G E O G R A F S K I V E S T N I K L (1978) OB PETDESETEM LETNIKU GEOGRAFSKEGA VESTNIKA Pred trem i leti smo proslavili petdese tle tn ico Geografskega vestn ika . V endar smo takra t zapisali, da petdese t let, od kar je bil ve s tn ik osnovan, ne pom en i tu d i petdeset le tn ikov. Zaradi ku lturnega m o lka v času oku p a ­ cije m e d drugo sve tovno vojno, k i ga je naše glasilo ves tno izpolnjevalo, so izostali tr i je le tnik i. Tako je G eografski ve s tn ik šele z le tošnjo š tevi lko dosegel pravo petdesetletnico. Geografski v e s tn ik je bil v teh petdese tih le tn ik ih verno zrcalo s tr em ­ ljenj, u spehov in občasnih zasto jev v s lovensk i geografiji . Pogled nazaj nam pokaže, kako se je postopom a preobrazil iz skrom nega glasila skup ine slovensk ih geografskih en tuziastov v resno znanstveno glasilo, v ka terem objavljajo svoje izs ledke čedalje š tev ilnejš i geografi raziskovalci. V es tn ik je v te m času postal pom em b n a priča našega nacionalnega, družbenega in kulturnega razvoja in n jegovih odsevov v s lovensk i pokrajini. Z bogato vsebino, š tev i ln im i m e todo lošk im i p r ispevk i in kr i t ičn im i oziranji na doga­ jan ja v geografiji se je bolj ali m a n j uspešno vk ljučeva l tud i v tokove s v e ­ tovne geografske znanosti. Petdesetle tn ica znanstvenega časopisa je — kot v č lovekovem ž iv l jen ju — v prvi vrs ti delovni jubilej, ob ka terem se ne oziramo ve liko nazaj, t e m ­ več raje u sm er jam o naše poglede in želje v prihodnost. Še bolj ve lja takšna ugo tov itev za glasilo m lade vede, ko t je s lovenska geografija. Zato so naše želje o nada ljn jem na p re d ku Geografskega ve s tn ika v prv i vrs t i odvisne od razvoja s lovenske geografije . Zelo tesno so povezane z nalogami, ki se p o ­ stavljajo pred geografijo oziroma sm o si jih geografi začrtali na zborova­ njih, še posebej na n e d a v n em X I. zborovanju s lovensk ih geografov o M a­ riboru. Nanašajo se na tesnejše povezovan je znanstvenega raziskovanja z združen im delom in na sodelovanje geografov pri reševanju problem ov, ki se po jav lja jo ob doseženi s topnji družbenega razvoja pri socialnem, gospo­ darskem in zlasti p ros torskem razvo ju S lovenije . Z avzem a jo se za in te n z iv ­ nejše raziskovanje s lovensk ih pokra jin in za nadaljn je geografsko prouče­ vanje zam ejske S lovenije , obm ejn ih , gorskih in m a n j razv it ih območij v Slovenij i. Terja jo geografsko angažiranje pri proučevan ju prob lem ov oko­ lja in razm esti tve posam eznih dejavnosti v prostoru. Končno, priporočajo akt ivno sodelovanje geografov pri uva ja n ju novega usm er jenega izobraže­ valnega sis tema. Izpo ln jevan je teh nalog in ciljev in ob te m vseb insko in m etodološko bogatenje s lovenske geografije bo najboljše zagotovilo, da bo Geografski ve s tn ik tud i v pr ihodnje uspešno opravičeval svo j obstoj, da bo vseb insko bogat in aktua len in da bo sledil to k o v o m s lovenskega družbenega ž iv ­ ljenja. U rednik Igor Vrišer