V dinamičnem času napredka in stabilizacije našega gospodarskega življenja, praznuješ letos svoj 74. rojstni dan.
Pod tvojim vodstvom, cenjeni tovariš predsednik, smo si ustvarili ugled med narodi.
Jasno začrtana pot našega napredka nam zagotavlja, da bomo uspeli premagati vse naloge.
Združeni v mejah socialistične federativne republike Jugoslavije, smo trdno odločeni slediti ti, zato kličemo
še na mnoga leta, tovariš Tito!
Kolektiv Induplat
Za prvo polletje dovolj surovin
Na XII. seji delavskega sveta, v petek 1. aprila, je direktor Marinc poročal o rezultatih poslovanja Indu-plati, v prvih dveh mesecih letošnjega leta. »Pismeno poročilo so prejeli člani DS skupno z ostalim materialom za današnjo sejo«, je rekel direktor in pripomnil, da bo podal v nadaljevanju spremno tolmačenje.
V	svojem poročilu je direktor Marinc omenil, da je bilo poslovanje januarja In februarja podobno recenziji gospodarske reforme, to je, treba je bilo gospodarno gospodariti. V našem načrtu nam ni uspelo izpolniti količinskega plana, ker je stalo poleg predvidenih petdesetih statev dnevno še nadaljnjih trideset. Stroji stojijo zaradi pomanjkanja surovin.
Jugobanka je opustila vlogo krc-ditorja, zato tudi avansov, ki so nam potrebni za poslovanje, v prihodnje ne bo več.
V	tujino smo uspeli prodati 2-krat več kakor v enakem času lansko leto. Denarna sredstva, dobljena s prodajo na domačem in tujem trgu, zadoščajo
Odgovor na prispevek, katerega je na naše uredništvo naslovil tovariš Jože Knep, smo zapisali v upravi poslovne enote »menza«, ko smo vprašali, kaj menijo k temu.
Upravnik enote tovariš Ernest Cvetko in računovodkinja tovarišica Maja Jeraj sta odgovorila:
Samostojnost pri našem delu nam je zagotovljena po statutu »Induplati« (stran 53, člen 145, točka 2). S tem pooblastilom se je poslovna enota menze odločila, da naroči predvidena dela, o katerih je v dopisu govorjeno. Potrebna finančna sredstva so bila vnešena v plan za leto 1965 na podlagi sklepa, katerega je sprejela ta enota 19. decembra 1964. Ustrezna dokumentacija oz. zapisniki so v upravi te poslovne enote.
V načrtu je postavka 1 milijon starih din, namenjena za investicijo in opremo gostinske sobe; nadaljnja sredstva pa bi se naj (in so se) črpala iz naslova »investicijsko vzdrževanje«.
Utesnjenost v času, ko delijo v menzi malice, je bil vzrok, da so se odločili razširiti gostinske prostore. Prej so bili s tem prizadeti Izključno le naši delavci, odslej pa Imajo v tem pogledu več udobnosti. V novi lokal pa lahko pride vsakdo, ki se dostojno obnaša in ne povzroča škode na opremi.
Razumljivo je, da ustvarjena sredstva iz naslova amortizacije naraščajo in jih je treba vračati v osnovno dejavnost, to je v povečanje in modernizacijo kapacitet.
Poslovna enota je poslovala v Zg. Jaršah (menza) doslej s pozitivno raču-nico in ustreznim zaključnim računom. Bilanca izkazuje za 1965. leto 6 933 181 S din čistega dohodka, ki je bil razporejen v poslovni sklad za obratna sredstva. V zaključnem računu izkazana izguba v naših počitniških domovih znaša 4 073 108 S din. Zakaj je nastala ta izguba, menda ni potrebno posebej komentirati. Znano je zagotovo vsem, da za 900 S din v predsezoni (dopustnik plača 400 S din, ostalih 500 S din pa kolektiv kot regres) in v sezoni 1100 S din (dopustnik 500 S din ter kolektiv 600 S din) ni mogoče v danih pogojih letovati. Ti zneski namreč ne krijejo niti izdatke za hrano (živila), nočnina in režijski stroški (elektrika, voda, zavarovalnina, amortizacija je zelo visokal), taksa za koriščenje zemljišča,
za izplačilo osebnih dohodkov in nekaj nam ostane še vedno za sklade.
Stanje nas navaja, je nadaljeval Kamilo Marinc, da si poiščemo v tujini naročnika za uslužnostno delo (Lohnarbeit). Strojna oprema Induplati, na kateri izdelujemo težke tkanine, ni enaka običajni tekstilni industriji, kjer npr. ena tkalka tke na 24 statvah. Ta neenakost nas sili v posebne aranžmaje, ki naj zagotovijo dohodek za plačilo osebnih dohodkov v nezmanjšanem obsegu dela.
Nadalje je direktor Marinc rekel, da bo potoval v Basel — Švica, kjer bo navezal razgovore za prevzem dela, kakor ga je pred tem omenil.
Sedanje zaloge surovin so zadostne, da delamo normalno v prvih šestih mesecih letos. To omogoča v tem času zadržati tudi sedanjo delovno silo na delu v Induplati. Takoj pa moramo pokreniti vse, da si zagotovimo delo tudi za prihodnje. Pri tem velja omeniti tudi spremembo v asortimentu naše proizvodnje, katero moramo uveljavljati hitreje, kakor smo to predvideli.
Na vprašanje člana delavskega sveta Franca Vavpotiča, je direktor Marinc zaključno še obrazložil politiko dohodka, ki nam ostane pri plačilu za izvožene izdelke.
osebni dohodek za osebje, izdatki za komunalne usluge (odvoz smeti in fekalij ter podobno) visoko presežejo diktirano ceno, katero je osvojil delavski svet Induplati na svoji seji 28. aprila 1964.
Kalkulacijska cena poslovne enote Je bila postavljena spomladi preteklega leta na 2350 S din. S to ceno bi plačali vse izdatke. Izgube ne bi bilo, niti bi jo moral za nami kdo poravnati. Toda v takem primeru bi nastopilo vprašanje, če bi bil dom zaseden v tolikšnem številu, kakor je bil v preteklem letu.
Ostajamo torej v začaranem krogu!?
Vstopnina za pustno prireditev, na pustni torek, pa je bila pobrana samo za plačilo računa za najete godbenike. Drugod so za pustne prireditve zahtevali višje vstopnine in ne nižje.
V računico vključimo še ceno naših malic in kosil in zaključimo, da se jasno zavedamo, da delujemo v korist članov kolektiva Induplati, in da smo zaradi njih tu in ne obratno, kakor to postavlja pisec prispevka, in da moramo pri vsem tem poslovati s pozitivno računico.
Zapisal Otmar Lipovšek
O pripravah
Sindikalni izvršni odbor je skupno s predstavniki družbeno-političnih organizacij ter predstavnikov ekonomskih enot razpravljal o kandidiranju v delavski svet Induplati.
V torek, 12. aprila letos, je predsednik sindikalne podružnice Induplati povabil na X. sejo izvršnega odbora tudi predstavnika ZK Induplati, Mladinske organizacije Induplati ter po enega zastopnika poedinih ekonomskih enot v podjetju.
Inženir Verhovec je pozdravil navzoče ter jim kratko povedal, kaj je sindikat navedlo, da je sklical poleg članov izvršnega odbora še ostale navzoče na skupno sejo in prosil dipl. pravnika Albina Gnidovca, da potrebno nadrobno obrazloži.
Tovariš Gnidovec je pojasnil vlogo sindikata pri izbiri kandidatov za delavski svet. Omenil je, da se po sprejetih določilih vsako leto zamenja polovico članov in za izbiro novih, razpiše volitve. S stalnim menjavanjem članov je zagotovljena osvežitev in hkrati kontinuiteta dela delavskega sveta.
»Zakon predpisuje le rok, to je do konca aprila vsako leto,« je naglasil tovariš Gnidovec in nadaljeval, da se je naš delavski svet na svoji zadnji seji 1. aprila odločil, da se izvedejo volitve v četrtek 28. aprila. Naloga zbranih pa je, da predlagajo nove člane kot kandidate za volitve. Albin Gnidovec je dejal, da je delavski svet že imenoval volilno komisijo in komisijo za pripravo volilnih imenikov. Volilna komisija se je tudi že odločila, da bo volišč prav toliko, kolikor je ekonomskih enot v podjetju. Volivci, člani našega kolektiva, pa bodo dobili na volišču dve listi in to eno s kandidati za delavski svet in drugo s kandidati za svet ekonomske enote.
O načinu kandidiranja je Gnidovec pripomnil, da omogoča zakon dve možnosti in to: po zborih delovnih ljudi, kjer se zahteva, da predlaga vsakega kandidata pet predlagateljev in druga možnost, da se kandidata izbere po skupinah volivcev, kar je
Odgovor uprave menze
na volitve v delavski svet
precej enostavnejše, a vseeno primemo.
Tovariš Albin Gnidovec je nato še podrobneje obrazložil zakonska določila, ki govorijo o kandidiranju. Izjavil je, da sindikat, OOZK in ostali navzoči na tej seji, sestavijo spiske z imeni kandidatov, katere bodo predložili ekonomskim enotam v dopolnitev oziroma odobritev. Gnidovec je obenem predlagal, da sestavo kandidatnih list za svete ekonomskih enot prepustijo v celoti ekonomskim enotam, ker, tako je rekel, sveti ekonomskih enot vodijo reševanje internih zadev njihove delovne skupine.
Zaključno je predlagal A. Gnidovec, da se zaradi kadrovskih sprememb v predilnici zmanjša število članov predilnice v delavskem svetu °d 6 na 5 članov in zaradi enakih okoliščin poveča število članov iz konfekcije od 3 na 4 člane. Kandidatna lista za delavski svet in enake za svete ekonomskih enot, morajo biti predložene volilni komisiji najmanj 8 dni pred volitvami, volilna komisija pa jih je dolžna, na običajen način, razobesiti na vpogled vsem članom kolektiva, 5 dni pred volitvami.
Za diskusijo se je prijavil sekretar OO ZK Induplati, tovariš Marjan Regent. Navzoče je seznanil, kako jeOO sodelovala pri sestavi kandidatne liste oziroma, kaj OO ZK predlaga. Rekel je, da sam še nima toliko vpogleda v življenje v kolektivu, zato je to nalogo izvršil predsednik ideološke komisije tovariš Ivan Deržič. Tovariš Regent je še omenil zaključke 8. kongresa ZKJ, kjer je rečeno, da preneha direktno vplivanje članov na družbeno-politično življenje, priporoča se le, da so člani samoupravnih organov razgledani ljudje, ki stremijo za skupnimi cilji v naprednem duhu. Pri kandidiranju je treba biti pozoren le na nepristranost in objektivnost kandidata. »Želim,« je rekel M. Regent, »da bi bili predlagani res najboljši; predlagani brez vpliva osebnega poznanstva in osebnih nagnenj.«
Marjan Slapšak je pripomnil k tolmačenju tovariša Gnidovca, da je
predlagani način nepravilen in nedemokratičen. Z njim sta se strinjala tudi tovariš Franc Lužar in Franc Bleje.
Gnidovec ni delil tega mnenja in pripomnil, da je njegov predlog vseeno v redu. M. Regent je rekel, da je ravno namen tega sestanka, kjer so navzoči vsi, da izberejo najboljše ljudi iz naše sredine, kot kandidate. Nadaljeval je diskusijo Gnidovec in dejal, da mora sindikat vedeti, kaj se dogaja in koga predlaga za kandidata. Podobno je menil tovariš Jože Knep, ki je rekel, da se v večjem zboru predlaga pač prvega primernega samo za to, da je sestanka čim-prej kraj. S tem se ni strinjal tovariš Slapšak in postavil teoretično vprašanje, kako more petnajst navzočih govoriti v imenu tisoččlanskega kolektiva.
Gnidovec je svoje tolmačenje dopolnil, da današnja izbira ni merodajna in je to prepuščeno članom ekonomskih enot. Regent pa je dodal, da je današnji sestanek v duhu idej našega časa. Sprejem dokončne odločitve pa je prav gotovo v nasprotju z našo politiko. Tovariš Gnidovec je še menil, da je bistvo v tem, da se o volitvah sploh govori. Franc Lužar pa je rekel, da so doslej prakticirali v Induplati ravno v obratnem vrstnem redu, to je, sindikalni pododbori so dajali predloge za kandidate in šele za njimi so o zadevi govorili ostali. Takšen način je bil bolj demokratičen od tega, ki o njem danes razpravljamo. Regent se je z Lužarjem strinjal in dodal, da je vloga vseh političnih faktorjev, da družno sodelujejo. Tovarišica Mara Jerajeva se je izjavila za izbiro po zboru delovnih ljudi, pripomnila pa je, da bo to težko izvesti tam, kjer je v ekonomski enoti več kakor 100 članov.
Predsednik Mladinske organizacije tovariš Viki Pogačar je rekel, da smo se zato zbrali, da predlagamo najboljše. Ce nas bo pri predlaganju mnogo, potem mnenja ne bodo upoštevali. Marjan Slapšak se s tem ni strinjal in izjavil, da z zgledom in objektivno oceno lahko uspeš kjerkoli in kadarkoli.
Sekretar OO Regent se je zavzel, da kljub pripombam izberemo oziroma predlagamo tiste, za katere smatramo, da bi bil najboljši. Današnji zbor je zelo avtoritativno telo, vendar ni izključno pristojno za dajanje predlogov. Po uzakonjenih načelih imajo vsi pravico predlagati in biti predlagani, ravno s tem pa uveljavljamo delavsko samoupravljanje. Tovariš Slapšak je rekel, da je ravno v tem srž nedemokratičnosti, ker, tako je menil, on lahko nekoga predlaga za dobrega in primernega, medtem ko ga on, kot sekretar ne pozna. Marjan Regent se s takšnim tolmačenjem zadeve seveda ni strinjal in pripomnil, da bo on kot sekretar nekoga predlagal, za katerega smatra, da pride v poštev. To pa lahko naredijo
Rezultati volitev v junijski številki
Zaradi predčasnega zaključka redakcije našega glasila bomo rezultate volitev v organe samoupravljanja objavili v junijski številki.
Uredništvo
tudi ostali, na volitvah pa se bodo člani kolektiva odločili za enega oziroma za toliko, kolikor jih je potrebno izvoliti.
Zaključno je pripomnil v diskusiji Marjan Slapšak, da želi kolektiv imeti v delavskem svetu res dobre ljudi, da ne bo Pavliha znova cinično trdil, da imamo v podjetju samo kimavce.
Po dveh urah živahne razprave so soglasno sklenili: pravnik Albin Gnidovec mora takoj pismeno obvestiti vse vodje ekonomskih enot in predstavnike družbeno-političnih organizacij, kako se kandidira. Le-ti so potem dolžni sklicati sestanke (koga bodo na sestanek povabili, presodijo obratovodje samostojno), vendar morajo biti povabljeni pred sestankom seznanjeni z vprašanjem, to je s kandidiranjem, da se lahko o zadevi s sodelavci o eventualnih kandidatih pogovorijo.
Franc Bleje je prosil še za mnenje o obnovitvi sindikalnih poverjenikov, kakor smo jih imeli pred leti. Sindikalno delo brez poverjenikov je težko. O. Lipovšek je predlagal k temu, da se za poverjenike izvoli predvsem mladince v kolektivu, ker bodo z aktivnim delom med sodelavci želi zaupanje in priznanje, kar jim bo omogočilo, da se bodo kasneje uveljavili tudi v organih samoupravljanja, sindikata in drugod.
Živahna razprava je bila končana ob 16.30 uri.
O.'L.
PROIZVODNJA
V MARCU 1966
Slaba preskrba s surovinami onemogoča normalno delo v proizvodnji. V tkalnici je tekom meseca, poleg strojev, ki stalno stojijo, stalo povprečno 15 strojev dnevno, zaradi pomanjkanja materiala; precej pa je bilo tudi neregistriranih manjših zastojev iz istih vzrokov. Po obratih je bil plan proizvodnje dosežen naslednje:
	Plan marec 1966	Indeks marec 1965
Predilnica	77,5 %	52,0 %
Tkalnica	92,8 %	89,7 %
Plemenitilnica	94,4 °/o	95,0 %
Tiskarna tm	—	61,0 %
bm	—	108,0 %
Konfekcija	102,5 %	288,0 %
Tudi produktivnost je v vseh obratih nižja od lanskoletne, izjema sta le konfekcija in tiskarna v barvnih metrih.
Kvaliteta izdelkov je v primerjavi s februarjem nekoliko padla in smo imeli 1,41 % neregularnih izdelkov. Še vedno s slabo kvaliteto prednjačijo izdelki iz sintetike oziroma iz mešanic s sintetiko.
Velike obveznosti v konfekciji so nam narekovale, da smo povečali število zaposlenih v tem oddelku in mislim, da bomo tako lahko pravočasno izpolnili naše obveznosti do inozemskih kupcev.
PRODAJA
V MARCU 1966
V	marcu je potekala prodaja dokaj v redu, saj je bilo prodano vrednostno, napram lanskemu mesecu marcu, za 11,5 % več blaga. Plan prodaje je bil dosežen 89,2 ”/0 četudi je bilo prodano količinsko za 3,5 % več blaga. Tu se odraža velik izvoz v tem mesecu, ki pač ne krije isto, kot prodaja na domačem trgu. Delno se občuti padec prodaje na drobno in pri grosistih so le nekateri artikli iskani.
Makulaturnega blaga je bilo v mesecu marcu 5472 m2. Ta količina se približuje lanskoletnemu povprečju, ki je bilo precej visoko.
IZVOZ:
V	marcu smo imeli močan izvoz, in sicer smo .izvozili na tržišča s čvrsto valuto. Prevladoval je izvoz šotorov. Izvozili smo materiala za 40 416 US $ in presegli mesečni plan za 38,57%. Letni plan smo do konca marca dosegli 31 %.
Usoda ali »ko postaneš star«
PROŠNJA ZB MENGEŠ
Zveza borcev v Mengšu je naslovila na delavski svet Induplati prošnjo za finančno pomoč. Denar rabijo, tako je zapisano v prošnji, za poravnavo računov, katere imajo še od tedaj, ko so v Mengšu postavili spomenik borcem NOV.
Člani delavskega sveta so zahtevali od prosilca podrobnejša pojasnila, koliko denarja sploh rabijo in, na koliko gospodarskih organizacij so še naslovili enake prošnje.
Prosilec bo nekaj denarja vsekakor dobil.
RAZPISANE VOLITVE
Delavski svet je razpisal volitve za izvolitev polovice novih članov v ta samoupravni organ. Volitve bodo v četrtek 28. aprila. Razpis je v skladu z republiškim zakonom o tej zadevi.
DISCIPLINSKA KOMISIJA
V	skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih je delavski svet imenoval disciplinsko komisijo v kateri so:
Franc Majdič (namestnik Janko Ukmar), Jože Knep (namestnik ing. Erna Kuhar).
Tretji član disciplinske komisije je vedno nekdo iz obrata v katerem dela obtoženec. V tem primeru bodo poklicani v komisijo:
Justina Bergant za predilnico, Slavko Hribovšek za tkalnico, Danijel Andromako za oplemenitilnico in Mara Jeraj za menzo.
V	primeru, da je potrebno delegirati v komisijo nekoga iz uprave, potem bo to ing. Erna Kuhar.
Obtožene zasliši in obtožnico zagovarja, slej kot prej, diplomirani pravnik Albin Gnidovec.
SPREJET PRAVILNIK
O DELOVNIH RAZMERJIH
Člani delavskega sveta so na svoji XII. redni seji v petek 1. aprila sprejeli pravilnik o delovnih razmerjih, ki je v skladu s statutom našega kolektiva.
Za osvojitev pravilnika so se odločili po krajši razpravi o nekaterih določilih, ki jih bodo vnesli v pravilnik.
Pravilnik velja od 2. aprila 1966 dalje.
V	torek 29. marca letos smo dobili nov osebni avto mercedes 200, za službene vožnje. Temno sivi avto ima rdečo tablico in registrsko številko LJ-409-92.
Štiriindvajsetega marca letos je odpeljal na prvo vožnjo tudi naš novi kombi, znamke IMV. Kombi ima registrsko številko LJ-490-90. Šofer novega kombija je Hinko Kušar.
Obema šoferjema novih avtomobilov želimo srečno vožnjo!
Mercedes »pozira« fotoreporterju
Plenum jarškega ŽITA
V petek, 25. marca letos so se v naši menzi sestali nekateri člani Zveze inženirjev in tehnikov na plenumu. Poudaril sem besedo nekateri, ker jih je bilo le štiriindvajset, čeprav šteje zveza v Jaršah devetin-šestdeset članov.
Inženir Florjan Torkar je uvodoma pozdravil navzoče in predlagal poslušanje poročil tajnika in blagajnika ter kot dodatek, povzetek rezultatov simpozija filozofov, ki je bil v Ljubljani 15., 16. in 17. marca letos.
Inženir Ema Kuhar je podala poročilo tajnika in nato Vida Andro-mako blagajniško poročilo. Iz prvega je bilo razvidno, da je bila jarška zveza delavna le pri prireditvi tradicionalnega družabnega večera, kateri je bil 18. decembra lansko leto. Iz poročila Andromakove pa je povzeti, da je zveza še vedno aktivna, izdatkov je imela jarška podružnica 1702,16 N din in dohodkov le 1262,4 N din.
Poročilo s simpozija o »morali in nemorali« je podal Otmar Lipovšek, ki je uvodoma naglasil, da je misli filozofov k temu vprašanju mogoče le dobesedno ponoviti, izključeno pa je, misli »po svoje« ponoviti. S tem se je opravičil pred zbranimi člani za vsebino svojega izvajanja, katerega je priredil tako, da je ponovil poedi-ne misli, ki jih je zapisal in jih v nadaljevanju komentiral. Iz vsega lahko zaključimo, da gre za moralne vrednote v naši družbi, ki mnogokrat skrenejo iz začrtane poti. Pomanjkljivost moralne odgovornosti pri odločanju je povzročila številne težave v ekonomiki gospodarjenja, zato so menili, da bi bilo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti
—	gospodarstvu in
—	gospodarjenju tega gospodarstva.
Filozofija, kot abstraktna veda, je rekel Lipovšek, lahko prispeva h pravilnim stališčem v našem družbenem življenju. To je jasno pokazala tudi tridnevna razprava na simpoziju, ki se je na začetku bavila le s čistimi filozofskimi vprašanji in je vedno bolj prehajala na ekonomsko aplikacijo in na moralno vrednotenje vsega našega družbeno-političnega in gospodarskega življenja. Posebej bi omenili le misel, ki jo je priredil
FINANCIRANJE
STANOVANJSKE IZGRADNJE
Delavski svet je 1. aprila odločil, da vložimo nastala sredstva za financiranje stanovanjske izgradnje v Kreditno banko Domžale s tem, da se nam vloga obrestuje z 1 ”/o, za dobo 10 let. To nam hkrati omogoča najetje kredita v višini 50 °/o od vloženih sredstev.
Takšna oblika financiranja bo nedvomno prispevala k hitrejši realizaciji stanovanjske izgradnje, ker bo banka sama uredila vse posle v zvezi z odobravanjem denarja.
Lipovšek in to: le sodelovanje lahko vodi k optimalni rešitvi določenih vprašanj in nalog. Samoupravni organ ne rešuje strokovnih vprašanj. Odgovornost je nedeljiva ! Za strokovnost odgovarja, po pravilu, vedno le avtor programa ali načrta.
Pri vsakdanjem delu bi morali bolj, kot doslej, upoštevati javno kritiko in nič več strokovno mnenje ene osebe. Kadar neko delo ocenjuje le ena oseba se cenitev izrodi zaradi: — avtoritete,
V preteklem letu je bilo izdanih 12 številk našega glasila Konoplan. V XIV. letu izhajanja (1965) je izšel na 110 straneh.
Odgovorni urednik je bil Otmar Lipovšek in blagajnik Cilka Mrdže-novič. — Uredniški odbor so sestavljali: inž. Srečo Bergant, Albin Gnidovec, Marica Jermanova, dr. Franc Jerovec, Jože Klešnik, Ivo Sešek, inž. Bratko Novak, Majda Škrinjar-jeva, Janko Ukmar in Lado Zabukovec. Po določilih statuta Konopla-na (čl. 18) so bili člani uredniškega odbora še:	direktor Induplati —
Kamilo Marinc, šef kadrovske službe
—	Ivan Deržič, predsednik UO IPI
—	Pavle Zupan, predsednik mladinske organizacije v 'IPI — Viki Pogačar (Marjan Zupan), predsednik sindikalne podružnice v IPI — inž. Franc Verhovec ter sekretar OO ZK v IPI — Franc Majdič.
Iz zaključnega finančnega poročila je razvidno, da je bilo poslovanje Konoplana pozitivno ter izkazuje saldo ob koncu leta 1965 — 353,90 N dinarjev.
Dvanajst metrov visoko se raztegne naša nova lestev
—	navade,
—	mnenja mnogih nestrokovnjakov,
—	prikrivanja lastnega neznanja.
Bilo je še več zanimivih mnenj.
Tu jih ne bomo navajali, ker jih je bilo mogoče prebrati v časniku Delo, za katero je pisal Franc Šetinc; prav gotovo pa bodo izčrpno poročilo o tem simpoziju objavili tudi v strokovnem časopisu filozofov.
Zaključno je predsednik Florjan Torkar predlagal program dela za tekoče leto, katerega pa člani, zavoljo kratko odmerjenega časa za diskusijo, niso osvojili ali pa nam to ni poznano.
Saldo 1. I. 1965 . .	521,03 N din
Dohodki 		19 650,16 N din
Izdatki		19 817,29 N din
Saldo 31. XII. 1965 .	353,90 N din
DOHODKI:	
Prodaja lista . . .	1 640,80 N din
Prodaja starih klišejev 		93,60 N din
Pris. član za strok, eksk		60,00 N din
IPI za papir, klišeje in tisk ....	17 855,76 N din
SKUPAJ DOHODKI	19 650,16 N din
IZDATKI:	
Poštnina ....	103,00 N din
Honorarji ....	1 477,16 N din
Izdelava slik .	.	.	25,25 N din
Strok, ekskurzija .	356,12 N din
Konoplan-papir, tisk in klišeji . . .	17 855,76 N din
SKUPAJ IZDATKI	19 817,29 N din
Urednik
Otmar Lipovšek 1. r.
Blagajnik
Cilka Mrdženovič 1. r.
Dopust v Izoli
Počitniško naselje v Izoli bo odprto od 1. maja 1966 dalje.
Vse člane počitniške skupnosti Domžale obveščamo, da smo s podjetjem Jadranka v Izoli sklenili pogodbo, glede prehrane svojih članov, ki stane: zajtrk 3 N din; kosilo 7 N din in večerja 5,20 N din.
Cene veljajo do 30. septembra in to za prehrano v samopostrežni restavraciji »Pri ribiču« v Izoli.
Celodnevne cene v počitniškem naselju v Izoli pa so; za člane 2,80 N din za prehodne goste 4 N din za inozemske goste 6 N din Otroci do 10 let imajo 50 “/o popust. Celodnevna oskrba za člane naše počitniške skupnosti znaša 18 N din.
Počitniška skupnost Domžale
Finančno poročilo
o poslovanju »Konoplana-« v letu 1965
konoplan
Stran 5
Narava nam je dala 'to lastnost, da spoštujemo, čuvamo in ljubimo tisto, za kar moramo trpeti. Poglejmo, kako matere ljubijo in čuvajo svoje otroke, za katere so morale prestati toliko bolečin in skrbi.
Pa poglejmo v tovarno, ki je družbena last. Tam, kjer je delo normirano, je vse v redu, a kjer tega ni — ubogi mojster! Kar poglejmo, koliko pazimo na stroje. Kot primer vzemimo naše vozičke. Nihče jih ne »na-pumpa«, nihče ne zapelje pod streho! Poglejmo naša stranišča! Kakšne nesramnosti rišejo in pišejo po njihovih stenah. In kaj vse mečejo vanje! Lahko nas je sram. Tu se pokaže kultura človeka.
Kako se dela pri nas z zaboji. Kako se ravna z njimi in kako jih odpiramo. Cel in poln zaboj pride v
Naša pleskarja sta trdila, da pleskata stroj za izdelovanje novega kovanega denarja, ker ga je »tako malo-«. Res pa je to stroj za tanšanje al. cevi, ki so namenjene za ogrodja šotorov
tovarno, v šupo pa drva. Zaboj stane nekaj tisočakov in letno jih zbijemo (čitaj: razbijemo) več sto!
Poglejmo smeti! Papir! Vsak jih vrže samo ven skozi vrata ali pa strese poleg voza za smeti. Če bi ne bilo dvoriščnih delavcev, bi stali celi kupi pred vrati in vozom. A to da delo. Ali ne bi bilo bolje, da bi delali kaj drugega, kakor kidali smeti? Ali ni vseeno, če že ima smeti v košu, da jih še*stresa na voz!
In stanovanjske hiše in nasadi! Ali bo moral res hišni svet, oziroma predsednik sam popravljati pipe, školjke, stranišča, streho, zidati in čistiti? Ne, vsi smo dolžni čuvati, kar
Zanimivosti
Kroniste bo gotovo zanimalo še to o Konoplanu: od januarja do vključno avgusta 19G5, je izhajal naš list v nakladi 900 izvodov. Od septembra do decembra pa v zmanjšani nakladi 850 izvodov. Tako smo v preteklem letu razpečali med sodelavce 10 600 Izvodov Konoplana, zakar smo iztržili 164 080 starih dinarjev ali 5780 starih din več, kakor leto dni pred tem. Podatek nam pove, da smo vsako številko prodali za 0,20 N din med 684 sodelavcev ali štiriindvajsetim več, kakor v letu 1964.
Ze omenjeni podatek, da smo naklado znižali med letom od 900 izvodov na 850 izvodov pa pove, da so se usluge tiskarne za papir, tisk in izdelavo klišejev zvišale za več kakor 17 °/o, ker se je za toliko zvišal račun za te usluge v primerjavi s prejšnjim letom brez upoštevanja zmanjšanja naklade, ki znaša nekako 2 "/o na-pram letu 1964.
Nespremenjen je ostal le honorar za dopisnike, ki znaša slej kot prej, 10 starih din za objavljeno vrsto v Konoplanu.
uporabljamo, pa čeprav je last skupnosti.
Ali denar ni naš? Vemo, kakšne težave imamo z devizami. Koliko truda je bilo treba, da smo dobili trg v Nemčiji. Koliko platna in aluminija smo zrezali! Kako se šiva in struži, da bodo šotori v pogodbenem času v rokah tujega kupca. Kako pa bo s plačilom, je še veliko vprašanje, ker tuji kupci ne poznajo usmiljenja. Vsega vraga se bodo izmislili, da bodo reklamirali in zbili ceno. Kaj vse moramo za devize kupiti: surovine (bombaž, lan, umetna vlakna), barve, stroje in rezervne dele za stroje, ker brez tega ne gre. Drugič bi bilo potrebno popraviti osebne dohodke vsem v kolektivu, da bi lažje živeli. Popoldne bi morali biti vsi prosti, ne pa, da samo eni kegljajo. Nadalje, mercedes bi morali kupiti tedaj, ko bodo vsi pogoji izpolnjeni. Odveč je ponavljanje stare pesmi »plafon«. Naj bo pa še za luksuz plafon!
Ali kaj pomislimo, v kakšnih stanovanjskih pogojih stanujejo naši ljudje, naši sodelavci! So taki, ki si sami ne morejo pomagati. So invalidi, slepi, stari. Kar poglejmo pro-vizorij, pasjo barako in njihovo poljsko stranišče tik ambulante, za predilnico! Drugod pa gradimo luksuzne stvari.
Menim, da smo vsi dolžni delati tako in pri delu uporabljati sredstva tako, kot da delamo zase in z našimi (lastnimi) sredstvi. Zavedajmo se, da je treba za vsako pridobitev delati, štediti in trpeti. Naj se zatorej manjšina onih, ki ne mislijo tako, podredi večini in dela za skupnost, v kateri živi.
Edi
iz uredništvu
Podatek, da smo vsako številko Konoplana prodali med 684 sodelavcev še ni popoln, ker je prav, če ga dopolnimo z ugotovitvijo, da hkrati nima uredništvo niti ene neprodane številke lansko leto izdanih Konoplanov več. Razliko smo namreč namenili našim upokojencem, vojakom — članom kolektiva in bolnikom. Osemintrideset Konoplanov pa pošiljamo vsak mesec obvezno na zahtevane naslove in v zamenjavo za druga glasila delovnih kolektivov, katere prejema uredništvo.
Sklepna ugotovitev je torej, da je zaenkrat zadovoljiv finančni uspeh pri izdajanju Konoplana, prav tako pa je naše glasilo dobro sprejeto pri sodelavcih, katerim je namenjeno. Zal pa vedno znova ugotavljamo, da je dopisnikov zelo malo (in to vedno manj!). V kolikor bi se člani kolektiva češče oglašali s prispevki, v tej ali oni obliki, bi bil list še zanimivejši, kar želimo sicer tudi brez tega doseči, vendar dosti težje in manj uspešno.
Urednik
POROČILI SO SE
Monika Sketelj, delavka v tkalnici, poročena Juhant Marjeta Stropnik, delavka v ekonomski službi, poročena Reš Ivanka Vrhovnik, delavka v fin. knjigovodstvu, poročena Bergant
Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče na novi življenjski poti!
Zmagoviti gol v zadnjih minutah
V	predtekmi je mladinsko moštvo INDUPLATI izgubilo srečanje z ustreznim moštvom iz Tacna s šestimi goli razlike.
V	spomladanskem delu tekmovanja, sta se prvi srečali enajstorici domačega moštva Induplati in Save iz Tacna pri Ljubljani. Lepo vreme je privabilo na igrišče preko 200 gledalcev.
Moštvo Induplati je takoj prevzelo pobudo in močno napadalo gol vratarja Save. Gledalci, ki so pred tem gledali slabo tekmo mladincev, so bili nad premočjo članske enajstorice navdušeni. Kljub prizadevanju, pa žoga ni našla poti v mrežo. V osemindvajseti minuti so se gostje znebili pritiska in prišli pred vratarja Pirša. Napaka obrambe in slab strel, katerega je nesrečno podaljšal domači igralec Nagy v lastno mrežo in, 1:0 za goste.
Ta nepričakovani razplet tekme je domače moštvo demoraliziral in večjih akcij, vse do kraja prvega polčasa, nismo več videli.
Po odmoru sta si bili moštvi enakovredni. Igrali so predvsem v sredini. Domačini so streljali v 64. minuti še enajstmetrovko, toda — daleč mimo vrat. Ta prepoceni zapravljena prilika je učinkovala neugodno in vse je kazalo, da so se domačini sprijaznili s porazom. V 83. minuti se je Janezu Hafnerju končno posrečilo, da je iz povsem, za nasprotnika, nenevarne situacije potisnil žogo v mrežo in tako slednjič le izenačil rezultat na 1:1.
Gledalci, ki so še ostali, so pričeli vzpodbujati domačine in tako je Marjan Testen, 3 minute pred koncem tekme ukanil nasprotnikovo obrambo in vratarja ter poslal žogo drugič v gol.
Izgubljena tekma se je v zadnjih minutah igre spremenila v zmagovito. Dve točki in obeti, da bodo tem pri-djali še kakšno, so to, kar smo od fantov pričakovali.
Sodnik Vrhovnik svoje naloge ni najbolje opravil. Napak je bilo več, o čemer pa naj sodi delegat Ljubljanske nogometne podvzveze, ki je bil na tekmi.
O. L.
Z Dobom 6 : 1
Drugo srečanje nogometašev Induplati je bilo v nedeljo 10. aprila z nasprotnikom iz Doba. Na blatnem igrišču in igranje v dežju je zahtevalo od igralcev veliko vzdržljivost.
Prvi so dali gol Jaršani. Bili so tudi boljši, toda kmalu za vodstvenim zadetkom se je posrečilo nogo-
metašem Doba igro izenačiti z golom, ki je sledil strelu iz kota.
Po odmoru so imeli igralci moštva Induplati nekoliko lažje delo, ker so igrali na polovici, ki je bila za igro lažja. Prednost terena in večja vzdržljivost sta botrovali uspehu, ki se je na koncu glasil 6 :1 za Induplati.
Tekma je bila, z izjemo enega igralca, fair. Rivala sta se razšla tokrat z nepričakovanim izidom. Zma-
NESREČE
Nesreče v marcu in aprilu 1966
V mesecu marcu se je zgodila samo ena nesreča v našem podjetju. V aprilu pa so bile do 15. dne v mesecu, (3) tri nesreče. Zaradi teh nezgod je bilo izgubljenih v marcu 3 dni, v aprilu pa 23 delovnih dni. Zaradi nesreč v februarju pa je bilo v marcu še 34 izgubljenih delovnih dni. Skupaj je bilo v letu 1966 do 15. aprila izgubljenih 166 delovnih dni.
V marcu:
Vzdrževalni obrati:
Dušan Žnidaršič, (17) ključavničarski vajenec. Ko je ravnal strojni
ga pa je zaslužena in bodo morali igralci Doba v prihodnje več trenirati, ker, to se je videlo, na takšen napor niso bili pripravljeni. Menim, da jim manjka predvsem trener, ker kot posamezniki niso slabi igralci.
V moštvu Induplati so bili tokrat najboljši napadalci in golman Pirš. V moštvu Doba pa je bil najboljši golman in levi krilec T. Zagorjan.
O. L.
del, mu je ta spodletel in padel na palec desne noge.
V aprilu:
Vzdrževalni obrati:
Ivan Potrpin (59), dvoriščni delavec. Pri podiranju skladišča kemikalij ga je udaril nosilni okvir v desno stran glave.
Uprava:
Anica Lajevec (21), uslužbenka. Pri zapiranju vrat avtomobila si je priprla kazalec desne roke.
Tkalnica:
Marija Kos (24), tkalka. Med obratovanjem tkalskega stroja je vrglo čolniček iz stroja, ki ji je priletel v levo stran glave.
Nezgode grafično
Iz diagramov je razvidno naraščanje in padanje števila nezgod pri delu in na poti v službo in iz službe, po mesecih.
Značilno za teh nekaj let je, da je največ nezgod v zimskem času (zaradi slabega vremena, zlasti poledice). Na pomlad število nezgod v poprečju pade, se pa takoj dvigne v maju in juniju. V poletnih mesecih, zlasti po dopustu, je število nezgod najmanjše. (To je dokaz, da le spočit človek lahko opravlja svoje delo normalno in brez nezgod.) Zopet se malo dvigne v jesenskih mesecih, ko pri človeku utrujenost spet narašča.
Nauk iz tega:
Sodelavci! Sedaj, ko prihajajo zopet meseci, v katerih je število nezgod najvišje, pazite pri delu, da se vam ne zgodi nezgoda. Tako boste dvakrat srečni in zadovoljni. Ostali boste zdravi in proizvodnja bo večja in s tem več denarja.
*—
—\--
meseci
število nezgod v letu 1965
povprečje nezgod v letih 1961—1964
Na delo v konfekciji smo 21. marca letos sprejeli pogodbeno (za 3 mesece) :
Barbaro Kotar Francko Šuštaršič Ivanko Gostič Slavko Bizjak Majdo Božič Mileno Brleč Ano Cerar Radejko Ciglar Mihaelo Gregorin Marinko Jereb Vido Jereb Mileno Kavčič Francko Kosmač Matildo Krampač Francko Lekan Jelko Njivar Francko Orehek Nežko Orehek Francko Resnik Fani Škofič Majdo Vavpetič Vero Martinc Magdo Kociper
V redno delovno razmerje so bili sprejeti:
Franc Luthar, delavec v skladišču preje — 1. 4. 1966.
Miloš Peršolja, železostrugar — 1. 4. 1966.
Marjan Kurent, delavec v aluminij oddelku — 15. 4. 1966.
Angelca Bernot, delavka v kuhinji menze — 1. 4. 1966.
Silva Dornik, vajenka v menzi — 18. 4. 1966.
Novosprejetim sodelavcem želimo dobro počutje v našem kolektivu.
Izstopili so:
Franc Košenina, delavec v pripravljalnici — 23. 3. 1966.
Franc Aleš, delavec v elektr. delavnici — 24. 3. 1966.
Alojz Ručigaj, delavec v ključ, delavnici — 24. 3. 1966.
Janez Per, delavec v ključavničarski delavnici — 27. 3. 1966.
Andrej Pogačar, del. v skladišču preje — 25. 3. 1966.
Marija Grošelj, delavka v pripravljalnici — 31. 3. 1966.
Ivanka Nahtigal, delavka v konfekciji — 28. 3. 1966.
Marija Kolmanič, delavka v pripravljalnici — 15. 4. 1966.
Francka Zorman, delavka v menzi
—	15. 4. 1966.
Štefan Horvat, delavec v menzi
—	15. 4. 1966.
Članom sindikalne organizacije v In-duplati se iskreno zahvaljujem za pozdrave, katere so mi sporočili člani delegacije, ki so me obiskali za Dan žena. Posebno zahvalo izrekam izvršnemu odboru, kateri mi je ob tej priliki odobril denarno nagrado. Vsem iskrena hvala
Francka Bradač iz konfekcije
Prometni znaki naj veljajo za vse
Začetkom januarja letos je služba za vzdrževanje namestila na dvorišču menze (obrata za družbeno prehrano) prometne znake z namenom, da uredijo in omogočijo varen promet.
Vozniki z motornimi vozili, ki se pripeljejo na omenjeno dvorišče s ceste IV. reda Domžale—Duplica, imajo prvo pred seboj prometni znak »parkiranje prepovedano«. Na posebnem prostoru je drugi znak »parkiranje dovoljeno«.
Žal se še vedno srečujemo z ljudmi, ki jim ti znaki nič ne pomenijo in svoja vozila parkirajo tam, kjer to ni dovoljeno. Urejanje prometa ni nagajanje! Dosledno spoštovanje prometnih predpisov je vredno upoštevati, ker s tem omogočamo, da se bodo potniki v motornih vozilih SREČNO VOZILI PO JAVNIH IN ZASEBNIH CESTAH.
O pravilnosti nameščenih znakov smo se prepričali pri odgovornih. Ta sestavek smo napisali v izogib raznim stavam, ki jih sklepajo poedinci v prepričanju, da znakov ni potrebno upoštevati, ker so bili postavljeni brez vednosti merodajnih organov.
VSEBINA:
Dragi tovariš TITO Za prvo polletje dovolj surovin Odgovor uprave menze O pripravah na volitve v delavski svet
Rezultati volitev v junijski številki L. Zabukovec — Proizvodnja v marcu 1966
J. Mavko — Prodaja v marcu 1966 Vesti
Plenum jarškega Žita Finančno poročilo o poslovanju Ko-noplana v letu 1965 Dopust v Izoli Edi Rojc — Ker ni moje Zanimivosti iz uredništva Poročili so se
Zmagoviti gol v zadnjih minutah Z Dobom 6 : 1
Nesreče v marcu in aprilu 1966 Brane Zupan — Nezgode grafično
V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe Zahvala
Prometni znaki naj veljajo za vse
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani