Izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za oznanila plačuje se od čveterostopne petit-vrste 6 kr. če se jedenkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se trikrat tiska. Večkratna oznanila primerno ceneje. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani (Krakovski nasip št. 18). Graškemu „pesniku“. „Nadobudnih“ pevcev roj Rase nam od dne do dneva, Neizrecnoj nam slastjój „Dušo in srcé ogreva“. Kot po dežji iz zemljé Silijo jeséni gobe, Pesniki se v nas množe . . Prihod res je zlate döbe. Slave venec nevenljiv Liro v roke pevcem sili, Ali zvok njih strun ni živ, Glasov teh se Bog usmili! Poje vse . . in spet snopič Pred menoj je pesni drobnih In da vredne niso nič Brez namer izrečem zlobnih. I Turkuš jih poslal je v svet Ta „detéta“ dušna, bolna, Da nikdär on ni poet Mu povem na usta polna. Kdor mrcvari kakor on Našega telo jezika, Trud mu v petji je zastonj, Zanj ne rase lavorika. Ni poet on in ne bó „Če Apolon“ iskre petja Vdihnol v srce ni mlado, Zanj sadu ni, niti cvetja. „Če navdušil ni Orfej V sanjah ga“, da vbira strune Ne opevaj on odsléj Ves „v solzéh“ cvetic in lune \ Srčna če bolest „brenči“ (!) V slabih pesnih naj ne plaka, V žitja boji žive dni Kaže naj se korenjaka. Kdor kot Turkuš, jezik naš Na načine take muči, Slovo resno zanj imaš: Prej jeziku se priuči! Dosti . . .čuje ves naj svet Skromen pevec kar povdarja: Turkuš ni nikdar poet, S petjem naj se on ne vkvarja. Ni vdihnol mi Apolon petja iskre J. T. Turkuš. Bože moj . . . potem teh rim! Kot bi žili za Pohlina . . . Kosal bi še tä se ž njim . . . Žalostna nam zgodovina. In povprašati če smem Kaka zdi se ta Vam rima: „Nektarjem“ in pa „žolčem“ Take v nas Slovencih nima, Vidi se, da Vam „strohnel“ Čut za blagoglasje vsako ; Pevec vendar je presmel, Kdor zapiše tako spako. Dà, gospod, s poetiko Dobri niste . . . brez zamere ! Še manj pa z estetiko Krasne so zato primere. Misel napačna je tä: Da profesor pevec že je. V dobi naši od srca Pesnim takim svet se smeje. Pravda Burecki. (Konec.) Mihael Garaba spravi se nad stvar, informuje, teka okoli, dvori damam sodnikov, in nečega lepega dné dobil je pravdo — stoletno pravdo Bnrecki. „To je vražji človek!“ zavpil je baron, veselja plesaje. „Iz tega moža moramo kaj več narediti!“ Pred vsem sede v voz in se pelje v oni del dežele, kjer so ubogi plemiči Burecki prebivali, da bi zraven bil in videl, kako jih bo pri tem poročilu mrtvoud zadeval. Te zabave si ni mogel odreči. Prišedši nazaj, priredi v svoji palači velik banket v čast ženijalnega odvetnika. nato se je moral vstopiti na nalašč zanj pripravljen oder, in razložiti zgodbo pravde Burecki od kraja do konca. Veselica je bila sijajna, šampanjec dober, jedila izvrstna in mladi odvetnik je bil predmet občega občudovanja in obče zavisti. Toliko bolj se je baron drugi dan začudil, ko je od odvetnika (kateri je bil svoj sijajen honorar že pred več tedni prejel) dobil naslednji račun: Za obisk banketa .... 40 gld. — novč. „ odrgnjenje salonske obleke 5 „ — „ „ resumé pravde Burecki . 200 „ — „ „ prednašanje................50 „ — „ „ voznika sem in tja ... 4 „ — „ „ napitke in vratarja ... 3 „ 10 „ skupaj . 302 gld. 10 novč. „Ta je lepa!“ misli si baron. „Jaz napravim njemu v čast veselico in delam reklamo zanj, on si pa pusti svoj prihod in mojo reklamo plačati. Že dobro ... S temi besedami vzame 302 gld. in 10 novč. iz listnice in izroči ta znesek došlemu služabniku rekoč: „Povejte, da gospoda odvetnika lepo pozdravim!“ Ko je gospod Mihael Garaba denar prejel je strahu obledel. Kajti prav za prav je le hotel barona v zahvalo za včerajšnjo veselico razveseliti, meneč, da mu bo baron dobrovoljno odgovoril: „Iz tega bo pravda, mladi prijatelj moj!“ Ta obrat mu je bil nepričakovan. In pri tem še tudi ni ostalo, kajti še isti dan mu je lakaj od barona prinesel strašno dolg račun, v katerem so mu bile vse včeraj na mizo prinešene jedila, pijače, smodke in zgorele sveče zaračunjene. Suma sumarum 500 gld. Garaba seže v žep in izroči 500 gld. služabniku rekoč : „Vzemite Ivan, in recite, da milostljivega gospoda pozdravim. “ Ta obrat je zopet barona vstrašil. „Doktor je vražnji človek, da plača. Tu mora nekaj tičati !“ Temu je tudi tako bilo, kajti nekega dne dobi baron poziv od policije. „Gospod baron,“ reče komisar, „Vi nemate pravice javno točiti.“ „Kaj pravite?“ zakliče baron razžaljen. Komisar seže med akte in pokaže baronu račun, katerega je bil odvetniku poslal. „Tukaj! Vi ste jedila in pijače prodajali in ste pri tem zasačeni bili.“ „Že dobro,“ zakliče baron, „jaz plačam vse, ali tega navihanega odvetnika imenujem si — nadzornikom svojih posestev! Koliko je plačati kazni?“ — Tako se je končala slavna pravda Burecki in ž njo — prepirljivost barona Balači-ja. P*: Na občnem zboru društva „Narodni dom“. Poročevalec: Odbor predlaga po temeljitem preudarku, naj se sezida „Narodni dom“ na mestnem travniku za vojaškim preskrbovališčem poleg novega gledališča. G o s p o d J. H. : Ugovarjam ! Hiša na tistem kraju je nepripravna; v kavarno in v gostilno ne pojde nihče. Počakajmo še dve leti. Gospod dr. X.: Ni res; kar nas je promoviranih doktorjev prava prihajali bodemo vsi. Gospod Y. : Jaz ugovarjam principijelno vsakemu predlogu, torej tudi temu. Gospod Z.: Predlagam, naj se odboru naroči, da poišče primernejši prostor. Tudi za prebivalce Št. Peterske, Poljanske in Karlovške ceste treba kaj skrbeti. Tam prebivajo najboljši narodnjaki. Svoji k svojim! Tam postavimo „Narodni dom“. Tam nam narodne palače ne bodo kazili nemškutarski sosedje. Gospod A.: Ta predlog je neumesten. V Ljubljani sploh ni nikjer prostora, da bi mogli zgraditi „Narodni dom.“ Nasvetujem, naj ostane denar, kar ga je zbranega, obrestonosno naložen . . . Gospod dr. S. (seže mu v besedo, ves navdušen): Živio! Slava! Dobro! To je pameten predlog; če se glavnica obrestuje po 4 %, kupili bodemo lahko v 20 letih pol Ljubljane! Predlagam, da se gospodu A. izreče zahvala za izvrstni predlog. Poročevalec: Strinjam se s predlogom g. A. in gosp. dr. S. ; ker bi pa utegnili ljudje postati nevoljni, sklenimo tako, kakor sem predlagal; sklepa izvršiti tako ni treba. Poročevalčev predlog se vsprejme jednoglasno. «'■’O®/-'® — Je-li Slovenija že zjedinjena? = Sedaj še ni, dolgo pa ne bo več na to čakati. — Res ? Kaj pa se je zgodilo takega, da smemo upati ? = Zgodilo se ni še nič, upati pa smemo, ne samo, ker je upanje jedina naša tolažba, ampak tudi zato, ker so naši prvaki, voditelji, prvoborilci, ali kar si že bodi —- res odlični, delavni in požrtovalni možje. — Tako? Ni mi prav jasno, ali se norčuješ, ali govoriš resnico ? = Seveda, resnico; prvaki naši in njih prilepki se odlikujejo po svoji domišljavosti in nestrpnosti, skoro vsi, brez razločka vere in političnega prepričanja, delavni so tudi — za svoj žep in za svojo osebno korist, tudi skoro vsi s kraja, brez razločka verein političnega prepričanja, in požrtovalni so pa seveda tudi, to je njih najodličnejše svojstvo, z občudovanja vredno požrtvovalnostjo dokazujejo dan na dan svojo — nesposobnost. — Nesposobnost jim očitaš; glej, kako rase od dne do dne odpor proti vladi, kako vstrajno se bore posamezniki in skupine ter društva zato, da bi spravili poslance svoje na mladočeško stran. = Naši poslanci, izvzemši tiste, ki so to že storili, ne bodo nikdar stali bok ob boku z Mladočehi. Kaj pa bodo tam? Mladočehi ne morejo oddajati dobrih služb, niti naklanjati postranskih dohodkov, naši izvoljeni „lovci na dijete“ se p^ pajdašijo samo z ljudmi, ki imajo kaj pod palcem in i zato se držč Hohemvarta. — Tako? = Da, Hohenwarta! Fino sta jo spletla Šuklje in Klun. V Ljubljani bi Hohenwart pri volitvah propadel, zato silimo sicer poštene ali silno naivne naše radikalce, naj ga volijo, oni tega ne bodo hoteli, voljen bo potem kje drugod, na pr. na Gorenjskem in s tem bo rešen Hohenwart, njegov klub in mi. Da so bili radikalci ljubljanski pametni, lahko bi bili Hohen- warta zavrgli v Ljubljani, in če bi njega ne bilo v državnem zboru, morda bi naši poslanci vender bili pridružili se Mladočehom. — Misliš? = Ne mislim, ali mogoče bi bilo; sedaj pa je to nemogoče, dokler je v vladnih jaslih dobiti kaj za zobé. Pavlihogrami. Dunaj. Poslanec profesor Šuklje je v valutnem odseku povedal na polne usta, da je „bimetalist“, gotovo z namenom, da bi vedeli tisti, ki potrebujejo njegov glas, da ga ni dobiti samo za suho zlato, nego tudi za sreberne denarje. Berolin. Kadar bode tu svetovna razstava, priredilo se bode tudi premovanje najlepših dam. Za zvedenca je izvoljen velečastiti poslanec Karol Klun. Gorica. Pri nas se javno govori, da živi „Nova Soča“ z gol in jedino ob naročnini rodoljubnih Slovencev. Vse druge verzije so zlobne izmišljotine. Gospod Andrej Gabršek najel si je korepititorja, tukajšnjega petošolca, da ponovi zaprašeno svojo modrost. Vlada mu je ponudila odlično mesto v „press-bureau“, a vrli narodnjak je to ponudbo odklonil. Ljubljana. V vrtu, kjer zidajo „Katoliško Tiskarno“, nastavljenih je bilo pred kratkim trinajst zanjk in sicer sosedovim golobom. Dotični sosed je sam na svoje oči videl, da je bil golob njegov ujet v tako zanjko, in videl je tudi kanonika dr. Kulavica, ko je nastavljene zanjke ogledoval. Jedni trdé, da so zanjke nastavili zidarji, drugi pa trdé, da odborniki „katoliškega tiskovnega društva“. Da se dožene ta razpor, razpisala se bode v kratkem služba novodobnega Salomona. _______________ Kočevje. V nas se bode v kratkem otvorila visoka šola za vzgojo „riskirarjev“. Protektorat prevzel okrajni glavar Thomann. V šoli za lesno obrt izdelujejo samo „številke“ za „hoch ali nieder“. Meščani kočevski poklonili so glavarju lepo košaro in ga imenovali častnim riskirarjem. Vojvoda Strmolski zložil je nekoč nastopno „pesem“, katero bi si še dandanes mogel marsikak gospod zapisati za ušesi: Du Pfarrer von Michelstetten, Musst fleissiger beten, Und nicht bloss Geld zusammenscharren! Sonst wirst du zum Teufel fahren, Denn der Erzengel Michel Legt auf die Wag’ kein Sparkassabüchel. Žalostna je duša moja, Sit življenja sem užč, Česar koli se polotim, Nič po volji mi ne gre. Rotovški da sem uradnik, Dobro bi za-mé bilo ; Če bi tudi nič ne delal, Kdo se zmeni tam zato? Da „Slovenčev“ sem sotrudnik, Da domišljav sem kaplan, Sit najboljših bi jestvin bil, Vsak večer bi bil pijan. Da poslanec sem slovenski, Živel bi kot turški car; Domovina — molzna krava, Ideal — zveneč denar, Kar je preveč je preveč. Soprog (čigar boljša polovica je na Bledu) : Vsak dan mi pisari žena in v vsakem pismu mi pošilja tisoč poljubov. To je preveč. Kaj bi s toliko poljubi počel. Zame zadošča polovica, drugo polovico — bom pa dal naši hišini. V uredništvu. Pisatelj: Poslal sem Vam pred dvema mesecema dolgo pesem z dovoljenjem, da jo smete skrajšati, pa vzlic temu je še niste prijavili? Urednik „Pavlihe“: Prav zato jo nisem mogel priobčiti, ker sem jo tako skrajšal, da je ni nič ostalo. Nesporazumlj enj e. A : Veš dragec, rad bi ti povedal, kako je s to stvarjo, pa ne smem. Zastavil sem častno svojo besedo. B: Koliko so ti pa dali nanjo? Št. 00.001. Slovesna izjava. Tožba, da poslovanje na magistratu ni posebno vzgledno, je sicer stara, a popolnoma neresnična, zlasti kar se tiče policijskega oddelka, ki je na vrhuncu popolnosti. V Parizu in v Londonu je redarstvo v primeri z našim nič, to je tak razloček, kakor mej logaškimi rovtami in Dunajem. Da posluje policijski oddelek magistrata z državnim pravdništvom samo nemški, je povse v redu in nihče nima pravice spodtikati se nad tem ; tistim pa, ki so se pri razpravi proti Cvajerju nad tem spodtikali, bodi enkrat za vselej povedano, da imajo svoje davke molče plačevati. Pri razpravi proti Cvajerju ni bilo nekaterim navzočnim poslušalcem všeč, da se je detektiv Top-likar vulgo Topelcifra po dvorani potikal in v svoji nesramnosti so sodili, da ima detektiv biti na ulici in zasledovati lopove, ne pa hoditi zabavat se k sodnim obravnavam. Tem dolgim jezikom treba povedati „v brk“, kar jim gre. Blagorodni gospod Top-likar ni zato nastavljen, da zasleduje lopove, on je detektiv „honoris causa“, posel njegov pa je omejen, , pomagati mu je v pisarni gospodoma uradnikoma, ki sama nimata nič dela. Tudi to je povse iz trte izvito, da je pri „Nordpolu“ kaka lilij alka policijskega oddelka. Toliko v blagohotno pojasnilo. Za mestni magistrat: Dr. Zbudovec, pooblaščenec. Utrinki. Na Štajerskem popil je vol škaf vina in bil pijan. To je bilo prvi pot, da je vol kaj v glavi imel. V Avstrijski vojski je menda stotisoč oženjencev. Reveži! Ti morajo pač iz bitke v bitko. Evropski mir je zagotovljen ! Kralj srbski, kraljica holandska in kralj španski žive v najlepšem spo-razumljenji. V Ameriki omožila se je 22 palcev visoka deklica, z možem 2 čevlja visokim. No, ta bo vsaj varen, da mu žena ne vzrase čez glavo. Takšne so. G o s p o d : Mene je izlečil župnik Kneipp. Ali bi vi mogli zaupati zdravniku, ki leči po njegovi metodi ? Gospodična: Zakaj ne, če ima r e e 1 n e namene. Navi l i rii ìec. Brivec Kožaresk je jako lokav človek. Kadar pride kdo k njemu, pripoveduje mu tako grozne reči, da se dotičniku kar lasje ježe — tako, da se mora dati česati tudi tisti, ki tega namena ni imel. Vzgleden mož. Kakor je Peter Amienski vspodbujal vernike na križarske vojne, tako kliče kapelan v Škocijanu praznoglave svoje poslušalce na boj zoper krivoverske liste. To je kapelana Franca Košierja pravica, katere mu nihče ne odreka, in če zlorablja v svoj namen cerkev, mu tudi ni ugovarjati, kajti možic mora že iz skušnje vedeti, da ga zunaj cerkve nihče več ne posluša, k večjemu kaka škrbasta tercijalka iz tretjega reda svetega Frančiška. Da se ga ljudje opravičeno ogibajo, tega je Franc Košier sam kriv, ker se ne obnaša tako, kakor se spodobi za količkaj izobraženega človeka. Evo dokazov! V Škocijan pride vsako poletje mnogo tujcev, kar je zlasti krčmarjem zelo všeč. Tudi koncem mi-nolega meseca prišli so odlični gostje in se prav prijateljski zabavali v družbi nekaterih domačinov na nekem vrtu. Kar prilomasti med nje jako vinjeni kapelan France Košier in začne zbadati družbo z raznimi, ne prav primernimi besedami. Navzočniki so kapelančka krepko zavrnili in odšli. Kapelana zavrnil je bil tudi tukajšnji poštni uradnik, kar je Franca Košierja tako silno razdražilo, da je svojega protivnika ves večer iskal, da bi ga naklestil. Pa tudi nekaj drugih navad'ima kapelan France Košier. Neko nedeljo zvečer, ob času, ko bi bil on že moral spati, priklatil se je v gostilno tukajšnjega župana in tirjal, naj se mu pokaže dovoljenje točiti čez določeno uro, krčmar mu pa ni pokazal dovoljenja in Košier je moral odriniti. Naj bi se raje držal brevirja! Klerikalna slovenščina. Najodličnejšim sotrudnikom „Slovenčevim“ prištevati je brez nobene dvojbe tudi izbornega in duhovitega listkarja „A. S.“, — znanega pod imenom „sobotni krokar“. V št. 124. z dné 4. junija preskrbelo je uredništvo „S1.“ svojega lista bralcem za binkoštne praznike posebno tečno duševno hrano. 0 temeljitem poznavanji novejše zgodovine kazoči listek „Krona sv. Stefana“ je izredno zanimiv, pisan pa uprav dovršeno. Le nekatere stvari niso jasne nevednemu „Pavlihi“. Tako sta dva stavka, ki morata vsakogar zanimati. Morda se oglasi sloveči fruktifikator slovenskih klasikov in nam spiše v svojem preslavnem glasilu primeren komentar. To bi bilo prav koristno in hvaležno delo. Prvi stavek slöve: „ Madj ari bodo proslavljali petindvajsetietnico cesarja Franca Jožefa s krono sv. Štefana (leta 1867 dné 8. junija), s katerim je bil venčan tudi njih boj za samostojnost ogerskega kraljestva zoper dunajske vlade;“ .... Drugi stavek je še bolj zanimiv. Slöve pa takole : „Po noči dné 8. septembra 1853. leta zadela sta dva vojaka .... ob železno skrinjo .... Skrinjo sta prenesla v poslopje vojnega poveljništva. Ondi jo odpró .... v jednem kotu skrinje je ležala nožnica, v njej pa nepokvarjena krona sv. Štefana“ .... Previden tat. Spovednik: Ali si kedaj kaj ukradel ? Grešnik: E duhovni gospod, ko bi jaz to vsa-cemu pravil, bi me ne bilo tukaj, ampak bi bil že davno pod ključem. Velik razloček. Kredovič: Povej mi, dragi amice Gobovič, kakov razloček je mej kranjskimi in štajerskimi učitelji? Gobovič: Kranjski se šolajo v Ljubljani, štajerski pa v Mariboru. Kredovič: Kaj še! To ni poseben razloček; je še večji med njimi. Gobovič: In ta je? Kredovič: Kranjski učitelji govoré med seboj slovenski, štajerski pa nemški. Gobovič: To je pa res velik razloček, slava Bogu, da je nekaj izjem. Listnica uredništva. Gosp. J. G. v G.: Kje je na Dunaji kakov „Café Chantant“? Obžalujemo, da vam ne moremo povedati. „Pavliha“ še ni videl Dunaja. Obrnite se do jako postrežnega gospoda poslanca Kljunača. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneza, laka in klija 1 Ad. Hauptmann-a v Ljubljani. Zaloga : 58 Šolski drevored številka 6 Semeniško poslopje. Filijala : Slonove ulice številka 10—12. 1 I i -š Zobozdravnik f i/ m ir p hitro-naglo fotografovati more vsakdo brez posebnega znanja s fotograf, aparatom, ki velja samo 2 gld. 60 kr. Na tisoče ličnih slik se da hitro in lahko izvesti od sleharnega originala. (Retouohe ne treba.) Cena krasno-elegant. aparatu s kemikalijami in navodilom vred samo 2 gld. 60 kr. Važen je aparat za strokovnjaka, kakor za onega, kateremu naj služi zgolj v zabavo, kajti ž njim more se v sobi kakor na prostem fotografovati raznovrstne predmete, osobe, skupine ali slike po naravi. Aparat razpošilja proti povzetji L Müller na Dunaji, Döbling, Panzergasse, Glavna j trgovina : I Stari trg 15. Jožef Stadler Filijala : Črevljarske j ulice 4. stavbeni in galanterijski klepar v Ljubljani uradno pooblaščeni vodovodni instalater ^ izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter jamči ^ za naglo in trdno zvršitev iz najboljšega materijala. P Velika zaloga bernskega zacinjenega pohišnega in jjj kuhinjskega orodja prve vrste po najnižjih cenah, kakor tudi: drugih izdelkov, posebno izvrstnih malnov za kavo in vsake vrste strojev za naglo vrenje, pripravo za koprivno kopelj ali tuš; čebrice (banje) za kopanje, v katerih se sedi, tudi take za otroke, kletke za tiče, fine nagrobne vence iz kovine, vodne škafe, vrče, vedre, brizgalnice vsake vrste, hladilnike za šampanjec, svetilnice, ki se rabijo po ulicah, na vrtu in v žepu, stojala za oglje, stroje v katerih se da s špiritom kuhati guljaš, bržole in pečena govedina. Postavljam pa tudi zahode (stranišča) brez-smradne po najnižjih cenah. Naročila vsake vrste, kakor tudi popravila se hitro in točno izvrše, proračuni naredé in se razpošiljajo brzo in poštnine prosto. :ZZ2Xj33TZZZZZXXZZZZZZZZZIZZZZZZZZZZIZB J. C. Juvančič posestnik vinogradov na Bizeljskem ter posestnik in veletržec z vinom v Spodnji Šiški poleg Ljubljane, priporoča bogato svojo zalogo raznovrstnega vina (zlasti dolenjskega cvička) za vredno ceno. m stavlja na način, ki ne prouzroéa nikakih bolečin ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja zobozdravnik A. Paichel v Ljubljani tik Hradeckega mostu, I. nadstropje. BF Umetno in kupčijsko vrtnarstvo Alojzija Korake y Ljubljani izdeluje dovršeno lepe vence in šopke, poskrbuje k vencem i trakove je napisi ter priporoča raznovrstna semena. --- Ilustrovani katalogi zastonj in franko. - * : ♦ : M trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. io priporoča : bogato svojo zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanja za okna in vrata, cementa itd. — sploh vsega v to stroko spadajočega blaga po najnižji ceni. Fine vodne pile in žage za kojih izbornost se jamči. Priporočilo in naznanilo preselitve. Vže mnogo let v Ljubljani poslujoča domača tvrdka Peregrin Kajzel trgovina s steklom in porcelanskim blagom naznanja prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da se je preselila iz hiše št. 15 na Starem trgu v popolno novo urejeno prodajalnieo na Starem trgu št. 13 v dr. Ahačičevi hiši. V zalogi ima najrazličnejšo steklovino: sve-tiljke, cerkvene svečnike, podobe v okvirih itd. itd., barveno steklo za božje hrame. — Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera. izvršuje točno in ceno. Največja izbera kuhinjskega orodja. sr Za bolne in zdrave najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno“ in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočeno, je (100—12) Trnkóczy-jeva hmeljna sladna kava z dobrim ukusom in lepo dišavo. Zavitek s ‘/4 kg. velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trn-kóczy-ju, lekarju v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo Tekarji: Viktor pl. Trnkóczy, V. okraj, Hundsthurmstrasse 113; dr. Oto pl. Trnkéczy, III. okraj, Radetzkyplatz 17; Julij pl. Trnkóczy, Vili, okraj, Josefstädterstrasse 30; v Gradci (Stajer ako): Vendelin pl. Trnkóczy, lekar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. itd. Prekupci imajo oftilen raftat.