C r*. ^
a r> V iv
Leto I.
Štev. 1.
V Trstu, dne 1. januarja 1908.

O tJ
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Vsaka druga številka ima poučn > zabavno ilustrira-rann prilogo „Družinski prijatelj“.
Uredništvo „Zarje“ jev Trstu, Via dei kalibri 2 Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj so objavijo v listu ali pa v pr -logi. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. V nujnih slučajih se je posluževati telefona tiskarne

P
%
ZARJA
štev. 63ö.
Upravništvo ,.Zarje“ je v Trstu, Via dei Fabbri št 2. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vse leto naprej po pošti K. 6. —, za pol leta K, 3.—. Posamezne številke po 6 v.
Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno petit vrsto Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Poštno - hranilničnega računa štev. 64139.
Kaj hočemo ?
Ko stopamo pred slovensko javnost z novim časopisom, smo dolžni pojasniti, kaj nameravamo.
Da izdajemo v Trstu nov slovenski list, do tega nas je privedla resnična ljudska potreba. „Zarja“ je odgovor na zahteve in želje, ki smo jih posebno v zadnjem času ponovno slišali od pri prostega ljudstva in od omikancev, da pogrešajo v Trstu krepkega slovenskega političnega lista, ki bi jasno in odločno priznaval krščanska načela. Vstreči tej želji je naš glavni namen.
Zato izjavljamo pred vsem, da stoji „Zarja“ na stališču krščanskih načel in da jim hoče pomagati do veljave v javnem življenju, v političnih, socijamih in kulturnih zadevah. V tej smeri hočemo pozitivno delati, ne da bi iskali nepotrebno pričkanje in prepir. Odločni nasprotniki smo osebnih napadov in le v skrajni sili se jih bomo posluževali, kolikor bo v lastno obrambo nujno potrebno.
V tem smislu hočemo slovensko ljudstvo v Trstu, Istri na Krasu, kojemu je „Zarja“ v prvi vrsti namenjena, skrbno vzgajati. Posebna skrb nam bo povzdiga in spopolnenje društvenega življenja med ljudstvom. Učiti nameravamo ljudstvo na temelju vsakdanjih dogodkov z razpravami v listu, dalje potom dobrih ljudskih knjižic 'n izobraževalnih ter strokovnih društev.
S tem, da povdarjamo krščanska nače, a, nikakor ne zametamo narodnega principa, temveč ga hočemo le dvigniti, po-žlahtniti iD prepojiti s krščanskim duhom. Na svojo narodnost smo ponosni, svoj narod slovenski ljubimo, druge narodnosti pa spoštujemo v mejah pravice.
_________________LISTEK
T^ada bi ^lcbul^ nc5ila.
(črtica iz vsakd njega življenja.)
Spisal Istran
Ti’i leta je preteklo o sv. Martinu, odkar se je bil nek vaški učitelj na Gorenjskem poročil z županovo Miciko. Kdo bi je tudi ne vzel? Lepa, mlada, bogata je bila ta Micika in zraven tega bistra glavica. Prepričan sem, da jo je v par mesecih navadil vsega gosposkega vedenja. Na dan poroke so vreli ljudje od vseh koncev in krajev vasi skupaj, da vidijo imenitno nevesto, ki se je ta dan preoblekla po gosposko. Lepa je bila ta gospodična. Vitka kakor jelka, nežna kot pomladanska prva vijolica, pa vendarle ne taka kot mestne bledolične gospodične, ki so, kakor da bi se jih vzelo iz škatljice. Revice so vklenjene v modere in pretisnjene okolo pasu, da komaj dihajo — in to od otroške dobe naprej. Micika je bila vsa drugačna. Razvila se je svobodno v. krasno dekle, kakor roža na vrtu in ne v stisnjenem mestnem loncu, ki tiči v zaduhlem prostorčku med dvema stekloma.
Ženske so se nasajalo na pete, ena drugi po-mežikovale, šepetale, merile s pogledi Miciko od pete do glave in zopet od glave do pete. Največ pogledov pa je letalo in obstajalo na glavi nevestini. Zakaj neki ravno tu? Morebiti radi lepih lieic, ki so se rdečila kakor kri na snežnobelem obličju, morebiti radi živih in vendar ponižnih, nedolžnih oči, ki so danes bile v ponosni zadregi. Znabiti radi
Zato segamo prijateljsko v roko vsem, ki delajo in se trudijo za pravi blagor slovenskega ljudstva. Po našem naziranju mora skrb za narodnost obsegati skrb za vse pogoje narodnega življenja, tudi obrambo cerkve in vere katoliške, s katero je slovensko ljudstvo tako tesno združeno, da bi brez nje tudi narodno propadlo. Radi tega ne bomo smatrali za prijatelja ljudstva one, ki bi kakorkoli hujskali narod proti katoliški cerkvi in njenim predstojnikom. Cerkev ni nasprotnica ali tlačiteljica nobene narodnosti, tudi slovenske ne, temveč mora vse narode voditi k zadnjemu in najvišjemu cilju. Pred hujskači bomo ljudstvo vsak čas svarili.
Časovne razmere so take, da imajo cerkveni predstojniki, škofje in duhovniki, dolžnosti in vsled tega tudi pravice prostega državljana, dosledno tudi pravico baviti se s politiko. Da, neredkokrat imajo celo dolžnost poseči v politična vprašanja, ki so večkrat z verskimi in nravnimi vprašanji tesno združena. Zato zavračamo načelo, da nima cerkev s politiko nič opraviti, kot povsem napačno in krivično načelo. Vsled tega pa nismo od nobenega cerkvenega predstojnika v posameznih političnih vprašanjih n Ženjskc odvisni, temveč prosto se gibljemo v mejah krščanske vere in morale.
„Zarja“ nima neposrednega namena organizirati kako novo stranko med tržaškimi Slovenci, ker ve, da je večina pristašev slovenske narodne stranke v Trstu verna. Nam je le zato, da politično vodstvo priznava krščanska načela in da so politični voditelji stranke taki možje, da more tudi prepričan katoličan z mirno vestjo sodelovati, če ne bo tako, si bo slovensko ljudstvo na tržaških tleh, gotovo premislilo in izbralo politične vodi-
zlatih uhanov z bliščeeimi biseri, morda radi tistih rožnatih ustnic, od katerih bi marsikdo rad prejel gorak poljub, — mogoče radi svilnatih — lepo vpletenih las? Ne. Ženske se za lepoto drugih sploh ne navdušujejo, ker misli najbrže vsaka, da je ona lepša kot druge. Vsaka je več ali manj vase zaljubljena. Pogledi deklet in žena so leteli kot puščice na nevestino glavo radi tega, ker je danes nanji kralj e ral prvikrat gosposki — klobuk. Podal se je Miciki klobuk tako dobro, kakor da bi bil nanji vzrastel. O ti klobuk ti, šentani! Koliko ne-vošljivih oči se danes pase na tebi.
V klobuku je bila Micika seveda nekaj višja. V klobuku je bila videti imenitnejša bila je cela gospa. Starejše ženice, katerim se je že videl na glavi sneg — beli lasje — in katerim je tek časa marsikak zob bil že izdrl, starice, ki so bile pripog-njene od težke butare let, niso pač gledale na klobuk z željo in upanjem da bi ga kedaj same nosile. Ne. Želele so ga morebiti svojim hčeram in vnukinjam — sebi pač ne. Nevarnejši je bil klobuk mladim dekletom ki so se nahajale v cvetu let. Več kot ena bi bila rada postala učiteljeva soproga, toda kaj pomaga, koje kmetskih deklet toliko, učiteljev — snubcev pa tako malo. O klobuk ti,- klo-bučina. Radi tebe je danes toliko skrivnih nečimurnih želja v mladih dekliških srcih.
Kdo bi si pač mislil? Kovačevo Lojzko je klobuk mučil najbolj. Ne vem zakaj. Iz njenih resnih oči sem spoznal, da bi rada nosila klobuk. Kako neki? Lojzka je bi a ravno tako lepa, kakor Micika, če
telje krščanskega duha. Kot pravi narodnjaki bomo narod po potrebi na to opozarjali.
Takozvana narodno napredna stranka na Kranjskem in drugod po Slovenskem nam je nasprotnica kot protikrščanska stranka. S tem ni rečeno, da smo nekak privesek Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem in Goriškem ali pa Slovensjte Ip^n^ čke Zveze na Štajerskem. Njena micela povsem odobrujemo in hvalimo, ker so prava, sicer pa bomo njena dela kritično gledali in odkrito povedali, kar bi nam ne bilo všeč.
V socijalnem vprašanju se navdušujemo za krščansko demokratsko načelo. Ljudskim slojem priboriti pravice, ki jim gredo po naravnem, božjem in človeškem zakonu, to bo naše stremljenje. Boljšo socialno bodočnost naroda vidimo v njegovi vsestranski organizaciji. Ta organizacija obsega pred vsem vsa izobraževalna društva, ker je brez narodove izobrazbe njegovo nadaljno zdravo socialno gibanje ne-možno. Konečni cilj ljudskega združevanja pa bodi socialna osvoboditev v delavskih strokovnih društvih in gospodarska samopomoč v zadružništvu. Dosledno bomo morali obračati svojo pozornost na dandanes tako pereče izseljniško vprašanje in varstvo deklet.
Zato pa odkrit in neustrašen boj vsem pohujševalcem in oderuhom naroda!
To je, cenjeni čitatelji in somišljeniki, naš program. Vse, ki jim je na srcu pravi blagor tržaških, istrskih in kraških Slovencev, prosimo, da nas v tem velikem res narodnem delu z nasveti in peresom podpirajo, da bo naša „Zarja“ tolažilna oznanovalka boljših dni za Slovence ob Adriji.
UreDništvo „Zarje“.
ne še lepša, saj meni je ugajala še bolj, ne rad tega, ker je ugajala mojemu okusu. Lojzka ti s bila lepša, ti si bila mlajša—ti si bila meni ljubša Bila si bolj revna, tudi bolj pohlevna, bila, nisi županova, no, vsa dekleta ne morejo biti županova. Povej mi, zakaj bi tako rada nosila klobuk? Poglej kako lepo ovija bela ruta — svilena — tvojo glavico — in varuje nežno obličje pred strupenimi pogledi. Lojzka ne želi po klobuku. V klobuku samem ni sreče. Veš, kaj se je meni zgodilo. Zaljubil sem se pred nekaj leti. Ne vprašaj me v koga, ampak v kaj. V kaj ? V lep klobuk. Oče mi ga je kupil. Srečen sem bil in dozdevalo se mije, da sem res cel županov sin. Toda glej, kaj se je zgodilo ! Popihala je burja tržaška — in dvignilo moj klobuk kvišku. Bal sem se ga močneje pritisniti, ker je bil nov. Klobuk je šel za burjo in jaz za klobukom. O Lojzka, ko bi mene videla kako sem sopihal za klobukom, bi se mi smejala polna usta, pa zraven bi se bila gotovo tudi zjokala. Nekoliko časa je hitel, kakor obroč po prahu, bil sem z nogo že na njem, ko mi ga je burja zopet odnesla in vrgla v lužo. Na mesto na glavi, sem nesel umazan klobuk pod pazduho domov....
Lojzka me ni ubogala. Sla je v nevarni svet za klobukom. Lahkomišljeno se je zaklobučila v nekega laškega gospodiča— in bila že na tem, da jo pobriše z njim v blaženo Italijo. Na moj brzojav je prišel njen oče v Trst — in Lojzko sva otela — on pa — se je splašil kot zajec in zbežal, kolikor so ga le mogle nesti pete.
Neka] o zadružnišfru.
Velikokrat se sliši govoriti ali pa se bere o zadružništvu. Kaj pa je zadružništvo? Jaz je imenujem orožje, katerega se poslužujejo dandanes zatirani, brezpravni in ubogi ljudski sloji v boju, ki ga bijejo za svoje življenje in osvoboje-nje. Če pa govorimo o boju in orožju, se nam vsili prašanje, kdo je pa sovražnik, proti kateremu se rabi to orožje. Sovražnik je kapitalizem. Kapitalizem je tista pijavka, ki pije srčno kri delavcu, ki uničuje kmeta; kapitalizem je tisti zmaj, ki ima na vesti vse gorje in vso mizerijo, ki vlada dandanes na svetu; kapitalizem drži usužnjeno v svojih železnih krempljih večino človeštva, on ga je že razdelil v dva sovražna tabora.
Kapitalizem je otrok liberalizma. Liberalne krive nauke so začeli širiti v drugi polovici 18. stoletja. Iz Angleškega je prišel na Francosko, od tu se je začel širiti povsod. Zlasti so morala nekatera kriva načela, ki jih je učil liberalizem, prenesena na gospodarsko polje, človeštvo privesti do tega obupnega stanja, v katerem se nahaja danes. Opozoriti hočem le na nekatere nauke liberalizma. Osodepoln je nauk, ki uči, da je človek po naravi dober in da ni na slabo nagnjen, torej nauk, ki taji resnico o izvirnem grehu in njegovih zlih posledicah. Če je kaj slabega na človeku, uče, je tedaj to le sad slabe, pomanjkljive vzgoje. Ker je torej človek tako dober, zato se mu lahko dovoli popolno svobodo. Dr. Krek piše v svoji knjigi ,,Narodna ekonomija“ tako o tem liberalnem nauku: «Človek je tako dober, da ga lahko prepustimo njegovi naturi. Človek se po svoji naravi razvija tako, da je vse dobro na njem, karkoli dela. Liberalizem torej taji vero v izvirni greh, prezira bistveni značaj človeške narave, ki je sicer dobra, pa vsled izvirnega greha k slabemu nagnjena. Vsled te usodne napake zahteva liberalizem za vsakega po-samnega človeka vso svobodo. In ta je druga usodna napaka liberalizma.»
Svoboda naj vlada na vsakem polju delovanja, svoboda v kmetijstvu, v trgovini, obrti in industriji. Tudi vlada nima pravice vmešavati se, še manj pa ovirati državljane v njih svobodnem delovanju. Da, odpraviti je treba vse postave, ki omejujejo svobodo posameznikov. Popolna svoboda, ki jo dovoljuje liberalizem posameznim ljudem pri njih gospodarskem delovanju, pospešuje baje najbolj splošni gospodarski razvitek človeštva.
Na ugovor, češ da bi prevelika svoboda lahko mnogo škodovala, ker bi brezvestni ljudje z brezobzirno konkurenco lahko uničili nebroj tekmovalcev, je odgovoril liberalizem, da je to nemogoče in se je izgovarjal na svoj napačni nauk o nravni dobroti človeka. Tisti, ki so stavili ta ugovor, so imeli popolnoma prav. Kajti vsled neomejene svobode, pri kateri ne smejo ovirati človeka ne postave ne oziri bodisi na bližnjega bodisi na splošnost, je resnično nastala najbolj umazana konkurenca.
Priznamo, da je konkurenca mnogokrat potrebna, toda tudi konkurenca mora imeti svoje meje. Če tudi priznamo, da je ta konkurenca pripomogla kolikor toliko k razvitku zlasti industrije in tehnike, vendar ta dobra stran ne odvaga zla, nesreč, nezadovoljnosti in revščine, ki jo je ista provzročila.
Brezpogojna svoboda posameznika je razkrojila smotre in cilje družbe v smotre in cilje posameznika. Iz celote so nastali čisto mali deli. Ako niso hoteli poginiti ti deli, morali so tekmovati s sosednimi deli za svoj obstoj, bojevati se zanj s surovo silo m o č n e j šega. Nastalo je ono silno in ob enem odurno tekmovanje, ki je na eni strani rodilo res krasne sadove v napredku, poL sebno v tehničnem oziru, a je povzročilo od druge strani ono zlokobno, propast milijonov iloveških bitij.
Konkurenca pa, kakoršno dovoljuje strogi, liberalizem je — hudodelstvo; zato pa je sčasoma liberalizem, ko je uvidel, kam vedejo njegovi nauki, v tej strogosti nekoliko odnehal in zato pa se sliši včasih govoriti tudi o zmernem 1 i b e r a-1 i z m u.
Kdor je bil bolj prebrisan in brezobziren, manj vesten, ta je zmagal v tem konkurenčnem boju, ta je pohodil in ugonobil slabejšega in navadno tudi vestnejšega nasprotnika. Ni brez podlage trditev našega ljudstva, da obogateti se mora le na nepošten in krivičen način.
Če k tema dvema krivima naukoma liberalizma, prištejemo še tretjega, ki obstoji v tem, da postavi pred človeka kot njegov cilj bogastvo in posvetno vživanje, tedaj se v resnici ne smemo čuditi, da danes stoji nasproti desettisočim, ki ne vedo kam z denarjem, neštevilna množica nema-ničev, ubogih ljudi, ki zjutraj ne vedo, kaj bodo opoldne kosili, ne kje zvečer spali, ljudi, ki pre-
klinjajo dan na dan krivico, ki vlada na svetu.
V boljše umevanje hočem pokazati kako liberalizem smatra človeško življenje za morje, na ono stran morja je postavil kot cilj obljubljeno deveto deželo, v kateri se cedi med in mleko in se vse blišči od zlata in srebra. To so liberalna nebesa. Človekov namen je, doseči to deželo. Liberalizem vrže človeka v morje in tukaj pa pomagaj si vsak sam, kakor veš in znaš. Dovoljena so ti vsa sredstva. Če vidiš, da se potapljaš, pa da boš prišel v obljubljeno deželo le, če potopiš svojega bližnjega, ki zraven tebe plava, le potopi ga z mirno vestjo ; samo da ti prideš v varni in gotovi pristan.	(Pride še).
Političen pregled.
Situacija v državnem zboru. V torek dne 17. dec. zvečer je bila v državni zbornici sprejeta nagodba z Ogrsko tudi v tretjem branju z ogromno večino. Nasprotniki nagodbe so bili posebno člani «Jugoslovanske zveze», ki so menili z nagodbo spraviti v tek in tudi rešiti idealno jugoslovansko vprašanje.
Od delovanja so se gospodje obrnili proti nagodbi, ker po njihovem mnenju tiči v nagodbi razdvojitev. Od leta 1887 se ni sklenila do sedaj še nobena pogodba in vendar so ravno v tem času Madjari pridobili toliko moči, da so se polotili samostalnosti Hrvatov. Ogromna večina zbornice je sprejela nagodbo ne zaradi vlade in tudi ne vladi na ljubo, pač pa iz državne potrebe. Žrtev ki jo je doprinesel državni zbor velja državi in ne vladi. Smešno je postopanje Jugoslov. zveze v tem oziru: Nagodbe ni marala, ker je prinesla ravno Dalmaciji in pa celemu Hrvatstvu velikansko korist: železnico. Za proračun pa hočejo gospodje glasovati. Ako so «Slovenskemu klubu» preje metali psovke «vladni hlapci» je pač čudno, da se ta gospoda sedaj meče pod noge vladi, ko je s toliko vnemo nasprotovala nagodbi.
Koliko je sedanja večina zbornice vladna in koliko so osobito «vladni hlapci» člani „Slov. kluba“ se vidi iz glasovanja o Chocovem predlogu, da se o izjavi ministerskega predsednika otvori debata. Ona večina zbornice, ki je sprejela nagodbo, hoče tudi nasproti vladi glede naziranja o Madjarih braniti samostojnost.
Ministerski predsednik Beck naj nikari ne misli, da bo smel v sedanjemu drž. zboru nastopati tako, kakor da bi bil absolutni gospod in da bi smel zagovarjati krivice Madjarov. Poslanci so prepričani da morajo dati državi, kar ji gre, a bodo tudi od vlade vedno odločno zahtevali, da da državljanom, kar je njihovega.
Narodna enakopravnost na celi črti, svoboda vere in političnega prepričanja, socijalno politična zakonodaja itd. to so poglavitne tooke za katere mora delovati zbornica, da zadosti svojemu poklicu.
Delegacije. Dne 18. dec. je zbornica izvolila avstrijsko delegacijo. Za Istro jc izvoljen dr. La-ginja, namestnik Mandič, za Kranjsko dr. Šušteršič, namestnik dr. Krek, za Trst Pittoni, namestnik Scabar, za Goriško dr. Faidutti, namestnik Bugatto. Dne 20. dec. je imela avstrijska delegacija prvo sejo, da se je konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen krščanski socijalist Fuchs. Izvolili so se odseki in sicer: odsek za zunanje stvari in okupacijski kredit, finančni odsek, armadni odsek in odsek za izpremembo poslovnika. V zadnja dva odseka je bil izvoljen tudi dr. Šušteršič.
Skupni proračun izkazuje 386,923.102 kron potrebščin in sicer zunanje ministrstvo 13,266.547, za armado redne potrebščine 298,431.653, izredne 13.378.729 mornarica redne potrebščine 53,623.110, izredne 3,476.890, skupno finančno ministrstvo 4.518, 367 K. okupacijski kredit 7,788.000 kron. Cisti carinski dohodek po odbitkih znaša 136,992.829 K. Za nove topove zahteva vojna uprava 15,000.000 kron. Zunanje ministerstvo zahteva 133.800 K. za haaško konferenco in za doklade častnikom v Makedoniji.
Odseki avstrijske delegacije so se konstituirali. Načelnik odseka za zunanje zadeve in za okupacijski kredit je Chlumeckj-, nam. grof Dzie-duszycki, poročevalec za zunanje zadeve marki Bacquehem, za okupacijski kredit Bukovic. Armadni odsek: načelnik dr. Herold, namestnik grof Merveld; finančni odsek: načelnik grof Montecuc-coli, namestnik dr. Urban, o začasnem proračunu poroča poslanec Axmann.
22. decembra je sprejel cesar avstrijsko in ogrsko delegacijo. V svojem govoru se je cesar zahvaljeval za izraze udanosti, povdarjal, da so ostali odnošaji z zunanjimi državami ugodni, nekatera nasprotstva v mednarodnem položaju so
postala milejša, vse vlasti se trudijo vzdržati mir. Nadalje je cesar povdarjal, da vojna uprava zahteva od delegacij večjih izdatkov, a je svoje zahteve skrčila na najpotrebnejše. Bosna in Hercegovina bodeta tudi v prihodnjem letu svoje potrebe pokrile iz svojih dohodkov.
Rusija. Poprej slavljeni junaki iz rusko-japon-ske vojske sede zdaj kot obtoženci pred vojaškim sodiščem v Peterburgu. Največjo pozornost vzbuja general Steselj; poleg njega sedi general Reuss, general Fock, in prejšnji poveljnik Port Arturja, general Smirnov. Obtoženci se smatrajo vsi za nedolžne. Za pričevanje je povabljenih 120 oseb. General Kuropatkin je govoril v prid Steslju, zvračal pa je krivdo na Focka. Zelo ugodno za vse obtožence se je izjavil general Nikitin.
Prekucija v Perziji. Veliki nemiri v Perziji so že slični revoluciji. V južnem delu Perzije je zaostala radi nemirov vsa trgovina. Po mestih se ponavljajo umori in vlomi. V Teheranu se zbira oboroženo ljudstvo pred parjamentom in pred mošejami in gradi barikade. Če bo morala posredovati Rusija z vojno močjo, pomenilo bi to konec Perzije, ki bi si jo prisvojila Rus in Anglež.
NOVICE.
Cenjenim somišljenikom smo poslali na ogled današnjo številko „Zarje“. Smer lista je v uvodnem članku jasno označena. Kdor hoče v tem smislu delovati z nami na narodnem polju, naj naroči „Zarjo“, naj jo podpira in razširja med znanci in prijatelji ter pridobiva še novih naročnikov in sotrudnikov. Naročnina š es t kron je tako nizka, da ne more biti nižja pri sedanji tiskarski draginji. Kdor se naroči na list, naj pošlje naročnino takoj na naše upravništvo. Na naročbe brez priložene naročnine se ne moremo ozirati. Kdor ne misli lista obdržati, naj nam ga precej vrne.	Upravništvo.
Nova cerkev v Reki. Kapucini v Reki zidajo v gotskem (spičastem') slogu veličastno cerkev na čast lurški Materi Božji. Prav za prav bosta dve cerkvi, druga vrh druge, spodaj takozvana kripta, nadnjo pa velika cerkev. Lega cerkve je krasni stavbi zelo primerna. Pročelje gleda na najlepšo in najširjo ulico v Reki. ki vodi ob morju skozi mesto. Ko bo cerkev dovršena, bo pravi kras vsej okolici na daleč. Že cerkev sama se bo visoko dvigala nad vsa druga poslopja, zvonik bo pa skoro 100 metrov visok. Spodnja cerkev ali kripta je že prirejena za službo božjo. Dne 11. februarja 1908, to je na petdesetletnico prvega Marijinega prikazanja v Lurdu, bo cerkev posvečena.
Iz škofijske kronike. Podeljeni sta župniji. Repentabor č. g. Jožefu Krančič, ekspozitu v Sli-vjah, Avber č. g. Petru Švegelj, župniku v Movražu.
Za provizoričnega kaplana v Izolo pride č. g. Pavoni Pij, bivši salezijanec iz Verone. V Krašico gre č. g. Ivan Kociper, č. g. Jožef Miličič gre za župnega upravitelja v Materado in eksku-rendo v Karsette.
Imenovanje g. Ujčič-a za profesorja v Goriškem semenišču. Že mnogo časa je želela duhovščina tržaške škofijo, da bi bil imenovan za profesorja na centralnem semenišču v Gorici vendar enkrat tudi duhovnik tržaške škofije. Zdaj ko se je ta želja uresničila, je moral nastopiti proti temu prav tržaški dnevnik, ki se v svoji št. 348 z dne 19 dec. t. 1. hudo jezi radi tega imenovanja.
Da bi to imenovanje „razburilo duhovske kroge v Gorici“, kakor nekateri fantazirajo, ni res. Če bi se smel kdo jeziti radi tega imenovanja, bi mogel biti to k večjemu la š k i del goriške duhovščine, ker je na mesto bivšega profesorja Alpi-ja, ki je bil italijanske narodnosti, prišel g. Uj čič, ki je hrvatske narodnosti. Toda o kakem nezadovoljstvu pri laških duhovnikih goriške nadškofije ni niti sledu. Še manj „razburjenja“ pa je pri slovenskih duhovnikih, saj so prav slovenski duhovniki naprosili g. prof. Ujčiča, naj bi sprejel tudi vodstvo slovenskega „Alojzijevišča“! Torej! — Razburjeni so le oni časnikarski krogi, ki vedo, da ima novi profesor moralke jasna načela o čita-tanju in sodelovanju pri listih. Če stopijo ta načela dosledno v prakso po duhovnikih, ki poslušajo pri Ujčiču moralko, bo protiverskim časopisom kmalu odzvonilo. Od tod na brže vsa jeza.
Kar se tiče drugih „trditev“ tržaškega dnevnika odgovarjamo:
1)	Če se je škof Nagi res potegoval za Ujčiča (tako vsaj trdi tržaški dnevnik), so mm duhovniki
tržaške škofije hvaležni, da je vendar le enkrat spravil tržaškega duhovnika v centralno semenišče, kjer se vzgajajo tudi tržaški bogoslovci!
2)	ni res, da je suplent Ujčič postal „kar čez noč“ definitiven, res pa je, da je supliral več kot 14 mescev.
Res je dalje, da je nadškof razpisal že okoli 20. aprila t. 1. konkurz za katedro moralke za vse Primorske škofije, da sta konkurenta Rejec in Ujčič položila izpit 5. in 6. j unij a in da je Ujčič imenovan z dekretom od 6. decembra, torej po 6 mescih. To pač n i , kar čez noč“
3)	Nam ni znano, kateri konkurent je napravil boljši izpit, ker nadškofija ni javila tega uredništvom, pač pa vemo, da so cenzurirali naloge sledeči faktorji: 1) nadškof 2) profesorski kolegij v Gorici, 3) profesorji v Ljubljani, 4) škofijske kurije v Trstu, 5) Poreču in 6) Krku.
Vemo tudi, da je prof. Ujčič naredil svoje izpite na dunajski univerzi vedno dobro, da je posebno rigoroz iz moralke napravil cum ap-p 1 a u s u (z odliko.) Sicer smo prepričani tudi mi da je Ujčičev konkurent položil izpit za profesuro moralke z odličnim vspehom, ker je znan kot zelo nadarjen duhovnik, toda kateri izmed obeh gospodov kompetentov je napravil izpit boljše, tega ne moremo vedeti mi, še manj pa protiversko časopisje.
Iz Sežane. Pravijo, da je najbolj čednostna žena ona, o kateri se v javnosti najmanj govori. Če velja ta izrek tudi o posamičnih krajih, bi bil to za našo Sežano lep poklon. No, pa časi se menjajo, in Bog že skrbi po dobrih ljudeh, da bo počasi tudi iz Sežane kaj hvaležnega gradiva za javnost. Za sedaj bi bila skromna novica ta, da imamo v Sežani dekliško Marijno družbo, ki nam jo je pomagal ustanoviti sedanji gospod kaplan. 'Triintrideset vrlih deklet sežanske župnije je bilo dne 8. t. m. sprejetih v družbo. Pristopile so s prav veselim srcem in željno so pričakovale sprejema. Hvaliti moramo njih sr nost in značajnost, da se niso zbale hujskačev, ki so v za etku begali dekleta, sedaj pa že utihnili. Marijine družbe so sicer strogo cerkvena društva, ki verskonravno v-zgajajo svoje lane, toda vsak razsoden človek spozna takoj, da so take družbe tudi v narodnem pogledu velikega pomena, ker je prav duševno čista in čvrsta mladina glavni predpogoj čilega narodnega življenja in napredka. Po Kranjskem in Štajerskem je že na tisoče nadebudnih fantov in deklet v Marijinih družbah, kar jako ugodno upliva na zdrav razvoj slovenskega ljudstva. Po naših krajih so se začele Marijine družbe ustanavl ati posebno od 1. 1904., to e od petdesetletnice proglašenja Mari inega brezmadežnega spočetja dal e. Ker vidi naša narodna duhovščina v Marijinih družbah pravi blagov slovenskega ljudstva, smo prepričani, da jih bo ustanavljala tudi drugod in da bodo sežanski družbi sledile še druge po Krasu.
Krščansko-socialno izobraževalno društvo pri Sv. Ivanu je napravilo na sv. Štefana dan svojo božičnico. Najprvo je nastopil pevski zbor in sicer z izbornim vspehom. Obilo smeha je povzročila burka «Kmet in fotograf», katero so jako fino predstavljali Tudi srečkanja ni manjkalo, zato so razni dobrotniki preskrbeli obilo lepih daril, za kar jim bodi sr na hvala. Upamo, da nam društvo v kratkem zopet napravi kak prijeten vexer.
Iz Rojana. Naša dekliška Marijina družba priredi v nedeljo dne 29. t. m. svojo prvo veselico v „Marijinem domuu (Šubernikova hiša pri cerkvi). Na vsporedu je igra ,,Raz Marijino Srce,” dalje venček narodnih pesni in konečno še nova burka
„Kaznovana potrata“. Začetek točno ob 414. ______
Vstopnina 50 vinarjev.
stavka v Trstu. Komaj je bil končan štrajk težakov, že so pričeli stavkati delavci v Lloydovem arzenalu. To stavko splošno obsojajo, ker je seda jako neugoden čas zato. Čudimo se le tistim delavcem, ki še vedno tako slepo verujejo socialističnim voditeljem, kateri, kakor je pokazala stavka težakov, gotovo ne dela o v blagor delavstva. Sedanje stavke se Slovenci ne vdeležujejo in da so pametno storili, kaže to, da Lloydovo ravnateljstvo smatra stavkujoče delavce za odpuščene. Nazaj jih gotovo ne bo sprejelo, ker sedaj nima dela za toliko delavcev.
Cesarjeva vožnja k sprejemu delegatov. Dne
21. dec. zjutraj se je ozdraveli cesar peljal prvikrat po svoji bolezni iz Schönbrunna v svoj cesarski dvor. Vožnja je bila pravcati triumfiralni sprevod. Na tisoče ljudstva je pozdravljalo cesarja, ki je "ves čas s salutiranjem se zahvaljeval za ogromne ovacije. Vse hiše so bile v zastavah. Manifestacija eolskih otrok je na cesarjevo željo vsled mrzlega vremena izostala, pač pa so stala v špalirju veteranska, meščanska in druga društva s svojimi zastavami in godbami. Pri takozvanem «äusserem Burgtor» je pozdravil cesarja župan dr. Lueger na ■čelu dunajskega obč. sveta in okrajnih zastopov.
Pri sv. Jakobu so krstili minulo nedeljo 36 letnega Žida Henrika Grego.
Pri polnočnici na Božič je bila cerkev sv. Jakoba natlačeno poina. Izgredov ni bilo. Le ljudstvo zunaj svetiš a je bilo nevoljno, da ni moglo v cerkev, ker ni bilo več prostora. Iz tega je razvidno. da bi bilo popolnoma umestno, da bi se polnočnica povsod zopet vpeljala, kakor so jo zopet uvedli na Francoskem vladi v protest.
Iz Istre. V Kostaboni so obhajali od 17.-24. novembra 1907 sv. misijon v proslavo petdesetletnice mašništva sv. Očeta Pija X. Vodila sta ga preč. gg. patra Ivan Kunstelj in Engelbert Rakovec iz Jezusove družbe. Udeležba je bila povoljna. Obhajanih je bilo 885. Sklepno procesij o preš v. R. Telesa je vodil preč. g. Ign. Počivalnik, dekan krkavški ob obilni azistenci sosednjih vele . gg. župnikov. Udeležilo se e sklepa sv. misijona gotovo nad dva tisoč ljudij iz bližn ih in daljnih krajev. — Prvi sad sv. misijona je ustanovitev bratovščine presv Srca Jezusovega, v katero kostabonski župljani pridno pristopajo.
Občinske volitve. Kdaj bodo občinske volitve vpomjanski občini, se povprašujejo radovedno ljudje. Tudi mi vprašamo merodajne faktorje, kdaj bo konec sedanjega gospodarstva. Uolilci, volite si može, ki so krščanskega prepričanja.
Dobro vino. U Kostaboni je naprodaj obilo moškata in refoška. Cene refošku so od 32 vinarjev naprej, moškatu pa od 36 vinarjev dalje. Kupci, pridite v obilnem številu po dobro in pristno kaplico. Ne bo vam žal. Pojasnila daje župni urad v Kostaboni.
Predsednik upravnega sodišča umrl. 21. decembra je na Dunaju umrl predsednik upravnega sodišča grof Schönborn. Bil je samo par dni bolan.
Nov hrvatski list in sicer glasilo hrvatskih radikalcev, je pričel izhajati v Zlatar-Kaštelu. Izhaja po dvakrat na mesec in stane letnih 5 K.
Socialni demokratje v Trstu prično dne 3. ja-nuvarja izdajati slovensko pisan socialistični tednik «Delavski List», ki bo glasilo slovenskih socialnih demokratov na Primorskem.
Zopet roparski napad v Barkovljah. 18-letni zidar Albert Taučer stanuje v Barkovljah, a dela v svobodni luki. Predsinočnjim je pa — kakor se to pripeti v svobodni luki večkrat — moral delati preko ure. Uračal se je z dela domov že po 11. uri po noči. Ko je prišel — bila je ura 11. in pol — do «zavinka» na takozvanem «Franklovem», so hkratu stopili predenj trije lopovi in ga — tebi ni , meni nič — podrli na tla. Dva njih sta ga, ležečega na tleli pretepala in nabijala s pestmi, a tretji mu je vzel iz žepa denar, katerega je bilo kakili 10 kron. Nato so ga pustili in pobegnili. Albert Taučer se je ves pobit komaj pobral in šel domov. Učeraj v jutro pa ni mogel vsled bolečin niti vstati; moral je ostati v postelji.
V katoliško cerkev je prestopil na Sv. Gori pri Gorici protestantovsko-puristanski pastor I. A. Knaflitsch. Zapustil je svojo bogato službo in se iz hrepenenja po resnici oklenil katoliške cerkve. U času, ko suhe veje odpadajo od debla katoliške cerkve, poganjajo nove čvrste mladike s tem večio močjo.
Otvoritev novega železniškega skladišča na carinski meji. Dne 1. januvarja 1908, otvori se v svobodnem okrožju oz. na carinski meji tržaški ležeče novo železniško skladišče, blagovne odpravljalnice Trst, svobodna luka c. kr. drž. žel. v via della Stazione.
To skladišče je z ozirom na omejitve, omenjene v oddelkih IU in Ul pojasnil in določil za promet s Trstom, določeno za vsprejemanje iu od-dajanje takih pošiljatev v prometu svobodnega okrožja in takih skupnih naklad in pošiljatev blaga različnega carinskega značaja, ki se jih sploh sme dopuščati za manipulacijo v železniških skladiščih svobodnega okrožja in se odpravljajo po vodilnih prometnih predpisih črez črte c. kr. avstr, drž, železnic.
Ob enem se vse računske pisarne in blagajne blagovne odpravljalnice Trst svobodna luka c. kr. drž. žel. ki so se do sedaj nahajale v skladišču za oddajo blaga postaje Trst juž. žel., premeste, v pisarniške prostore v I. nadstropje tega novega železniškega skladišča.
Novi kardinali. Papež je izročil 18. t. m. kardinalske klobuke novim kardinalom Gaspariju, Luoonu, Andricu in Delayu. Papežu se je zahvalil, v imenu novih kardinalov Gaspari, na kar je sv. oče ljubeznivo odgovoril.
Književnost in umetnost.
Dvojne litanije (na čist presv. Srcu Jezusovemu in lavretanske, izpod peresa našega skladatelja g. prof Foersterja, so pravkar izšle v 5. natisu. Besedilo je popravljeno po cerkvenem molitveniku. Naroči se v «Katoliški bukvami» v Ljubljani.
Malo življenje. Povest. Spisal Dr. Fr. Detela. — «Ljudska knjižnica» 4. zvezek. Cena 1 K; vezano K 1.90. Založila «Katoliška bukvama» v Ljubljani. To je res zanimiva povest za naše ljudi. Priporočamo jo knjižnicam v mestu in po deželi. Naroča naj se kar vezana knjiga, saj ne more noben navaden kn igovez vezati za 90 vin. tako li no.
Koledar za kmetovavca 1908 obsega kratek pouk o vsem, kar mora dandanes znati umen gospodar na kmetiji. Uezan v močno platno stane po pošti K 1.80. Naroča se pri Ivanu Bonaču v Ljubljani.
KOLEDARČEK.
29.	nedelja : Tomaž, škof, Trofin, mučenec.
30.	pondeljek: Nicefor, David, kr.
31.	torek: Silvester, pap., Pavlina, mučenica.
1908.
t. sreda: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo.
2.	četrtek : Makarij, opat, Martinijan, škof.
3.	petek: Genovefa, dev. ; Anter, papež.
4.	sobota: Tit, škof ; Izabela, kraljica.
3, januarja ob 10 uri 49 min. zvečer bo mlaj.
Obeta se lepo vreme.
W Zahtevajte „Zarjo“
po vseh gostilnah in javnih lokalih!
V Trstu dobite za sedaj „Zarjo“ na prodaj v teh-le tobakarnah:
Rubnič, via sette Fontane 14 Supanz, via Vinc. Bellini 13 Frank, via Stadion 10 Hreščak, campo Belvedere 1 Bruna, via del Rivo 44 Stanič, via molin piccolo 14 Mose, via Miramar 1 Bruni, piazzetta s. Lucia 1 Grrammatico, via del Bosco 1 Schmied, via delle Acque 2
Vodstvo Ljudske hranilnice in posojinice pri Sv. Jvanu želi vsem članom
vejelo novo leto.
ŠJsem p. n, odjemafcem in prijafetjem
srečno 1908!
S’vef/u) dffianiöaf Skerf, frgovec pri Sv. Svanu.
Siarof 0/Slifićt gosfifnicar @6rfno-komnmnega društva pri Sv. Svanu (pri cer Ivi)
žeti vsem p, n. elanom društva in gostom
vesefo novo feto.
Ma/ivatjuje se za dosedanji oßisk in se priporoča še t/odoče.
@d6or ©l/rfnega in /onsumnega brusiva pri Sv. Svanu (pri cer Ivi)
želi vsem častitim članom
srečno novo fefo-
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sveč/o Sfani/al S/er/
'I'rsjt, {Sv. Ivana.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiijatve od 5 K, naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini,
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Knjižico „Ples“
katero je razven šest škofijskih uradnih listov (Celovec, Gorica, Ljubljana, Maribor, Poreč in Trst) priporočilo še mnogo drugih slovenskih in hrvaških listov, kar najtopleje priporočamo. Cena 70 vinarjev brez pošte. Naroča se: Uprava «Ples-a» TRST Vincenzo Bellini 2, IV.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHflVC
TRST — Via (Mlp Acqiie — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd.
H»avod sv.	v
Via Farneto 18, II. nadstr.
Kdorkoli ima kaj usmiljenja in krščanske ljutezni, bode gotovo kaj pripomogel za to velevažno zavetišče za brezposelne služkinje.
-<>
Slovenski jfiarijin Dom v Trstu.
Slovenci iu Slovenke pošiljajte prispevke č. g. blagajniku - tajniku -V i i (1 i-oj 11	11 »it,
duhovnik, Trst (nova cerkev Sv. Vincenca.
<>-
♦♦j------------------------------------------------------------------------------* ♦♦
♦♦ ♦♦ ♦♦
___
♦♦♦♦
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Piazza Caserma štev, 2, 1 nadstropje (v lastni hiši)
♦♦
♦♦
t
♦♦♦ ♦♦♦
♦ ♦♦♦
♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦♦
♦♦
♦♦
•f4H___
♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦
IPrvi slovenski denarni zavod v Trstu.
Tržsška poscjilnica in hranilnica
Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po -i% v aga se lahko po 1 K. Rentni davek plačuje zavod sam in ne vlagatelji.
Posojuje denar na menji e zastave in vknjižbe. Ima najmodernejšo varnostno ce-
lico, varno proti vlomu in požaru, v njej se shranjujejo lahko: vrednostni papirj , zlatnine, biseri, testamenti itd Ako hoče kdo kupiti srečke na obroke mu to pre skr' i posojilnica jako po ceni.
♦ ♦♦♦ ♦ ♦♦♦ ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦
tiittitlttlttiltitiitiZnxittittttittttiittittttt

Z Bogom! Srečno pot!
V dajno Ameriko!
Zakaj potujejo naši ljudje najraje čez Trst na ladijah avstro-ameriške parniške družbe (Avstro Amerikaua Hratje Kozu-lie i dr.) ? Odgovor ;
Rafaelova družba v Trstu priporoča to iz teh le vzrokov: Prednosti: V Trstu 1) smo mi doma, 2) smo pod avstrij--skim varstvom do Amerike, 4) ni treba menjavati denarja, 5) si lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicah, uradih, cerkvah), (5) imamo veiincma slovanske sopotnike. Prednosti: na ladijah avstro-ameriške (Austro-Američana) plovitbene družbe:
1) domači ljudje v postrežbi, 2) domača kuhinja, 3) uvaževanje slovanskih jezikov, v napisih, govoru, v razvrstitvi (po narodnosti v izseljeniškemu domu in na ladijah), 4) lastni izseijniški dom, obdan z lepim vrtom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vseh prostorih električna razsvetljava. Hrana in stanovanje brezplačno pred odplttvijo za 2000 oseb, 5) močne ladije, 6) v izseljniškem domu nameravana katoliška kapela. Govorilo se je tudi o posebnem dušnem pastirju za izseljence, 7) strogo točenje veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8) Vožnja mnogo ceneja, 9) Zveza tudi v južno Ameriko. 1908) 10. Strogo nadziranje in poduk agentov, ki ne smejo vabiti še manj pa siliti ljudi v tujino.
za
❖
*4'
*4'
❖
*4'
❖
'4'
❖
+4*
*
*4'
KSiZARSK^ ZADRUGA V GORICI - SOLKAN
tovarna pohištva s strojevnim obratom
Priporoča slavnemu občinstvu svojo
Zalogo pohištva prej fi- Černigoj, via Rettori 1 (Rosario) v Trstu
tik cerkve Sv. Petra v hiši Marenzi. — Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo se izdeluje solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva se pošilja brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstvo: v TRSTU, SPLITU in ALEKSANDRIJI (ORJENT)
^BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBU^BBBBBBBBBB^
❖		4-
Atr		■4
*4*		4-
.t.		
*4* ❖		4- 4-
		4
❖		
		<>
❖		4*
❖ ik		4- ❖
Edina mehanična
lovama pohištva
■v rXi*s't\a.
t?if e iletatier Lem IM
ulica Tesa 46.
— Skladišča Piazza Rosario št. 1. —

ytriiio ii temo Amo Sf. ra
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
(pri cerkvi)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag ) veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski ^ialon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domačevino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za obilni obisk se priporoča : Načelništvo.
%%%%% Toči domačevino, istrsko črno, belo vipav- %%%%%
v i .................................—•	❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖
'v' v '/ v v v v v v v v v v v v v v v v 'v "-ž‘v"'v'
❖❖❖❖❖
<><><>❖❖
❖❖❖❖•O'
<><><>❖❖
❖❖❖❖❖
Trgei>$k6"6^rtna zadruga
Prancesco d’Assisi št. 2, I. n. V TRSTU Via S. Pranoesco d’Assisi št..2,1. n,
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica*. — Telefon št- 16-04.
Poštno hranilnični račun 74679
Sprejema hranilne vloge od vsako- 0 Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, gar, tudi če ni elan, in je obrestuje po 1° tako da se po 200 tednih dobi 300 k
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo. -Daje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varce anje v družinah - posebno pa, pri nedoraslih. Hranilne pasice se odpirajo le v uradu. - Delež, so po 20 K m po 2 K. Kadaljna pojasnila se dajejo, v uradu med uradnimi urami ki so: ob delavnikih od 9-12 d. in g_5 j.. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
0
o
(!)
o
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	t>-..-j,*» v,* i««»-mzt > * j • c-< >i j it-jt-»v< >	nnnnnnnnn
----Esšič^--
Sprejema hranilne vloge tudi od	^|ä Ö
neudov in jih obrestuje po	2
Davke plača hranilnica sama. g Za varnost vlog jamčijo udje.
(280) z vsem svojim premoženjem v znesku približno en. miljon Kron in pol-Za večje vloge se tudi dnjo višje obresti po ustmenem pogovoiu s stranko. Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivapeke duhovščine. Hranilne vloge sprejemata,za našo hranilnico v Trstu č. gg. Frančišek Dušim in Hadrijan Lir ume n. — Vsak kr.-čan-misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri Ivanu pri Trstu.
sko misle
h v Ivan
&-0-O
.%.%.;. .;..;..;..;..;..;..;.		
		
♦*♦♦**♦*♦ •1**1**S ♦*. *1*	Ves božji dan krožim po	♦ i J vft vrv ???
	Jrstu, a vse zastonj. ^ ^	
Wt vrv vrv 1	Kaj pa bi rad? Par dobrih čevljev. «Če hoč š dobiti dobrih čevljev in če nimaš prav polne mošnje, pojdi lepo k cerkvi sv. Petra v starem mestu ulica Rosario št. 2 in stopi v slovensko zalogo obuval. Čevljarski mojster Jojsija {•»StaLlAtio ti bo prav po domače slovensko postregel z najboljšimi čevlji za nizko ceno. 1 oskusi ! No, kako je bilo? Imenitno, izvrstno. Čevljev se tu dobi za vsako nogo, kakor da bi na nji vz-rastli.—Ni čudno saj zalaga ta mojster tudi e. k. ljudi.	1 ttt m

Razširjajte in priporočajte „Z^RJO1