DELAVSKA ENOTNOST PoStnina plačana v gotovini L Pred izglasovanjem ustave se 'morajo vsi spoznati z vsemi njenimi točkami, šele potem ho kodtfidrana ustava republike federativne Jugoslavije. Vsak državljan bo imel pravico govoriti in povedati, kako misli. Vsakdo bo imel dovolj časa, da v dobi, ko bodo razpravljali ustavodajni odbori, prouči ustavo in pove svoje mišljenje. To je resnična demo kracija. Dr. Ivan Ribar. GLASIL® ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ ©SLAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto I„ št. 29 Izhafa vsako soboto Ljubljana, 1. decembra 1945 Cena Din 2.-—. Mesečna naročnina Din 8, II. zaseda«! lilii-i m uialtoitilo velike ■ demokratične piidbSve BeSdaradia E® zasedanja AVNIM-a V dveh in pol letih nepretrgane narodno osvobodilne borbe proti okupatorju in njegovim pomagačem so narodi Jugoslavije dosegli velike in odločilne uspehe tako v notranjepolitičnem kakor v zunanjepolitičnem pogledu. Po vsakem sovražnikovem poskusu, da bi razbil našo Narodno osvobodilno vojsko, se je naša vojaška sila povečala in strokovno izpopolnila. Čim bolj se je naš sovražnik trudil, da bi zadušil osvobodilno gibanje naših narodov, tem boli so se ljudske množice združevale v tem gibanju okrog Vrhovnega štaba in proslavljenega voditelja tovariša Tita, okrog Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in okrog nacionalnih, političnih predstavništev posameznih narodov Jugoslavije, Naš osvobojeni teritorij se je stalno večal, rasle so materialne rezerve in se povečali viri preskrbe za našo Narodno osvobodilno vojsko in prebivalstvo. Vzporedno s tem so. se razvijali organi narodne oblasti in razni pomožni gospodarski in upravni organi. Priznanje velikih uspehov naše narodno osvobodilne borbe v inozemstvu na eni strani, a na dragi strani popolno razgaljenje izdajalske vloge begunske »vlade« so postavili pred vodilne organe našega narodno osvobodilnega gibanja povsem nove naloge. Nastala je potreba- da se vsi ti uspehi sistematično utrdijo in izkoristijo za nadaljnje uspešno vodstvo naše narodno osvobodilne borbe. V zvezi s temi dejstvi je Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije na svojem dragem zasedanje 29. novembra 1943 ugotovil; Biiilmdli o proglašati federativne Bliske republike Jugoslavije BigomAB, 29 novembra ob 13.23 mi. Y fcVn 23 let obstoja Jugoslavije pred vojno njeni narodi niso mogli ures-nUgti svojih stoletnih teženj — narodne enakopravnosti in socialnih pravic. ♦»♦- Druga obletnica O. zasedanja AVHOJ*a 29. november 1943. leta stoji v zgodovini jugoslovanskih narodov zapisan z usodnimi čukami, kajti ta dan je kronal dolgoletno borbo za svobodo in postavil temelje za nadaljnji razvoj pridobitev tega boja. Že v stari monarhistični državi so se napredne sile pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije uporno borile proti vsem tistim elementom, ki so pili ljudstvu kri, zatirali njegov svobodni razvoj, ki niso hoteli priznati vsem narodom Jugoslavije njihove enakopravnosti in njihovih pravic, ki so se vezali s sovražniki delavcev, kmetov in delovne inteligence in v najtežjem času sovražnega napada v vsej luči pokazali svoj podli izdajalski obraz. Takrat, ko je ta gospoda pobegnila in prepustila ljudstvo na milost in nemilost fašistom, so resnični borci za lepše in pravičnejše življenje vseh delovnih ljudi nadaljevali boj s silo oboroženega upora vseh poštenih sil proti okupatorjem in tistim, ki so se jim vdinjali in s tem izdali svoj narod. Ta borba, ki ima svoje korenine tako globoko, je po kapitulaciji Italije, s katero je dobila fašistična os neozdravljiv udarec, ko so postajali odnosi med zavezniki Anglijo, Sovjetsko zvezo in Ameriko vedno tesnejši, ko je narasla in se še bolj okrepila naša armada, in ko se je splošna narodna vstaja v zvezi z osvoboditvijo vedno večjega ozemlja še veliko bolj razvila, je imela za posledico, da so bili izdani važni zakoni in odloki, kateri so patedfli vse tisto, za kar je ljudstvo šlo v krvavo vstajo in kar si je z velikimi žrtvami do takrat izbojevalo. Te iz-vojevane pravice, potrjene in uzakonjene po pravih, izvoljenih predstavnikih vseh narodov Jugoslavije pa so bile in so temelj za demokratično federativno republiko, kakršno imamo zdaj. Ti zakoni in sklepi, porojeni iz živega življenja in iz teženj vsega poštenega v Jugoslaviji so postali resnica prav zato, ker so resničen izraz volje in hotenja delovnega ljudstva. Na tem .zasedanju so bili sprejeti zakoni, ki so uzakonili demokratično ljudsko oblast, potrdili demokratično federativno ureditev države Jugoslavije, v kateri bodo narodi živeli v popolni enakopravnosti in bratskem sožitju; napravili pa so ti zakoni tudi odločen obračun z notranjimi sovražniki, ki so netili neslogo in sovraštvo med narodi; prav tako je v njih izražena zahteva, da se ubežni izdajalski vladi vzamejo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, da bi še naprej predstavljala narode Jugoslavije. — Na tem zasedanju je bil tudi podeljen časten naslov maršala voditelju veličastne osvobodigne borbe — Titu. Dosežena je bila zmaga enotnih in združenih delavcev, kmetov in delovnih inteligentov. dosežena je bila zmaga enotnih in bratsko povezanih Srbov, Hrvatov, Slovencev. Makedoncev, Črnogorcev in muslimanov. Pod mučno preteklostjo nolno zati- (Nadaljevanje na 2. strani) LjEbliam je navdušeno pozdravila proglasitev republike Veličastna manifestacija na Kongresnem trgu — odraz spontanega veselja ♦♦**♦*-»** Zvezno republiko Jugoslavijo. Ko danes doživljamo to veliko prelomnico v zgodovini naših narodov, praznujemo tudi zmago neštetih pokolenj, ki so stoletja trpela zatirana od protiljudskih monai.hij. To zmago praznujemo v imenu najboljših mož v zgodovini. ki so slutili in pričakovali neuoč ta veliki dan. Z današnjil dnem je dana našim osnovnim ljudJsim množicam vsa možnost, da neodvisno in svobodno odločajo o svoji uaodi, dana jim je možnost, da postanejo gospodarji svoje usode Z odstavitvijo monarhije je napravljen ogromen korak naprej. Zmaga republike pomeni zmago neodvisnosti jugos.ovanskih narodov.« V istem smislu je govoril tudi predstavnik Jugoslovanske armade tovariš podpolkovnik Buličič, ki je posebno naglasil:. »Naši borci so dali v štiriletni borbi vse od sebe. da so zmagali vieoki ideali naše domovine. Tisoči najboljših so s .svojimi življenji cementirali to. za kar mi danes nadaljujemo z borbo. Osnovni cilj narod-no-osvobodilne borbe je bil ustvas iti svobodo, pravo svobodo in ustvariti obenem tudi veliko, močno federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Dne 29. XI 1943. je AVNOJ na svoj el drugem zasedanju v Jajcu sprejel odlok, s katerim je bil kralju Petru zabranjen povratek v domovino. Pri zmagi na volitvah in pri izglasovanju republike je naša Narodna skupščina potrdila žrtve tisočerih borcev. Ob tej zmagi so najponosnejši naši borci in oficirji Jugoslovanske armade, ki so krvaveli v borbah in ki danes vidijo, da se njihovi ideali, za katere so krvaveli, uresničujejo. Čete in bataljoni so štit i leta juriša!! in padali za svobodo, za narod, za republiko m za Tita. Ob tej priliki se ponosni spominjamo tudi padlih tovarišev, katerim prav tako ponosno lahko rečemo: »Vedite, da se je ure .ničilo ono. za kar ste vi padli!« Štiri leta -o umirali borci, narod, otroci in mladina v težkih nadčloveških borbah. Ta štiri leta, ko so se naši otroci valjali v krvi, ko je narod nečloveško trpel, ko so okupatorji plenili in klali naše borce, ta štiri leta je kralj Peter podpiral in celo odlikoval one. ki so skupaj z Nemci streljali na nas. Naši narodi pa so prav v teh štirih letih spoznali izdajalsko vlogo onih, ki leta 1941. niso imeli toliko poguma, da bi ‘ostali na strani narodov, ki so strahopetno pobegnili v inozemstvo, a pri begu niso pozabili odnesti našega zlata. Z današnjo ustvaritvijo republike je zmagalo bratntvo in edinitvo naših narodov. B.ogla.itev te republike slavijo vsi. narodi Jugo.Iavije in Bakana od Trigava in Trsta do Ornega morja. Naj živi mlada,, demokratična federativna republika Jugoslavija!« Pevski in recitacij ski zbor XVII. udarne d/ivizije je pred mikrofonom izvedel nekaj lepih pevskih in recitacij -kih točk. nato pa se je začela množica v neštetih povorkah razhajati v posamezne mestne predele, nepre-tano vzklikajoč republiki in maršalu Titu. To je bil večer, ko je pristno narodno veselje privrelo na dan in je ljudstvo s to manifestacijo dalo duška. voj im občutkom. Ljubljana je dostojno in prisrčno sprejela in pozdravila proglasitev republike. LJUBLJANČANI Maiisikdo izmed vas si je že preskrbel drva za zimo, morda iz lastnega gozda ali pri svojih znancih, ali pa ima še nekaj stare zaloge. Mnogo pa je med nami takih, ki so navezani amo na ono količ ino drv, ki jo dobe na nakaznice. Zato apeliramo na vse poštene Ljubljančane, ki so si že sami preskrbeli drva, da vrnejo nakaznice oziroma odrezke za drva. ali sporeče Ministr-str-tvu za trgovino in preskrbo, da so si drva že preskrbeli. Cut za skupnost j m nalaga to dolžnost, kajti tako bodo pripomogli, da bodo tudi oni. ki drv še nimajo, dobili potrebne količine. Premog pa bo po možnoeti dobil vsak. SIRITE TISK Usvokdilne šronfe! Politimi pregled O volitvah na Koroškem Iz komentarja zunanjepclitičnega prednika Tanjuga y Bela preš to lica je bila ves dan v napetem pričakovanju razglasitve republike. Ljubljančani in/ vojaki so hodili po ulicah in čakati vsak hip, da jim bo radijski zvočnik najavil veselo vest. Okrog pol petih pa so zagrmeti prvi topovski streli kot znak in v pozdrav republiki, 25. topov je zaporedoma oddalo 100 strelov. Po Ljubljani je završalo. Nepopimo veselje in spontano navdušenje je zajelo vso množico. V prvem mraku, ki je legel nad mesto so začele razsvetljevati nebo tisočere rakete iz Gradu, nebotičnika in Kongresnega t-ga. Zelene, zlate in rdeče zvezdice, ki so se razpršile v zraku v desetine majhnih zvezdic, so daljale poseben iziraz velikemu dogodku. Pod Gradom pa se je v mraku vedno bolj izražal napis: »Živela republika«, ki je bil in se je še stopnjeval v srcu slehernega državljana, ki je čutil, da se je izpolnila njegova želja. Množice so se zbirale v povorke in začele napolnjevati prostor pred tribuno na Kongresnem trgu. Z vseh ulic so se zlivale na Kongresni trg nove in nove skupine, z zastavami in napisi, z vzklikanjem in borbeno pesmijo. Prihajala je vojaka z bakijami in napili, na čelu sprevoda pa so tovariši nosili veliko jugoslovansko zastavo in takoj za njo pet velikih, krasnih portretov velikega Lenina, genoralisima Stalina, maršala Tita. tovariša Kardelja in Kidriča. »Brez Ljudske fronte ne bi bilo republike.« Na delo, za srečno bodočnost v Titovi Jugoslaviji.« »Monarhija propast, republika proč vit«, so govorili napiti, prav isto pa amo vsi čutili v sebi. Republika, so govorili napisi, republika, so gova-ile črke. ki so jih ločene nositi naši borci, republika je bil mogočen vzklik navdušene množice. Kar sredi množice, ki se je nekoliko razmaknila, so borci Titove armade in mladina plesali kolo. Dolga vijuga je eegala vedno globlje v množico, se razširjala . in zahtevala vedno več prostora. »Draže Tito, ljubičice bela. tebe voli omladina cela.,.«, so peti borci, je vriskala množica. Pesem je naraščala, se množila, kitica za kitico je plavala pod nebo. Praiv do že tih so prihajal posamezni sprevodi na trg. Vedno novi in novi, z baklami in lampiončki. z 'zastavami in napisi »Živeo bratstvo jugoslovanskih narodov«, »S Titom v borbi, s Titom v miru«. Tujega nočemo, svojega ne damo«, »Živeli naši poslanci«, Živel AVNOJ«, je bilo bistvo vseh napisov in vzklikov. Kongresni trg je bil poln migljajočih lučk. Zvoki godbe, petje v kolu, vriskanje in pokanje raket, se je zlivalo v eno samo mogočno pesem narodnega ve-elja. Ko so se pojavili na tribuni predstavniki naših Oblasti in vojske, so jih množir.e spontano in navdušeno pozdravile. Godbe so zaigrale naši državno himno, množice pa so jih pojoč 'spremljale. V imenu narodno-osvobodilnega odbora je i .pregovoril kot prvi tovariš Sergej Krti-gher, ki je med di.ugim dejal: 'Dane; proslavlja naša Ljubljana skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije zmago, proslavlja dan, ko so naši poslanci na zajedanju Ustavodajne skupščine izpolniti sen .naših dedov in pradedov, ko so izglasovali Obvestila: Kulturni večer priredi Zveza bančnih, za-varova.mh in zauebnih namešča .cev ter trgovskih pomočnikov v četrtek 6. dec. t. L ob 8. uri zvečer, v dvorani bivše Delavske zbornice. Na sporedu so pevske in recitacij ke točke ter dramatski nastop. Zveza vabi k temu prvemu nastopu v;e člane in p.ijatelje. Objava. Delavci in uslužbenci, ki se vozijo po železnici s tedensko ali mesečno karto na delo, se opozarjajo, da morajo pravilno izpolnjene »Izkaznice za kupovanje mesečnih ali teden-kih kart za utiužbence in delavce« za leto 1946, predložiti potniškim blagajnam najpozneje do 5. decembra 1945., da jih bodo mogli uporabljati že od 1. januarja 1946. dalje. Lipuš Filip, p. Zreče 53 pri Slov. Konjicah je izgubil med potjo Celje — Vojnik aktovko z zaipi ki o sindikalni konferenci v Celju. Poštenega najditelja prosi, da mu aktovko vme. (Nadaljevanje s L strani) ran j a, krivice in poniževanja je bila potegnjena črta. Poti nazaj ni bilo več. Pred narodi Jugoslavije je stala bodočnost, polna jasnih pogledov in razgleda, postavljen je bil določen cilj. Boj je rodil svoje sadove... Še z večjim poletom vojaških sil so bili sprejeti ti zakoni med vojaki, še z večjim poletom v naporih za rast, graditev in krepitev ljudske oblasti med narodi so jih sprejele množice. Po drugi strani pa so postali silno orožje v boju zoper okupatorja in vse sovražnike ljudstva. Od 29. novembra dalje je začel rasti ugled nove Jugoslavije po vsem svetu. Vse napredne sile v narodih so gledali v njej vzor, čudile so se njenim uspehom in njenemu junaškemu boju. Narodi, ki so jih dušili tuji gospodarji, so črpali moči za svoj osvobodilni boj v zgledih jugoslovanskega ljudstva. Ce bi ne imeli na II. zasedanju AVNOJ-a uzakonjenih pravic, bi ne mogli ob času po osvoboditvi celotne države pristopiti k taki obnovi gospodarstva s svojimi lastnimi siiami, kot smo pristopili, ne bi dosegli takšnega razkrinkanja in sodbe narodnih izdajalcev, zaman bi bila naša borba proti špekulantom :n črnoborzijancem, če bi ne imeli zakonov, ki ščitijo interese ljudstva Tako pa si gradimo svojo svobodno domovino kmetje dobivajo na podlagi agrarne reforme zemljo, kujejo se čvrsti temelji ljudske oblasti. Vse to gre pr: p«.s v enem edinem cilju: ustvariti delovnim množicam takšno življenje. ki bo vredno delovnega človeka. Odprle so se nam široke možnosti za kulturni razmah, kultura postaja last ljudskih množic, ne le privilegij izbranih posameznikov. Kakor je bila zmaga mogoča pod pogojem, da so v boju sodelovali vsi narodi in vsi sloji brez razlike, tako je ta enotnost temelj, na katerem ustvarjamo zdaj v času mirne graditve. V skupnem delu m poveza losti delavcev, kmetov m delovne inteligence, ki jo moramo krepiti in čuvati, ustvarja delovno ljudstvo Jugoslavije čuda in je tudi v tej Jobi zgicd osta lim državam. 11. novembra je Jugoslavija jasno izrekla, da je to bilo mogoč*. ustvariti le v republiki, v kateri odloča delovno ljudstvo samo o svoji usodi. Volitve v Ustavodajno skupščino so jasno pokazale, s kom je ljudstvo Jugoslavije in kaj hoče. Kakor je bil 29. november leta 1943. preokret v zgodovini narodno osvobodilne borbe, tako je 29. november 1945 odprl vrata v novo razdobje, razdobje, v katerem bo delovno ljudstvo triumfiralo na polju dela, gradilo in ustvarjalo, ne glede na žrtve in napore, saj si bo gradilo svoj dom, demokratično federativno Jugoslavijo, v kateri bo strehe in kruha za vse, ki jo bodo pomagali graditi. Zasedanje Ustavodajne skupščine je ponovno potrdilo m priznanje za vse žrtve in in trpljenje zadnjih štirih let. Sklepi AVNOJ-a so ustavno potrjeni. Vse n ra vice imamo. Z njimi bomo lahko naprej razvijali pridobitve težke štiriletne borbe. Dne 25. novembra so bile volitve v avstrijski parlament in pokrajinska predstavništva. Sodelovati bi morali tudi Slovenci in prebivalci slovenskih krajev, ki so vključeni v avstrijske meje. Ker je vprašanje končne politične pripadnosti teh krar jev, posebno koroških Slovencev, ki bi moralo biti rešeno s končno sklenitvijo miru, nerešeno in sporno, bi morio pomeniti prejudiciranje dokončne odločitve pripadnosti teh slovenskih krajev. Demokratična federativna Jugoslavija je vedno zavzemala stališče, da mora hiti vnrašanie politične pripadnosti slovenske Koroške rešeno na mirovni konferenci. Zato bi se morale te volitve v Avstrifi vršiti samo na onem nodročiu. kier je pripadnost že dokončno odločena, ne na na slovenskem ozemlin. katerega prebivalstvo se ie izjavilo za združenje z Jnsoslavilo. Ta področja. kjer tvorilo pretežni del prebivalstva S’ovenel so v delu okraja Šmohor, razen Patemioma. v okra in Celovec, razen Feld-kirchena. v okraju Velikovec in Sv. Pavel v delu okraja Wolfsberg. Te volitve in sedanji sistem civilne uprave ne odgovarjajo volji in zahtevam slovenske Koroške — pokrajine, katere vprašanje je osnovno za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo. Danes živi na Koroškem preko 100.000 Slovencev, kj imajo svojo lastno kulturo. Koroška je zibelka slovenske državnosti in je polna zgodovinskih spomenikov, ki so dragi vsemu slovenskemu narodu. Koroški Slovenci so stoletja branili naval Nemcev, naval Italijanov in Madžarov proti Jadranskemu in Sredozemskemu morju. Narodnostne meje Koroške so potegnjene brez iz-prememb že gotovo nekaij stoletij. Koroški Slovenci so že v boju v Avstro Ogrski imeli svojo politično stranko, kulturne organizacije in zadruge. Bila bi velika krivica, če bi se iznoia ponovil plebiset kot je bil leta 1920, ko so se godile kričeče napake plebiscita in so bili volivci zapeljani z iažnjivimi obljubami avstrijske vlade. Avstrija po plebiscitu ni izpolnila svojih obvez do narodnih manjšin. Slovenci niso imeli niti svojih šol in vse tri največje noti lične stranke, krščanski socialisti, socialni demokrati in pangermanskl nacionalisti niso niti enkrat podprle zahtev koroških Slovencev. Slovenska Koroška je bila v zadnji vojni edino ozemlje v mejah nemškega radia, kjer so se borili partizani, saj je dala sama Koroška 2000 partizanov, ki jih Nemci hišo motri i uničiti. Zato imajo Koroški Slovenci danes pravico, da zahtevajo od zaveznikov, na katerih strani so se med voino borili, da bodo njihove težnie — združitev v demokratični federativni Jugoslaviji, uresničene. Vse politične stranke stare avstrijske republike, so odgovorne za narodnostno zatiranje koroških Slovencev. Te volitve na Koroškem so pomenile napad na težnje koroških Slovencev za narodno osvoboditev in združitev z brati v Jugoslaviji. Dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje pripadnosti slovenske Koroške, naj bi ustanovila posebna zavezniška civilna oblast v sodelovanju s koroškimi Slovenci. Odložitev volitev in ustanovitev te zavezniške civilne oblasti ne bi pomenilo prejudiciranja končne odločitve o vprašanju bodoče razmejitve med Avstrijo in Jugoslavijo. Istočasno pa bi razmejitvena črta tega posebnega področja ne pomenila prejudiciranja naših bodočih zahtev o novi meji z Avstrijo. sam zunanji videz poudarjal velfid pomen tega praznika. Vse hiše so bile slavnosino okrašene z napisi, zelenjem In poznim jesenskim cvetjem. Množice volivcev so prihajale v skupinah na volišča noseč s seboj zastave in napise z vzkliki priborjeni svobodi. V Rovinju je neka grupa nosila napis: »Naj žive svobodne volitve brez fašistov in karabinjerjev!« Italijani in Hrvati, ki so volili skupaj, brez razlike narodnosti, v narodnih nošah, so vzklikali: »Hočemo Tita, federativno Jugoslavijo in demokratično ljudsko oblast!« Vaščani iz več vasi -o ž“ dopldne odšli na volišče in 100 odstotno oddali svoje glasove za Osvobodilno fronto. Večina vasi v Opatijskem okraju je volila 100 odstotkov. v sami Opatiji pa je prišlo na volitve 99 odstotkov voiivnih upravičencev, v Matildah 100 odstotkov, v Klani 100 odstotkov. Tudi okraii Labin. Kras in Vod n jan so se odrezati. Po vsej Istri je volilo po zadnjih poročilih 90 odstotkov voiivnih upravičencev. Volitve v Istri so dokazale, da hočejo Istrani novo življenje, kj so ga začeli v na-rodno-osvohodilnem boju, da hočejo pravo ljudsko oblast v osebnem arhivu Gustava Kruppa. Prikazal je vlogo, ki so jo odigrali nemški koncerni in še posebno tvrdka Krupp v pripravljanju nemškega napada. Krupp je naravnost priporočil, naj se vsa nemška industrija spravi v sklad s političnimi, nameni htilerjpve stranke. Tudi nekdanji predsednik Reichsbanke Schacht je pri tem sodeloval. saj je bil imenovan za glavnega opolnomočenca za vojno gospodarstvo. Pod njegovim vodstvom je družba za preiskovanje kovin opravljala nezakonito financiranje vojnih priprav. Prav vsi obtoženci so sodelovati pri uresničenju zarote proti miru. Zanimiv je tudi načrt »Rarbarossa«. dokument o nacističnih pripravah za vojno proti Sovjetski zvezi in načrt o pripravah za napad na Gehoslovaško. Tudi France M moral sede« na zadožnl klopi v Nflmhersm. |e Izjavil poslanec ame-škega kongresa Pa reli človeštvo ne bo moglo uživati miru. dokler ne ho povsem uničen fašizem. Francova vlada le v zadniem letu usmrtila 15.000 političnih jetnikov Zdai je v Šnaniri zaprtih 300000 političnih jetnikov. Minister za zdravstvo v španski republikanski begunski vladi je potrdil, da Nemci še vedno nadzirajo špansko gospodarstvo zlasti kemično, avtomobilsko, letalsko in motorno industrijo. Vladna kriza v Italiji. Na vladni seijt 24. novembra, sklican z ozirom na odstop liberalnih ministrov, je predsednik mriiistr-skega sveta Ferruccio Parri izjavil, da odstopa tndi on obenem z vso vlado. To njegovo odločitev je izzvalo dejstvo, da so njegov pre-rllog. ohraniti vlado tudi brez li-beratcev. dokier se ne skliče ustavodaina skupščina, podprle samo. tri od petih strank, ki so ostale v vladi, namreč stranka akcije, komunistična in socialistična stranka, med tem. ko sta tajnik krščanske demokratske stranke de Ga speri in tajnik demokratske delavske stranke Ruint izjavila, da mora imeti odstop liberalcev avtomatično za posledico odstop vse vlade. Ta odstop Parrijeve vlade močno škoduje ugledu Italije v inozemstvu ter demokratičnemu razvoju doma Parri je obdolžil liberalce, da so poskušali ob riniti vladno .politiko^ na desno in ije deial, da je resnična grožnja sedanjega položaja reorganizacija fašističnih sil. Dejal ie. da bi desničarska vlada v Italiji ne trajala niti 14 dni. Med zborovanjem je več tisoč ljudi manifestiralo za solidarnost s Parrijevo vlado Komunistična partija Franclje Ima povsem narodni značaj, je dejal v svojem govoru v narodni skupščini Jacgues Duclos In naglasil, da pomeni prevzem ministrstva za ofiMoaPiKfcUng jha flgfcatih da •» ka- munisti sposobni in dolžni služiti Franciji na vseh poljih. Izjavil je tudi, da so tri stranke soglasne v pogledu podržavljanja najvažnejših industrij. Prav tako imajo tudi v načrtu podržavljanje Francoske narodne banke. Kongres Komunistične partije Velike Britanije, ki se vrši te dni v Londonu, je soglasno sprejel resolucijo, ki kritizira britansko politiko Španije do Grčije, do Sovjetske zveze, novih ljudskih vlad v Evropi In do kolonialnih ljudstev Pri otvoritvi narodnega kongresa Komunistične partije Anglije je govoril glavni tajnik Harry Politi. da je zunanja politika britanske vlade povod za veliko zaskrbljenje in vznemirjenje. Zaradi demobilizacije, ki se še sedaj ne izvaja, je izjavil član parlamenta Wil-liam Gallacher. da ne morejo dopustiti, da še nadalje zadržujejo v vojski za Izvajanje reakcionarne politike britanskega ministrstva za zunanje zadeve milijone mož in žena. Komunistična partija Anglije zahteva, da se takoj prekinejo vse oborožene operacije v Indoneziji, ker je uporabljanje indijskih vojakov skupno z britanskimi v Indoneziji in Indokini sramotno. Na tem kongresu je bil sprejet s posebnim navdušenjem zastopnik Komunistične partije Francije Marcel Cachin, ki je pozdravil kongres in izjavil, da bo Komunistična partija Francije s svoiim detovantom zagotovila uspeh nacionalizacije trustov. Zahteval je tudi. naj vsi hitlerjevci. ki so ropali in pobijali, zdaj delajo pr obnovi ruševin. katere so sami napravili. »Bloki niso potrebni.« je deial. »Mi se bomo skupaj z vami z vso silo borili proti zanadnemu bloku.« Izrazil je tudi priznanje Sovjetski zvezi in poudaril, da Sovjetska zveza ni rešita sveta samo z orožjem, temveč tudi s svojim vzorom, ki je razjasnil bodočnost narodov. Konferenca renarnriiske komisije. Na potsdamski konferenci, kier je MI med drugim sklenjen sporazum o reparacijah, je bila tudi ustanovljena mednarodna posebna renaracijska komisija, ki sedaj zaseda v Parizu. Vprašan le reparacij je ozko povezano % vsem našim povojnim živlientem. posebno z obnovo in gospodarstvom. Žrtve, ki tih je doprinesla Jugoslavija, so tako velike, da o upravičenosti zahtev nihče ne more dvomiti. Škoda, ki so jo fašistični zločinci prizadejati Jugoslaviji, je ocenjena na 61 milijard dolamiev. Jugoslavtia Je v tej vojni pretrpela več. kakor katera kolt droga država, kaiti naš odoor n1 bil pas1 ven, ampak od’očno aktiven. V časn naivoč*e sovražne ofenzive smo vezali preko 600 000 fašističnih sil. Te momente, kot število žrtev in volne naoore ra zmago svobodoljubnih narodov le treba uno5*evati kot osnovo za povrnitev volne škode. Jugoslavija zahteva PO’eg renaracii tudi povrnitev vseh predmetov, ki so jih fašistični zločinci odnesli. V nasprotju z versaille-ski mi skleni, ki niso okrniti moči nemškega gospodarstva in tako obranili Nem- čift v "Evrom. , kjer je sam zaznamoval imena kandidatov ati kandidatno listo, za katero je želel-oddati svoj glas. Nato se je vrni v dvorano, kjer je bila votivna komisija in je v njeni navzočnosti vtakni! listek v posebne, za to določene volilne žare. V nekaterih lrraiih Istre so bile postavljene poleg list protifašistične italijansko slovenske zveze tudi nezavisne liste. V vseh istrskih krajih so bile te volitve izredno lepo pripravljene, tako da le že Izidi volitev v Bolgariji. 18. novembra so se po vsej Bolgariji vršile volitve, ki so bi-, le prav tako kot pri nas svobodne in tajne. Inozemski novinarji, ki so bili prisotni, pišejo o navdušenju. 3 katerim so prihajali volivci množično na volitve. Zmagala je Domovin.-ka fronta. med opozicijo, ki je skušala na vse načine te volitve preprečiti, pa je nastala prava panika, saj drugi dan po volitvah opozicijski časopisi sploh niso izšli. V vsej Bolgariji je bilo vpisanih nad 4 in pol miti ione volivcev, od katerih je volilo 3.862.000 volivcev, kar je 86 odstotkov. Od tega je glasovalo za listo Domovinske fronte nad 3.400 000. to je 88.23 odstotkov V novem narodnem .sobranju je sedaj 280 resničnih narodnih predstavnikov petih strank Domovinske fronte: 98 komunistov, 98 poslancev kmečke zveze, 47 poslancev »Zvena«, 32 socialdemokratov in 11 radikalov. Drugi dan po volitvah je govoril minister za zunanje zadeve Anton Jugov, ki je v govoru razgaliti vse reakcionarno delo opozicije pred volitvami in na drugi strani visoko politično zrelost bolgarskega ljudstva. Proces proti vojnim zločincem v Niirnr bergn. Že teden dni se vrši v Numbergu proces proti naivečjim vojnim zločincem Na zatožnih kloneh sedijo vsi vodilni voiaški in politični funkcionarji nacistične Nemčije. Vsi svobodo!iuoni narodi sveta pričakujejo, da bo ta proces pravično izpolnil svojo nalogo in ne tako, kakor jo je proces v Lflne-borgu, ki se je zavlačeval 2 meseca, ko je bil sodn;ški zbor očitno na strani obtožencev in kjer tudi lavni tožilec ni izpolnjeval svoje dolžnosti. Mednarodni sodni statut je v zvezi z novim procesom izjavil, da so zločini proti člvoeštvu kaznjivj brez. ozira na to, ali so ta dejanja kršila notranje zakone dežele, kjer so bila izvršena in bo to stališče zagovarjal v vsakem primero, tudi če bi zagovornik postavljal dokaze v smislu, da so obtoženci delovali v skladu s fašistično zakonodajo. V nfirnberškem procesu se zbira vedno več obtežilnega materiala. Zagovorniki se trudijo, da bi obvarovati zločince pravične sodbe, kar iim pa ne bo uspelo. Jodl, Ro-senberg, Schacht, Krupp. Funk, Hess, von Keitel in vsi ostati vojni zločinci bodo dobili zasluženo kazen. Statut mednarodnega vojaškega sodišča daje sodišču vse možnosti, da razgali korenine fašizma in politične nagibe za kriminalna dejanja nacističnih vodteljev Zastopnik ameriškega tožilstva fe navajal pri razpravi bogat obtežilu! material, «m4 . Iz vseh krajev Slovenije m oglašajo naSl tovaztii, in tovarišu* Ce ima podjetje v raznih krafh k..o strokovne o ganizacije niso delovale, zato se sindikalni kader, ni obnavljal. Nove, enotne strokovne organizacije, ki delajo od januarja letošnjega leta, so do dane.- zajele gotovo tri četrt milijona delavcev in nameščencev. Kmalu bodo imele preko milijon članov. To kaže, da so Enotne strokovne organizacije dvajsetkrat večje kot so bile URS-ove organizacije. Problemi Ui jih danes rešujemo preko strokovnih organizacij in s pomočjo strokovnih organizacij, so mnogokrat težji in bolj komplicirani kot včasih; poleg tega pa delajo naše strokovne organizacije pod popolnoma novimi okoliščinami. Z ozirom na to, je problem sindikalnih kadrov mogoče rešiti samo s pravilnim delom v strokovnih o ganizacijah. s pravilnim po tavljanjem v eh problemov in z naglim reševanjem teh problemov, s pravilnim dviganjem kadrov preko tečajev, predavanj in šole. Naša mladina v splošnem, delav ka pa še posebej, je ustvarjala čudesa v narodno osvobodilni borbi in prepričani mo, da bo delav ka mladina ustvarjala čuda tudi na sindikalnem polju. Prepričani smo. da bomo tekom nekaj let imeli soliden sindikalni kader, ki bo izšel iz vrst naše delav ke mladine. Zaradi vsega tega se pred nats vse postavlja, naloga, da pravilno razdelimo kadre in da jih načrtno dvigamo in to tem bolj, ker ne bomo dobili od nikoder novih kadrov. Nasprotno, iz vrst sindikatov bomo morali dati naše najboljše ljudi v državni aparat.« Tretji dan bngresa je po govoru tov. Spoljariča podal poročilo o organizaciji zveze tekstilcev tov. Miroslav Pintar. Ko je govoril o odno> u med sindikalnimi organizacijami in upravami podjetij, je med drugim rekel: »Sindikalne organizacije morajo pomagati upravam podjetij pri izpoinjnva-nju proizvajalnih nalog, v izkoriščanju strojev, sirovin, goriva itd. Upravnik podjetja' nosi polno odgovornost pred svojimi predpostavljenimi organi kar se tiče izpolnjevanja produkcijskih nalog, zato pa ima tudi polno pravico, da izdala odloke, ki so v interesu dviga in izboljšanja podjetja. Tem odlokom in -klepom se morajo pokoravati vsi delavci in nameščenci. Vmešavanje cin-dikalnih organizacij v konmetenco voditeljev podjetij je podjetju škodljivo. O delu privatnih podjetij je Miroslav Pinta? dejal: »Privatna podrtja ne morejo biti več tf:na knjiga s sedlimi pečati. Biti morajo pod kontrolo, kjer pa se ta kontrola onemogoča in izigrava, je treba predlagali, da se podjetje nacionalizira.« Tovariš Mavricij Boi c, tajnik zveze tekstilcev Slovenije, je podal rel-rat o ' ui-tumo - prosvetnem deiu utioKovnih organizacij. O KO-ektivnih pogodbah in obnovi tekstilne industrije je govoril tov. Zivorad Djur.č, tajnik Zvezne uprave. Po njegovem govoru se je razvi.a uisKusija. katere se je udeležilo več deiegatov. Ob zaključim kongresa je bila sprejeta Res:luc-|a »k«cia v ui nameščenci tekstilne industri- je Jugoslavije se zaveuajo teDi.h mu. g, ki Jih premije poslavlja ZVuza Lituvih r-pub-ilK augoaiavue, gleue i uzanca...ju nase industrije icnstiiij m obleke, z-aio bodo vsi delavci in nameščenci le«us,il..o-obiactli-e inuusiujc augo^iavije z-siavni vse svoje sile, da bodo organizirali umu v no tekmovanje in lai.0 koristili sebi. narodu'in naši slavni armadi Dosedanji uspehi na podioeju obnove tekstilne indusnijc boao služili vsakemu delavcu in nameščencu kot izhodišče za gospotiaisito krepitev uciavsuega iiuieda in naše domovine. Glede na dosedanje delo zveznih organizacij resolucija ugotavlja. da v podružnicah Li uiugih zvez- ih organizacijah ni bilo vloženega dovolj truaa za utrditev delovne discipline in pravi.nega razmerja do proizvodnje v tekstilno-ob.ačil-nih podjetjih. Udarništvo ni postalo množično ln trajno, temveč je bilo dopuščeno, da se je število udarnikov omejilo na neznaten krog delavcev. Aktivisti v zveznih organizacijah in voditelji v podjetjih delavcem niso zadostno pojasnjevali bistva udarništva. Medsebojnega tekmovanja, ki je izrecne važnosti v zvezi z napori za napredek proizvodnje v tekstilno - oblačilnih podjetjih, zvezne organizacije in njihovi aktivisti ? i o dovolj razumeli in propagirali. Razmerje med posameznimi voditelji podjetij in zvn-nimi organizacijami, med upravami podjetij in zveznimi podružnicami ni urejeno tako, kakor bi ustrezalo koristim proizvod je in bi bilo Istočasno v skladu z interesi delavskega razreda. Dvigu strokovnih kadrov iz vrst teksttl-no-oblačilnih delavciv ni bilo posvečeno dovolj pažnje in se tudi ni dovolj vodil lačun O izgraditvi organizacij delavske samopomoči v tekstilnih podjetjih naše države. Zato nalaga kongres, potem ko je usvojil pobudo naših rudarjev, že'ezni