž in ječmen z natančno pazi j i-, vostjp in sklepal na tihem, katero zemljišče naj bi ostalo prihodnje leto neposejano. Judita nikakor ni mogla vedeti, koliko časa se bo Kaleb mudil na takih sprehodih, zato se ni upala iti onstran šole, če je sploh kd%j prestopila vrata pristave. Amalija je budno pazila nanjo in ji je postala malone strožji paznik nego Kaleb. (Nadaljevanje) DEKLETA IN žEKi<1* boste prihranile precej denarja ce s| naročite fin FUR COAT fino in najnoy^jie mo^ STERLING SUKNJO iz čistp volnenega blaga naravnost a tP-var# — SEDAJ NA "WlLL CALL" N^ poi^bite—prva izbera je vednp najljoljša Ne odlašajte, samo pokličite me, da vas peljem naravnost v TOVARNO, na mojo odgovornost in brgz zamere če kupite kaj ali ne. Vam se vljudno priporočam. BENNO B, LEUSTIG ENdicott 3426 1034 APDISON RR. PAV OfFlCfe PfANfSl v/c to/? •irs OK TO BAVVL them out for S6IN6 LATE, J0e,6ut i don't think you 008ht TO pay them off in stage money." iliMii.; IMATE GUMB Da, vi imate gumb . . . magični gumb, ki obvladuje moč orjakov. To je gumb ali stik, ki da v delo takoj neskončno energijo elektrike . . . samo s pritiskom vašega p.rsta. Elektrika proizvaja danes več kot 30,0.0.0 raznih del doma, v trgovini, v tovarni . . . vse okrog vas! Električna služba začne ali neha z delom po vaši želji, dela poccui in zanesljivo. Od vašega rojstva sem je električna, znanost omogočila cele nove industrije — zaposlila milijone ter založila desetine milijonov z brezštevilnimi novimi produkti, napfavHa delo lažje in življenje bogatejše. CqI.o kp. tp čitii.te pripravlja električno po,(Jj,etje za vas — po zmagi — več produktov in večjo postrežbo, ki vam bp dodatno olajšala skrbi in ppmnoži-la vaše prijetnosti. V bodpčnosti boste hoteli pomnožiti vašo rabo električne postrežbe. In čeprav je elektrika danes popeni, bo še cenejša ,medtem ko vam bo doprinesla več in več koristi... ker i/eč kot, rabite elektri-" ke, manj stane enota. Faktično se je povprečna cena elektriki ki jo daje The Illuminating Company za rezidenčno rabo znižala vsako edino leto v 52 letih, kar je družba v obratu. Danes gi;e po-vprečna cena elektriki še vedno nizdol! TH% CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY. DON'T WASTE EI.FCTRICITY! TURN OFF LIGHTS AND APPLIANCES WHEN NOT IN USE! BTRAR A ENAKOPRAVNOST 24. avgusta, 1944 ČRNA ŽENA Zgodovinska povest Priredil Javoran "0 S 0 S a (Nadaljevanje) 1 prestrašenih otrok. Nekaj straš- ]Wo%k je lAogM m še sta podvizala korake. — Zdaj je naenkrat začel pihati močan sever, ki je hitro pognal oblake nazaj proti Bohinju. Le par is-krih bliskov je švignilo, mogočno je odmevalo grmenje med skalnatimi pečinami — in zopet je bilo vse mirno; nevihta je odšla proti jugu. Ko sta tako šla naprej, je pripovedoval možek o varnostnih naredbah, katere so za slučaj kakega hujšega spopada napravili za žene in otroke; povedal mu je, kako so j i h varno spravili v jamo pri "Slepem Bogu" in jih zastražili. Povedal mu je tudi, da je poprej v gozdu govoril z voditelji kmetov, ki so mu naznanili, da se upor začenja, da ravnokar odhaja četa bojevnikov na grad, zahtevat svojih pravic. — Bregar ga je pazljivo poslušal, a ga še bolj mrzlično priganjal, naj hitita. Že sta se bližala cilju. Francetu je začelo srce hitreje biti in v glavi mu je domišljija vsiljevala strašno, zagonetno vprašanje: kaj bo? — Tudi v mož-kovem srcu je bilo mnogo skrbi. Le še nizek grič ju je ločil od Brd. Tedaj je pa naenkrat oba potnika zaščegetalo v nosu, začutila sta čuden vzduh in zdaj je švignil izza grička ognjeni jezik. j "Bog se nas usmili, tu zadaj j gori." je zakričal France, "to je na Brdih! na Brdih gori —!" Tedaj sta drvila kar najhitreje mogoče na grič, kjer sta lahko videla na Brda. — Obstala sta kakor okamenela. — Nova Bregarjeva hiša je bila vsa v ognju. Ognjeni plameni so ravno že škodoželjno oblizovali streho. Slišala sta, kako je prasketalo in pokalo, ko so se lomili goreči tramovi, in vse to je strašno odmevalo \ Bregarje-vem srcu; človeka nista opazila nobenega pri ognju. "To je Niganino delo, — — prepozna sva," je skoro nezavestno šepetal France; — nato je pa divje zakričal: "O Zalka! Zalka! O moje dete! Francek! . . . Štefan, pojdi, pojdi! Nemara se da še kaj rešiti." "Zalka in otrok sta že zdavnaj na varnem v votlini na Špiku," je kričal možek in obenem prijel Franceta za roko ter ga zadrževal. "Hočem gotovosti, prepričati se moram, se moram!" je joka-je tarnal Bregar. V istem trenotku sta pa zaslišala z najskrajnejšega Špiko-vega robu dolg zategnjen, zamolkel glas, ki se je razlegal kakor tuljenje močnega bivola, in razločila sta pretrgane besede; "Hoooo — sovražnik na Špiku --na Špiku--na Špiku — sovražnik — sovražnik!" Grozni glasovi so še vedno zamolklo odmevali od Špikovih sten in se polagoma tajno poiz-gubljati v gozdu ob Savi, tedaj pa je naenkrat zadonel od nasprotne strani, prihajajoč od Bodešič sem, močan in pretre-sujoč glas, ki je šel skozi mozeg in kosti, zdaj ogromno naraščal, zdaj zopet padal — bil je glas roga, in temu je sledilo več kot deset človeških glasov kakor v koru se menjavajoč: "Sovražnik na Špiku — na Špiku — sovražnik — sovražnik — na Špiku." Na Špiku je vladala grozna zmešnjava, vsi so kričali zmedeno, da ni bilo mogoče razumeti nobene besede; izmed splošnega krika se je pa zdajin-zdaj začulo v srce segajoče ja-dikovanje in zdihovanje obupanih žena in pretresljivo jokanje j ve, ki so pričali, kako strašno trpe žene boječ se za svoje, kako se jima trga srce.--Ker je bila že tema, se je dobro razločil ogenj, katerega je zakurila straža kmetiških bojevnikov v Bodešičah, ki je pa že pojemal. Na Brdih se je ogenj žrelo in kakor bi hotel ves pekel naenkrat privreti na dan z vso svojo sovražno močjo in silo; strašno je žarela goreča gora — zdaj so se potresla tla — nemudoma je sledil grozoten pok — in grmenje in pokanje in bobnenje, kakor bi se gore pre-vračevale druga na drugo in kakor bi se podirala zemlja. "Bog jim bodi milostljiv in u-smiljen!" je molil možek kleče poleg Bregarja; ta je stal tre soč se po vsem telesu in kakor zamaknjen upiral pogled tja na Špik, odkoder se je dvigal proti nebu temnordečkast oblak, medtem ko so se s špikovih vrhov valili nizdol debeli kamni, od-skakovali čez peči in stene, se sliti nista mogla ničesar, še manj pa govoriti; le ena misel jima je begala po glavi: strašno, strašno! in ta jima je povedala vse. — Ko sta se čez nekaj časa zopet nekoliko zavedla, je začel France žalostno vzdihovati: "Gorje, grozno je, strašno! Vsi so izgubljeni! Vsi — ah, vsi!--Pojdi, Štefan, hitiva in poglejva, nemara še lahko kaj rešiva . . . Pri slepem Bogu so gotovo vsi mrtvi." Mali oglasi še enkrat škodoželjno ovil Bre- j razdrabljali in kakor sovražna garjeve hiše in vpepelil. jo popolnoma "Jezus, Marija, Jožef, nekaj strašnega se godi! Vse je izgubljeno! Bog se nas usmili!" je vzdihnil kroparski možek. Bregar je stal kakor okame-nel, ves bled in prestrašen; sre-po je zrl predse in se ni mogel ganiti z mesta. — Tedaj se je pa posvetilo na Špikovih vrhovih: en ogenj, dva — pet — in še več — in še strašnejše sfe je oglasil fglas roga in še groznej-še je odmeval od sten in brzel tuleče po dobravah in gozdih. Na Špiku, tam kjer je pač moral biti vhod v votlino "pri slepem Bogu", se je nekaj zasvetilo — kmalu je zopet ugasnilo, a potem zopet nekoliko močneje vzplamtelo. — — Tedaj pa nagloma kakor blisk ves Špik je bil v ognju; — bilo je, kakor bi se odprlo ognjenikovo vojska brzeli v nižino. — Bobnenje in grmenje je polagoma ponehavalo in vmes so se že razločevali obupni kriki in klici. Zopet je začelo lahko šumeti, kakor bi se sprožila cela reka peska in drobnega kamenja in drvila čez pečine. Ves Špik je bil razsvetljen; eksiilo-zija je vnela dve suhi smreki in nekaj zelenih mecesnov, ki so potem razsvetljevali vso okolico. Tam zadaj so mejile razsvetljeno pokrajino visoke in vitke jelke, katerim je nočni soj gorečega dreva dajal posebno tajinstveno ter čarobno barvo in obliko, tako da se je zdelo, da strahovi straži jo nesrečno prizorišče. Še strašnejše so pa doneli v temno noč obupni klici zbeganih bojevnikov, obupanih žena in prestrašene dece. Bregar in štefuljček s t a še vedno stala tiho in nemo; mi- Za delavce Strojni operatorji Punch Press operatorji Drillpress operatorji Broch operatorji Short Cut Lathe operatorji Znotranji in zunanji brusači Milling Machine operatorji Dip Tank barvarji Oskrbniki fornezov Težaki in vozniki Visoka plača od ure in "overtime" The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. Varna in solidna investicija v vojnem ali mirnem času Prvovrstno zidano apartment poslopje z letnim dohodkom $3,-250.00., Idealno, da v enem stanovanju živi lastnik. V tej okolici se čim več Slovencev nase-lj.uje. Severno od St. Clair Ave., blizu Gordon parka. Jezero, hot house in vrti. Zmerna cena. Pokličite lastnika tekoni dneva CH. 4050, ali po 5. uri popoldne: PO. 0049. MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE- ZNAMKE THE MAY CO. Presenetljivi nakupi za dom 2.99 54 In. sfojalo za likanje Izvrstna posebnost teh s to jalov za likanje je, da se lahko zaprejo in odprejo; le migljaj prsta odneha majhen zapah. Sedaj se lahko poslovite od starih nerodnih stojal. Ta stojala za likanje so velike mere 54 incev. Cena samo 2.99. 3,99 Priročen Solvay Dryette set s tem predmetom odstranite vlažnost, preprečite ples-nitev, odstranite zaduhli smrad v kleti, klozetu, ali katerikoli sobi, kjer prevelika vlažnost dela škodo. Protežira pohištvo, orodje, obleko, itd. Odpremljen je z taco iz trdega gumija. 100 funtov vreča Calcium Cloride $2.48. 3.99 Nebarvana omara s predali Močno zgrajena iz močnega smrekovega lesa. Omara s štirimi predali meri 291 i inčev v visokosti, 16 iž in-čev v širošini, 9)^ inčev v globočini. Je gladka in pripravljena za barvanje. Veselili se boste, ko jo boste sami pobarvali. Zelo primerna omara za otroško sobo, itd. Cena samo 3.99. 3.99 Nebarvana miza za spalnico Krasna vanity miza v obliki ledvice, ter z enim predalom, in okroženimi nogami ... s posebnimi policami, ki se jih lahko raztegne in okolih katerih se lahko napravi krasno ogrinjalo. Iz smrekovega lesa, ter zglajena, da je pripravljena za barvanje. Vrh Je 18x36 inčev. Dobro zgrajena. Cena samo 3.99. 2.99 Nebarvane nočne mizice Pripraven komad pohištva, ki se ga lahko uporabi v spalnici kot nočno mizico ali za telefonsko stojalo. Primerne velikosti . . . meri 28 inčev v visočini. Atraktivno in močno izdelana. Iz smrekovega lesa, zglajena in pripravljena za barvanje v katerikoli barvi hočete. Cena samo 2.99. THE MAY COMPANY . . . HIŠNE POTREBŠČINE . . . PETO ..NADSTROPJE Velik Glasbake lonec Lonec drži IVi kvarto; kompleten s pokrovom ... iz stekla, ki vzdrži tqploto. Ta lonec eliminira negotovost, z lahkoto opazujete kako se jed kuha. Prav lahko je za čistit. Jamčen, da se eno leto ne razbije vsied toplote. To napravi lepo darilo za nevesto. Cena samo 1.50. v najem se odda stanovanje s 6 čednimi sobami in kopalnico. Najemnina zmerna. Nahaja se v okolici Norwood Rd. in St. Clair Ave. Pokličite KEnmore 0377. CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767 SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 Ekspertna popravila na pralnih strojih — čistilcev preprog — likalnikih — hladilnikih — pražilni-kih — mixerjih — radio aparatih DELO JAMČENO Recreation Room Supplies 5724 Euclid Ave., EX. 3016 KUPI SE 200 avtov kateregakoli izdelka in leta SMITH AUTO SALES 6115 Superior Ave. HE. 2888 Kerruish Jewelers, Inc. 818 E. 152 ST-—GL. 2007 Popravljamo žepne, zapest-ne in stenske ure kot tudi vsakovrstno zlatnino Ed's Radio Service 5310 Clark Ave., AT. 3650 Ko pri nas popravimo vaš radio aparat, bo deloval kot če bi ga poslali v tovarno. Vam zatekajo noge? z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo, se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel PH. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta; Vsak daji od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. * Yields With every step * Absorbs shocks, jars * Keeps you foot-fresh Louis Majer Shoe Store 6410 St. Clair Ave. VfHERETHEFUELGOESi A PLANT manufacturiiig air« planes in New England burns 800,000 gallons of fuel oil a month. Za delavce Za delavce THE TELEPHONE'CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. Pospešite dan zmage! Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju kritičnih vojnih predmetov. Potrebuje se moške Shear operatorje in pomočniki, punch press operatorje in pomočnike, line inšpektorje, packer* je in nakladalce ter metal stamping inšpektorje. Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 E. 200 ST. IV. 3800 Poslovodja za trgovino na Waterloo Road, išče Slov. zad. zveza. Mora biti vešč mesar. Dobra plača. Za podrobnosti se je zglasiti pri Louis Ižancu, 667 E. 152 St. STALNA DELA s povojno sekuriteto Vednd rastoča organizacija potrebuje takoj Engine Lathe Turret Lathe Milling Machine Planers Horizontal & Vertical Boring Mills operatorje Electric Arc Welders Assemblers Bivši vojaki so dobrodošli Visoka plača od ure Prilično nadurno delo Broden Construction Co. (Podružnica Wean Engineering Co., Inc.) Pokličite Mr. Radu, IV. 5770 22800 Lakeland-Blvd. od E. 222 St. IVIali oglasi Zgubilo se je takozvano "lapel" broško, med Norwood Rd. in E. 61 St. Pošten najditelj je prošen, da pokliče HE. 7014. Želi se kupiti bicikel za dekleta. Mora biti dobro ohranjen. Kdor ima naprodaj, naj sporoči naslov v uradu tega lista. HE. 5311. NAZNANILO Od sedaj naprej bomo zopet izvršili razna dela kot pokrivanje streh in popravljanje hiš. Delo jamčeno. John Robich General Building Contractor 18615 MEREDITH AVE. KE. 5152 Prekladalci zaloge -in pometaci Strojni operatorji—^brus®'' in Lathe operatorji Dobra plača od ure pole^ overtime 10 ur na dan 6 dni v tednu The Pipe Machin®''^ Co. 930 E. 70 St. blizu St. Clair IŠČE SE Ženske za snažen]^ šolskih poslojij na Clevel®" Heights Kratke ure in dobra pI^Č* Pokličite CHerry 6991 -:- Knpnjte vojne bonde In vojno-ralne znamke, da bo čimprej P" ^ "sišče in vse, kar ono MOŠKE IN 2ENSK^ 86 potrebuje za splošna tovarniški dela 6 dni r twdnu 48 ur dela na tedeD Plača za ZACET# Moški 77%c na uro Ženske 62 %c na uro Morate imeti izkazilo Ijanstva. Nobene starostne omejit^®' jjj ste fizično sposobni za de*' ga imamo za vas. e ' Zglasite se na ^ EMPLOYMENT OFBl^^ 1256 W. 74 Si. National Carbof Co., Inc. Ženska za snoz^^l Dnevno delo Stalno delo Tedenska plača Zglasite se na 5. nadstroP^ EMPLOYMENT OFFI^^^ Wm.ToylorSon^^'''