Štev. 21. V Ljubljani, v petek dne 26. maja 1922 Leto V. Oglasi: Za 1 mm X 60 inserainega stolpiča mali Din 0*20, uradni D 0-30. poslano, posmrtnice 1. reklame D0'50-Večkratne objave popust. Izhaja mmk petek. Upravnlštvo ,,Bom©Triia6's v Ljubljani. PreŠ6inoveti lasje. Ves svet je zastrmel in vse je pisalo o Gandhiju, ki je uje-dinil razcepljene Indijce. Angleži so si sicer za enkrat še pomagali na ta .način, da so Gandhija enostavno prijeli in zaprli, trajne koristi pa jim to gotovo ne prinese. Če obrnemo iz Indije pogled domov v Jugoslavijo, vidimo v marsičem podobne razmere. Verska zagrizenost ustvarja tudi pri nas mnogo, mnogo zla. Le pomislimo samo iia nasprotstva med Hrvati in Srbi. Jezikovno so oboji en narod in se niti toliko ne ločijo drue od drugega, kakor nekatera slovenska narečja, na pnmer Prekmurci in Notranja ali pa Korošci in Belokrajn-ci. Loči pa jih vera. Medtem ko so Srbi pravoslavni, so Hrvatje rimskokatoliški, kar izrabljajo nekateri brezvestni ljudje, v to, da pri vsaki prilik: lažejo zapeljanemu ljudstvu hrvaškemu, da mu hočejo vzeti Srbi njegovo vero. A'; oi to brezvest-nost, ki zasluži najhujše kazni?! Podobno je pri nas Slovencih. Čeprav nas je vseh skupaj le dobra pest in bi morali biti združeni — ena duša, eno telo — se dobe med nami ljudje, ki varajo ljudstvo in ga hujskajo na eni strani zoper Srbe, češ, da nam hočejo vzeti vero, na drugi strani pa zoper vse tiste ljudi, ki nočejo trobiti v farovški rog. Zadnjim pravijo, da so brezverci in ne vem kaj še. Res pa je le eno: razdvojenost je smrt, je nesreča vsakega naroda. Kar je res v Indiji, je istina tudi v Jugoslaviji. Tisti, ki nas hoče razdvajati, je naš sovražnik, pa naj pride k nam s še tako prijaznim iz cerkve. V tem divjaškem besnenju so Italijani celo nadkrilili svoje mojstre, nemške državnike nekdanje Avstrije. Ako bi bili Italijani trezni, pametni in razsodni, bi morali pač pomisliti, da je nasilje znak gnilobe in začetek — konca! Toda Lahom je vse to deveta briga! Pijani svojih lažnivih zmag' stresajo zdaj na nekulturen način svoje junaštvo nad ljudstvom, ki se ne more braniti. Šli so celo tako daleč, da ne dovolijo našim ljudem, da bi pred svojim kraljem pričali o Slovenstvu. S tem so Italijani zagrešili napako, ki bije nje same v obraz. Najsi se izgovarjajo pred svetom tako ali tako, dejstvo je pač to, da italijanska oblast skoro milijonu Jugoslovanov ne dovoli, da bi pokazal svojemu kralju svoj resnični obraz. S tem so Italijani po- obrazom. Naj kdo veruje, kar mu ! te-nili kralia> ki raora biti vedn0 vzvi~ drago, naj kdo misli, kakor mu je|šen nad dnev"llTU borbami- v 5ist0 vsec — ako govori našo besedo, je naš človek in naš brat, pa naj si bo Slovenec, Srb ali Hrvat! To je edini nauk, ki nas more dovesti do sreče, vse drugo je strup, je Satan, ki nas peha v zlo in smrt.. Iz julijske Krajine Julijska Krajina, obenem s Koroško najbolj skeleča rana slovenskega na roda, je zadnje čase vsa v nemiru. Za nedeljo 21. t. m. je napovedan prihod kraljeve dvojice v to čisto slovensko ozemlje, ki jo po vojni pripadlo Italiji. Ker iso Slovenci in sploh Jugoslovani v Julijski Krajini popolnoma brez vseh pravic, so hoteli o priliki kraljevega prihoda poudariti svoj slovenski živelj vsaj na ta način, da. bi o priliki sprejemnih slovesnosti razobesili slovenske narodne zastave in se udeležili raznih slavnosti s slovenskimi narodnimi znaki. Stvar sama na sebi je tako nedolžna in tako iz vsega temelja pravična, da pač človek ne bi nikoli mogel misliti, da bi ta najtišja pravica našega življa v Julijiski Krajini nale tela z italijanske strani na kak odpor. Kam pa vendar pridemo, če bo moral državljan pred najvišjim predstavnikom države, pred svojim kraljem, skrivati in zatajevati celo svojo narodnost?! Poglejmo, koliko svobodo uživajo drugorodci, naprimer Nemci, pri nas! To celo po krajih, ki nikakor niso njihovi, na primer po Štajerskem. Nemci tam niso domačini, ampak privandran-ci, ki so se razkošatili tamkaj na račun Slovencev kakor jež v lisičji luknji. Kljub temu jim nihče ne stori nič zalega. Prosto sie lahko družijo, imajo svoje časnike, društva, šole in sploh visa sredstva, ki jih rabi kak narod za svoj razvoj. V Italiji, v tej «ljudomili» in moderni državi, so Slovenci in Hrvatje pravi sužnji. Čeprav so tam od nekdaj domačini, ravnajo Italijani ž njimi vseskozi nečloveško. Naše ljudi pretepajo, zapirajo, mučijo, jim uničujejo domove. Naš jezik mečejo iz šol, uradov in celo vsakdanje narodnostne boje, ki jim ravno Lahi s svojimi fašisti dajejo ja-ko nečeden pečat. Da-li je to ugledu italijanske države in naroda v korist, o tem naj premišljujejo Italijani sami! Naš narod, ld je močan v trpljenju, bo gotovo prebolel udarec. Saj se svet suče tako, da ni povsod vse enako. Tja, kjer zdaj vlada Črna noč, šine čez čas zarja, ki oznanja dan. Čim hujša pa je bila noč, tem bolj zaželjen in tem lepši vstane dan. Politični pregled V Genovi so se pretečem teden končala pogajanja med nas mi in italijanskimi zastopniki glede izvedbe rapallske pogodbe. Pogajanja še niso dovedla do uspehov in so \ esti italijanskih listov o doseženem sporazumu neresnične. Med našimi in italijanskimi dilegah je posredoval angleški ministrski predsednik L!oyd George, ki je za razmejitev z reško državo pred'agal komisijo treh naših in treh-itarjan-skili članov. Čim bi komisiji izvr-š.Ia svoje delo, bi morala Ital ja izprazniti Reko in bi se vzpostavil naš promet z Reko. Obenem je predlagal Lloyd George, naj se dajo Zadru olajšave za promet v obliki zaledja, ki znaša 5 do 15 km, nadalje, da naj se preskrbi Zadar z vodo in živili z našega ozemlja. Naš zunanji minister dr. Ninčič teh in drugih predlogov glede izvršitve rapallske pogodbe ni sprejel. Zato se bodo pogajanja še vršila. Dne 19. t. m. se je zaključila genovska konferenca, ki sicer ni dosegla vsega, kar se je od nje pričakovalo, vendar je uspeh že to, da so se na njej prvič po vojni sestale prej sovražne države k mirnemu skupnemu delovanju za skupno blagostanje. Rešila pa kon- ferenca ni važnega vprašanja, kako se naj Rusiji odpomore iz gospodarske bede in kako se naj uredi njeno razmerje do ostalih držav. Velikega pomena je tudi to, da se je na konferenci sprejela evropska mirovna zaveza, to je, da štiri mesece po konferenci, ki se bo vršila v Haagu, ne sme nobena država s sovražnostmi nastopiti proti drugi državi. Tako je konferenca končala vsaj v dobri volji za mir in spravo med evropskimi narodi. V zadnjem času se zopet mnogo piše o pristopu Poljske k Mali antanti. Češki listi poročajo, da je prišel poljski zunanji minister Skirmunt, ki je zastopal Poljsko v Genovi, tam do prepričanja, da skupno postopanje Poljske z Malo antanto najboljše ščiti poljske interese, vsled česar je sklenil storiti vse, da postane Poljska članica Male antante. Koncem pretečenega tedna je prišlo do velikih komunističnih nemirov v Bolgarski. Prve vesti, ki so dospele k nam o nemirih, so trdile, da je na Bolgarskem komunistična revolucija. Pozneje pa se je izkazalo, da so bili to le izgredi bolgarskih komunistov proti Rusom-Wranglovcem. Pri izgredih je bilo ubitih več ruskih oficirjev. Nadalje se govori, da se je v Genovi med bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulijskim in ruskim. komisarjem za zunanje zadeve čičerinom dosegel sporazum, po katerem se je Bolgarska obvezala, da izžene iz dežele vse ruske begunce. General Wrangel je vsled tega poslal bolgarski vladi noto, v kateri protestira proti krutemu postopanju z ruskimi begunci. V nedeljo se vršijo v Madžarski volitve v riržavaj zbor. Po vsej Madžarski so se vršili srditi volilni shodi, na katerih je prišlo ponekod med pristaši vladnih strank in opozicijonalci do oboroženih spopadov. Nastopili sta policija in vojaštvo, ki sta sirovo preganjala opozicijonalce. Vlada dela. z vso silo na to, da uduši opozicijo. Zato je tudi od pondeljka naprej prepovedala vse shode. Dopisi nenavadno in takorekoč divje delo brez pravila, ki ni zahtevalo nobene posebne skrbnosti, jih je veselilo. Plevel, posušen na solncu, so nagrmadili na kup in med vriskanjem zažgali, da se je dim širil daleč naokrog in je mladina kakor obsedena skakala po njeml To je bil zadnji radostni dan na nesrečnem polju. Tudi mlada Metka, Martijeva hči, se je priplazila tjakaj in je prav pridno pomagala. Nenavadnost dogodka in veselo razburjanje je bilo spet enkrat lepa prilika, da se je mogla približati zopet enkrat svojim malim tovarišem. Otroci so bili prav srečni in veseli pri svojem ognju. Prišli so še drugi in zbrala se je velika vesela družba. Kadarkoli pa sta se ločila, se je Sali vedno trudil, da bi prišel v bližino Metke. Tudi ona je znala vedno smukniti z veselim smehom k njemu, in obema stvaricama se je zdelo, kakor da krasen dan ne sme in ne more miniti nikoli. Pod večer pa je prišel stari Mane pogledat, kaj so naredili. Če- prav so že bili z delom gotovi, jih je vendar nahrulil zaradi njihove veselosti in je razpodil vso tovari-šijo. Obenem se je pojavil tudi Marti na svojem posestvu. Ko je opazil hčerko, ji je rezko in ukazujoče zažvižgal na prste. Dekletce je v strahu zletelo k njemu, in ne da bi vedel zakaj, ji je prisolil par klofut. Tako sta šla oba otroka jokaje in v veliki žalosti domov. Vedela pa ravno tako nista zdaj, zakaj sta žalostna, kakor ne prej, zakaj sta bila tako zadovoljna. Sirovost očetov, sama na sebi precej nova, je. bila nič hudega slutečima bitjema še nerazumljiva in ju ni mogla posebno globoko ganiti. Naslednje dni, ko je dal Mane odpeljat kamenje, je bilo delo že težje, in je bilo treba moških. Kakor da je znešeno tu kamenje vsega sveta na kup, tako je bilo videti, in ni hotelo biti ne konca ne kraja. Kamenja pa ni dal popolnoma odpeljati s polja, temveč je ukazal vsak voz razložiti na onem spornem koscu zemlje, ki ga je bil Marti že lepo preoral. Prej je bil za mejo potegnil ravno črto, in zdaj je ta kos zemlje natovoril z vsem kamenjem, kar sta ga oba moža že od nekdaj nametala na njivo. Mislil je, da pojde sosed kakor nekdaj s plugom na delo, in je čakal, kdaj bo videl odhajati orača. Šele ko je bilo vse skupaj skoro končano, je slišal o lepem spomeniku, ki ga je postavil Mane. Ves besen je dirjal tja, videl čudni dar, tekel nazaj in pozval občinskega sodnika, da bi zaenkrat protestiral proti kameniti kopi in oni kos zemlje postavno zaplenil. Izza tega dne je tekla med kmetoma pravda — in nista mirovala prej, dokler nista bila oba uničena. Misli obeh sicer tako pametnih možakarjev so bile zdaj kratke kakor rezanica. Najbolj bedast pravni čut na svetu je napolnjeval oba in nihče ni mogel in ni hotel razumeti, kako si more nasprotnik tako proti-postavno in samovoljno prilaščati Cerklje na Dolenjskem. Prejeli smo: Namestnik božji, propoved-nik vere — ljubezni, usmiljenja in odpuščanja je naš župnik Jakob Žušt. Od zločinske roke zaboden, je izdihnil mlado življenje Martin Ju-rečič, žrtev krvne osvete — član so- sporni in brezpomembni košček njive. Mane je vrhu tega dobil naenkrat še čudovit smisel za ravnovesje in za vzporedne črte. Čutil se je resnično užaljenega zaradi ne umno tope trme, s katero je Marti vztrajal pri tem, da ostane tista pre-nesmiselna in preneumna vijuga. Oba pa sta bila edina v prepričanju, da mora drug drugega smatrati za ničvrednega tepca, ker ga hoče tako predrzno in nerodno ogoljufati. Kaj takega se lahko stori ubogemu revšetu, ki nima nič, ne pa odkritemu, modnemu možu, ki se lahko brani. Oba sta se čutila užaljena v svoji čudoviti časti in sta se neovirano vdajala strasti prepira in propasti, izvirajoče iz nje. Odslej je bilo niuno življenje kakor sanjava bol dveh prekletih, ki se borita drug proti drugemu, stoječa na ozki deski, ki plava po temni reki; dvema, ki bijeta v zrak in grabita in uničujeta sama sebe v misli, da bijeta svojo nesrečo. (Dalje prihodnjič.) kolskega društva, pošten in znača-jen fant. In ker je bil član Sokola, mu niso peli domači zvonovi, ker je bil član Sokola, je sklenil župnik, naj se pokoplje brez križa in brez molitve. Kakor Judež Iškarijot je bežal za časa pogreba Jakob Žušt v nevihti čez polje, saj se je zavedal, da je izdal vero ljubezni, da je izdal Gospoda; nagrobne molitve pa je molil sokolski starosta s povzdig-njenim glasom. Med govorom, s katerim se je sokolstvo od svojega nesrečnega brata Martina poslovilo, ni ostalo suho nobeno oko, vse ljudstvo je glasno zaihtelo in mu pokazalo tisto sveto ljubezen, ki mu jo je še čez grob odrekel njegov župnik. Brat Martin, počivaj v miru, do Tebe ne seže več sovraštvo Tvojega dušnega pastirja! Vi pa, gospod župnik, pomislite, da je zapisano: «Ne sodi, da ne boš sojen!» * Semič. Kakor je znano, imamo v Semiču dve telovadni društvi: « Sokola* in «Orla». Člani Orla sc s člani Sokola nikoli ne prepirajo, kar pa ne ugaja strastnemu strankarju katehetu g. Franu Krašnji. Temu je «Sokol» trn v peti, ta hodi med prostim in tudi ne-prostim časom okrog po fari ter opravlja ljudi. Sploh pravijo nekateri kmetje, da opravlja posle, katere je svoje-časno opravljala neka Cajhnova An-čica, katere zasluge so opisane v S. zvezku Iv. Terdine «Sprehodi po Belo-krajini*. Seveda kot tak dobi tudi pri vsaki hiši kozarec vina ali pa «ta grenkega*. Le tako naprej, g. Krašnja, vidi se Vam, da ste res izvežbani v tej stroki, vendar Vam ta posel ne pri-stoja kot kavalirju. — Dne 14. t. m, je umrl član tukajšnjega Sokola, Ivan Judnič iz Mladice, v starosti 31 let. Bil je pošten mladenič in v vseh krogih spoštovan, kar j« pričal krasen sprevod dne 16. t. m. Pogreba so se udeležili Sokoli iz Semiča in iz Metlike pod vodstvom br. Malcarja, dalje se-miško gasilno društvo, učiteljstvo ter mnogo drugega občinstva. Razume se, ila versko-blazne kreature tudi po ;■ smrtti ne pustijo svojega bližnjega na mirui. Tik pred pogrebom se je na trgu poja.vila tretjerednica Črednikova Mica ter mapadla udeležence pogreba: «Kaj ali Vas ni sram, da greste spremljat brez verskega Sokola? Sram Vas bodi itd. Ras vemo že dolgo za tercijalsko podivjanost, a take podlosti nismo pričakovali, še posebno ne od omenjene Miee, ki je takrat pravkar stopila od mizo gospodove. «Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe,* to je «tretje-lorednicam* deveta briga. Čim bolj svojega bližnjega opravljaš in blatiš, tem večje zasluge imaš v farovžu, to jo najbrž njihovo geslo, sicer ne bi bile takšne. Oh, ubogi sv. Frančišek, usmiljenja si vreden, ko moraš ščititi tako podivjanost pod svojim plaščem. f — Sedaj bo eno leto, odkar imamo nov občinski odbor, seveda v večini naprednega, kar hudo boli naše eselese. Gosp. Krašnja si veliko in uspešno prizadeva, da se seje ne morejo redno vršiti, ker se nočejo klerikalci udeleževati sej. Župan Bukovec pa je na svojem mestu in energično nastopa proti njim. Tudi v blagor občine se trudi sam veliko, kjer le more. Postavil je tudi sedaj na sejmišču javno tehtnico, kar je bil že skrajni čas. Seveda stane 80.000 K, a nič ne de, kajti bila je zelo potrebna. Sicer pa moramo mimogrede omeniti, da se je že v letu 1914. predlagalo, da bi se postavila javna tehtnica, a je takrat g. Plut predlog odklonil ter raje dal denar v vojno posojil©, ker mu je to neslo baje koristi. Č. * Štt. Peter pri Novem mestu. Umrl je 13. t. m. tukajšnji gostilničar in mesar Jože Bojane, star 48 let. Bil je ckaleč na okoli znan po svoji dobrosrčnosti. Ljudje so radi zahajali k njjemu na dobro kapljico. Bil je sicerr pristaš SLS., toda pošten nasprotnik in zato tudi pri svojih po-litičnnih nasprotnikih priljubljen. Po-kojniiik zapušča mlado vdovo s tremi malhimi hčerkami. Bodi mu ohranjen felag{ spomin! Sv. Križ nad Mariborom. «Slo-venski Gospodar» nam je v svoji 18. številki strašno bruhal k slavnosti petdesetletnice gospoda Galun-dra. Poročal je, kako strašno je ta očak priljubljen v naši občini in soseščini, pa se je kosmato zmotil. Mi Križevčani povemo javnosti, da je on čisto gotovo na Dunaju bolj priljubljen, kot pri nas v Sv. Križu. Mogoče je že priljubljen — pa kje, to je vprašanje. Mi si pač tolmačimo, da pri tistih gospodih, ki hodijo sem( gor k nam ljudi farbat in delit tako zvani «Blažev žegen», in katerim on vedno dobro postreže s pristno kapljico in mastnimi klobasami, katerih je gotovo tudi poročevalec v «Slov. Gospodarju» bil sit; mogoče, da jih je celo preveč pojedel, pa jih želodec ni mogel več prenesti, zato si je pomogal na ta , način, da jih je vrgel nekaj v podobi Galundrove slave v «Slov. Gospodarja^ Zelo se je pehal in razburjal ob priliki občinskih volitev, da bi bil splezal na županski stolec nazaj, ali postal vsaj odbornik. Pa Vam ni «ratalo», kaj oča Lipili, kakor ga je že bil nazival njegov rajni oče (mein Lipili). Kako vestno je pa opravljal svojo bivšo župansko službo, nam pa povejo žene, kolikor možje sami ne vemo. 2ene so med vojno morale čutiti njegovo srednjeveško roko. «Otroci naj samo enkrat na dan jedo,» se je Lipili zadri, če ga je katera za božjo milost prosila, da naj ji ne rekvirira zadnjega zrna. On je pač veren katoličan, zato pa je pri njegovem županskem stanu upošteval rek: «Ne le, kar veleva mu stan, še več je mož storiti dolžan.» Kar se tiče cest, je napravil Lipili le oni dve v tistem jarku, kjer voda na njegov mlin teče. Kar je pa drugih cest, nam jih je Lipili pustil v stanu, kakršnega si namreč mislili ne morete. O, Lipili, pobožen kristjan si čisto gotovo boš prišel v nebesa, pa po načelih katoliške vere ne, ker nisi čist. Se mogoče spominjaš, kako si ob času tvojega županovanja pretepal okoli cerkve; gotovo si mislil uvesti tudi batine, pa ker je bilo to postavno prepovedano, zato si pa lomil po svojih občanih kar z golo pestjo. Bog nas varuj, Bog nas ne kaznuj! Ko bi postal minister, bi država imela same vojne, če že ne s kom drugim, pa s teboj bi se motali pretepati. Lipili, Lipili, kako si nam priljubljen, čudimo se res, da o priliki odložitve županstva nisi bil nič odlikovan. Pa še bolj se čudimo, kako da Te bivša Avstrija ni odlikovala z zlatim križem) na traku hra-brostne svetinje za vojne zasluge. Ta križ si pač zaslužil, ko si toliko trpel v strelskih jarkih, nosil težko tornistro, puško in granate, čutil mraz in prestajal vročino in druge štrapace. Glej, kmalu bi se bil zmotil, saj ti nisi nosil tomistre, puške in granat, nisi čutil mraza in ne prestajal vročine, temveč si nam ugo-nabljal to, kar nam je najdražje, jemal si našim malim kruh, zadnji košček si jimi ga iztrgal. Ko so ga imeli že v ustih, si jih še tolkel po hrbtu, da jim je skočil nazaj in si ga dal za domovino. — O avstrijski patrijot, smiliš se nam, da Ti je od-klenkalo, kakor bo enkrat vsem, ki imajo iste obremenjene duše kot Ti. * Dornova pri Ptuju. Malokdaj pride iz ptujskega okraja kak dopis v «Domovino». Dolgo že molčimo in gledamo klerikalne podrepnike go-spoga graščaka v Domovi. Pa vsaka hruška enkrat dozori. Zakaj se tako ponižujete in približujete g. graščaloi, člani agrarne reforme? Ljudje so že nevoljni. Ako se razmere čimprej ne izpremenijo, bomo govorili jasneje. Za enkrat dovolj. Oslušovci. Naš vrli naprednjak g. Joško Lah, trgovec, je daroval za Sokola 1000 kron. Ker pa pobožni čukci in tercijalke niso omenjene vsote dobili v roke, so g. Laha oblatili v svojem časopisju. Ako'pa bi prejeli denar, bi pa bili tihi kakor tisti, ki visi na vislicah in ne more javkati. Bog živi g. Laha in njegovo novoporočenko še mnogo let, čuke pa da bi skoro «oglec» iz pekla splašil, da se ne bi poštenim ljudem šopirili kakor petelin na gnojišču. Kmetijski Glasnik NALOGE MLADINSKIM KMETIJSKIH ORGANIZACIJ. Mladinske organizacije morajo imeti naloge, ki bodo zasigurale obstanek takih društev, sicer nam ostanejo na papirju. Primerno izvajanje teh nalog je najvažnejše vprašanje takih organizacij. S pripravnim delom jih moramo vzdrževati pri rastočem zanimanju. Organizacije se morajo širiti in krepiti, ne pa nasprotno. Veliko bo ležeče na dobrem vodstvu in nadzorstvu. Mladinske organizacije se morajo z vsem svojim delovanjem prilegati našim gospodarskim razmeram in potrebam. Načeloma moramo zahtevati, da nam te organizacije pomagajo po eni strani vzgajati mladino za svoj poklic, po drugi strani pa, da jo pripravljajo za društveno življenje. Ta namen bodo dosegle s sledečim delom: 1.) Kmetski mladini morajo vcepiti zmisel za kmetski poklic. Ni zadosti, da razodenemo mladini naloge kmetovalca in njegove dolžnosti, ampak treba je, da ji opišemo in pojasnimo tudi vse prednosti in lepe strani kmetskega življenja, in da jo opozorimo na bogate zaklade, ki jih hrani naša zemlja in ki jih lahko dosežemo, ako se bomo oklenili kmetijskega poklica s potrebnim zanimanjem in s potrebnim umeva-njem. Mladina se mora stanovsko izobraževati s prirejanjem pouka in potnih predavanj, z ogledovanjem in presojanjem kmetij v domači vasi in zunaj nje, s prirejanjem poučnih izletov, s čitanjemi časopisov in knjig itd. Mladini treba razširiti obzorje s posebnim ozirom na bodoče naloge kmetovalca. S takim izobraževalnim delom mora priti mladina do spoznanja, da ie kmetija zmožna napredka i si boljšega blagostanja, in da je na gospodarju največ ležeče, kako se kmetija obrača. S takim delovanjem) bo dobila mladina vse več zanimanja in več zmisla za kmetski poklic, kakor ga ima danes. Vzgajala se bo pa tudi lahko v tistih lastnostih, ki so danes neobhodno potrebne kmetovalcu, kakor n. pr. v značajnosti, zavednosti, delavnosti, varčnosti, redoljubnosti itd. 2.) Kmetski mladini morajo dati priliko, da se bo vežbala v izboljšanem proizvajanju kmetijskih pridelkov in prirejkov. Mladina naj v ta namen samostojno izvršuje gotova kmetijska dela in naj napravlja poizkuse z umetnimi in drugimi gnojili, da se na lastne oči prepriča o uspešnosti izboljšanega dela in o učinkovanju raznih gnojil. S pridelovanjem važnejših rastlin po izboljšanem. načinu in s pomočjo umetnih gnojil itd. naj se vadi v pospeševanju našega rastlinarstva. Potreben kos njive morajo dati starši na razpolago, potrebna navodila pa kmetijska družba. Taka samostojna dela se lahko izvajajo tudi pri vrtnih rastlinah in pri mali živinoreji. O poteku izvršenih del, o razvoju dotič-nih rastlin, o ugodnih in škodljivih Vplivih vremena itd. ji je treba delati beležke. Jeseni je prirejati oglede, oziroma male razstave 9 temi pridelki in prireiki. Mladina naj s svojimi proizvodi med seboj tekmuje, da se bo videlo, kdo je dosegel boljše uspehe. Ti tekmovalni ogledi bodo mladini stalna izpodbuda za na- predovanje v proizvajanju kmetijskih pridelkov. 3.) Kmetsko mladino morajo vaditi za društveno življenje. To se bo doseglo z izvajanjem društvenega delovanja v teh organizacijah samih. Delovanje v teh organizacijah naj nudi potrebno priliko, da se bo mladina shajala in da bo z združenimi močmi omogočila predavanja in druge društvene prireditve, kakor n. pr. skupne izlete itd. Z društvenim življenjem in delovanjem se bo mladina navzela tudi zadružnega duha, in bo pozneje vse. bolj vneta in prošinjena zadružne misli, kakor je pa današnja generacija. Redni sestanki na sejah in na občnih zborih bodo nudili najlepšo priliko, da bo mladina lahko uveljavljala tudi svoje želje in nasvete, kar bo zopet ugodno vplivalo na vso društveno vzgojo kmetske mladine. Vse to delovanje — pod dobrim vodstvom — bo tista vez, ki bo mladino izpodbujala, da bo vztrajala pri organizaciji in ki bo mladino napeljavala tudi k opazovanju, razmišljanju in presojanju vseh tistih vplivov, ki sodelujejo pri proizvajanju kmetijskih pridelkov, bodisi rastlinskih ali pa živalskih. S takim delovanjem se bo mladina res pripravljala in vzgajala za svoj poklic. BOLJŠI POSESTNIKI. Po vaseh nahajamo kmetije, ki se ločijo med seboj po svoji velikosti. Navadno jih opazujemo s tega stališča, če govorimo o večjih in manjših posestvih. Kdor ima več zemlje, je v naših očeh navadno tudi boljši kmet. To stališče pa ni točno. Velikost posestva sama na sebi ne more biti merodajna za vprašanje, ali je posestnik bolj ali manj trden in dober. Merodajna za to je veliko bolj kakovost posestva in gospodarstva kakor pa velikost posestva. Po kakovosti se namreč ravna uspeh gospodarstva, ki je predvsem merodajen za vrednost posestva. Kakovost posestva je navadno posledica nadaljevalno dobrega gospodarstva. Če govorimo o boljših posestnikih v kaki vasi, moramo v tem slučaju imeti pred očmi tiste naše gospodarje, ki so si znali z umnim delom pomagati do bolj uspešnega gospodarsb/a. Taki gospodarji imajo bolj obdelane njive in travnike in naravno tudi boljše pridelke. V svojih hlevih imajo lepšo in boljšo živino in naravno tudi večje dohodke od nje. Če hodimo po deželi, vidimo, da ima skoraj vsaka vas boljše in slabše posestnike. Povsod najdemo te razlike. Dasi kmetujejo v enakih razmerah in pod enakimi naravnimi pogoji in vplivi, vendar vidimo, da so njih uspehi različni. S tem hočem opozoriti, da je veliko ležeče na gospodarju, kako mu kmetija uspeva in nese. Opozarjam pa tudi zaradi tega, da se gospodarji po naših vaseh zgledujejo po tistih posestnikih, ki štejejo za boljše gospodarje. Take boljše kmetije naj nam bodo za zgled in za bodrilo. Taki boljši posestniki nas morajo vnemati, da jih posnemamo! Če pridela n. pr. sosed v ravno tisti legi in na tisti zemlji več pšenice in boljšo pšenico, zakaj jo ne bi tudi drugi pridelali? Pri- merjajmo doma uspehe in izkušajmo priti naprej! «Izgledi vlečejo!» pravi pregovor, in takih zgledov je po vsod dobiti. Treba le, da se zanje zanimamo. Skoraj v vsaki vasi imamo kakega posestnika, ki ima boljše uspehe, pa najsibo v poljedelstvu ali pa pri živinoreji. Učimo se tudi pri teh «boljših» posestnikih, kako bi se dalo napredovati in kje in s čim bi se dalo kaj boljšega doseči! Četudi niso razlike v gospodarstvu vsakemu tako očitne, da bi jih lahko na prvi pogled zaznal, vendar so tolike, da jih bo razsoden in brižen kmetovalec lahko izsledil. In to zadostuje, da lahko napredujemo. REJA VELIKIH KRAV. Po naših krajih redimo krave, ki so različno velike. Težke so po 350 do 400 kg, pa tudi 500 do 550 kg in več. Za gospodarstvo ni vseeno, kako velike živali redimo, in zato tudi vidimo, da se po nekaterih krajih redijo večje živali, dočim se po raznih drugih krajih redijo tudi bolj majhne krave. Ravna se to po gospodarskih, krajevnih in posestnih razmerah. Majheni posestnik redi navadno manjše živali, na večjih in boljših posestvih, ki pridelujejo dosti krme, pa najdemo večje živali. Po naših krajih je v tem pogledu vsa reja precej mešana. Pri nas redimo tudi v enem in tistem hlevu krave, ki so razne velikosti, različne teže in vrednosti. Vzgledne so v tem pogledu razmere v Švici in po drugih naprednih deželah. Tam najdeš sploh velike krave, težke poprek po 600 kg. Stopi n. pr. v gosavskem okraju v kateri hlev hočeš, povsod najdeš po 6 do 12 krav, ki so kakor iz enega kova. Vse enako velike, vse enako-barvne in enako rejene. Ti kraji so na višku napredka, tako je zenačena v vsakem pogledu ondotna reja. Reja velikih krav ima gotove prednosti, ki so merodajne za te kraje. Prva in velika prednost je ta, da imajo večje krave neprimerno višjo plemensko vrednost in ceno kakor krave z manjšo težo. Dočim se mesarska ali klavna vrednost zvišuje le po kilogramih, je plemenska vrednost tako visoka, da je krava, ki je težka 600 kg, dvakrat in trikrat dražja kakor krava, ki je težka samo 400 kg. Druga prednost velikih krav je pa to, da nam velike živali porabijo razmeroma manj krme kakor manjše živali. V celoti jo porabijo seveda več, v primeri s svojo težo pa manj kakor male živali. Tako se je dognalo, da je porabila krava, težka 600 kilogramov, na dan po 15 kg sena, dočim! je bilo treba za kravo, težko 400 kg, po 12 kg sena na dan. Tem prednostim nasproti stoji pa tudi nekaj slabih strani, ki govore za rejo manjših, oziroma srednje-težkih živali, kakor: 1.) Za rejo velikih krav je treba v celoti večje pridelke na krmi. S tem bodi rečeno, da potrebujejo tri velike krave dosti več krme kakor tri manjše krave. 2.) Reja velikih krav je združena z večjim rizikom. Če se nam taka krava ponesreči ali če pogine, je škoda nerazmerno večja in težja kakor je pri manjših živalih. 3.) Manjše krave so razmeroma boljše molznice, ker nam v razmerju s svojo težo porabijo tudi več krme kakor velike živali. Izgled za to nam dajejo n. pr. tudi naše bohinjske krave, ki so znane po svoji dobri mlečnosti. Kjer prevladuje malo posestvo, bo kazalo stremiti za rejo srednje-velikih živali in za zenačenjem živi- ne, ne le po teži, ampak tudi po pasmi. Posnemati moramo v tem oziru napredne živinorejce po drugih državah, ki nam dajejo v vsakem oziru najiepši zgled smotrene in uspešne kravjereje. KOŠNJA V CVETJU. Pri travniški košnji moramo danes vse bolj gledati tudi na to, da spravljamo tečno krmo. Po njej se ravna užitek pri živini! Za košnjo ne sme biti merodajna zgolj obilnost pridelka, ampak predvsem njegova kakovost. Ta se pa ne ravna samo po tem, ali spravimo pridelek ob lepem in suhem vremenu, kakor navadno sklepamo, ampak tudi po tem, v kateri dobi rasti se travnik kosi. Mlajše trave dajejo veliko bolj tečno in veliko lažje prebavno krmo kakor starejša trava. To je znano. Mlajše rastline so bolj slastnega okusa in bolj bogate na redilnih snoveh, zlasti na tečnih beljakovinah. Kakor je mlada, sočna trava izvrstna za zeleno pokladanje posebno molznim kravam in mladi govedi, tako jo vendar ne moremo v tem času spravljati za suho pokladanje, ker bi je v tem slučaju premalo pridelali. Taka krma bi bila sicer v suhem stanju prav izvrstna, toda premalo bi je dobili. Zato moramo počakati do trenotka, ko nam košnja na obe strani ustreza. Kositi jo moramo v času, ko dobimo dosti krme in dosti tečno krmo. Najugodnejši čas za košnjo travnikov nastopi, ko začne večina trav cvesti. Tedaj v prvi dobi polnega cvetja. V tem času imamo košnjo, ki najbolj odgovarja po svoji množini in obenem tudi po svoji kakovosti. Vsaka poznejša košnja je slabša, ker se v tem slučaju pridela manj tečna in tudi manj prebavna krma. Košnja v drugi dobi cvetja ali pa še pozneje je slabša. Pridelka je sicer nekoliko več, pa le v toliko, v kolikor so nam v tem času bilke olesenele. Škoda je pa v tem slučaju očitna, ker nam daje dozorela ali prezorela trava zmeraj bolj pusto, bolj prazno in težje prebavno seno. Vobče se po raznih krajih kosi za suho, ko nastopi običajno ugodno vreme za košnjo. Pri nas velja za košnjo čas sredi junija, ko se lepo vreme ustanovi. Včasih tudi prej, že prve dni junija. V Švici kosijo navadno že proti koncu meseca maja, ker se tam vreme že v tem času ustanovi. Zaradi tega pridelujejo tam tudi boljše seno in dobe tudi več otave. Tudi pri nas kaže porabiti prvo ugodno priliko za košnjo, da dobimo boljši pridelek in da nam krma preveč ne oleseni. Pri žetvi žita Smo dosti zgodnji, pri trgatvi grozdja smo prezgodnji, le pri košnji navadno radi odlašamo, kar je pa odločna škoda, ki jo čutimo pozneje pri naši živinoreji. Bodimo tudi pri košnji bolj zgodnji! POMLAJEVANJE TRAVNIKOV. Naši travniki so potrebni pomlajevanja. Kjer manjka dobrih trav in je postala vsa ruša bolj redka, je je treba, da se travnik popravi in pomladi. Travniki se pomlajujejo naravnim potom ali pa z našo pomočjo. Naravnim potom se pomlajujejo, če se trava sama zaseje ob času košnje in spravljanja sena. Zgodnje trave, kakor n. pr. boljka ali rosulj-ka in lesičji rep nam do tega časa dozore in se osipljejo. Tudi srednje zgodnje trave nam v košnji v vsej naglici napravijo nekaj, semena, da se otrese. Srednje pozne in pozne trave, kakor n. pr. zlati oves, travniška bilnica, mačji rep i. dr. nam pa do tega časa ne dozore. Ker so pa trpežne, nam zaraditega dlje časa zdrže. Če postane ruša bolj redka in če nam izginejo dobre trave, imajo gospodarji to navado, da puste košnjo prezoreti, da se na ta način trava sama zaseje. To postopanje pa ni dobro. V tem slučaju imamo navadno dvojno škodo. Prva škoda je to, da dobimo s takega prezorelega travnika veliko slabšo krmo. Pre-zrelo seno daje pusto, prazno in težko prebavno krmo. Najboljše snovi so šle namreč v seme, ki je odpadlo. Druga škoda je pa to, da dobimo v tem slučaju tudi manj otave. Iz tega lahko sklepamo, da ni naravno pomlajevanje najboljše sredstvo za izboljšanje travniške ruše, zlasti še, če manjka na travniku dobrih trav za razmnoževanje, in če se ima zaploditi tudi različen plevel, ki raste po travniku. Bolj uspešno je pomlajevanje travnikov, če posejemo sami potrebno seme, ki ga v ta namen nakupimo. Res nas tako pomlajevanje nekaj več stane, toda to, kar imamo stroškov za nakup semena, vse to si lahko prigospodarimo s tem, da dobimo v tem slučaju seno, ki je veliko več vredno, ki bo živini veliko več zaleglo, in da pridelamo razentega tudi veliko več otave. Ta dvojna korist nas mora pripraviti do tega, da bomo raje kupili tisto seme, ki ga potrebujemo za pomladitev travnika. Travnike pomlajujemo spomladi ali pa po košnji. Pomlajevanje po košnji je bolj naravno in se izklile rastlinice v temi času rade primejo in tudi dobro uspevajo v bolj redki poletni ruši. Prav sedaj je zopet čas, da pregledamo naše travnike in da se vprašamo, če ne bi bilo dobro, nabaviti si nekaj dobrega travnega semena, da ga posejemo po- košnji na travniku. Tudi sempir lahko porabimo za take namene, če je dober. Sejati je treba takoj po izvršeni košnji. Kjer so bolj prazna mesta, je potrositi več semena. Setev kaže povlačiti tudi z brano, da bo več uspeha. Skrben gospodar bo vse storil, da pomaga travnikom do boljše rodovitosti, sam sebi pa do večjega uspeha. GLAVNI POGOJ ZA USPEŠNO VRTNARSTVO. Ljubljanska zelenjava je daleč na okolu znana. Ne samo zaradi solate in zelja, ampak tudi drugih ze-lenjadnih rastlin. Pripisati je to pred vsem ljubljanski zemlji, znani posebno po trnovskem in krakovskem delu mesta, kjer je pridelovanje zelenjave najbolj razvito. Tukaj je prava vrtna zemlja doma. Za uspešno vrtnarstvo je treba dobre vrtne zemlje. Brez nje je veliko dela in truda zastonj, ker nam slaba zemlja noče dajati povoljnih uspehov, in naj še tako skrbno vzgajamo zelenjadne rastline. Dobra vrtna zemlja mora biti rahla in črna (temne barve). Če jo vzamemo v roke in stisnemo, se čuti mehka. Drobna je in prhka. Podobna je črni prsti, ki jo dobimo iz gnojnih leh (gnojnih gred), ko nam gnoj sprsteni in se vsled razkroja izpre-meni v črno prst. Podobna je tudi črni gozdni zemlji ali pa dobro napravljenemu in za gnojenje godnemu «kompostu» ali mešancu. Na dobi i vrtni zemlji uspevajo vse vrtne rastline. Če je vrtna zemlja dobra, se na malem vrtu lahko več pridela kakor na velikem. Zato moramo povsod, kjer manjka take zemlje, delati na to, da slabo zemljo izboljšamo in popravimo. Po večini naših krajev imamo po vrtovih srednjetežko ilovnato zemljo. Taka zemlja je za vrtne rastline bolj sirova in mrtva, mrzla in premalo delavna. Ilovnata zemlja je dobra za njivo, za vrt pa ne. Tako zemljo moramo izboljševati. Dosegli bomo to z nadaljevalno dobrim in močnim gnojenjem. S tem jo obogatimo na rodovitosti in na črni prsti, ki jo rahla. Da nam postane bolj rahla, je napeljavati na vrt tudi cestno blato, apno, sip od starega zidu. Vse to so pripomočki, da se taka zemlja izboljša, da postane bolj rahla, bolj črna, bolj gorka in bolj delavna. Vrtna zemlja se mora tako daleč popraviti, da jo lahko vsak čas obdelujemo in da ostane vzlic temu drobna in prhka. Dokler nam dela zemlja kepe, če se zasuši, in dokler se sprijema, če je vlažna, toliko časa jo je treba še naprej rahlati in dobro gnojiti, da izgubi te lastnosti. Treba je dela in potrpežljivosti! Toda vse to se bogato vrača, če smo spravili zemljo tako daleč, da je postala rahla in temne barve. S trdno in dobro voljo se vse doseže! Na vsak način je pa treba, da slabo vrtno zemljo izboljšujemo in da jo na navedeni način pripravimo za uspešno pridelovanje zelenjadnin rastlin. V dobri vrtni zemlji tiči glavna skrivnost uspešnega vrtnarstva! Vzemimo si to k srcu! dospedarsfn^ = Vrednost našega denarja. Dne 23. t. m. se je dobilo na zagrebški borzi: 100 avstrijskih kron za 74 par, 100 madžarskih kron za 8 dinarjev 10 par, 100 italijanskih lir za 360 dinarjev, 100 francoskih frankov za 630 dinarjev, 100 nemških mark za 22 dinarjev in pol, 100 češkoslovaških kron za okoli 132 dinarjev, 1 dolar za 68 in pol do 69 dinarjev. = Množina bankovcev v obtoku v naši državi. Po izkazu Narodne banke SHS dne 8. t. m. je bilo pri nas v obtoku za 4 milijarde 846 milijonov 400 tisoč dinarjev papirnatega denarja. = Naš končni državni proračun. Na seji finančnega odbora te dni je bila zaključena razprava o rednem proračunu za leto 1922./23. ter je bil končno sprejet proračunski predlog za plenum narodne skupščine Celokupni izdatki znašajo 6690 milijonov dinarjev, a dohodki 5950 milijonov dinarjev. Primanjkljaj znaša, 'orej 740 milionv dinarjev, ki se naj pokrije s povišanjem železniških tarif, s povišanjem carine na luksuzno blago in s posebnim davkom na železniške vozne listke. Nadalje se smatra, da bodo redni dohodki od trošarine in pri taksah znašali več, kakor je predvideno v vladnem predlogu. Po tem računu bi se mogel pokriti ves primanjkljaj in bi še ostalo 25 milijonov dinarjev. Predlog finančnega ministra, da se poviša zemljiški davek za 200 odstotkov, je finančni odbor odklonil. Nadalje je sklenjeno, da se ukinejo vse uvozne prepovedi. = Na živinski sejem v Ljubljani dne 17. t. m. se je prignalo: 313 konj, 53 volov, 40 krav, 5 telet, 294 prašičkov za rejo. Cene za kilogram žive teže: prvovrstni voli 45 do 50 K, drugovrstni 35 do 40, stare krave 30 do 35 K. Prašički 6 do 8 tednov stari so se prodajali po 900 do 1200 kron. = Cene žitu v Hrvatski so v zadnjem času zopet nekoliko padle. Pretečem teden so bile sledeče cene: pšenica 1450 do 1550 K, ječmen 1300 K, oves 1250 K, koruza 1150 kron, moka št. 0 po 21 do 24 K. = Na svinjskem sejmu v Mariboru so se prodajali 5 do 6 tednov stari prašički po 300 do 400 K, 7 do 9 tednov stari 600 do 700 K, 3 do 4 mesece 1100 do 1200 K, 4 do 6 mesecev 1400 do 1600 K, 8 do 10 mesecev 2000 do 2500 K, polpitane svinje za 1 kg žive1 teže 60 do 62 K. = Na zadnjem tedenskem sejmu v Zagrebu so bile sledeče cene za kg žive teže: voli drugovrstni 34 do 36 K, bosanski voli 30 do 32 K, prvovrstne krave 36 do 42 K, drugovrstne 30 do 34 K, tretjevrstne (za klobase) 22 do 26 K, mlada živina 34 do 38 K, teleta po 22, 30, 36, 41 K, drugovrstne svinje 66 do 72 K, tretjevrstne 60 do 62 K. Seno se je plačevalo po 1000 do 1400 K, detelja po 1200 do 1400 K, slama po 500 K, ovsena slama po 850 do 1000 K za 100 kg. Italijanskih kupcev ni več, ker so jim cene previsoke. = Sejmi za govejo živino na Vrhniki so zopet dovoljeni in bodo odslej istočasno tudi sejmi za konje. Prvi sejem je bil 22. t. m. — Vinske cene v Sremu: lOod-stotna bela vina 22 do 24 K, fina bela vina (rizling, traminec) do 12 odstotkov 25 do 28 K, 13 odstotna čma vina (burgundec itd.) 28 do 30 K za 1 liter. = Izgledi dobre letine v Slovenskih goricah. Iz Slovenskih goric nam sporočajo, da se obeta dobra in bogata letina. Tudi vinogradi kažejo dobro, le trta je nekoliko zastala v rasti, ker je preveč deževalo. = Izgledi za vinsko in sadno letino v naši državi so precej povolj-ni. Trta je v splošnem dobro pre-zimila. Vsled slabega vremena je sicer delo zaostalo in bo vsled tega tudi trgatev pozna. Če odslej ne bo vremenskih nezgod, bo vina dovolj, le tako sladko ne bo, kot lani. Tudi sadja bo letos povsod dovolj. Ponekod se obeta celo izredno dobra sari&na letina. — Cene lesa v Italiji. V Trstu se je jplačalo zadnje dni za les, ki se izvaža v Italijo, sledeče: jelova debla 175 do 210 lir kubični meter, jelo-ve deske prvovrstne 280 do 320 lir, drugovrstne 180 do 200 lir, topo-love deske 235 do 275 lir, bukove deske za pohištvo 395 do 445 lir, hrastove deske 795 do 950 lir, orehove deske 600 do 1185 lir, kostanjeve deske 300 do 320 lir kubični meter. (Ena lira je vredna okoli 3 dinarje 60 par.) — Tečaj za vinogradnike in sadjarje. Na državni kmetijski šoli na Grmu se vrši dne 13. in 14. junija tečaj za vinogradnike in sadjarje, in sicer za zeleno cepljenje trt, okuli-ranje sadnega drevja in zatiranje trtnih in sadnih škodljivcev. Kdor se ga želi udeležiti, naj se takoj zglasi po dopisnici pri ravnateljstvu šole na Grmu, p. Novo mesto. Pri-četek 13. junija ob 9. dopoldne. = Zborovanje Sadjarskega društva za Slovenijo se je vršilo 18. t. m. v Št. Jurju ob južni železnici. Zborovanja so se udeležili mnogi sadjarski strokovnjaki. Storili so se važni sklepi glede predpriprav za izvoz sadja, ki obeta letos zelo dobro letino. Sadje naj izvažajo vsi izvozniki samo pod znamko «slo-venisko sadje». Sklenilo se je tudi, da se priredi v oktobru velika sadjarska razstava. = Enodneven čebelarski tečaj v Jaršami priredi 28. t. m. potovalni učiitelj za čebelarstvo g. Jurančič. Teččaj se začne ob 8. uri zjutraj v zgcornji šoli s predavanjem. Po-poMdne je praktično razkazovanje pri čebelnjaku. Čebelarji iz bližnje okoolice, udeležite se tečaja polno-števvilno! — Obvezni polletni tečaj na dr-žavvni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. julija 1922. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 5. junija 1922 prošnjo ter ji pri ložiti: 1 rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. rčno izpričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. = III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljarskih nasadov. Z a t e c (Češkoslovaška), 18. maja: Tu pri nas imamo že tri dni ugodno vreme in tople noči. Za razvoj lmieljske rastline je bil ta preobrat vremena nujno potreben. V rano obrezanih nasadih se poganjki že privezujejo, v pozno obrezanih pa še isti niso vzklili. Precejšnji del našega okoliša je po bolhaču tako zelo napaden, kakor že desetletja ne. To nadlogo sta povzročila neugodno vreme in mrzle noči. O škodi, povzročeni po bolhaču, se danes še ne more razpravljati, vendar se že lahko reče, da je stanje jako različno. Proti normalnim letom je rastlina v razvoju za 3 do 4 tedne nazaj. Lansko leto je bil hmelj sredi maja že 2 do 3 m visok. Sedaj se množina letošnje letine ne da kaj ugodno razsoje-vati. Stanovitno toplo vreme more še kaj popraviti in zamujeno nadomestiti. Tu so se letos v obilnem številu prikazali hmeljski hrošči in ogrci, ki ogrožajo hmeljsko koreniko. Pri pomnoženem povpraševanju je razpoloženje na hmelj-skem trgu mirno; cene za prvovrstno blago so stanovitne, za drugovrstno pa oslabele. Za dobro blago srednje kakovosti se plačuje po 2500 do 3000 Kg za 50 kg. — «Saarer Hopfen- und Brauer-zeitung». =Nov železniški vozni red stopi s 1. junijem v veljavo. Izdelan je bil po dolgotrajnih pogajanjih in konferencah v Bernu, Salzburgu, Miinchenu in Beogradu. Svrha je bila, naš in splošni promet pospeševati in ustvariti olajšave za naše gospodarsko življenje. "Na mnogih progah, zlasti na progi Beograd-Zagreb so se izvršile znatne izpremembe dosedanjega voznega reda. = Otvoritev železniške proge Lajko-vac-čačak. Prometno ministrstvo poroča da se je dne 21. maja otvoril blagovni in osebni promet na novi progi Lajkovac-čačak. = Trst kot svobodna luka. Iz Trsta poročajo, da je italijanski ministrski predsednik De Facta poslal iz Genove tržaškemu županu brzojav, v katerem poroča, da bo komisija, ki naj prouči vprašanje proglasitve Trsta za svobodno luko, dospela v kratkem v Trst. Kakor se poroča, namerava italijanska vlada ugoditi željam Tržačanov po svobodni luki, da se olajša gospodarska kriza, v kateri se mesto nahaja. = Konferenca o južni železnici se vrši v kratkem v Benetkah. Zastopane bodo poleg družbinih interesentov tudi vse države, po katerih ozemlju teče južna železnica. — Množina bankovcev v Avstriji. Dne 15. t. m. je bilo v Avstriji v obtoku za okroglo 341 milijard in pol avstrijskih kron. Beležite -f Sestanki okrajnih zaupnikov jugoslovanske demokratske stranke so se preteklo nedeljo vršili v Brežicah, Kočevju, Krškem,, Kranju, Litiji, Črnomlju in Jesenicah. Sestanki so povsod izvrstno uspeli. r Demokratsko zborovanje v Gornji Kungoti, ki se je vršilo v nedeljo, je bilo izborno obiskano in so udeleženci z zanimanjem sledili izvajanjem dr. Kukovca in dr. Kodermana. Takšni shodi so zelo potrebni, da se ljudem, ki so ponekod od klerikalnih hujskanj na laži popolnoma zbegani, pojasni resnični položaj. + Demokratska misel napreduje. V nedeljo se je vršil v Vršcu v Voj- vodini velik demokratski zbor, katerega se je udeležilo okoli 2500 oseb. Na zborovanje je dospel med drugimi tudi minister prosvete Pri-bičevič, katerega je pozdravil narod s slavolokom in so mu dekleta izročile šopek cvetja. Pred Vršcem ga je pozdravil oddelek na konjih in velika množica ljudstva z zastavami. Pred vhodom v mesto so kmetje dvignili ministra Pribičeviča iz avtomobila na četverovprežni voz in mu na poti na zborovalni prostor prirejali ovacije. Na shodu sta govorila minister Pribičevič in poslanec Wilder. Ljudstvo je ves čas navdušeno pritrjevalo njunim izvajanjem ter vzklikalo kralju in demokratski stranki. + Klerikalci so spet obsedeli — na laži. Znano je, kako hočejo klerikalci za vsako ceno vzbuditi med našim, ljudistvom mržnjo proti Srbom. Zlasti dobrodošel jim je pri tem nečednem poslu vojaški stan. Kaj vse so že natvezli o razmerah pri vojakih! Zdaj sta se poslanca Majcen in Dobnik odpeljala v Kra-gujevac, kjer je nastanjen 48. pehotni polk, oddelki topništva in in-ženjerski oddelek. Ogledala sta si vse prostore, kjer bivajo naši slovenski fantje. Ugotovila sta, da so fantje dobro preskrbljeni in da imajo redno in zadostno hrano. Ko sta poslanca fantom povedala, kaj vse čvekajo klerikalci, med drugim to, da vprezajo Srbi naše vojake v pluge mesto živine, so fantje sami s smehom, in ogorčenjem zavrnili tako obrekovanje. Z vojaki se ravna po predpisih, vojašnice so snažne, hrana sicer preprosta, toda zadostna in tečna. Vojaki dobivajo zadostne množine dobrega kruha, imajo lepo telovadnico in več svojih pevskih zborov. — Klerikalci bodo gotovo še nadalje trobili svojo. Naravno! Saj jim ni do tega, da bi pomagali vojakom, ampak do tega, da bi škodovali narodu! + Slovenski radičevci. Zadnja No-vačanova «Naša vas» prinaša v slovenščini in hrvaščini Radičev oklic slovenskemu narodu, posebno kmetom in delavcem. Tako jo je zajadrala dr. Novačanova stranka po dolgem kolebaniu popolnoma v naročje Radiča, ki pa nad tem činom ni pokazal ravno veselja, ker poučuje v omenjenem oklicu Slovence, naj organizirajo čisto samostojno od Hrvatov ločeno Slovensko republikansko stranko — znamenje, da je Radič odločen separatist. Slovenski redičevci bodo pač Radiču samo v toliko služili, da jih bo izkušal zlorabljati za razdiranje države. Če se bo pa izkazalo, da jih ne more v to svrho izrabljati, jih bo pa tudi mirno zatajil, saj njega Hrvata Slovenci končno nič ne brigajo. S^tolsiif© OB 40 LETNICI MOZIR5KEGA SOKOLA. (Iz kronike Mozirskega Sokola poroča Ž. L. Mozirski.) Dne 28. t. m. praznuje Mozirski Sokol 401etnico svojega obstoja. Dr. J. Fom iz Braslovč, sedaj primarij v Zagrebu, in Vekoslav Legat, oba navdušena Sokola, sta prihajala na počitnice v Mozirje in sta navdušila tamošnje rojake za idejo ustanovitve Savinjskega Sokola. Naši takratni prvoboritelji: Jože Lipold, Anton Goričar, Jože Pirš, Ivan Vrankovič, Anton Škoflek, Ivan Kle-menak v Mozirju, Ivan Gaberšek, okrajni tajnik, in Franc Šentak na Vranskem., Paver, Prislan, Puncer v Braslovčah in mnogi drugi so se strnili leta 1881. v pripravljalni odbor. Že 20. marca leta 1882. pa so predložili namestništvu v Gradcu pravila novega društva, ki bi naj obsegalo ves Savinjski okraj s Celjem in Šoštanjem vred. Pravila so bila 14. maja istega leta potrjena in 29. maja že tudi od občnega zbora sprejeta. Zanimanje je bilo velikansko. Že prvo leto je imel Sokol v vsem okraju 202 člana. Med njimi so bile najodličnejše osebe in tudi duhovniki. Neki še sedaj živeč duhovnik je imel celo pri maši za ministranta dva Sokola v kroju. Leta 1884 je braslovški dekan Bohinc na trgu pred kapelo blagoslovil zastavo. Navzočega je bilo nad 2000 ljudstva, slavnostni govor pa je imel starosta Jože Lipold. Na slavnost so prišli: Sokol iz Zagreba, Gorice, Trsta in Ljubljane, de-putacija Sokola iz Prage, «Sloven-sko pevsko društvo Ptuj», «Slavec», «Ljubljana», «Lira» iz Kamnika itd. Sokolov v kroju je bilo 400. Prvi zastavonoša je bil iz Luč, kumica pa gospa Vasničeva iz Celja. Danes je vrhu droga srebrn sokol, zastavo pa krasi 7 trakov: «Hrabremu Sokolu — Savinjske Slovenke». «Narodna Čitalnica v Ptuju». «Slovensko pevsko društvo v Ptuju». «Ptujske Slovenke». «Slovensko planinsko društvo». V spomin zleta v Žalec, 3. junija 1886». »Ruše, 15./VII. 1906». Občni zbor 1. 1882. je izvolil za častna člana dr. J. Fona in biskupa Strossmayerja, 1. 1906. pa tudi ekse-lenco Josipa Štiftarja, bivšega vse-učiliškega profesorja v Kalugi na Ruskem, rodom Savinjčana iz Solčave, ter brata M. Lipolda. Pogoste odborove seje so se vršile v krajih, kjer so bili zastopani odborniki. Z izleti v bližnje in daljnje kraje je Sokol delal za probudo naroda. Prisostvoval je ustanovitvi mnogobrojnih društev. Sokol je priredil mnogo veselic, zabav in predstav. Od leta 1888. je bilo 10 let združeno ž njim tudi tukajšnje gasilno društvo. Doslej je imel 12 starost, ki jim gre vsa čast. Ko so se v savinjskem okraju ustanovila še druga sokolska društva, je Savinjski Sokol izpremenii ime v «Mozirski Sokol». Danes, po 40 letih, lahko s ponosom pokažemo, da je sokolsko delo z nepričakovano ognjevitostjo vzplamtelo med nami. še jasneje pa bo pokazal letošnji jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani zmagoviti pohod, ki ga doživlja sokolska misel. Sedaj v svobodni državi se bo gotovo dvignila do one višine, o kateri sta pred 60 leti sanjala prva Sokola — Fiigner in Tyrš. Sestre in bratje! Štirideset let! Lepa doba v življenju posameznika, lepa v življenju društva. Iskreno Vas poživljamo, da se pridete od blizu in daleč na dan našega in Vašega slavja pomladit pod okrilje Sokola. Ob 401etnici se snidemo zopet pod isto lipo, podamo si bratske roke S ponosom boste uživali sad svojega dela in častili sestre in brate, ki so položili temelj Sokolstvu v Savinjski dolini. Prisrčno pozdravljeni! Zdravo! Sokolsko društvo Koroška Bela-Javornik razvije dne 28. t. m. svoj prapor. Ta d'an prihite prijatelji so-kolstva iz lepe naše Slovenije, da prisostvujejo slavnosti. Vsa prireditev traja dva dni. 27. maja je svečana bakljada. Z godbo se vrši obhod skozi Javornik in Koroško Belo. Pevci prirede podoknico ku-mici in starosti. 28. maja je spre- jem gostov na kolodvoru ob 9. uri dopoldne. Okrog poldne je razvitje. Istočasno je tudi vpisovanje v spominsko knjigo, ki nas bo spominjala tega slovnostnega dne. Popoldne ob 3. je javna telovadba. Po njej je velika ljudska veselica s plesom. Sokol v Metliki priredi na binko-štno nedeljo pešizlet na Sv. Jezero -Trdinov vrh v Gorjancih. Zdravstvo SLADKOR KOT HRANA. O sladkorju so med našim ljudstvom razširjeni čisto napačni pojmi, ki naravnost bijejo resnici v obraz. Splošno je na primer mnenje, da je sladkor škodljiv za zobe, da se pri otrocih zaradi sladkorja za-rejajo gliste in da si s sladkorjem človek pokvari želodec. Najnovejša zdravniška preiskavanja so dokazala, da to vse skupaj ni nič res. Glede vpliva sladkorja na zobe pravijo zdravniki, da sladkor zobem v nobenem oziru ne škoduje, pač pa koristi in jih varuje razpadanja. Sladkor ima namreč to lastnost, da razkraja takozvani «zobni kamen», ki je zobem vedno škodljiv. Poleg tega sladkor tudi čisti zobe raznih drugih snovi, ki bi jim utegnile škoditi. Tudi gliste se ne morejo nikoli zarediti v človeku od sladkorja, če je le čist. Ako je nesnažen, je seveda lahko škodljiv, kakor je škodljiva nesnaga sploh. Seveda pa tega ni kriv sladkor, ampak razne zdravju škodljive kali, ki tiče v nesnagi. Ravno tako moramo reči, da sladkor ne kvari želodca, ampak je zelo lahko prebavljiv in brez vsakega ostanka prehaja v kri, česar ni mogoče reči o nobeni drugi hranljivi snovi. Sladkor je zelo redilen, proizvaja v telesu toploto in je dobra, lahka in prijetna hrana. V novejšem času so zdravniki spoznali, da ima sladkor pri nekaterih boleznih tudi velik zdravilen vpliv. V večjih količinah zavživan vpliva namreč sladkor zelo dobro na delovanje srca in na živce sploh. Zato je treba sladkor priporočati kot hrano in kot zdravilo. Kdor je od dela, od potovanja ali od raznih duševnih naporov utrujen, naj uporablja sladkor. Posebno priporočljivo je uporabljati sladkor namesto alkohola. Medtem ko alkohol le mami, zastruplja in nam s tem brezmejno škoduje, nas sladkor res krepi in nam dovaja v telo novih moči. Sladkor se da uporabljati na razne načine: s sadjem, z limono, z mlekom, s čajem itd. Iz vsega povedanega je torej jasno, da sladkor v nobenem oziru ni škodljiv našemu zdravju, ampak nam nudi le dobro in koristno hrano. Fr. Milčinski, «Tolovaj Mataj*. Ilustriral Iv. Vavpotič. Druga izdaja 1922. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 152. Cena broš. 12 dinarjev, po pošti 1 dinar ve. Tolovaj in druge slovenske pravljice, ki jih je med vojno izdal Fr. Milčinski, so vzbudile tako pozornost in priljubljenost, da so bile v kratkem razprodane. Sedaj je izšel II. natis v novi opremi. Milčinski je priznan mladinski pisatelj in za to novo izdajo «Tolovaja Mataja» ni treba še posebej povdarjati. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Claude Farrere, Gusarji. Pošlo venil B. J—c. Knjižnica «Jutra», zvezek 3. Ljubljana 1922. Strani 201. Cena 16 dinarjev, po pošti 1 dinar več. Znameniti roman enega najboljših francoskih romanopiscev, ki je vzbujal splošno pozornost, ko je izhajal v « Jutru* pod naslovom «Morski razbojnik», je izšel sedaj v posebni knjigi. Knjigo krasi naslovna slika prof. šantla. Umetniška višina tega romana, ki je zaslovel po vsem svetu, pride šele sedaj v celotni knjižni izdaji do pravega izraza. Zato bo po knjigi z veseljem segel tudi oni, ki je roman bral že v podlistku. Knjiga se naroča pri upravništvu «Jutra», Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. Zvonček, mesečnik za mladino. Ravnokar je izšla 5. številka letošnjega letnika tega lepega mladinskega lista. Vsebina je pestra in ponazorjena z mnogimi prav uspelimi slikami. Ne pozabite, da je dobra knjiga največji in najboljši prijatelj in privoščite ga svojim otrokom. Naroča se v upravi Zvončka, Ljubljana, Frančiškanska ul. št. 6. Celo letna naročnina znaša 10 dinarjev. * Kraljeva poroka je odgodena. Zdravstveno stanje princese Elizabete, sestre naše bodoče kraljice, se je poslabšalo. Zato je rumunski kralj, njen oče, brzojavno zaprosil iz Aten našega kralja, naj poroko za enkrat odgodi, dokler se ne izkaže, kako bo z boleznijo nevestine sestre. Kralj Aleksander je prošnji ugodil in dovolil, da se za enkrat poroka odloži na dan 8. junija. O odložitvi poroke so bili obveščeni evropski dvori. Ker je bolezen prin-ceze Elizabete zelo resna, ni izključena možnost, da bo poroka našega kralja odgodena celo na nedeljo po Petrovem dnevu, to je dne 2. julija. * Zrakoplovci pri kraljevi poroki. Pri slavnostih o priliki kraljeve po roke bodo sodelovali tudi naši zrakoplovci z 20 zrakoplovi. Ob času slavnosti jih bo 17 krožilo nad Beogradom, dočim polete trije v Bukarešto, odkoder bodo spremljali ro munski kraljevski vlak do Beograda. Major Petrovič bo poveljnik tega oddelka. * Razpust ljubljanskega občinskega sveta. Iz tehtnih razlogov je ministrstvo notranjih zadev razpustilo občinski svet ljubljanski. Sedanja večina, zlasti klerikalci, so zaradi tega silno hudi in na vse pretege kriče o nasilju. Kaj, če bi klerikalci raje malo pomolčali in pogledali v knjigo lastne zgodovine. Brali bi v njej lahko toliko grozovitih zgodb, da bi jim enkrat za vselej prešlo veselje do govorjenja o nasilju. * Vodstvo mestne občine ljubljanske je po razpustu občinskega sveta prevzel vladni komisar dr. Bogumil Senekovič. * Ljubljanske gojenke «Gospodinjske šole» so posetile Beograd. Bile so povsod sprejete iskreno in prisrčno, zlasti še v domu za zaščito dece. * Mejniki med Jugoslavijo in Avstrijo so izdelani iz granita in so trojevrstni: veliki, srednji in mali. Srednji in mali nosijo napis SHS — Oe in zaporedno številko, veliki pa poleg tega še: St. Germain 10. sept. 1919. — Upajmo, da kmalu pride čas, ko bomo postavili lahko mejnike res tja, kamor spadajo, ne pa tja, kamor nam jih narekuje tuja sila in zavist. * Nabori v Dalmaciji. Te dni so se prvič vršili nabori v Metkoviču v Dalmaciji. Odzvali so se brez izjeme vsi obvezniki. * 50 orožniških postaj bo opušča nih. Doznali smo, da namerava vlada opustiti 50 orožniških * postaj. Klerikalci pa še vedno vpijejo o «po-licaj»-demokratski vladi. No, vsak po okusu! Zaba se napihuje, dokler ne poči. * Kdo bo novi škof v Mariboru. Kolikor je doslej znanega, bo najbrž novi knezoškof v Mariboru dr. Karlin, bivši škof tržaški. * Zdravilišče za tuberkulozne. V Surdulici v Srbiji zgrade veliko zdravilišče za tuberkulozne (jetične). To bo največje zdravilišče te vrste na vsem Balkanu in bo v njem pro štora za 500 bolnikov. * Pošta Kranj začne s 1. junijem t. 1. poslovati kot državna pošta. * Umrl je najstarejši Novomeščan Janez Kodrič, star 94 let. * Dr. Novačan, vodja nove republikanske stranke, bo menda imel v kratkem opravka s sodiščem zaradi razžaljenja Veličanstva. * Junaška pastirica. Pred nekaj tedni je pasla Dragica Iličeva iz Pažarevca ovce na nekem hribu. Tu se priklati volk in napade deklico. Sicer jo je močno ogrizel, vendar se je junaška pastirica po strašnem borenju otresla volka in ga celo zadavila. Pozneje se je ugotovilo, da je bil volk stekel. Prepeljali so deklico v Pasteurjev zavod (zavod za zdravljenje stekline) v Nišu, kjer pa je te dni umrla. Pokopali so mlado junakinjo na pokopališču v Nišu. * Prehodnice za obmejni promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Na naši severni meji je urejen sedaj pro met za takozvane dvolastnike, to se pravi one, ki imajo svoja posestva vsled nove državne meje v obeh sosednjih državah. Taki posestniki dobe legitimacije, veljavne za dobo 6 mesecev. S to legitimacijo gre imetnik lahko na svoje posestvo izven naše države na razdaljo 10 km. Legitimacije morajo biti opremljene z 2dinarskim kolkom. Za « Jugoslovansko Matico* je izročila 100 Din družina Kremenšek v Lazah pri Planini, katere je prejela v poravnavo od fantov v «Go-renji Planini» za posekane hojce ob priliki neke poroke. * Pasji kontumac v Mariboru. V mariborskem področju je spet ugotovljen slučaj pasje stekline. Neka deklica, ki jo je ugriznil pes, je že oddana v Pasteurjev zavod v Zagrebu. Lastniki psov se opozarjajo, da se strogo ravnajo po določilih razglasa glede pasjega kontumaca. * Črne koze v Prekmurju. V Hodošu v Prekmurju je na črnih kozah bolnih šest oseb. * Železniška nesreča. Blizu Zagreba je pasel 71etni Ivan Patačič ovce ob železniški progi. Ko je pri-vozil vlak, je skočil deček na progo, da spodi ovce, ki so prehajale čez njo. Pri tem je prišel pod lokomo tivo in je na mestu obležal mrtev. * Obsojen župnik. Radi obrekovanja je bil pred okrajnim sodiščem v Konjicah obsojen župnik Peter Pavlič iz Sv. Jerneja, kjer je dolžil nekdanjega poslanca in sedanjega poslanika v Pragi dr. Bogumila Vošnjaka, da je v nekem govoru v ustavnem odboru nesramno napadel katoliško cerkev, škofe in duhovščino. Sodišče je naložilo župniku kazen 1200 kron, v slučaju neizterljivosti pa šest dni zapora. * Žrtev misijonarjev. V M. D. v Polju je skočila v Savo vdova Marija Bončar, ker je imela razmerje z nekim fantom, a ji je misijonar rekel pri izpovedi, da mora ali zapustiti fanta ali pa ne dobi odveze. Vdova je zapustila tri otroke, katere bodo sedaj najbrž vzgajali misijonarji, ki s svojim verskoblaznim fanatizmom in nestrpnostjo ubijajo ljudi telesno in duševno, namesto da bi bili prizanesljivi in se ravnali po tem, da smo grešniki rsi i misijonarji vred. * V Ljubljanico je vrgel delavec Ajc iz Sostrega svojo ljubico Marijo Gašperšič, članico Marijine družbe, ki je bila z njim noseča. Na obupne klice so prihiteli ljudje in potapljajočo se rešili iz vode, Ajca pa so orožniki prijeli. Gašperšičeva se je sramovala priznati resnico in je izjavila, da je sama skočila v vodo. * In zopet pijanost! Neki voznik iz okolice Brežic je te dni povozil Pšeničnika iz Zlogonskega. Voznik trdi, da je Pšeničnik prišel pod ko nje samo zaradi pijanosti. * Strašne posledice nezvestobe. V Belovaru na Hrvaškem se je te dni odigrala grozna rodbinska žalo-igra. Še pred vojno se je bil oženil Mirko Abajar z Maruško, hčerjo Ljudevita Ragenhoferja. Do vojne je bil zakon srečen, ko pa je moral Abajar k vojakom, se je osamela žena lotila verižništva in si na ta način pridobila znatno premoženje. V blagostanju je potem pozabila mo ža in se zapletla v ljubavno razmerje z nekim mladim človekom. Ko se je po končani vojni mož vrnil domov, je nagovarjal ženo, naj se povrne k njemu, ona pa je bila že sklenila, da prestopi v moharoe-dansko vero in potem postane žena svojega prijatelja. Zato se ni brigala za moževe prošnje. O priliki njenega prestopa v mohamedansko vero so v hiši njenega očeta priredili veliko veselico. Čeprav ni bil vabljen, je prišel na veselico tudi zapuščeni Abajar in je s sekiro ubil svojega tasta Ragenhoferja, nezvesto ženo pa je vrgel v vodnjak, kjer je utonila. Nato je odšel in se je sam javil sodišču. Iz raznih krajev * V Radečah pri Zidanem mostu je uprizoril Sokol v nedeljo dne 21. t. m. igro «Dolski župnik«, ki je bila dobro obiskana. Igralci so svoje vloge vsi dobro rešili, zlasti pa g. Punčuh, ki je igral glavno vlogo. * V Podlipi se je neznan tat priplazil v župnišče ter odnesel 1000 K denarja in precej masti, perila in mesa. Za enkrat o tatu še ni sledu. * Z Zidanega mosta čujemo, da se tam še vedno prodajajo razglednice z nemškim krajevnimi napisom. Ker tam ni Nemcev, je ta roba odveč in bi bilo že čas, da izgine iz prometa. * Na Zidanem mostu je orožnik tamošnje orožniške postaje g. Kuhar odpiral steklenico piva. Udaril je s steklenico po mizi, pri čemer se je steklenica razbila in ga tako močno ranila, da je moral v celjsko bolnico. * V Loki pri Zidanem mostu so položili v nedeljo 21. t. m. temeljni kamen za novi «Gasilni dom». Za izvršitev te težke naloge gre v prvi vrsti zasluga sedanjemu načelniku g. Jenčiču, ki je zastavil vse svoje sile v to, da dobi Loka čimprej prepotrebni «Gasilni dom». * Na Rečici ob Paki je nenadoma umrl posestnik in gostilničar g. Steb-lovnik. Umrl je vsled nesreče. Padel je namreč z voza in je par minut nato izdihnil. Ogromno število ljudi pri pogrebu je pričalo, kako je bil pokojnik splošno priljubljen. — Blag mu spomin! * V Trnovljah pri Celju je v petek 19. t. m. zvečer pogorelo veliko gospodarsko poslopje Antona Mahneta. Požarna bramba je ogenj omejila. Kako je ogenj nastal, se še ne ve, sumijo pa, da je bila zlobna ro ka vmes. * V Ptuju je v svoji trgovini trgo vec Milko Senčar tako nesrečno padel z lestve, da si je pretresel mo žgane in zlomil kost v plečih. Zanimivosti ZANIMIVO RAZKRITJE. Kadar pove žena možu skrivnost, da je začutila upanje na prihod novega člana v družino, nastane navadno ugibanje: Ali pride deček — ali deklica? Matere, zlasti po deželi, navadno žele dekle, da bi dobile čimprej oporo v gospodinjstvu. Očetje si bolj žele fantiča, ki bo ohranil ime in prevzel gospodarstvo. Želje seve ostanejo le želje; kajti doslej vsa naša zdravniška znanost ne pozna sredstva, s katerim bi bilo mogoče vplivati na spol otroka, ki ima priti na svet. S tem vprašanjem se je trudilo že mnogo zdravnikov, vendar brez posebnega uspeha. Tudi med našim ljudstvom je razširjenih mnogo nasvetov in ugibanj o znakih, po katerih naj bi starši spoznali, s čim jih namerava obdariti štorklja. Seveda so za enkrat vse to le vere in vraže, ki ne koristijo in ne škodijo ter se zde človeku, ki jih resno premisli, večinoma smešne. S tem pa seveda še ni odpravljena želja po jasnosti. Saj je včasih lahko velikega pomena, ako pride na svet deček ali deklica. Tako se n. pr. pripoveduje o ruskem carju Nikolaju II., da je bil zelo nesrečen, ker mu je žena povila več hčera, toda nobenega sina. Bal se je, da ne bo ime! prestolonaslednika. Danes je sicer za Rusijo ta skrb odveč, pred dobrimi 20 leti pa je bila velike važnosti; kajti takrat je še trdno stal carski prestol. Kakor se poroča, je 1. 1898. odkril dr. Schenk na Dunaju sredstvo, ki naj bi prineslo v nejasnost o določitvi spola nekaj gotovosti. Posrečilo se mu je namreč v gotovem oziru ugotoviti spol spočetega deteta. Ta vest je bila carju Nikolaju II. kakor nalašč in je \ zbudila tako pozornost, da je poklical omenjenega zdravnika v Rusijo. Res se je zgo-dlilo, da je carica na podlagi dr. Sichenkovih navodil povila zaželje-niega dečka. Pozneje je to vprašanje nekam zamrlo. šele zadnje čase ga je poživil spet zdravnik dr. Julijan Huxler, profesor na vseučilišču v Londonu. Na podlagi svojih poizkusov je namreč izrazil upanje, da bo že v bližnji bodočnosti • b spočetju mogoče vplivati na to, da li naj pride deček ali deklica. Čas bo pokazal, v krhko so te nade upravičene. Za enkrat nam morejo pomeniti pač samo prav prijetno zanimivost. KRVAVO SRCE NA GROBU. Že pred časom je naš list pisal o neverjetnem razširjenju babjever-stva po nekaterih svetovnih mestih. Zadnje vesti nam zopet poročajo o nekem takem slučaju, ki se je zgodil v Parizu. Neka gospodična Dufaur je šla na grob svoje pred kratkim umrle matere. Na grobu so še ležali venci izza pogreba in gospodična je opazila, da se nahaja med njimi škatlja. Ker se ji je zdelo čudno, kdo naj bi bil škatljo prinesel na grob, jo je pobrala in odprla. Lahko si mislimo, kakšno je bilo njeno iznenadenje, ko je zagledala v škatlji krvavo srce in vanj zabodene tri igle. Seveda je brž javila z:agonetni slučaj policiji. Poizvedovanje pa je razjasnilo uganko na p>recej zabaven način. Neka druga gospodična Bacand p>o imenu, je izgubila ljubimca. V svvoji žalosti je šla vprašat neko ča-rccdejko za svet, kako bi nezvestega sppet priklenila nase. Čarodeika pa jee naročila zapuščeni ljubici, naj V7zame telečje srce in ga naj prebode I Priporočajte in širite .Domovino"! s tremi iglami ter ga položi na kak sveži grob. Seveda je dekle v dobri veri storila tako in slučajno položila srce na grob, v katerem je počivala mati gospodične Dufaurjeve. Fanta seveda ni dbbila nazaj, pač pa je imela sitnosti pri sodniji. Zaradi telečjega srca je bila namreč obtožena, da je oskrunila grob. Pri sodnijski obravnavi pa se je je sodnik vseeno usmilil in jo oprostil, češ, da ima že itak dovolj hudo kazen, ko je izgubila fanta in — pamet. MATI JE UMORILA SVOJE OTROKE. Današnje velikomestno življenje je silno razdrapano, napeto in nervozno. Vse hiti, se gnete in tare — in kdor nima močnih živcev, podleže in obnemore. Dannadan prihaja stotero vesti, ena groznejša od druge. Zlasti velika mesta v Ameriki, kjer je življenje zaradi silnega razmaha tehnike, še mnogo bolj pospešeno, nego pri nas, zlasti ta mesta so vedno polna raznih grozovitih dogodkov, n. pr.: Henrika Barker je bila stara komaj 29 let. Imela je troje otrok; najstarejši je bil star pet let, najmlajši komaj poldrugo. Naenkrat sta si prišla z možem navzkriž, bolj in bolj, dokler ni nazadnje mož vložil tožbe za razporoko. Kmalu za tem so našli nekega jutra vse tri otroke mrtve. Imeli so razrezane vratove in tudi po životu so bili razmesarjeni. Med otroci je ležala tudi mati mrtva in s prerezanim vratom. Na tleh poleg nje so našli krvav mesarski nož in pismo, v katerem pravi nesrečna Barker, da je vse to storila sama, in sicer zato, ker ni mogla prenesti udarca, kakršnega ji je zadal mož s tem, da je vložil tožbo za razporoko. ŠEST LET PO NEDOLŽNEM V JEČI. Železničar Kari Papenfuss v Ameriki je imel zapravljivo ženo, ki ji ni nikoli nič zalege! denar. Več ji je dal, več je zapravila. Ker je bila družina zelo številna, je moža začelo skrbeti, kaj bo s takim gospodinjstvom. Odločil se je vsled tega, da bo ženi dajal denar le bolj po malem. Toda žena se je čutila seveda prikrajšano in je pri sodišču tožila moža, da ne skrbi za družino. Pri obravnavi se je kmalu izkazalo, da je pravica na moževi strani in žena je morala z dolgim nosom oditi. V jezi je kuhala in snovala naklepe, kako bi se iznebila moža, da ji ne bi več gledal na prste. Polagoma je dozorel v njej naravnost peklenski naklep. Lotila se je namreč ene izmed svojih hčera, ki je imela šele 15 let, in ji je na vse mogoče načine prigovarjala, naj toži očeta, da jo je zločinsko napadel. Dekle se je izprva seveda branilo-, nazadnje pa se je le dalo premamiti in preplašiti; kajti mati je uporabila vse, kar more imati proti hčeri: prigovarjala je, rotila, prosila, nazadnje pa tudi pretila. Zato je skoraj naravno, da je mlado dekle podleglo materini zlobni vabi. Leta 1916. je bila res proti Karlu Papenfussu vložena tozadevna tožba in vsa zadeva je prišla pred poroto. Papenfuss je imel izvrstnega zagovornika, ki je tako prepričevalno govoril o očetovi nedolžnosti, da je celo sam sodnik začel dvomiti o resničnosti hčerinih trditev. Toda dekle je priseglo, da jo je oče res posilil, in porotniki so verjeli ter potrdili očetovo krivdo. Tako je bil 15. novembra 1916. leta Kari Papenfuss obsojen na dosmrtno ječo. Lahko si je misliti, kaj pomeni taka obsodba za človeka, ki je oče enajstih otrok! Poleg te trpke misli je mučila moža zavest, da trpi po nedolžnem, preganjan od svoje lastne hčere! No, čas je mineval — in ko so potekla tri leta, je umrla Papenfusso-va žena. Mož je tedaj trdno upal, da se hči skesa in prizna, da je krivo pričala proti očetu. Kajti Papenfuss je pač jasno slutil, kam vodijo niti zarote, ki je nastala v družini zoper njega. Vedel je, da je vir vsega tega zla njegova lastna žena. Zdaj, ko je bila mrtva, je mož menil, da se opogumi' hči in pojasni položaj. V tej svoji nadi se je ubogi mož bridko varal. Ženina podlost je bila tako globoka, da je še pred smrtjo grozila hčeri, naj nikdar in pod nobenim pogojem ne pove resnice, ker bi to bilo zanjo gorje. Oče bi sicer res prišel iz ječe, mesto njega pa bi morala ona noter. Grožnja je resnično vplivala tako močno, da je hči še tudi po materini smrti molčala. Leta so zopet minevala, hči se je poročila, vdovela in spet omožila, ko jo je nazadnje le premagalo ke-sanje. Ravno šest let je že preživel ubogi oče v ječi, ko se je hči odločila in javila sodišču, da je bilo vse, kar je pred šestimi leti izpovedala proti očetu, izmišljeno in zlagano in tudi prisega — kriva. Razložila je, kako jo je zavedla mati k temu dejanju. Povedala je, da ji je mati grozila z najrazličnejšimi mukami in celo s tem, da jo požene od hiše, ako bi izdala resnico. Enako je izpovedala tudi njena starejša sestra. Sodišče je takoj razveljavilo prvotno obsodbo in Papenfuss je bil prost. Ko so mu jetničarji povedali, da bo oproščen, je dejal: «Torej vendar enkrat! Odkar sem tu, sem prosil Boga, da se izkaže moja nedolžnost!» Ko je prišel na kolodvor, ga je čakal tam njegov najmlajši sin z dvema vnukoma. Otroci in sin so se ovili starčku okrog vratu in vsi so jokali. Na domači postaji ga je čakalo pet hčerk, ki so ga tako objemale in poljubovale, da bi ga bile skoro zadušile. «Oče, naš oče,» je vikalo vse navzkriž. Ko se je vračal na svoj dom, mu je policija priredila časten sprevod, zvečer pa je bila v krogu domačih mala slovesnost. Papenfuss je dejal, da rad vse pozabi in vse odpusti, samo da se sme spet enkrat prost in zdrav poveseliti med svojci. Papenfuss je star 61 let. Pred opisano nezgodo je bil trideset let uslužben pri neki železnici, ki mu je takoj spet ponudila delo. Pri vsej nesreči je mož vendarle srečen, da more tako lahko odpuščati. Razno X Nevarna tla. V pokrajini Apu-liji v Italiji se nahaja mesto Corato, ki se je jelo polagoma udirati. Obstoja nevarnost, da se vse mesto pogrezne v zemljo. Treba bo preskrbeti streho okrog 50 tisoč ljudem in laška vlada ima s tem poslom hude nadloge. No, če je več krajev v Italiji na tako šibkih nogah, potem ni čudno, da Lahi s tako strastjo segajo po naših trdih kraških tleh! Pa ne bo nič! Oreh je trd in bo obtičal v želodcu! X Kako človek s podporami obogati. V eni zadnjih številk smo poročali o pivskem paradižu, danes pa povemo svojim čitateljem, kako more obogateti človek, ki ne dela ničesar in zato prejema takozvano «podporo za brezposelnem. V mestu Konstanz, ki spada k nemški državi Baden, je živel delavec, ki ni mogel dobiti dela. Imenovano me- sto leži ob jezeru in tako, da spada del mesta v Švico. Delavec je stanoval na švicarski strani in je dobival po 10 švicarskih frankov podpore na dan. Jedel pa je na nemški strani, kar ga je stalo dnevno okrog sto mark, medtem ko je za deset frankov prejel 600 nemških mark in mu je ostalo na dan čistih 500 mark. Prihranke je pridno deval na stran in si je te dni kupil ž njimi hišo za 40 tisoč mark. X Boljševiki popuščajo. Izza po-četka boljševiške vlade so bile v Rusiji prepovedane med drugim tudi vse zasebne banke. Zdaj so se pa boljševiki le začeli nekako umikati. Zadnje vesti javljajo, da je boljševi-ška vlada že odobrila pravila nove banke, ki se bo imenovala baje «Jugovzhodna banka», s sedežem v Rostovu na Donu. Kakor vse kaže, spoznavajo počasi tudi boljševiki, da ni mogoče z glavo skozi zid. X Največji most na svetu prično letos graditi v Ameriki. Vezal bo Kanado z Združenimi državami. Imel bo en sam obok, a dolg bo 1803 čevlje. X Zdravniška umetnost. Pred časom je dunajski zdravnik dr. Lorenz operiral neko hromo deklico. Izza svojega rojstva je imela noge vse zvite in ni mogla nikdar stopiti nanje. Operacija se je popolnoma posrečila. Po treh mesecih je enajstletno dekle že začelo hoditi po par minut na dan. Ko se ji noge utrdijo, pa sploh ne bo nič več vedela o tem, da je kdaj bila hroma. X Iznajdljive Američanke. Komite za pobijanje «bele kuge», to je jetike v Newyorku, se je nedavno obrnil na newyorške bogate dame s prošnjo, naj bi podvzele kako akcijo, ki bi napolnila prazne blagajne. «Dolarske princese« so se zbrale na zborovanje ter ukrepale, kaj bi se dalo napraviti. Cvetlični dan? Loterijo? Zbiranje? To je za Amerikance že preveč obrabljeno, nemoderno in več ne vleče. Po dolgem premišljevanju je padla končno neki dami v glavo originalna misel, najeti za en dan enega izmed velikih newyorških hotelov ter obratovati v njem v korist komiteja za pobijanje jetike. Stodeset dam, naha-jajočih se v konzorciju za to prite-ditev, je res najelo veliki hotel, napravilo po časopisju veliko reklamo ter nastopilo označenega dne v hotelu kot postrežniško osobje. Newyorčani so bili seveda silno radovedni, kako strežejo te visoke dame goste kot natakarice, sobarice, vratarice, kuharice itd. ter so trumoma obiskovali hotel. Posledica tega obiskovanja je bila, da je komite za pobijanje tuberkuloze dobil čistih 230.000 dolarjev. Skupiček je bil tako velik, ker sO razni milijonarji dali brezplačno na razpolago jedila, pijače, smodke in druge take reči. X Roparjeva smola. V mestu N. je prijela policija roparja F. Pear-sona. Možakar je sicer prav dobro razumel svoj posel in se je skrbno izogibal očesa postave. Imel pa je to smolo, da je imel na rokah po šest, ne pa po pet prstov. To ga je nazadnje izdalo. Policisti so pa zato veseli, češ, tak, ki ima šest prstov na vsaki roki, krade in ropa z večjim uspehom. Zato ga je tudi bolj vredno prijeti. X Čuden junak. V Parizu se je te dni ustrelil Viljem Errazuriz, visok uradnik poslaništva republike Chile. V posebnem pismu je sporočil vzrok samomora: «Nimam dovolj velikega premoženja, da bi odgovarjalo mojemu okusu. Zato raje umrem.» Bil je star šele 29 let in je imel seveda v vsakem oziru krasno bodočnost. Če bi vsi ljudje, katerih premoženje tudi ne odgovarja njihovemu okusu, pokazali svetu fige, bi najbrž kmalu ne bi bilo nikogar več na svetu. K sreči pa so ljudje v splošnem drugačni in se nam zaenkrat še ni treba bati sramote. X Policija v zraku. Dne l. t. m. je bil v Parizu kritičen dan. Že nekaj let je v Franciji 1. maj vedno posla za policijo in vojaštvo, ker manifestirajo tega dne francoski delavci po mestnih ulicah svojo solidarnost, kajti čeravno je bila francoska republika stvorjena z revolucijo, se rdeča zastava vendar ne sme prikazati na ulico. In ravno radi teh rdečih zastav pride vsako leto do sporov med rnanifestanti in med policijo. Letos pa so imeli delavci prvega maja še posebno iznenadenje. Razen avtomobilov, motornih koles, koles in konjenice je postavila policija v službo tudi več zrakoplovov, ki so od ranega jutra do poznega večera krožili nad Parizom. Vsem se je zdelo čudno, kakšen pomen ima zračna policija in kako bi prišla oni spodaj na pomoč v slučaju potrebe? Toda to je jako enostavno. Policija zrakoplovbe ima nalogo nadzirati kretanje mas spodaj po ulicah. Po načrtu, ki ga ima s seboj, zazna takoj vse natančno ter javi potem potom brezžičnega brzo-java policijskim postajam, ki potem po njihovih poročilih in navodilih raz-vrščujejo policijske čete. To je tudi povzročilo, da so bili delavci iznena-deni v vseh krajih. Koderkoli so hoteli prodreti kordon policije, so naleteli na zelo močne čete. Oni iz zrakoplova je natančno obveščal štab policije in zato delavci nikakor niso mogli prodreti v središče mesta. Vsled tega so bili seveda hudo jezni na najnovejšo vrsto policije v zraku. X lOletni morilec. V mestu N. je hišnica Lutkehausova ukazala svojima dvema sinčkoma, 91etnemu Juriju in lOletnemu Robertu, naj ji pomagata čistiti stanovanje neke družine. Ko se je mati nekoliko odstranila, se je pridružil dečkoma sinček dotične rodbine, Rihard Abraham, komaj štiriletno dete. Robertu se je menda zdelo odveč, da bi otrok samo gledal in nič pomagal in mu je zato ukazal, naj tudi on priskoči na pomoč pri čiščenju. Štiriletno dete se tega posla ni moglo in tudi ni hotelo lotiti, kar je sirovega Roberta tako razkačilo, da je pograbil samokres, ki je bil slučajno v sobi, in ustrelil Riharda Abrahama. Pozneje ga je izdal brat Jurij, sicer bi bilo vse mislilo, da se je pripetila kaka nesreča. Kdo bi si bil pač predstavljal, da more lOleten otrok postati — morilec!? X Ženske zvijače. Ženske se v dosego svojih ciljev poslužujejo najrazličnejših zvijač, a pri tem ne prizanašajo nikomur. Zanimiv slučaj se je pripetil nedavno v Parizu. Dražestna Parižanka je prijavila policiji, da je v nekem avtomobilu pozabila kovček s svojimi dragocenostmi. Policija je seveda takoj uvedla preiskavo in kmalu izsledila šoferja in tudi nekaj več — kakor si je želela lepa dama. Šofer je izjavil, da je takoj, ko je dama izstopila, najel avtomobil neki eleganten gospod, po njegovem mnenju bržkone kakšen preoblečen ropar. Policiji se je cela povest zdela malo sumljiva in je zadevo še nadalje zasledovala kljub temu, da je izjavila, da ni več potrebno. Rezultat preiskave je bil za damo vsekakor neprijeten: Bila je namreč omožena, razen tega pa je imela svojega ljubčka, velikega zapravljivca. Nekega dne je zaigral vse svoje imetje. Da mu pomaga, je prodala svoj nakit.' Njen mož je takoj zapazil, da žena nima več dragocenega nakita, ki ga ji je on kupil. Seveda se je ona izgovorila, da ji je bil ukraden. Res je sicer, da se je vozila z označenim avtomobilom. Namenoma je pustila v njem kovček za nakit, a seveda prazen, ker je bil nakit prodan. Po dogovoru je najel za njo avtomobil njen ljubček ter vzel tudi prazen kovček. Stvar je bila dobro izmišljena, toda tokrat ji ni uspela. X Triletno dete — samomorilec. V mestu N. je neka gospa hotela okopati svojega malega Sašo, ki je bil prav pošteno umazan. Otrok pa ni bil z materinim predlogom zadovoljen, ampak je začel cviliti in se začel cmeriti, kakor znajo razvajeni otroci. Nazadnje se je celo razjezil in se izmuznil materi iz rok ter zbežal v sosednjo sobo. Tam je na mizi ležal samokres. Otrok je pograbil, sprožil — in krogla mu je prodrla skozi usta v uho. Nevarno ranjenega dečka so takoj prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Nesrečno dete je gotovo najmlajši samomorilec na svetu. X Božja devica. Te dni je prišla k neki cerkvi v Newyorku belo oblečena ženska. Blizu cerkve je stal stražnik, ki ga je ženska goreče objela, potem pa je razprostrla roke in vzkliknila: «Pridi in sprejmi ljubezen božjo, kajti sam Bog me je s čudovitim poslanstvom poslal k tebi.» Stražnik jo je z njenim čudovitim poslanstvom vred oddal v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ta «božja devica» trpi na verski blaznosti. X Zaljubljenec v ženski obleki. Vse mesto Toulouse se smeje dogodku, ki ga je doživel tamkajšnji davkar. Že precej priletni gospod je bil zaljubljen v neko vdovo, s katero sta se sestajala zvečer na določenem kraju. Ker pa se je ubogi davkar bal zlobnih ženskih jezikov, je hodil na ljubavne sestanke v ženski obleki. Tako je šlo dolgo časa in davkar se je vračal večer za večerom ves srečen domu z ljubavnih sestankov. Neki večer pia je zaman čakal svoje izvoljenke. Ko se ozira okoli, odkod bi prišla, zagleda naenkrat, kako neki moški z vso naglico teče preko trga v hišo, v kateri on stanuje. Nesrečni davkar se je vrnil domu ves jezen in njegova jeza se je povečala do neizmernosti, ko je izprevidel, da je bilo v stanovanju vse premetano in da izginil ves njegov denar v znesku 70.000 frankov. Kar znoreti pa je hotel, ko se je drugi dan prepričal, da mu je odnesel denar nihče drugi, nego njegova ljubica, ki je s franki zbežala kdo ve kam. Davkar se skriva v svojem stanovanju in si ne upa na ulico, ker ga vse mesto vleče čez svoje naravne in umetne zobe. X Vesele igre žalostni konec. V mestu N. se je mala Emica Bauer igrala s svojim starim očetom. Mala je bila vesela in razposajena, bolj moškega značaja, in je vedno sanjala o Indijancih. Zato je tudi prosila starega očeta, da bi se igrala «Indi-jance». Skakala sta semtertja, se podila okrog mize in počela pač tako, da je bilo kolikor mogoče divje in indijansko. Naenkrat je deklica skočila proti «sovražniku», ki je seveda hotel urno in spretno odbiti «na-pad». Segel je v miznico, potegnil samokres in pritisnil na petelina. Tedaj je počilo in deklica je v trenotku padla mrtva na tla, Starček, ki ni vedel, da je v samokresu krogla, se je od strahu onesvestil. Lahko si je pač misliti, kako strašno ga je morala sredi otroškega veselja pre-tresti taka nenavadna in grozna nesreča! X Tri leta je spal. V mestu Fort Smith v Ameriki je umrl neki James Esslinger. Pred tremi leti je zaspal in se ni več prebudil. Le redkokdaj je prišel za hip k zavesti, pa je zopet takoj zaspal. Spal je ves čas v bolnici. Vsi zdravniki so se trudili, da bi ga spravili k zavesti, toda brez uspeha. No, ko se je dobro naspal v dolgih treh letih, je pa umrl. X Svobodoljuben tiger. V Kopen-hagenu na Danskem se je v nekem cirkusu med predlstavo izmuznil iz kletke tiger, ki je v silnih skokih planil med ljudi. Vsi navzoči so se seveda silno prestrašili take neljube tovarišije in so bežali iz cirkusa, kar so jih nesle noge. No, tiger se mi mnogo menil zanje, temveč se je raje zavihtel na oder, kjer je sicer godba imela svoj prostor. Nazadnje se je izkazalo, da je svobodoljubni tiger tudi obziren. Storil namreč ni nikomur nič žalega. Ko je bil cirkus prazen, se je tiger na ukaz gospodarja podal lepo nazaj v svojo kletko. Proti mušicam. Kupi v lekarni trščic pravega kvasijevega drevesa (latinsko: Quassia amara) in jih dobro prekuhaj. Ta voda je za mu-šice strup. Če si umiješ kožo ž njo, si zavarovana proti piku komarjev in sličnega mrčesa, ki v vročih poletnih dneh nadleguje človeka. Čevlje, ki so izgubili prvotno meh-kost zaradi vlage ali pa po dolgem ležanju, napraviš zopet mehke in lepe, če jih namažeš z glicerinom ali pa z ricinovim oljem. Oboje dobiš v lekarni. NOVO SREČO IN VESELJE DO ŽIVLJENJA dobi vsaka dama, ako si svojo vnanjost polepša, ker s tem vsakomur bolj ugaja. Mnogo in vedno se čuje hvaliti, kako priljubljena sredstva za negovanje lepote so: Fellerjevo «Elsa»-Iilijno mlečno milo, Fellerjevo «Elsa» - obrazna pomada in «Elsa»-tanochina-pomada za rast las. Ta sredstva razpošilja: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica donia, Elsatrg št. 360 (Hrvaško). Kaj je Elsafluid - to se zna! Lekarna!* Feller - Stubica! Ženski kotiček Krompirjevi cmoki na juhi. Nastrži na strgalu tri olupljene, kuhane krompirje, primešaj 30 g pšenič-nega zdroba (gresa), eno jajce, malo muškata, soli in 50 g ugnanega sirovega masla. Vse skupaj mešaj tako dolgo, da dobiš lepo, gladko testo. Nato zajemlji z nepreveliko žlico cmoke in jih na masti ocvri (pohaj), da dobe zlatorumeno barvo. Nato daj cmoke v skledo za juho in vlij nanje mesne juhe. Sirovo maslo je treba hraniti vedno le v temnem in zračnem prostoru, in sicer ne poleg drugih jedi, ker rado vsrkava vase druge okuse. Najbolje iti najdalje časa se vzdrži sirovo maslo, ako ga hranimo v pokriti porcelanasti ali stekleni posodi pod pokrovom rdeče ali rumene barve. LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi Jepa rast las se more doseči samo t razumno nego lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja: „Elsa" lllljlno mlečno milo, najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K. „Elaa" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, soinčne pege, zajedan-ce, nabore itd. ter naredi kožo mehko, rožnt-tobelo in čisto; '2porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K. Tanochlna pomada za „Elsa" rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K. Prodajalci dobe, če naročenajmanj ^kosov enega predmeta, popust v naravi. Razno) Lllljlno mleko 24 K; brkomaz 10 K; najfinejši Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih škatlah 40 K; najfinejši Hega-zobni prašek v patent-škatiah 40 K; puder za gospe v vre«cah 8 K; zobni prašek: v škatlah 12 K, v vrečicah 8 K; Sachet-dlšava za perilo 12 K: Schampoon za lase 8 K; rumenilo, 12 listkov 48 K; najfinejši parfum po 48 in 60 K; močna voda za lase 80 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebe računata. EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA donja, Elsatrg 44,360 (Hrvaško). je izšel in ii zalruii 11 S poštnino vred velja 4 Din 25 par. Delniška Klavnic« i K 30,000-000 Rezerv«! okrog K <0,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovlč, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trat, Wien. Sprejemal Vloge na knjiiieo. — Vloge »a tekoči Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Prevzemat Borzna naročila in jih izvršuje saj-U llro-raAu proti na,' emu obrestovan) n. — Rentni davek plača banka is svojega Kupuje In prodajat Devise, valute, vrednot ta« papirje itd. Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čoke, nakaznice in akreditive na vsa tu- ia inozemska mesta. Daje predujme 1 na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemat knlantneje. Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon št. 257.