,,POKAŽI KAJ ZNAŠ” DOMOV DOLENJSKE V krškem delavskem domu Edvarda Kardelja bo 28. aprila °b 16. uri ..Pokaži kaj znaš” dijaških domov Dolenjske in Posavja. Organizator tradicionalnega tekmovanja in srečanja hkrati je tokrat dijaški dom Milke Kerinove iz Krškega, pokrovitelj pa občinska konferenca Krško. Poleg domačinov °do nastopile še ekipe domov 'z Kočevja, Novega mesta, _ rn°tnlia, Brežic in Sevnice. Več izvozne podjetnosti Posavska zbornica spodbuja izvoz na zahodna tržišča DOGOVOR PRESLABO VARUJE ROG - Ker podpisniki družbe nega dogovora o varstvu spomenikov NOB na Rogu slabo izpolnjujejo svoje obveznosti, ti spomeniki vidno propadajo. To so med drugim ugotovili prejšnji teden na sestanku, ki ga je vodil Franc Leskošek — Luka, predsednik posebnega odbora pri MS SZDL za Dolenjsko. Na posnetku: Franc Leskošek (prvi na desni) skupaj z drugimi člani omenjenega odbora. (Foto: I. Zoran) Medobčinska gospodarska zbornica Posavja na široko odpira vrata idejam za večjo gospodarsko učinkovitost. Petkova skupščina v Krškem je podprla ustanovitev poslovne skupnosti za uspešnejši prodor posavskega in dolenjskega gospodarstva na zunanja tržišča. Zamisel je imela ugoden odmev tudi pri MGZ Novo mesto. V smernicah za dopolnitev srednjeročnih planov v posavski regiji opozarja zbornica na nujno zmanjševanje uvoza in povečevanje prodaje izdelkov na tuje. To zahteva med drugim več denarja za razvoj in več povezovanja z raziskovalnimi inštitucijami. Ta hip sta prednostni nalogi proizvodnja hrane in ener- Poravnajmo naš dolg do Roga Družbeni dogovor o zaščiti Baze 20 in drugih spomenikov NOB na Rogu ne daje pravih sadov — Zakaj breme le na ramenih nekaterih, ko pa gre za vseslovenski spomenik? Odbor za varstvo spomenikov in naravnih znamenitosti Roga, ki deluje od začetka kot poseben organ Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, vedno znova ugotavlja, da družbeni dogovor o zavarovanju, urejanju, vzdrževanju in sploh skrbi za Bazo 20 in druge roške spomenike, kije bil sklenjen pred leti, ne daje pravih sadov, ker ga podpisniki ne izpolnjujejo. Ko so prejšnji teden v Novem mestu na seji predsedstva odbora ugotavljali, kako malo je bilo narejenega iz programa za leto 1981, so poudarili, da bi morala republika s svojim zakonom poskrbeti za učinkovito zaščito, saj je celotno roško območje vseslovenski, ne pa samo dolenjski spomenik. ..Spomenike na Rogu moramo ohraniti za bodoče generacije,” je naglasil predsednik odbora f ranc Leskošek - Luka in dodal, da je beračenje sredstev za osrednji slovenski spomenik sramotno in nesprejemljivo. Do zdaj so svoje obveznosti kot podpisniki družbenega dogovora izpolnjevali predvsem novomeška tovarna zdravil Krka ter GG iz Novega mesta in Kočevja, drugi pa manj ali sploh nič. Letos naj bi opravili več akcij, ki so bile načrto- vane že do zdaj. Prednost bodo dali tako imenovanemu konservatorskemu programu, predvsem popra- (Nadaljevanje na 2. strani) getike. Skupščina je opozorila na nujnost izgradnje spodnje savskih elektrarn, ki bodo dale Sloveniji 900 milijonov kilovatnih ur. Posavje bo v naslednjih letih potrebovalo precej novih delovnih mest. Pritisk bo velik, saj konča vsako leto osnovno šolo tisoč otrok. Upokoji se 150 delavcev, torej bo treba mladim priskrbeti še dodatnih 850 mest. To pomeni 3-odstotni porast zaposlovanja, ki pa mora biti čimbolj racionalno. • Zbornica še naprej spodbuja združeno delo za sovlaganja na nerazvitih območjih. Gre za kredite iz sredstev sklada za nerazvite, ki se bodo potem vračali. Tako je na primer brežiška Agragia na Dolenjskem in v Posavju zbrala doslej 60 milijonov dinarjev za naložbe v zelenjavo in cvetje v Makedoniji. PONOVNO TRDINA Slikanica o junaških podvigih Ilira se je pretekli teden končala. Na sredinskih straneh Dolenjskega lista boste od danes naprej lahko ponovno brali povesti, ki jih je o Dolenjcih napisal Janez Trdina. Črtice in povesti iz narodnega življenja nadaljujemo s povestjo „Služba“. Prijetno branje! Velik požar v Celulozi V Tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj” v Krškem je v ponedeljek, 12. aprila, okoli 19. ure izbruhnil požar na papirnem Stroju PS-2. IPapirničarji so takoj začeli gasiti, nakar so jim priskočile na pomoč poklicna gasilska enota iz Krškega ter ekipe prostovoljnih gasilskih društev iz Celuloze, Krškega in okoliških krajev, na kraj nesreče pa so prispeli tudi gasilci s Senovega in poklicna reševalna enota rudnika. Požar so zadušili. Škodo na papirnem stroju in rezervnih delih cenijo na okoli 15 milijonov i dinarjev, druge škode in izpada proizvodnje v torek še niso . ocenili. Strokovnjaki domnevajo, da bo stroj stal 10 dni. V tovarni zagotavljajo, da domače časopisne hiše zaradi izpada proizvodnje ne bodo prikrajšane, morali pa bodo zmanjšati izvoz. Vzroke požara še raziskujejo. v* DfiM Ob koncu tedna bo delno jasno. Popoldne bodo krajevne plohe. Še vedno bo sorazmerno hladno. Predstavnike in člane društev, organizacij, krajevne skupnosti in seveda vse občane vabimo ob 18. uri v prostore gostilne Mohar, kjer boste našim novinarjem povedali, kaj delate, kako živite, kaj zasluži pohvalo, kaj grajo ter kaj načrtujete. PESTRO DELO MLADIH V POSAVJU Od 2. do 4. aprila je RK ZSfy!S v Brežicah pripravila seminar za predsednike konferenc mladih v kmetijstvu pri občinskih konferencah ZSM in za predsednike aktivov mladih zadružnikov. Mladinci iz Sevnice, Krškega in Brežic pa so 4. aprila skupaj z vojaki garnizije Cerklje v tem kraju izvedli delovno akcijo za ureditev okolja. DA BO VSAJ KROMPIRJA DOVOLJ - Že stoletja je krompir v naših krajih ena najbolj priljubljenih jedi, saj ga znajo ljudje pripraviti na več deset načinov, vzdeli pa so mu več kot sto različnih imen. Lepo vreme v prejšnjem tednu so kmetje izkoristili za sajenje krompirja in marsikdo ga je posadil še več kot prejšnja leta. Ponekod je v sredo zapozneli sneg pobelil njive, vendar krompirju to ne bo škodilo. Na posnetku so Mucovi iz Lokvice pri Metliki. (Foto: A. Bartelj) Razumevanje za sosedove potrebe Svet posavskih občin pripomogel k enotnosti — Z novim mandatom vodstvo v Krško Kljub iztekanju mandata delegatov v stari sestavi se je za sejo sveta posavskih občin 7. aprila v Sevnici nabral zajeten dnevni red. Tokratni seji je še predsedoval predsednik sevniške občinske skupščine Janko Rebernik, po oblikovanju novih delegatskih skupščin pa se po dogovoijenem kroženju vodstvo prenaša na predsednika krške občinske skupščine. Ob oceni priprav na ustanovitev družbeni dogovor manjšim občinam novih cestnih skupnosti republiški ne daje posebnih možnosti z dolo- Čilom o 600 km cest. Po vsej verjetnosti bodo skušali najti rešitev v tem. da bi imeli v Posavju en tozd izvajalcev s samoupravno opredeljenimi enotami za vsako občino, da bi si tako zagotovili potreben vpliv preko samoupravne interesne •sleupnosti. • Izvršni sveti vseh treh posavskih občin naj bi tudi kar najhitreje imenovali po tri člane za iniciativni odbor regijske energetske skupnosti. V Posavju že lep čas opozarjajo, da dobivajo električno energijo za svoje potrebe pravzaprav samo po enem, med vojno zgrajenem daljnovodu, ki vodi nato tudi dalje proti Dolenjski. 'Z Dolenjsko vidijo v bodočnosti dosti stičnih točk, bodisi glede nafte, predvsem pa alžirskega plina iz obmorskega terminala. Vzdušje v sejni sobi sevniške občine je postalo malo bolj naelektreno ob razpravi o postopkih za sprejem družbenega dogovora, s pomočjo katerega naj bi za krajevne skupnosti zagotavljali v združenem delu denar za delavce vozače.'Sedaj je jasno, da je s tem dogovorom spet zamujen čas, čeprav si je svet občin prizadeval zadevo urediti. Nekakšen mrtvi tek v tem regijskem sporazumevanju je nastal zaradi pobude krškega občinskega izvršnega sveta, kjer je prišlo do nekakšnega novega (Nadaljevanje na 2. strani) Dve razstavi ob kongresu Brežice: prispevek knjižnice^n Posavskega muzeja NADPOVPREČNO OPRAVLJENO DELO - V Krškem so se 6. aprila sestali člani odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj pri zboru občin skupaj s predsedniki vseh odborov pri tem zboru in predsednikom zakonodajnopravne komisije republiške skupščine. Predsednica zbora občin Silva Jereb je na srečanju ocenila v preteklih štirih letih opravljeno delo kot nadpovprečno. Popoldne so si udeleženci srečanja ogledali jedrsko elektrarno. (Foto: P. Perc) V brežiški občini je bila te dni živahna predkongresna dejavnost. Komunisti so kritično ocenjevali dosedanje delo in v luči resolucijskih izhodišč tehtali praktične izkušnje. Posebej so sc osredotočili na položaj kulture v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Prišli so do zaključka, da niti v delovnih kokektivih niti v krajevnih skupnostih ne izkoristijo možnosti za kul- 9L KONGRES ZKS A turno osveščanje v cev oziroma krajanov. Današnji začetek kongresa slovenskih komunistov so v Brežicah obeležili tudi z dvema razstavama. Občinska matična knjižnica je v ponedeljek, 12. aprila, odprla razstavo družboslovne in marksistične literature, Posavski muzej pa je na predvečer kongresa občinstvu predstavil razvoj komunistične partije od 1919 do 1941. Ta razstava bo odprta do 24. aprila. Umrl Avgust Avbar V torek zvečer smo ob zaključku redakcije sprejeli žalostno vest, da je po enoletni zahrbtni bolezni kljub velikemu optimizmu ter volji do življenja in dela v 52. letu starosti umrl Avgust Avbar, glavni direktor Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra v Novem mestu, ter dolgoletni požrtvovalni družbenopolitični delavec Dolenjske. Ljudje od blizu in daleč so ga poznali kot zavzetega sindikalnega funkcionarja, predsednika novomeške občinske skupščine in njenega izvršnega sveta, kot direktorja CZP Dolenjski list, predsednika Dolenjskega letalskega centra, predsednika odbora za gradnjo šol in nosilca številnih drugih funkcij, zlasti pa kot enega izmed predanih Novo-meščanov, ki se je z vsem srcem zavzemal za splošen družbeni napredek. St. 15(1/05) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 15. aprila 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 9L KONGRES a zks ' Moč zaupanja 9. kongres ZKS bo dal oceno, dogovor in usmeritev za nadaljevanje poti Danes dopoldne se bo v veliki dvorani pravkar dograjenega Cankar-jevega doma v Ljubljani začel tridnevni 9. kongres Zveze komunistov Slovenije. Veliko upov stavljamo vanj, zakaj nabrale so se stvari, ki zavirajo nadaljevanje revolucije in ki jih je treba odpraviti ter utrditi pravo smer. To bo kongres kontinuitete, nadaljevanje družbene usmeritve, in navidez ne bo prinesel prelomnih odločitev. Pokazal naj bi Pot iz sedanjih težav, ki niso le 9ospodarske narave, odpravil naj bi ovire pri nadaljnjem uveljavljanju ustavnega položaja delovnih ljudi ter Popeljal razvoj socialistične družbe naprej. To pa je velika naloga, lahko bi tudi rekli prelomna. Zveza komunistov se je že zdavnaj odrekla neposredni oblasti — četudi so še posamezniki, ki tega nočejo razumeti - in deluje znotraj družbenega sistema socialističnega samoupravljanja. Delati tako pa je težje, za komunista zahtevnejše, in , tl e k temu prištejemo še sicer bolj zapletene družbene razmere, značilne za višjo razvojno stopnjo, ugotovimo, da je biti dober, dosleden komunist zdaj težko in veliko hkrati. Ležje je pač delati po direktivi in partijski disciplini, kot iz svojega prepričanja, je pa slednje zato mnogo več vredno. Danes se bolj kot nekdaj spet govori o liku komunista. In ne brez razloga. Zlasti med ljudmi, ki jih ne zmamijo visoko doneče načelne besede. Vidijo in slišijo često stvari, ki jih ne morejo spraviti v sklad s temi besedami. V ljudeh se zaseje sum, da je dvojnost besed in dejanj vsakdanja praksa in da tako dela večina, če ne vsi. Od tu ni daleč do malodušja, do apatije, ki lahko odvrne mnoge posameznike, da bi sodelovali pri urejanju javnih, skupnih družbenih zadev. Brez ljudskih množic pa si ni mogoče predstavljati naše politike socialističnega samoupravljanja. Ne le dvojnost besed in dejanj, vsako komunistovo ravnanje v bistvu zadeva njegov moralni lik. Tako na primer dostikrat ugotavljamo, da izigravajo dogovore ali se obnašajo neodgovorno. Da to ni moralni zgled za druge ljudi, tega se ne zavedamo zadosti, tudi ob drugih napakah in pomanjkljivostih ne. Sicer bi ukrepali v lastnih vrstah, 'zločili tiste, ki iz osebnih ali skupinskih koristi ravnajo tako, kot najbolje kaže njim, na širše druž bene koristi ali ugled Zveze komunistov pa se požvižgajo. Oblastniški, nenačelni, birokratski, farizejski, Earieristični, nedelavni, zaiedalski, Privilegirani, da ne rečemo celo nepošteni ljudje, ne bi smeli imeti Pfostora v delavski avantgardi. Samo z osebnim zgledom je mogoče pritegniti druge delovne ljudi in si Pridobiti njihovo zaupanje. Na ta in mnoga druga vprašania naj bi odgovoril 9. kongres ZKS in junija 12. kongres ZKJ, ki naj bi po i razburkanem in težavnem minulem Štiriletnem obdobju s svojimi ocenami in odločitvami utrdila zaupanje ljudi v našo pot, Titovo pot. MARJAN LEGAN UREDNIŠTVO V GOSTEH Novinarji Dolenjskega lista bomo v sredo, 21. aprila, obiskali krajevno skupnost LOŠKI POTOK Ljubljansko pismo Prvo ja jesti Pridelovalcem hrane je treba zagotoviti več spodbude Veliko zagat v našem gospodarstvu lahko pripišemo stalno naraščajočemu razkoraku med kmetijstvom in ostalim delom gospodarstva. Zanemaijanja kmetijske proizvodnje res ni fhoč odpraviti čez noč. Vsekakor pa bi pričakovali hitrejši zasuk na boljše glede na prednost, ki jo dajemo pridelovanju hrane v srednjeročnem razvojnem načrtu. Pa se ta prednost čuti? Kje in kako? Razkorak med kmetijstvom in ostalim delom gospodarstva je posledica prenagle, nemalokrat nesmotrne industrializacije in prenapete deagrarizacije Čutimo ga kot pomanjkanje doma pridelane hrane. Kmetijstvu zavrtana prednost naj bi ta raz-1 orak postopoma zmanjševala in odpravila. Ne gre zanikati uspehov, ki so bili doseženi v kmetijstvu in živilstvu, čeprav so po svojem skupnem rezultatu še tako relativni. Toda če hočemo razkorak med kmetijstvom in ostalim delom gospodarstva odpraviti, moramo v tej smeri tudi kaj storiti. Se vedno nismo dosegli, da bi glede pomena hrane in vloge kmetijstva vzburili našo potrošniško javnost in pri ljudeh pospešili agrarizacijo zavesti, t.j. občutek, spoznanje in zavest, da je hrana prvo in poglavitno. Kajti jesti moramo vsak dan, brez kakšnega industrijskega blaga pa potrpimo in preživimo tudi kakšno leto ali več. Imam vtis, da se takšna agrarizacija zavesti prepočasi prebuja celo v najvišjih gospodarsko političnih krogih. Kako bi torej njen pomen dojela množica porabnikov hrane? Ce dogajanja stvarno ocenimo, potem ugotovimo, da so vprašanja pridelovanja in oskrbe kolikor toliko doro rešena tam, kjer gre za tržno proizvodnjo in ■ kjer ni preveč rok, ki bi posegale v proizvodnjo in po proizvedenih kmetijskih pridelkih oz. proizvodih. Tam, kjer tudi porabniška središča (mesta) in predelovalna industrija dajejo sredstva., za večji pridelek, torej za boljšo oskrbo s hrano oz. kmetijskimi surovinami. Skratka: nekako gre, ko je pridelovanje naročeno, t.j. organizirano. Ce so prehranske zagate kljub temu očitne, je to tudi zaradi tega, ker še zanemaijamo malo proizvodnjo, čeprav ne bi smeli zanemariti še tako majhne proizvodnje. Takšni proizvodnji, kot kaže, naša statistika ne priznava tržnosti, čeprav je očitno, da je poleg samooskrbe precej gre tudi na trg. Ni nobenega dvoma, da bi z boljšo organiziranostjo te male proizvodnje — predvsem z izločitvijo preveč rok, ki posegajo zgolj po dobičku - njene pridelke in proizvode lahko usmerili na tržišče in jim tako dali tudi vrednost statističnega tržnega kazalca. Stvari se je treba lotiti, vendar ne le z resolucijami. Da bo oskrba s hrano zadovoljiva, mora pridelovalec dobiti predvsem materialno spodbudo, t.j. ustrezen dohodek. Ker pa takšne spodbude ni dovolj, je vedno več kmetov, ki se nočejo ukvarjati s kmetijstvom. Je vedno njanj kmetijskih strokovnjakov za kmetijsko proizvodnjo ... Materialne spodbude za kmetijstvo ni dovolj, ker še vedno ni zadovoljivih rezultatov iz medrepubliških dogovorov. Niso urejena cenovna razmerja, ne določena investicijska sredstva namenjena kmetijstvu, dohodkovni odnosi v razmerju do kmetijstva so mačehovski. ŠTEFAN KUHAR SPOSOJENO TRNJE Letos bo 46 zveznih delovnih akcij. Zadove so lepo urejene: mladi so ne delovnih akcijah, stari na delovnih mestih. (iz POLITIKE EKSPRES) Razumevanje... (Nadaljevanje s 1. strani). predloga. Dogovorili so se, da tudi v Krškem vendarle obravnavajo družbeni dogovor, s katerim se je ubadala posebna komisija sveta. Bolj nevarno, da se utegne financiranje krajevnih skupnosti celo sesuti, je novo zakonsko določilo, po katerem naj bi bilo mogoče poslej ta denar izločati le iz čistega dohodka ob zaključnem računu. Znano je, da se računi pri čistem dohodku običajno komaj izidejo, to pa bi pomenilo, da bi ustavna kategorija, kjer naj bi delavec izločil del dohodka za krajevno skupnost, v kateri živi, postala zgolj črka na papirju. To bi lahko pomenilo pravi šok za krajevne skupnosti, ki so se y nemalo primerih tudi na račun tega denarja zadolžile vnaprej, odplačujejo posojila, skratka, z njimi računajo v svojih načrtih. Predstavnikom sveta so zato naročili pogovor s predsednico zbora občin in predsednikom zbora združenega dela republiške skupščine. Svet posavskih občin tudi nadalje podpira posodobitev brežiške bolnišnioe. Vse tri občinske zdravstvene skupnosti naj bi navkljub težavam storile vse, da bi poravnavale obveznosti do te gradnje, kot je določeno v družbenem dogovoru. Direktor bolnišnice dr. Peter Zorčič je seznanil člane sveta z napori kolektiva, da bi bila gradnja čim cenejša. ALFRED ŽELEZNIK »Dolenjski list« v vsako družino TRETJIČ Z NOVIMI DELEGATI Skupščina stanovanjske skupnosti v Sevnici je bila na svoji redni dvanajsti seji nesklepčna. Isto se jim je primerilo tudi ob ponovljenem sklicu. Očitno so marsikje mislili, da morajo na sejo že novoizvoljeni delegati, čeprav je bila to še dolžnost starih. Kakorkoli že, s tretjim sklicem bodo poskusili sredi meseca, takrat bodo vabili novoizvoljene. Na nesklepčno sejo so npr. iz sevniške in boštanjske krajevne skupnosti prišli že novoizvoljeni delegati. Metod Mikuž V počitniški hiši na Grmadi nad Ortnekom ne bo več slišati pisalnega strojit, domačini ne bodo več srečevali belolasega sprehajalca, tega kotička domovine ne bo več ljubilo pošteno in zvesto srce; Metod Mikuž, znani slovenski zgodovinar, nosilec Spomenice, dobitnik avnoj- ske nagrade, je prejšnji teden umrl v .................................................'linicnem ventji”. Za svoje pedagoško, publicistično in raziskovalno delo je BO POSLEJ TRŽIŠČE BOLJ OSKRBOVANO? - Zaradi problematične oskrbe jugoslovanskega trga z zdravili za živali in dodatki k živalski krmi je zvezni komite za kmetijstvo nedavno sklical seminar (bil je v gostišču Rog v Dolenjskih Toplicah), ki so se ga udeležili predstavniki zveznega komiteja za zdravstvo, zvezni in republiški veterinarski inšpektorji, profesoiji farmakologije z vseh jugoslovanskih fakultet, predstavniki proizvajalcev zdravil za živali, predstavniki uvoznikov in veledrogerij. Petinsedemdeset udeležencev si je ogledalo tudi kostanjeviško galerijo in cvičkovo klet ter obrate tovarne zdravil Krka. (Foto: J. Pavlin) V ospredju drugi interesi ? Slovenski veterinarji so zoper težnje, da bi veterinarsko službo zrinili v kupoprodajne odnose Zadnji petek so se v veliki dvorani novomeške enote Zavarovalnice Triglav sestali delegati skupščine Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije. Slovesni del seje je predstavljala podelitev plakete Dušana Jereba; prejeli so jo K. Gosier, M. Osredkar in veterinarska fakulteta, iz obsežnega dne- vnega reda pa kaže omeniti zdai razpravo o zdajšnjem in bodočem položaju veterinarske službe; izobilcovanih je bilo več sklepov, ki s odg o v sklop vsebinskih priprav na S. kongres jugoslovanskih veterinarjev. O veterinarski službi lahko govorimo kot o dejavnosti posebnega družbenega Domena, ki ne proizvaja. PUTNIKOV MOTEL V TREBNJEM ŠE NE BO TOZD Čeprav so se delavci trebanjskega Putnika s stoodstotno večino odločili za organizacijo svojega tozda, ker v sedanjem ne vidijo prihodnosti za svoj razvoj, njihova odločitev še ni pravno veljavna. Zoper izid referenduma so se pritožili v vodstvu tozda v Ljubljani, ker menijo, da bodoči tozd ne bo imel pogojev za življenje. dohodka ne ustvarja s prodajo proizvodov in storitev, njena dohod-kavna podlaga je svobodna menjava dela. Zato se slovenskim veterinarjem zdijo vprašljive težnje, da bi veterinarsko službo izenačili s proizvodnimi organizacijami, jo prisilili ukvarjati se z živinorejo in pod. V tem primeru bi najbrž prišli v ospredje lastninski, pridobitniški interesi, drugotnega pomena pa bi postalo osnovno poslanstvo veterinarstva, to je nenehna skrb za zdravje ljudi in boj proti kužnim boleznim živali. Nedvomno bi bilo bolj prav razmišljati, kako veterinarsko službo organizirati podobno kot zdravstvo, nikakor pa ne kaže to dejavnost posebnega družbenega pomena riniti v kupoprodajne odnose. Upoštevati je treba dozdajšnje dobre izkušnje nekaterih slovenskih veterinarskih organizacij, ki so že dohodkovne odnose uredile tako, da se lahko bolj posvečajo preventivni dejavnosti, to pa ima za posledico manj kurativnih posegov, manjši so stroški in, ne nazadnje, zaradi ustrezne oblike zavarovanja so na boljšem tudi rejci. Poravnajmo. (Nadaljevanje s 1. strani) ljubljanskem Kliničnem centru v 72. letu. „Počutim se Dolenjca,” je pred leti dejal Mikuž, ko so se novinarji Dolenjskega lista pogovarjali z njim v njegovi počitniški hiši na Grmadi nad Ortnekom, kamor je zelo rad zahajal iz Ljubljane, da je lahko v miru dolenjskih hribov ustvarjal. Med drugim je tu spisal vseh pet knjig obsežnega zgodovinskega dela „Pregled zgodovine NOB v Sloveniji”. Z Dolenjsko je bil pokojni Mikuž tesno povezan ne samo zato, ker mu je zibelka stelka v tem delu naše domovine. Rodil se je 1909 v Prečni pri Novem mestu. Gimnazijo in teološko fakulteto je končal v Ljubljani. V prvem letu vojne je začel še s študijem zgodovine, vendar ga je prekinil, ko je leta 1942. odšel v partizane, kjer je opravljal vrsto važnih funkcij. Na 2. zasedanju Avnoja je bil izvoljen v predsedstvo tega organa. Po vojni je doktoriral iz zgodovinskih ved in nato delal kot izredni, kasneje pa kot redni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Njegova katedra za zgodovino NOB je bila prva te vrste v Jugoslaviji. Spisek Mikuževih zgodovinskih del obsega preko 270 naslovov, osrednje mesto v njem pa zavzemata ..Zgodovina Slovencev v stari Jugoslaviji” in že omenjeni „Pregled zgodovine NOB v Slo- KOČEVJE: ŠE BREZ PREDSEDNIKA IS SKUPŠČINE Na ponovljeni drugi kandidacijski konferenci, ki je bila v Kočevju v torek, 13. aprila, je bil soglasno zavrnjen predlog občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, da bi za možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kočevje izbrali Miho Majerleta, sedanjega predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov. Delegati so menili, da se je treba držati usmeritve, naj bo kandidat za to dolžnost gospodarstvenik. Predlagali so tudi, da se dosedanjemu predsedniku izvršnega sveta Alojzu Petku in vsemu izvršnemu svetu podaljša mandat do konca maja. Do takrat pa je treba po skrajšanem postopku izvesti evidentiranje, kandidiranje in izvolitev novega predsednika izvršnega sveta. Več o razpravi in sklepih prihodnjič. vilu in obnovi barak na Bazi 20 in nekdanjih partizanskih bolnišnic. Slednjič bo dokončana tudi topografija Roga, izdelani geodetski posnetki in posnetki stanja posameznih objektov. Slednji tako vidno razpadajo, daje zadnji čas to storiti. Nadaljevali bodo tudi s pripravami za razširitev Lukovega doma, za kar je projektna dokumentacija že pripravljena. V okviru tega bodo poskusili urediti več komunalnih zadev, zlasti izvesti napeljavo elektrike in vodovoda ter urediti ceste, kar je pravzaprav pogoj za načrtovano povečanje Lukovega doma. Rog, kjer je bilo med NOB slovensko politično in vojaško vodstvo, obišče letno po 80.000 ljudi od vsepovsod. Za letošnje obiskovalce ga bodo odprli že čez nekaj tednov. Vodniška služba je pripravljena, bodo jo pa še okrepili. Na področju propagande, za katero skrbi v glavnem tovarna zdravil Krka, se obetajo nekatere novosti. Med drugim naj bi izšla nova dvojezična (v slovenščini in srbohrvaščini) publikacija o Rogu, ki bo obogatila literaturo o pomembnih spomenikih NOB v Jugoslaviji. I. Z. Je zavist največja cokla? V dolenjski regiji je bilo lani za 21 milijonov dinarjev gospodarske koristi od inovacijskih predlogov prejel več pomembnih nagrad in priznanj. Pri nas pride na 3S0 ljudi 1 inovacijski predlog, kar pomeni, da smo na dnu svetovne inovacijske lestvice. Za nami sta le še Albanija in otoki Fidži. Zanimive ugotovitve Sveta za znanost pri SZDL, ki je izvedel na območju štirih dolenjskih občin anketo o inovacijski dejavnosti. Vprašalnik so poslali 43 delovnim organizacijam, odgovorili so vsi, razen ene. Glede tega, kaj so doslej naredili na področju inovacijske dejavnosti, so imeli nekateri same črtice, sicer pa je bilo v anketo zajetih 35.000 zaposlenih. Od anketiranih jih je lani imelo samo 19 inventivne predloge, sicer pa je bilo na Dolenjskem skupno 109 inovacij od velikih do malih. Iz ankete je bilo dalje razvidno, da je bilo med 109 predlogi le 57 nagrajenih. Kaj pa ostali? So delali zastonj? Na ta vprašanja anketa ne daje odgovora. Ugotovljeno pa je, da je bilo samo v letu 1981 za preko 21 milijonov dinaijcv gospodarske koristi od inovacij; zanje so v delovnih organizacijah odšteli inovatorjem 424.000 dinaijcv. Glede na odgovore, ki zajemajo odnos sindikata in ZK ter vodilnih do inovacijske dejavnosti, je očitno, da na tem področju hudo šepa. Med vsemi 42 so le v polovico primerih ocenili, da je odnos vodilnih do inovacijske dejavnosti spodbuden, 16 jih na vprašanje ni odgovorilo. Ob svetovnem dnevu Romov 8. aprila so Romi v Novem mestu prvič praznovali 8. aprila so Romi prvikrat v Novem mestu, če ne celo v Sloveniji, praznovali svetovni dan Romov. Proslava, na kateri je bilo blizu 200 pripadnikov te narodnosti iz skoraj vseh naselij in šotorišč v občini, je bila skromna, dasi čustveno in odzivno presenetljivo nabita, vprašujoča in obenem obtožujoča. Zakaj nismo vedeli? Zakaj nam niso, nič povedali? Kaj vse to pomeni? Romi so, očedeni in ozaljšani, a tudi dvomeči in nezaupljivi, z neposrednostjo otroka strmeli v nenadejani kulturni darilni paket. A prišli so. Čeprav je bila organizacija prireditve pomanjkljiva (v rokah dveh, treh posameznikov) in čeprav so žabješke šolarje, na primer drugi otroci strašili, da jih bodo „čivili” v domu JLA zastrupili s plinom (O, naša duhovna primitivnost!), so se odzvali v zares velikem številu. A čhavalen! Aven! Sumen! (O, romski dečki! Pridite! Poslušajte!). Drago Miklič, napreden Rom z Ruperčvrha, jih je nagovoril v romščini. Prvič v njihovem življenju na Dolenjskem jih je nekdo izmed njih, čačo Rom, v javnosti, ne pred sodnikom, ne vpričo miličnikov ali socialnih delavcev,, ampak v razkošni, rdeči dvorani sredi mesta, za praznik, za katerega je večina sploh prvič slišala, radoživo in prijateljsko, spodbudno nagovoril v njihovem materinem jeziku, romano čif. Nejevera in nezaupanje, led travmatizacije in diskriminacije, ki so ji bili več sto let izpostavljeni in jim še dandanes oklepa srce in duha ter izničuje njihovo samobitnost in narodnostno posebnost, ta let je naenkrat dobil razpoko. Neznatno režo, toda dovolj veliko, da se je vzpostavila zveza, še nedo-umljena in iščoča zveza z nekim papirjem, ki se mu pravi ustava, in z nekim moralnim imperativom, ki se mu pravi izpolnitev obveze, da ima „vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu, narodnosti ali etnični skupini (čeprav slednje zvezna ustava in statut ne poznata!), goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo,” (ČL 212/1 ustave SRS). Toda novomeški Rom tega ni vedel. Tako, kot ni vedel, da je bil tisti dan njegov praznik, da so ga oznanili njegovi phrala taj phena (bratje in sestre), ki jih je ’ ’ '15 mili- danes v svetu več kot jonov ter v Jugoslaviji blizu milijon, ko so pred več kot desetimi leti v Londonu na prvem svetovnem kongresu Romov začeli široko in dobro organizirano akcijo za emancipacijo Romov v svetu, za ohranitev romske narodne samobitnosti in za polnoveljavno vključitev Romov v okolja, kjer živijo in delajo, ne na način po rasizmu zaudarjajoče asimi-liacije, marveč z lastnimi močmi, narodnostnimi posebnostmi ter duhovnimi vrednotami. Novomeški Rom ni vedel, da je gibanje Romov v Jugosla- viji še posebnega pomena, ker biti za z ‘ mora biti za zgled drugim Romom po svetu. Vsega tega novomeški Rom ni v<*lel, kajti postal je natančno takšen, kakršnega je hotelo in ustvarilo njegovo okolje, okolje večinskega naroda. Neobveščen, neizobražen, neaktiven predmet zastaranih psiholoških in socioloških asimilacijskih teorij in obravnav, predmet ne ozaveščenega manipuliranja in predsodkov prebivalcev krajevnih skupnosti, preganjan, zmeden, psovan zajec iz ciganske dobrave. Kljub temu so zadnjič novomeški Romi dali pomenljivo pobudo. Pozitivno, tvorno pobudo za vsesplošen boj zoper to potisnjenost na rob družbene stvarnosti. Predstavnik naših organiziranih subjektivnih sil, tovariš Matjaž Tesar, je, sluteč ta velikanski manjko, in vedoč, da tako ne bo šlo več naprej, še manj pa kvišku, izrazil to po- budo s predlogom za ustanovitev kulturnega dru ruštva „Rom” v Novem mestu. Odziv Romov je bil spontan in enoten, čeprav je vstala v marsikateri materi in v O KULTURI IN ZDRUŽEVANJU SREDSTEV marsikaterem očetu istočasno tudi skrb - kaj pa vse drugo? Kaj kultura, ko pa naši otroci še vedno dostikrat stradajo, nimajo pitne vode (v Žabjeku, napri-mer, hodijo Romi po vodo tudi eno uro daleč, pa še tista je skrajno oporečna, saj je še pred nedavnim večji del prebivalcev tega našega največjega romskega naselja zaradi zastrupljene vode preboleval hude prebavne motnje. Ali so zdravstveni delavci, ki so dva dni pred romskim praznikom v isti dvorani praznovali svetovni dan . zdravja, vedeli za to? ) Kaj kultura, ko pa nas komaj 20 % dela in je do ustrezne zaposlitve vse težje priti? Kaj kultura, ko nas pa oblast za vsako pregreho (teh ni malo, ampak do vseh pride zaradi strahotne stiske, v kateri se znajdemo zlasti pozimi) hudo kaznuje in nas okolica za nič na svetu ne mara! Se bo mar s kulturo kaj spremenilo, premaknilo kaj na boljše? In kako bomo, bedni, neizobraženi in ničvredni, lahko sami kaj pripomogli k izboljšanju? Na ta vprašanja proslava ob svetovnem dnevu Romov seveda ni odgovorila in tudi ni mogla odgovoriti. Gostje iz Zagreba, člani tamkajšnjega romskega društva, so domačim govorili o preobrazbi Romov v Makedoniji, Srbiji in na Hrvaškem. Naši so vse to težko verjeli. Toda pesniško' omikane in umetniško močne besede pesnika Nedža-tina Kamberovskega in nastop predsednika zagrebškega romskega združenja, ki je med drugim izrekel javno priznanje učiteljici malih Romov na bršljinski šoli, tovarišici Jasni Ignjatič, za njeno potrpežljivo in naporno delo s šoloobveznimi Romčki, za pripravljenost v vsakem pogle- • du pomagati domačim Romom pri njihovem kulturnem in splošnem življenjskem preporodu, so če že ne prepričale, dale Romom vsaj slutiti, da se v svetu in pri nas dogaja nekaj pomembnega Nekaj, kar bo morda v bližnji prihodnosti storilo, da bo njihova zmaličena eksistenca in človeka nevredno življenje samo še morast spomin in da bodo, seveda ob zavestni, nesebični in vsestranski pomoči večinskega naroda, nas Slovencev, njihovi otroci in vnuki zaživeli enakovredno, samoupravno, demokratično življenje v socialistični skupnosti narodov in narodnosti. Slavje so z romskimi, slo- venskimi in hrvaškimi pesmimi zaključili trio Miklič zRuperč- vrha in mlada Rom in Rominja, ki sta, nenapovedana in očitno spodbujena od duha proslave, sama prišla na oder in zbranim zapela. Kaj naj povemo za zaključek? Osebno menim, da se moramo tega važnega človeškega in družbenega vprašanja lotiti veliko bolj zavzeto kot doslej. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto bo moral, vse dokler ne bo resnično drugače, na svojih sejah postaviti romsko vprašanje v ospredje. Komisija, ki se s to problematiko že nekaj let bolj ali manj uspešno ukvarja, bo morala pri svojem delu upoštevati razčlembe in dognanja dveh temeljnih študij o Romih pri nas (P. Štrukljeve: Romi na Slovenskem in dr. V. Šiftarja: Romi v Sloveniji). Razredno okolje na bršljinski šoli pri Novem mestu se bo moralo močno otruditi, da bo vključevalo Rome, ne pa poglabljalo prepad ................................učen- med romskimi in drugimi i ci. Združeno delo in množične organizacije, tako občinske kot tudi republiške (!), krajevne skupnosti in posamezniki se morajo s to perečo problematiko ustrezno seznaniti in pomagati pri reševanju. Kje so, na primer, resnični vzroki za neuspelo zaposlovalno politiko, kar zadeva Rome? Menim, da so predsodki, mržnja in diskriminacijsko obnašanje mnogih naših občanov eden izmed glavnih razlogov, da je „cigansko vprašanje” v novomeški občini enako pereče, kot je bilo pred sto leti, in na neki način zelo blizu tistemu, zaradi česar je Karl Marx razpravljal in pisal o ..židovskem vprašanju”. FILIP ROBAlf R. B. Pred kongresom slovenskih komunistov so v sevniški občini pripravili še dvoje tematskih razprav. V ponedeljek so obravnavali vprašanje kulture, druga razprava pa je bila posvečena samoupravnemu združevanju dela in sredstev. Pri slednjem so v sevniški občini v minulem obdobju dosegli nekatere razveseljive uspehe, npr. sovlaganje Jutranjke, Lisce in Kometa v gradnjo tovarne elastičnih pletenin nit območju manj razvite blanškc krajevne skupnosti pri Dolnjem Brezovem. Lani so izročili namenu izvozno naravna- KOOPERANTI NA VOLITVE no tovarno stilnega sedežnega pohištva Stillcsa na Blanci. To zimo so podpisali samoupravni sporazum o sovlaganju v decimimico pri sevniški žagi, ipd. Kmetje kooperanti sevniškega temeljnega obrata za kooperacijo pri Mercatorju - Kmetijskem kombinatu v nedeljo volijo v samoupravne organe. Hkrati se na referendumu odločajo tudi o uvedbi izplačil porodniške za kmečke žene -.matere. Pričakujejo, da se bodo ugodno izrekli o tem predlogu. ALPETOUR KOMSIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ALPETOUR - TOZD HOTELI STRUNJAN objavlja prosta dela in naloge: 1. KUHAR — 2 delavca 2. VODJA OBRATA RIVA - 1 delavec 3. VODJA KUHINJSKE IZMENE -1 delavec Pogoji za zasedbo delovnih mest; poleg splošnih pogojev: Pod 1.: gostinska šola — smer kuharstvo in 2 leti delovnih izkušenj Pod 2.: visoka kvalifikacija gostinske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali hotelska ali poslovodska šola in 5 let delovnih izkušenj Pod 3.: gostinska šola — smer kuharstvo in 5 let delovnih izkušenj ali: hotelska šola in 3 leta delovnih izkušenj. Dela se združujejo za nedoločen čas in čas letne sezone. Za vsa navedena dela je poskusno delo 30 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisiji za delovna razmerja, Alpetour — TOZD Hoteli Strunjan, 66320 Portorož. Kandidate bomo o izidu obvestili v roku 30 dni. 210/15-82 REGRR _ _ »TREGRAD« — TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE Komisija za delovna razmerja pri Trebanjskem gradbenem podjetju „TREGRAD", Trebnje OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE 1. KV ZIDAR - 10 delavcev 2. KV TESAR — 5 delavcev 3. NK DELAVEC - 10 delavcev RAZPISNI POGOJI: • Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: POD 1: končana poklicna šola gradbene stroke POD 2: končana poklicna šola gradbene stroke, nad 2 leti delovnih izkušenj POD 3: končanih vsaj 6 razredov osnovne šole. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov ,,TREGRAD", Trebnje, Komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo na razpis. 209/15-82 NE DINARJI, AMPAK DEVIZE Scvniška Tovarna konstrukcij izdeluje v okviru trboveljske Strojne tovarne zahtevnejše naprave za kemijo, mikro mline in izdelavo zvaijcnccv za tozd Cestna mehanizacija. Lani so njeni delavci ustvarili z izvozom 11 odstotkov celotnega prihodka. Tudi za letošnje in prihodnje leto imajo dovolj dela. Težave pa se pojavljajo, ker zaradi pomanjkanja nekaterih delov strojev ne morejo prodati. Dobavitelji namreč tcijajo soudeležbo v devizah. Če bo šlo tako naprej, bodo morali s svojimi kupci tudi sami enako ravnati. Mar iz tega sledi, da bodo dinarje kot plačilno sredstvo na našem trgu zamenjale devize? A. Ž. Sejmišča NOVO MESTO - Na sejmišču ni bilo tako živahno kot sicer, krivo pa jc bilo slabo vreme. Rejci so pripeljali 293 prašičev, od tega samo 11 starejših živali, prodali pa so jih 128. Cene so se gibale med 2.700 in 3-400 dinarji za mlajše in med 3.500 •n 4.200 dinarji za starejše prašičke. BREŽICE - Na sobotnem sejmu s° rejci ponujali 422 prašičkov, ki jih cenili poprečno po 120 dinarjev kilogram teže. Prodali sojih 255. Starejših živali tokrat ni bilo na prodaj. »» Krka” v kleščah devizne stiske Letošnji plan tovarne Krka deviz za nujen uvoz so v kolektivu krstili za „črnega", kajti zaradi manjkajočih surovin proizvodnja ne bo tolikšna, kot bi lahko bila „Krka“ je lani v vsej jugoslovanski farmacevtski industriji dosegla največji prodor na domači in tuji trg, kar dokazujejo poslovni rezultati. Prej kot v dveh mesecih pa se je na moč ugodni položaj povsem obrnil. Ni možno obenem poslovati po načelih etike in nemoteno oskrbovati domači trg z zdravili, če pa je izvoz onemogočen z zveznim ukrepom. Brez izvoza in uvoženih surovin pa tudi zdravil na domačem trgu ne more biti v zadostnih količinah. Letos mora „Krka“ po planih ekonomskih odnosov s tujino ustvariti za 33 milijonov dolarjev konvertibilnih prilivov z izvozom, lani pa je bilo ob velikih naporih iztrženih 31 milijonov dolarjev na zahodnem tržišču. Ker gre od tega 35 odst. deviz v republiško združevanje, bi ostalo Krki 21,4 milijona dolarjev, to pa je manj, kot znaša potreben uvoz samo za proizvodnjo na domačem trgu. „Krka“ je tudi precej zadolžena in letošnja novost, daje tuje kredite odplačevati v devizah, pomeni spet 10,9 milijona dolarjev izdatkov. Gre predvsem za odplačilo opreme za tovarno steklenih vlaken. Te kredite so v „Krki“ najeli z zagotovilom, da bodo devize lahko nakupili na deviznem trgu. Ker pa tega naenkrat ni več, bo treba kredit odplačati z lastnimi devizami. Posebno poglavje pa pomeni za Krko izvoz na vzhodna tržišča. Lani so na klirinškem trgu prodali za 30 milijonov dolarjev izdelkov, letos bodo ta izvoz občutno zmanjševali, čeravno je dohodek največji. Ob zapleteni devizni problematiki pa tudi na domačem trgu ne gre vse gladko. Čedalje več in hujših pritiskov doživljajo od strani dobavite- Ključi za vse ključavnice Kmetijski Pesticidi bodo ali ne? Devizna stiska nikomur ne prizanaša, tudi prednostnemu kmetijstvu ne. Bo pravočasno na voljo dovolj umetnih gnojil in zaščitnih sredstev (pesticidov) ali ne bo, se zaskrbljeno vprašujejo kmetijci, ki se v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino dobesedno borijo za večji delež deviz. Brez uvoženih surovin ni ne gnojil ne zaščitnih sredstev, vsaj mnogih ne. „Zaščitna sredstva za varstvo rastlin bodo,“ je zagotovil na nedavnem predavanju v Boštanju pri Sevnici inž. Jurij Mamilo-ytč, strokovni sodelavec, zaposlen pri največjem slovenskem izdelovalcu, tovarni kemičnih izdelkov Pinus iz Rač. V izjavah, ki jih je dal za revijo „Moj mali svet“, ni bil tako odločen, saj je oskrbo domačega trga pogojeval z deviznimi dinarji, ki jih tovarna nima dovolj. Za surovine, ki jih Pinus potrebuje, da bi z zaščitnimi sredstvi oskrbel slovenski trg, bi potrebovali 210 milijonov deviznih dinarjev, SISEOT pa jih jc odobril za prvo silo (za potrebe ob pomladanski setvi) le 56,5 milijona. To pomeni, da bo tovarna ustregla najprej tistim, ki so kemične pripravke naročili že jeseni, in tistim, ki jih potrebujejo ob pomladanski setvi. Za naprej sc bo še videlo, kako bo in kaj bo kmetijstvo v okviru svoje skupine še doseglo v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Seveda Pinus ni edini oskrbnik slovenskega trga, vendar se tudi drugi izdelovalci ubadajo s podobnimi težavami zaradi deviz. Kot večina stvari na svetu pa ima grozeče pomanjkanje Očitnih sredstev tudi dobro stran. To je nenaročena priložnost, da se zavemo in ognemo pretirane in nepazljive porabe pesticidov. Zlasti pretiravanja v koncentracijah in številu škropljenj postajajo prav pogosta. Nekateri, zlasti ljubiteljski vinogradniki, kar tekmujejo, kdo bo šel večkrat s škropilnico med Irtje, kar je povsem nesmiselno. Inž. M. L. Ijev. Devize hočejo že za dobavo najbolj osnovnih surovin, kot so kvas, steklo, kartonske škatle, špirit in celo ladijski prevoz. Hkrati cene surovin in drobnih proizvodov na domačem trgu močno naraščajo. Vse to ponazaija položaj tovarne po zaključku prvega trimesečja 1982, ki v primeri s prejšnjimi leti niti malo ni rožnat. V kolektivu se znotraj tozdov že organizirajo k dodatnim varčevalnim ukrepom. R. BAČER Obstanejo samo prilagodljivi Elma — tozd Proizvodnja elektromateriala s Čateža zaradi manjšega povpraševanja osvoja nove proizvode »Povpraševanje po naših končnih izdelkih je lani zaradi manjše investicijske porabe tako padlo, da smo imeli še v. začetku tega leta za 40 milijonov dinarjev izdelkov v skladiščih," pravi Jože Bregar, direktor Elminega tozda Proizvodnja elektromateriala s Čateža. „Zdaj se zaloge manjšajo, mi pa se moramo kljub temu preusmerjati na druge proizvode. Kljub temu smo lani dosegli dobre rezultate, vendar bi bili lahko še precej boljši, če izdelki ne bi ležali v skladišču. Prav zaradi tega planiramo, da bomo letos v proizvodnji končnih izdelkov ostali na lanski ravni. Vendar zaradi tega obseg fizične proizvodnje ne bo nič manjši, saj se preusmerjamo na izdelovanje polizdelkov za druge tozde, precej napora pa vlagamo tudi v iskanje in razvoj novih proizvodov. Lastno razvojno delo se nam že obrestuje, ■ rezultate pa bomo lahko pokazali v kratkem. Le s takim načinom dela bomo lahko opravičili naložbo v nove tovarniške prostore,'* Lani šo na Čatežu izdelali 200 milijonov kovinskih polizdelkov za druge tozde in 2 milijona 12 polnih sponk'različnih dimenzij. To jim je prineslo 130 milijonov prihodka, 50 milijonov dohodka in 30 milijonov čistega dohodka. V sklade so vložili 10 milijonov dinarjev. Letos nameravajo ob 10-odstotnem povišanju cen, kar so se dogovorili v skupini proizvajalcev elektromateriala, povečati prihodek na 180 milijonov dinarjev, dohodek na 65 milijonov delovnih mestih. J. SIMČIČ ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ „Lesnina", proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53, razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Mizarstvo— tapetništvo—žaga ,,Dekorles" n. sub. o. Brežice, prosta dela in naloge VODJE PRODAJE Kandidati za navedena dela oziroma naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti morajo srednjo izobrazbo tehniške, komercialne in ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj v prodaji pohištva — biti morajo moralno-politično neoporečni Delavec, ki opravlja dela in naloge vodje prodaje TOZD „Dekorles" Brežice ima posebna pooblastila in odgovornosti ter je izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela na naslov: Lesnina — TOZD „Dekorles" Brežice, 68257 Dobova, v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. 213/15-82 V _________________________________________________________ Jože Bregar dinarjev in čisti dohodek na 36 milijonov dinarjev. V skladu s sedanjimi usmeritvami ne bodo zaposlovali novih delavcev, za okoli 5 odstotkov večjo produktivnost pa bodo poskrbeli s tehničnimi izboljšavami in avtomatizacijo na posameznih ! s * * S s I ! EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Ureja: Tit Doberšek Vinograd v aprilu Letošnja zima ni bila ostra, bila pa je dolga, saj se je držala koledarsko določen čas. Skoraj ves marec je bil toliko hladen, da je bila zadržana rast, kar je povzročilo, da trte še ne odganjajo. Le pri žametovki- so se začele oči na rozgi lahno napenjati. Zapoznela rast trte utegne koristiti pri morebitni pozni slani. Edini znak prebujanja narave in življenja je solzenje trt, ki se je od običajnega solzenja v drugi polovici marca prevesilo v april. V tem času se je zemlja zaradi nekaj toplih aprilskih dni segrela, tako da so začele korenine vinske trte iz zemlje vsrkavati hranilne snovi, in s tem so se začeli po trti pretakati sokovi. Sokovi iztekajo na preseku rozge ali na drugih ranah na deblu trte. Na sveže obrezani trti je solzenje močnejše kot na trti, kjer se je rana zasušila. Do solzenja pride, ker pošilja koreninje navzgor po deblu in rozgah sok pod pritiskom 102,97 kPa (pascal je enako 1,5 atmosfere). Ta sok ni samo voda, v njem so snovi, ki so namenjene prehrani trte. Zato trta s solzenjem zgubi določeno količino hranilnih snovi. Pri sveže obrezanih poskusnih trsih je izteklo od 0,2 1 do 3 litre soka. En liter soka, ki izteče iz trte ob solzenju, ima 1 do 2 grama suhih snovi, od katerih je 66 % organskih spojin, ostalih 34 % pa je mineralnih snovi. Solzenje je močnejše pri višji temperaturi, in če se temperatura občutno zniža, celo preneha. Delo v vinogradu se je v aprilu zaradi dolgotrajne zime nakopičilo. Mnogi vinogradniki niso v marcu trte niti obrezali in to delo končujejo v aprilu. Ta zamuda rezi naj nikogar ne žalosti, saj je pozna rez v mnogih primerih celo koristna. Tudi če so očesa na rozgi že nekoliko napeta, za obrezovanje še ni prepozno, tako da je pri letošnji zapozneli rasti čas rezi tja do 20. aprila in še pozneje. Trta bo zaradi pozne rezi pozneje odgnala, kar utegne koristiti pri morebitni pozebi. Na pozneje odgnali trti kot posledica pozne rezi požene iz očes večje število mladik z grozdi, kar vpliva na povečanje pridelka. Grozdje cvete sicer pozneje, vendar v toplejšem vremenu, zato jc osipanjc cvetja manjše, kar spet veča pridelek. Rast trte zaradi močnejšega solzenja ob rezi sicer nekoliko zaostane, toda ta zaostanek -lahko popravimo in nadoknadimo, če trti v maju dodatno pognojimo s hitro delujočimi, zlasti dušičnatimi umetnimi gnojili (urea, KAN). V krajih s pogostimi spomladanskimi pozebami bi na splošno morali trto obrezovati šele, ko začne brsteti, da bi s tem zadržali rast trte in se izognili spomladanski pozebi. Zamudno in naporno delo je popravljanje žične opore, ki jo danes imamo že skoraj v vsakem vinogradu. Leseni stebri, nosilci žice, po 10 do 15 letih zgnijejo in jih je treba nadomestiti ali pa, če so dovolj dolgi, ošiliti in postaviti nazaj. Čeprav je s trdo žico težko delati, ima to prednost, da ne rjavi in je po 15 letih taka kot nova, medtem ko druge vrste žic rjavijo in se začno trgati. Tako je tu in tam treba obnoviti še zarjavelo staro žico. Glede tega imajo cementni stebri pri žični opori, čeprav so dražji, prednost pred lesenimi. Isto velja za trdo, neijavečo žico. Tudi krajše lesene količe, ki jih imamo pri žični opori za oporo deblu trte, bo treba po 10 letih obnoviti ali na novo ošiliti in postaviti nazaj k deblu. Popravljanje žične opore opravimo takoj po rezi. V naših razmerah ne gre brez vezanja debla h količu in šparo-nov na žico. To delo opravimo v aprilu, po možnosti pred brstenjem trte. Prosto viseči šparom, ki jih ni treba vezati, to je Mozeijeva vzgoja ali Kazarsa vzgoja, se pri nas ni uveljavila. Šparone vežemo skladno z oblikovanjem trte, in to vodoravno, ralilo ali navpično navzdol, pri trikraki vzgoji pa poševno navzgor. Kot vezivo je najcenejša in najbolj uporabljiva vrba (be-ka). Spretni vezači vežejo z vrbo hitreje kot z drugimi vezili. V aprilu gnojimi, če nismo gnojili s hlevskim gnojem, z umetnimi gnojili NPK. Pri tem pripominjam, da je treba vinogradniškemu NPK 7 : 14 : 18 dodati v prvi polovici maja še KANA ali ureo, ker ima vinogradniški NPK za našo žametovko premalo dušika. Razmerje hranilnih snovi pri gnojenju vinogradov naj bo 1 : 1 : 2, da ne bo manjkalo dušika. Sedanje . količine hranilnih snovi v NPK, ki so v prometu, večinoma ne ustrezajo popolnoma vinogradom. Ker moramo gnojenje vinogradov sproti prilagajati sorti trte, vzgoji, rasti, starosti, je nujno, da gnojenje z običajnimi NPK kombiniramo in dopolnjujemo. DT celotno vodonosno območje in tam, kjer naletijo na kvalitetno žilo, naredijo vrtino, ki jo bodo nekoč lahko izkoriščali. HIŠICE SREDI TRAVNIKOV Čim bliže Radencem smo, tem bolj očitna znamenja postavlja slatina. Na travnikih okrog mesteca (pravzaprav bi morali reči vas, vendar je v tistih zdraviliških zgradbah, v hotelih in parkih nekaj prav nič vaškega) stojijo paviljončki z zelenimi strehami, steklenimi stenami in tremi rdečimi srci. Za steklom so prozorni valji, v valjih cevi, ki so okrog in okrog navrtane kot zunanja cev mitraljeza. Iz teh cevi vsakih nekaj dihov butne slap slatine pod vrh valja in se odcedi po steklenem obodu dol v cev, ki vodi v polnilnico. (Slatina vre izpod zemlje brez črpalk, z lastno STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO NOVO MESTO, Novi trg 6/11 OBVEŠČA Vse občane, da bomo od 1.5. aprila do 31. maja 1982 evidentirali pričakovane graditelje individualnih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic, ki želijo graditi v organiziranih soseskah v: Noirem mestu. Dvoru, Dol. Toplicah, Mirni peči, Otočcu, Straži, Stopičah, Šentjerneju, Škocjanu in Žužemberku v letih 1982 - 1986. S takim načinom zbiranja podatkov o pričakovanih graditeljih želimo ugotoviti, kakšne so dejanske potrebe po individualni gradnji, upoštevaje zaostrene kreditne pogoje in način financiranja komunalne opreme. Zaradi tega prosimo vse občane, ki želijo pričeti graditi stanovanjske hiše in obrtne delavnice v letih 1982 — 1986, da izpolnijo anketni list pri Stavbni zemljiški skupnosti občine Novo mesto. Novi trg 6/11. Občani v krajevnih skupnostih izven Novega mesta pa lahko izpolnijo anketni list tudi pri svoji krajevni skupnosti. Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto 222/15-82 silo. Kolikšna je ta sila, nazorno kaže tale prigoda: Ko so pred leti delali vrtine v Boračevi, so po pomoti dali v vrtino premalo tekočine, ki preprečuje slatini, da bi izbruhnila, in tako je ponoči udarila na dan s tako silo, da je dvignila vrtalni stolp in razmetala njegove dele več deset metrov naokoli.) Kralj vseh paviljonov je seveda tisti, ki stoji sredi zdravilišča. Tod je v prejšnjem stoletju zastavil radensko podjetje avstrijski zdravnik K. F. Henn. Kakor spomenik stoji na dvorišču med častitljivimi zdraviliškimi poslopji — s srci j (majčkeno kičastimi) okrašen, ograjen s čipkasto kovinsko ograjo, na lesenih stebrih počiva nad njimi mogočna streha. Spomenik častitljivi, na desetine milijonov let stari vodi, ki se osvobaja zemeljskih skladov in spreminja življenje tam, kjer privre na površje. KRAJI V ZNAMENJU SLATINE Včasih, ko si še niso znali razlagati tega pojava, so okoli njega spletali pravcate bajke. Tako so „šprudlu" v gozdu blizu Ivanjcev vzdeli ime Slepica; okrog kotanje so vedno ležala (in še danes ležijo) telesca ptic, ki so poginile, ko so se prišle napit vode, in ljudje so pričeli praviti, da ima voda čarobno moč: ptica, ki leti nad njo, oslepi, izgubi smer in pade na zemljo ter se ubije. Brbotajočemu bajerju še danes pravijo Slepica. (Dodajno še nekaj, ko smo že pri tem: mineralna voda je obli kovala tudi pivske navade v teh krajih, kjer je sicer doma dobro vino. Če boste v gostilni naročili liter vina, se vam bo morda zgodilo, da vas bodo vprašali, ali hočete zraven tudi radensko. Če tega ne vprašajo, ste skoraj lahko prepričani, da vam jo bodo kar postavili na mizo, tako samo po sebi umevno je to v teh krajih. Tudi kmetje, zlasti poleti pri delu na polju le poredko pijejo samo vino, brez slatine.) Poleg betonskih zajetij, ki so jih napravili vaščani, se iz ravnice dvigajo tudi zaščitene vrtine, ki jih je napravila radenska. Čeprav imajo na področju, kjer zdaj črpajo mineralno vodo j v Radencih in okolici), še dovolj zalog, sistematsko preiskujejo Sicer pa plin ne uhaja samo skozi vodo, v „šprudlih", marveč ponekod tudi naravnost iz zemlje. Ni treba imeti posebno ostrega sluha, da zaznaš, kako šušti med šopi trave. V prejšnjih časih so si otroci na paši radi privoščili to zabavo, da so naredili jesenove piščalke in jih po-taknili v zemljo tam, kjer je uhajal plin, da je piskalo dan in Mineralni vrelec pri Očeslavcih ogljikovega dioksida, ki je zahteval življenja — le da so tokrat plačali z njimi ljudje. Zato so izviri povečini zavarovani z betonsko oblogo. In tako boste videli, če se boste peljali po Ščavniški dolini ali okrog Radenc, kar na lepem sredi travnikov okrogle betonske kupole, nekakšne majhne bunkerje. Zapeljite se bliže, zlasti, če ste žejni ali če imate s seboj steklenico. Napili se boste sveže slatine, ki v sunkih brizga iz cevčice v cementnem obodu, za katerim se nabira plin. Morda boste srečali tudi katerega od domačinov, ki prihajajo ves dan posamič ali skupaj, z motorji, kolesi ali avtomobili ter natakajo slatino v steklenice, pletenke ali plastične ročke; nekateri odpeljejo z avtomobili tudi polne zaboje steklenic, po potrebi pač in glede na to, kako daleč je moral kdo priti. Približno 25 kv. kilometrov meri območje okrog Mure in ob Ščavnici, ki skriva globoko v svojih nedrih mineralno vodo. V različnih globinah leži, toda s tem, ko je skozi usedline nekdanjega Panonskega morja privrela na dan, je vtisnila neizbrisen pečat pokrajini in ljudem, ki živijo tod. Po močvirnatih travnikih, sredi razmočenih gozdnih tal ždijo potuhnjeni „šprudli". To niso pravi slatinski vrelci, marveč luknje (včasih pravcati mali bajerji), do roba polne vode, v katerih iz globin neprestano brbota zemeljski plin. Debeli mehurčki se prerivajo h gladini in se tam razblinjajo. Te, tudi na pogled ne preveč prijazne kotanje, ki se jim ob robu nabira mehurjasta rjavo-rdeča smetana, usedlina železa, utegnejo biti zelo nevarne. Mehurčki ogljikovega dioksida, ki pokajo na površini, so lahko usodni za tistega, ki se znajde v bližini: ker mu zmanjka kisika, se zaduši. noč, dokler se lub ni popolnoma posušil. Če se ogljikov dioksid že pod zemljo spoji z vodo, je izpolnjen osnovni pogoj za nastanek mineralne vode. Tukaj ne bomo na široko razpredali formul; z ogljikovim dioksidom, na kratko povedano, topi minerale in se z njimi spaja. Taka potem privre na dan na vsem lepem sredi ravnih, zamočvirjenih tal, v ozkem, mirnem izviru, okoli katerega se nabirajo naslage raztopljenega železa. Vendar je takih nepokritih naravnih izvirov bolj malo. Tudi nad njimi se lahko nabere plast L_J prof. Ivan Andojjšek wwa ram s posebnim ozirom na Prešerna 3 Dekan Humel se je na to komaj oziral, ker je bil pouk v ribniški trivialki z izjemo verouka pretežno nem- ški, saj so uporabljali po zatrjevanju Fr. Kramerja pri bralnem poukov 1. raz- redu nemSko abecedno tablico in očitno nemško berilo „Lesebuch", a zaradi skrajšanega naslova ni mogoče reči, katero berilo je to bilo. Najzanesljivejše merilo slovenske šole so gotovo slovenski učbeniki. Slovenskih abecednikov pa tedaj ni manjkalo, ker so bili izšli trije nekoliko predelani ponatisi Abe-cedike. .. (1765) o. Marka Pohlina z malo drugačnim naslovom: Abecedika ali plateltof ta taiste, kateri se ote krainsku brati navčiti (Lj. 1789, 1798, 1813) in le malo predelani plateltafi Janeza Debevca: Nov poprav/eni plateltaf ali bukve čerk inu besedi (Lj. 1802, 1805, 1808). Vse manjše izdaje so bile namenjene zlasti začetnim nedeljskim šolam. Kurat Peter Budin iz Zgonika pri .Trstu pa je izdal na svoje stroške za začetne nedeljske šole slovenski abecednik „Novi kluč” (1808), ki je bil pri nas prvič, prirejen za glaskoval-no branje. Janez Debevec je iz nemščine prevedel nižješolsko berilce s slovenskim naslovom Majdine perpovedvanja (Lj. 1809), ki se ga dobro spominja iz men- geške šole Janez Trdina. O vseh teh učbenikih / ribniški trivialki ni sledu niti nisem mogel ugotoviti, ali so jih uporabljali vsaj v začetni nedeljski šoli. 2. šolstvo 1809-1813 Poleti 1809 je francoska vojska brez bojev zasedla vso Dolenjsko in jo je oblast z ostalo Kranjsko, beljaškim okrožjem ter s Primorsko brez Vijjave in Istre vključila v eno izmed šestih civilnih Ilirskih provinc s sedežem vlade - z generalnim guverner jem, maršalom Avgustom F. Marmontom - v Ljubljani. Francoska vlada je takoj odpravile dotedanjo fevdalno upravo in uvedla državno. Provinco so v upravnem pogledu razdelili v distrikte (okrožja), ki so jim načelovali namestniki intendantov, imenovani poddelegati. Tudi ribniško-kočevsko območje je spadalo v novomeški distrikt s sedežem v Novem mesiu. Distrikti so bili razdeljeni v kantone, (manjša upravna območja z nižjimi sodišči), ti pa v merije (maire - župan) ali županstva oz. prejšnje občine. V ribniško-kočevskem območju so bili sedeži kantonov v Kočevju, Ribnici in Ložu. V ribniški kanton so spadala županstva (občine) v Ribnici, Dolenji vasi. Loškem potoku, Sodražici in Velikih Laščah. V kočevskem kantonu so bila županstva Kočevje, Mala Gora, Mozelj, Koprivnik, Kostel, Kočevska Reka in Trava, v loškem kantonu pa županstvi Lož in Bloke. Županstvi v Dobrepolju in na Turjaku sta spadali v kanton Višnja gora. V Ribnici je bil župan Anton Rudež, ki je bil do leta 1810 oskrbnik ribniške graščine, odtlej pa lastnik; v Sodržaici je bil župan ortneški grof Benjamin Lichtenberg. Francoska okupacija je prinesla tudi tem krajem napredek: enakost državljanov pred zakonom, odpravo osovraženih graščinskih sodišč in uvedbo državnih, enakost pri odmeri davkov ne glede na stan, prenos ribniškega pokopališča (1812) pri farni cerftvi v Hrvačo, urejanje cest in zgraditev trpežnih kamnitih mostov čez Bistrico v Ribnici in v Goriči vasi ter čez Ribnico v Dolenji vasi idr. Posebno duhovščina ni bila zadovoljna z uvajanjem nekaterih novosti (odvzem nadzorstva nad šolami, prenos vseh matičnih knjig v županstva, odprava cerkvenih praznikov razen štirih, uvedba civilnih porok pred župani in ukinitev obresti od cerkvenih glavnic, iz katerih so financirali tudi šole in učitelje). Vsi, posebno pa kmetje, so se upirali visokim davkom, ki so jih laobirali državni uradniki. Odjror so podžigali še posamezni graščaki, zato je prišlo jeseni 1809 do uporov v Kočovju in okolici ter v novomeški okolici s krvavimi posledicami in požigi vasi (Kostel, Stari trg; Prečna, Bršljin pri Novem mestu). Vojska je potem hudo oplenila Kočevje in novomeške okoliške vasi, zlasti Muhaber in Bučno vas.23 Jeseni 1809 so se spet odprla šolska vrata, vendar so začeli uresničevati šolsko reformo šele naslednje leto. Ta pa je tudi šolstvu prinesla dobre in slabe posledice. Francoska oblast je odpravila škofijske in dekanijske šolske nadzornike, za šolstvo naj bi skrbeli intendantje, poddelegati in župani. Ravnatelji višjih šol (gimnazij) naj bi nadzorovali osnovne šole. To je bilo vsekakor dobro, ker bi tako usklajevali velike razlike v učnih načrtih obeh vrst šol in olajševali učencem prehajanje iz osnovne šole v gimnazijo. Ta nadzor pa se ni uveljavil, ker ni bilo denarja za potne stroške, župana Anton Rudež in Benjamin Lichtenberg (>a se za šole nista zanimala. Zato je še nadalje skrbel za šole ribniškega kantona dekan Al. B. Humel. Po odloku z dne 16. 7. 1810 naj bi šole vzdrževale samo občine,24 Kar so bile občinske bla- gajne večinoma izčrpane z drugimi dajatvami, za šole in učiteljstvo ni bilo denarja. Tako je dobivalo podeželsko učiteljstvo samo dohodke od šolnin, ki jih tudi tedaj niso odpravili, in od cerkveniškega ter organistovskega dela, zato pa je začelo opuščati pouk ali je begalo iz kraja v kraj za boljšim zaslužkom. Zaradi tega v ribni-ško-kočevskem območju ni bilo pod francosko okupacijo sploh nobene nove šole, redno sta delovali samo šoli v Ribnici in Loškem potoku, šole v Kočevju. Sodražici, Velikih Laščah in Dobrepoljah pa zaradi manjkajočih učiteljev in slabih prostorov sploh niso delovale ali posamezne samo občasno. Podobno je bilo v vsej provinci, saj je bilo opuščenih samo v kranjskem delu ljubljanske škofije 16 tri-vialk, 18 nedeljskih šol in glavna šola v Kranju, (tgvilo učencev pa se ja zmanjšalo za 1053. kar dokazuje, da je tudi zanimanje staršev za te šole upadlo. Velika pridobitev reforme po francoskem vzoru f>a je bila odprava dotedanjih trivialk, glavnih šol in normalk ter uvedba enotne, t. i. primarne šole (ecoles pri-maires). ki jo je imenoval Valentin Vodnik „perva šola". Tako je dobila vsa podeželska mladina več možnosti za šolanje v gimnaziji, ker je kar iz 3. razreda primarne šole prestopila v gimnazijo. Prešeren torej ni šel iz ribniške šole v 3. razred ljubljanske normalke,2 6 ker se je ta 1812 imenovala primarna šola in se je Vodnik kot njen ravnatelj tudi podpisoval kot direktor primarne šole. Primarna šola torei ni bila več neenotna, fevdalna, ampak bružoazna enotna, kakršno je bila prinesla francoska revolucija- Odlok generalnega guvernerja Marmonta z dne 4. 7. 1810 je prinesel ilirskemu šolstvu tudi to pomembno novost, da je predvidel v vsaki občini štirirazredno osnovno deško šolo, na sedežu kantonov pa tudi dekliško šolo, ter dovolil poučevati na osnovnih šolah in nižjih gimnazijah v materinščini. Žal. da Ribnica ni imela materialnih možnosti za organizacijo štiri-razredriice niti ne vodilnega ter učnega osebja za uresničitev jezikovne reforme. Dekan A. Humel pouku v materinem jeziku z izjemo verouka v vsakdanji osnovni šoli ni bil naklonjen, saj je celo uradoval v nemškem jeziku, niti ni imel učiteljev, ki bi bili sposobni poučevati v slovenščini. Anton Rudež je bil kot tedanji ribniški župan soodgovoren za šolo in tudi za učni jezik, vendar je kot dvakratni graščak (Ribnica, Breg pri Ribnici) reševal predvsem svoje osebne koristi, ne da bi bil kot znanec naših prerodovcev (V. Vodnik, Ž. Zois) kaj pripomogel k slovenskemu učnemu jeziku. Tudi na občini so uradovali v nemškem jeziku in so bili celo poročni obredi pod Rudeževim vodstvom nemški. Valentin Vodnik pa je tudi omogočil isouk v slovenskem jeziku, ker je bil spisal vse potrebne učbenike za osnovno šolo z izjemo berila. Leta 1811 je izšla v Ljubljani njegova Abeceda za perve šole, ki je prvi uradno odobreni slovenski abecednik in vsaj v berivu do tedaj najboljši. Doslej ne vemo, če so ga v Ribnici uporabljali, ker F. Kramer, kot rečeno, omenja samo nemško abecedno tablico. Vodnik je omogočil bralni pouk v maternem jeziku tudi učencem nemških in francoskih staršev v večjih krajih, saj je napisal trijezični (slovensko-nemško-fran-coski) abecednik. Abeceda ali azbuka (Lj. 1812), V prerodno zagretem uvodu poudarja Vodnik, naj se vsakdo začne učiti brati v maternem jeziku in se šele potem začne učiti druge jezike, ko se je ..izuril v svoji besedi". Torej: slovenščina naj bo podlaga daljnjemu izobraževanju! Vodnik je spisal tudi za tistr čas dobro, izvirno slovensko slovnico Pismenost ali gramatika za prve šole (Lj. 1811), 21, ki je bila. kot sledi iz naslova, namenjena z ustrezno učiteljevo razlago tudi osnovnim šolam. ..Pismenost” seveda ni predpostavljala slovenščine samo kot učni jezik, ampak tudi kot učni predmet, pri katerem naj bi poučevali tudi slovensko slovnico. Take zahteve pa do tedaj še ni bila Tudi v prerodno usmerjenem uvodu v tem učbeniku napada Vodnik metodično napako avstrijskih oblasti, ki niso hotele priznati slovenščine kot podlage za vsako izobraževanje, pobija pa tudi tedaj močno razširjeno mngnje, češ da se slovenščine ni treba učiti, ker jo znamo že od doma. Glede na omenjene razmere v Ribnici ni nobene verjetnosti, da bi v tamkajšnji osnovni šoli uporabljali to slovnico. Sicer pa je že Vlado Schmidt ugotovil, da so poučevali slovensko slovnico samo v Postojni in Ljubljani, in sicer na.ljubljanski primarni šoli leta 1810/11 v 1. razredu, 1811/12 v 2. razredu in 1812/13 v 1. razredu. 8 To res dokazujejo predmetniki te šole in je treba F. Kidriča dopolniti. Zel6 verjetno |ja so tudi v ribniški šoli uporabljali Vodnikov katekizem Keršanski nauk za ilirske dežele (Lj. 1811. 1812), prirejen po uradnem Napoleonovem katekizmu, ker je bil po odobritvi ljubljanskega škofa Antona Kavčiča predpisan za cerkev in šolo ter po avstrijski zasedbi Ilirskih provinc z odlokom ljubljanskega škofijskega konzistorija (29. 4. 1814) prepovedan. Kolikor se A. Humel ni strinjal z Vodnikovima dodanima poglavjema o posvetni moralki (str. 99—112) in kmetijstvu (str. 113—133), soju lahko opustili s hvalisanjem Napoleona vred. Tudi France Kidrič se je zanimal, ali je Prešeren imel na voljo navedene učbenike, vendar je glede na nemški pisano „zlato knjigo" podvomil. Kaže torej, da ribniška osnovna šola ni kdove kaj uresničevala jezikovne reforme v duhu našega preroda ter si je zaslužila sloves predvsem s tem, da je bila med prvimi dvorazrednimi osnovnimi šolami na Slovenskem. Ozrimo se na ribniške šolske prostore in učitelje! V Prešernovem času je bil pouk v še danes stoječi hiši št. 26, katere lastnik je Anton Lovšin, po domače „Štekliček". : • hm šola, ki jo je obiskoval France Prešeren (Nadaljevanje prihodnjič) pisma in odmevi 9«, ti/rwiiuy«or 2io&odelili Jakopičevo nagrado. To tradicionalno priznanje za dosežke na področju likovne umetnosti je letos prejel akademski slikar, grafik in profesor na ALU Bogdan Borčič., Znani slovenski umetnik, ki je nekaj let poučeval v Novem mestu in pred meseci svoja dela razstavljal v Dolenjski galeriji (od tod je tudi pričujoči posnetek), je bil nagrajen za svoj obsežni grafični opus. BREZ KOMENTARJA Gostovanje orkestra ljubljanskega vojnega območja v ribniškem domu JLA je že tradicionalno. Koncerti so bili vedno dobro obiskani. Na nedavnem letošnjem koncertu pa poslušalcev skoraj ni bilo. Orkester je namreč štel 20 glasbenikov, njihov koncert pa je poslušalo natančno 49 obiskovalcev. Komentar najbrž ni potreben. SKLEP O FOLKLORNI PRIREDITVI — Na deveti reviji folklornih skupin z območja Medrepubliške kulturne zveze bratstva in enotnosti, ki bo ob koncu junija v petih krajevnih skupnostih črnomaljske občine, ne bo dovoljeno nastopati v kavbojkah in drugih neustreznih oblačilih. Ta sklep so sprejeli na skupščini člartc te zveze, ki je bila minulo soboto v črnomaljskem hotelu Lahinja in od koder je pričujoči posnetek. (Foto: I. Zoran) Ljudski plesi v nošah sedmih regij 9. medrepubliška revija bratstva in enotnosti bo junija v petih krajih črnomaljske občine — Sodelovalo bo okoli 30 folklornih skupin s 1.200 nastopajočimi PESNIK MED TEKMOVALCI V soboto, 17. aprila ob 8. uri, bo na novomeški gimnaziji področno tekmovanje za Cankarjevo nagrado. Tekmovalci, učenci srednjih šol, bodo tekmovanje začeli z reševanjem testov, nakar bodo pisali spise. Preden bodo razglasili rezultate in podelili priznanja, se bodo pogovatjali s pesnikom Severinom Šalijem. Celoten program pripravlja Slavistično društvo Dolenjske. nih nošah obiskali Gornje Laze in prisostvovali tako imenovani uri zgodovine in se udeležili skupnega sprevoda po črnomaljskih ulicah. Ker v Beli krajini še ni bilo toliko različnih folklornih skupin, manifestacija ne bo zanimiva le za obiskovalce, ampak tudi za strokovnjake. To bo mogočen prikaz izvirne, pristno ljudske folklore, ki se ohranja !>rek skupin. Sprva so načrtova-i, da bi vprašanja kvalitete, avtentičnosti plesov in noš pretresli dan po reviji skupaj s strokovnjaki iz vseh republik za tako imenovano okroglo mizo. Med potekom skupščine so to misel opustili, saj bi po mnenju Mirka Ramovša, predsednika strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri ZKO Slovenije, take mize ne mogli organizirati že zaradi tega, ker bo revija v petih krajih in je strokovnjaki ne bi mogli v celoti spremljati. Z odobravanjem pa so na skupščini sprejeli sklep o izdaji publikacije, ki bo predstavila življenje in delo folklornih skupin, nastopajočih na letošnji reviji. Ugotovili so, da je o dosedanjih revijah ohranjenih malo dokumentov in da pravzaprav nimajo vzeti v roke ničesar, kar bi govorilo o tovrstni dejavnosti na območju medrepubliške kulturne zveze, j ^ JESIHOV VEČER Minuli petek jc v novomeškem razstavišču Pri slonu gostoval slovenski pesnik Milan Jesih. Številnim obiskovalcem in ljubiteljem poezije jc ob sodelovanju igralca Sreča Špika in glasbenih vložkih kitarista Cveta Salija predstavil nekaj pesmi iz do sedaj izdanih knjižnih zbirk in jim dodal nekaj še neobjavljenih stvaritev iz svoje pesniške delavnice. Ta literarni večerje bil drugi v tem razstavišču, ki je sicer namenjeno fotografskim razstavam, in letos že četrti v Novem mestu. Oo zdaj največ! odziv na natečaj 2eleznica spet ponudila nagrade osnovnošolcem >—— ■ 1 V počastitev 15. aprila, dneva železničarjev, je ljubljansko ŽG letos že desetič razpisalo likovni in literarni natečaj, ki se imenuje po Bogu Flandru - Klusovem Joži, partizanskem pisatelju železničarju. Odziv je bil izreden, saj jc prispevke poslalo več kot 14.000 osnovnošolcev iz vse Slovenije, med njimi so letos prvič tudi istrski šolarji. Skupaj je prispelo 5.300 literarnih in 9.000 likovnih prispevkov. V njih so natečajniki obdelali življenje in delo železničarjev z vseh vidikov, od znamenite stavke železničarjev pred dvainšestdesetimi leti do tega, kako si zamišljajo železnico v prihodnosti. V dosedanjih devetih natečajih je sodelovalo več kot 75.000 osnovnošolcev iz 360 OŠ v Sloveniji. NOVO VODSTVO ZKt V TREBNJEM Na nedavni konferenci trebanjske Zveze kulturnih organizacij, ki jo je do zdaj več let vodil Frane Videčnik, so izvolili novo vodstvo in več odborov. Predsednica petčlanskega predsedstva je postala Zvonka Faik-ner iz'Trebnjega, ki se je uveljavila kot recitatorka, igralka in voditeljica kulturnih in drugih prireditev. Odbore so oblikovali za najrazličnejše dejavnosti, omenimo pa naj le nekatere: odbor za pionirsko in mladinsko kulturno dejavnost, za priznanja, glasbeno dejavnost, plesno dejavnost, knjigo in literarno dejavnost, gledališko in lutkarsko dejavnost ter za likovno dejavnost. Poseben odbor je ustanovljen za arhiv-sko-dokumentacijsko dejavnost in poseben za stike zunaj občinskih meja. Vseh odborov ima trebanjska ZKO dvanajst. V TREBNJEM BO IZŠLA NOVA SALIJEVA ZBIRKA V Trebnjem bi radi še v tem polletju dali na svetlo pesniško zbirko Severina šalija z naslovom ..Pesek, popotnik in zelenice". Zbirka z likovnimi deli kiparja Staneta Jarma bo izšla kot posebna izdaja ..Samorastniške besede" in bo podobna tisti izpred dveh let, ko sta se javnosti predstavili v Trebnjem delujoča pesnik France Režun in likovnik Lucijan Reščič. Z novo edicijo želijo Trebanjci počastiti Salije-vo 70-letnico, ki jo je pesnik praznoval lansko jesen. REVIJA ZBOROVSKEGA PETJA Od 21. do 26. aprila bo v novomeški občini revija pevskih zborov. Prijavljenih je 15 zborov, ki delujejo v občini, nastopili pa bodo na koncertih v Mimi peči (21. aprila), Dolenjskih Toplicah (22. aprila). Straži (23. aprila), Šentjerneju (24. aprila) in Novem mestu, kjer bo zaključni nastop najboljših (26. aprila). METLIKA IMA ŠTIRI DOKTORJE ZNANOSTI Prejšnji mesec se je trem Metličanom - doktorjem znanosti, pridružil še četrti. Ti so: Janko Koren - doktor veterinarskih znanosti, Vinko Kambič -doktor medicinskih znanosti, Jože Koželj - doktor tehniških znanosti in Janez Dular -doktor arheoloških znanosti. NOVA RAZSTAVA V GALERIJI DSLU V Galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov (v Ljubljani, Komenskega 8) razstavlja svoja dela akademski kipar Negovan Nemec iz Bilj pri Renčah. Za dela, ki bodo na ogled do 8. maja, je značilna izredna dinamika, kar zadeva material, pa rad kombinira z železom in betonom ter lesom in bronom. LIKOVNA SKUPINA ..VLADIMIR LAMUT" NOVO MESTO KRISTANOVA 30 OBVESTILO Vse, ki se zanimajo zč likovno dejavnost obvešča mo, da se bo V TOREK 20 APRILA 1982,ob 18. uri v Osnovni šoli ,,Katja Rupe na" v Novem mestu, pričela VEČERNA LIKOVNA ŠOLA. Dodatna pojasnila po telefonu (068) 23-461 po 15. uri. Kraševci pridejo v goste POTA m s% poročajo DRUŽINA IZ HIŠE - Topliški miličniki so 6. aprila zvečer pridržali do iztreznitve 36-letnega Jožeta Rotarja iz Podturna, kije pijan razgrajal doma, podil družino iz hiše in razbijal opremo. Videla se bosta s sodnikom za prekrške. PO OROŽJE - 6. ali 7. aprila je bilo vlomljeno v stanovanje Mirka Žefrana v Stranjah. Ko lastnika ni bilo doma, so nepridipravi vlomili skozi vhodna vrata in pregledali vse prostore. Odnesli so lovsko puško, nekaj nabojev in 18.000 din gotovine. Škode je za 40.000 din. OB 2.000 MARK - V noči na 9. april je bilo v Kočevju pri Črnomlju vlomljeno v osebni avto nemške registracije, s katerim se'je zdomec Janez Lilek pripeljal na počitnice. Tat je razbil trikotno okence in vzel iz avta denarnico, v kateri je bilo 2.000 nemških mark. K SODNIKU - Črnomaljski miličniki so 11. aprila popoldne pridržali do iztreznitve 40-letnega Jožeta Zurca iz Črnomlja. Zurc je bil doma, nekoliko preveč glasen in nasilen. Moral bo k sodniku za prekrške. PO DOLENJSKI DEŽELI • Jermanovih iz Ostrožnika pri Mokronogu ni bilo doma. Tat je poiskal ključ, skrit na ..skritem” kraju, udobno odklenil in iz spalnice odnesel 30.000 din. Lastniki so plitvejši žep začutili šele drugi dan, tatinska roka je namreč za seboj vse lepo pospravila. Tudi ključ je bil na starem mestu. • Na študente ljubljanske filozofske fakultete, ki so pred dnevi obiskali Vel. Gaber, je ostal slab spomin. Tega, da so nekoliko globlje pogledali v kozarec, jim ne zameri nobeden Dolenjec, ne ve pa se, zakaj so morali bodoči intelektualci razbiti tablo krajevnega urada. • Po odredbi novomeškega preiskovalnega sodnika so priprli štiri mladeniče iz Travnika. Skupaj so se peljali proti Beli krajini. Na Goijancih je nenadoma eden postal odveč, pretepli so ga, mu vzeli 4.800 din in vrgli ven. Drugi kraji, drugi običaji! Odpustili so nosečo delavko Sodišče združenega dela odločilo, da jo mora Novoteks sprejeti nazaj na delo in ji izplačati osebni dohodek - Enakega mnenja tudi višje sodišče Sodišče združenega dela v Novem mestu je odločilo, da mora Novoteks — tozd Tkanina iz Novega mesta delavko, ki so jo odpustili zaradi nosečnosti, sprejeti nazaj na delo, ji izplačati za čas, ko ni delala, osebni dohodek in poskrbeti, da bo za čas porodniškega dopusta sprejemala ustrezno nadomestilo. Na ustni obravnavi, ki seje delavka ni udeležila, je pa pismeno opravičila izostanek, ker živi z dojenčkom v Rumi, je sodišče poslušalo navedbe Novoteksovega predstavnika, ki je menil, da gre za »pravno vprašanje”, ter predsednika organizacije sindikatov tega podjetja, kije dejal, da omenjena delavka ni pokazala nobene pripravljenosti in volje do dela. Poleg tega je sodišče seveda pregledalo tudi Novotcksove pravilnike in druge akte. Nedvoumno je ugotovljeno, da Novoteks v nobenem svojem aktu nima navedenih del in nalog, ki jih noseča delavka ne bi smela opravljati, prav tako nima nikjer zapisanega kakršnegakoli pogoja v zvezi s tem vprašanjem. Razpis za mesto tkalke, na katerega se je javila delavka, tudi SMRT V PLAMENIH Minuli četrtek dopoldne je 82-letna Ana Pešič iz Avguštin kurila na travniku kakšne 3 metre od gozda. Ogenj se je začel širiti v gozd, ženica ga je skušala pogasiti, pri čemer se ji je vnela obleka. Pešičevo so našli mrtvo. ZA MILIJON ŠKODE Anton Gotjan iz Nove Gorice je 6. aprila ponoči speljeval s tovornjakom s parkirišča pri bencinski črpalki na Drnovem. Takrat je iz ljubljanske smeri pripeljal z osebnim avtom nemške registracije zdomec Vladimir Kaplarevič iz Čačka. Vozili sta trčili. Goijan in sopotnik sta bila laže ranjena, na pločevini pa je kar za 1,000.000 din škode. ZBIL ŽENIČKO Slavko Senica (36 let) z Obrha je 6. aprila ob 8.40 vzvratno zapeljal tovornjak v Scidlovo ulico v Novem mestu. Pri tem je zadel in zbil na tla 92-letno Ivano Verče iz Rcgerče vasi. Vercetova je bila hudo ranjena in je umrla po prevozu v bolnišnico. SMRT NA MAGISTRALI Sarajevčan Ferit Tumbul je 6. aprila ob 21.15 peljal s tovornjakom mimo Benečije proti Zagrebu. Z levimi kolesi je vozil preko sredine ceste in silovito trčil z osebnim avtom, ki ga je nasproti prav tako s kolesi preko sredine pripeljal Rasim Kolakovič z Jesenic. Sopotnik v osebnem avtu Rasim Selič iz Ljubljane je bil takoj mrtev, huje ranjeni pa so bili voznik Kolakovič ter sopotnika Kasim Silič in Čatiba Silič, oba iz Ljubljane. Gmotne škode je za 550.000 din. ZADREMAL JE - Jože Arnež iz Britofa pri Kranju je 6. aprila zjutraj vozil s tovornjakom iz ljubljanske smeri proti Zagrebu. Pri Ruhni vasi je za trenutek zadremal, tovornjak je zdrknil na desno bankino in se prevrnil na njivo. Arnež je bil laže ranjen, škode pa je za 500.000 din. KOLESARČEK V LEVO -Osemletni L. V. je 6. aprila zvečer v Krasincu s kolesom zavtjal v levo k trgovini. Nasproti mu je na motorju pripeljal Jože Veselič iz Fučkovcev in dečka kljub zaviranju zadel. Oba sta ranjena, fant laže, motorist pa huje. Veseliča so odpeljali v novomeško bolnišnico. PREKRATKA RAZDALJA -I Franc Prosen iz Luže pri Dobrniču < je 6. aprila popoldne peljal z mo-' torčkom po Rimski cesti v Treb-‘ njem. Zaradi prekratke varnostne razdalje je trčil v zadnji del nekega avtobusa in padel. Prosen je bil laze ranjen, škode pa je za 10.000 din. Ko je Jože Županij Idi SLABOST čič iz Trebnjega 8. aprila popoldne peljal z osebnim avtom po Ulici dolenjskega odreda navzgor, mu je postalo slabo. Zapeljal je v levo in trčil v parkirani osebni avto Pavla Krašne iz Kota pri Semiču. Nato je Zupančičev avto zapeljal še nazaj in trčil /transformator. V BOLNIŠNICO Anton Gašpe-rič (18 let) iz Dol. Straže se je 8. ni postavljal nobenih pogojev, iz objave je izhajalo, da le potrebujejo delavca, ki je lahko ženskega ali moškega spola. Pred nastopom dela je delavka ob razgovoru pri kadrov-niku predložila zdravniško spričevalo glede splošnega zdravstvenega stanja. Podpisala je izjavo, da so ji znani statut, pravilnik o delovnih razmcijih in drugi Novoteksovi samoupravni splošni akti. Ves čas ni bilo govora o nosečnosti. Delavka je podpisala tudi izjavo, da se strinja z enomesečnim poskusnim delom, čeprav ta pogoj v razpisu ni bil naveden. Pozneje je komisija za delovna razmeija sklenila, daje delavka odpuščena na temelju negativne ocene komisije. Prizadeta seje pritožila, delavski svet je pritožbi ugodil in sklep komisije razveljavil. Vendar je delavski svet na isti seji sklenil, da je delavka odpuščena zato, ker je zamolčala podatke o svojem telesnem stanju — nosečnosti (1). Ta podatek da bi, če bi bil znan že prej, vplival tako, da delavke sploh ne bi sprejeli. Sodišče se ni moglo strinjati z Novoteksom. Resje sicer, daje vrsta omejitev za zaposlovanje delavk, predvsem še delavk nosečnic in delavk mater. To vse urejata posebna uredba in zakon o delovnih razmerjih. Novoteks pa teh določil ni prilagodil, oziroma vnesel v svoje samoupravne splošne akte. Zato tudi ni imel pravice odpuščati noseče delavke. Z odločbo novomeškega sodišča združenega dela se je strinjalo tudi sodišče združenega dela SR Sloveni- je, na katero se je pritožil Novoteks. Višje sodišče je menilo med drugim, da je delavka s tem, ko ni povedala, da je noseča, sicer povzročila Novo-teksu nevšečnosti, ker je pač niso mogli razporediti na dela, za opravljanje katerih je bila sprejeta, ni pa s tem kršila zakona. Delavka namreč ni bila dolžna povedati, da je noseča, nosečnost ni ovira za sklenitev delovnega razmeija. V kemični gorelo Kočevje: Cev puščala olje, ki se je vnelo? V noči od 5. na 6. april je v kotlarni pri obratu „Melapan“ v kemični tovarni Kočevje izbruhnil ogenj. Opazila ga je delavka ob 1.45 in o njem obvestila dežurnega gasilca Bojana Jermana, ki je organiziral ljudi za dušenje požara in izklop elektrike, medtem ko so po telefonu zaman klicali-kočevske gasilce. Oglasil se ni nihče, zato se je nekdo odpeljal ponje v gasilski dom kar z mopedom. Poklicni gasilci so nato požar pogasili. Vzrok požara še ni znan. Goreti je začelo v manjšem kotlu za enega izmed impregniranih strojev. V tem kotlu z mazutom ogrevajo cevi, v katerih je olje. Gretje z mazutom so že nekaj ur pred odkritjem požara prekinili, kaže pa, da je bila ena izmed cevi z oljem počena in da je iz nje uhajalo olje, ki se je vnelo. Kotel je star že 11 let, vedno redno vzdrževan in doslej na njem niso odkrili nobene bistvene napake. Škoda še ni ocenjena. Vzroke požara raziskuje posebna komisija iz Ljubljane. J. P. Grabežu rastejo krila Veliko tudi tatvin na škodo družbenega premoženja. Iz poročila o delu temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu je razvidno, da število primerov gospodarskega kriminala narašča, saj je tožilstvo lani obravnavalo 591 storilcev, leto poprej pa 524. _ aprila zvečer peljal na motorčku od Podgorc proti Prečni, kjer je dohitel vprego, ki jo je vodil Anton Mežnaršič iz Prečne. Mladenič je zaradi neprimerne hitrosti zadel v zadnji del voza in padel. Odpeljali so ga v bolnišnico. TRAKTOR POD CESTO - Stani slav Hren (44 let) iz Praproč seje 10. aprila zjutraj v Žužemberku s traktorjem prevrnil s ceste na pot. Hrena so odpeljali v bolnišnico. PADLI IZ AVTA Dušan Bevc (23 let) iz Glinka pri Mirni je 10. aprila zvečer vozil osebni avto od Slovenske vasi proti Šentrupertu. V Brinju seje med srečanjem z drugim osebnim avtom umikal na desni rob in se prevrnil na streho. Med prevračanjem so iz avta padli voznik Bevc in dva sopotnika. Laže ranjena sta bila Bevc in njegova žena Anka. Pokrpali so ju v trebanjskem zdravstvenem domu ZA ZAPAHE V petek popoldne so po odredbi novomeškega preiskovalnega sodnika priprli 26-lctnega Ljuba Simiča iz Tutnjavca, ki je osumljen, da je trgovini v Scntiovrcncu s spretnim manipuliranjem trgovki izmaknit bankovec za 500 din. Zanimivo je, da je število grabe-žev naraslo s 3 na 6, manj pa je bilo poneverb (38 proti 58 v letu 1981). Od pomemonejslh grabežev poroči- KDO JE BIL ŽEJEN? Od 4. do 10. aprila je nekdo vlomil v zidanico Viktorja Kožarja na Pirovškem vrhu. Tat je odnesel 50 litrov vina ter nekaj žganja in orodja. OB DINARJE IN MARKE V času od 25. marca do 8. aprila je nekdo Alfonzu Štanglju iz Krmelja iz kuhinjske omare ukradel 80.000 din in 9.600 zahodnonem-ških mark. POČILO IZ PLAMENOV V novomeško bolnišnico so 6. aprila pripeljali Ivanko Novak iz Dol. Kronovega. Novakova je pri vinogradu na Vinjem vrhu požigala travo in rezine. Ko je z grabljami brskala po žerjavici, je počilo. Kovinski drobci so Novakovo ranili. Kaj je počilo, ugotavljajo strokovnjaki. BADMINTON NI ZA NA CESTO Dckletci iz Družinske vasi sta 8. aprila popoldne na cesti igrali badminton, ko je pripeljal z osebnim avtom Mirko Pcše iz Družinske vasi. Ena od njiju se je po zvočnem signalu zmedla in umikala sem ter tja po cesti. Avto jo je zadel in zbil na tla, tako da sojo morali odpeljati v novomeško bolnišnico. ■ k. mmm ■: m "im ........... km ;.. - ti* .... lo navaja grabež v tozdu Hmeljnik Novo mesto (več kot 1,300.000 din) in grabež v skupščini občine Novo mesto (156.000 din). Poleg tega je tožilstvo obravnavalo na področju gospodarskega kriminala še nevestna gospodarska poslovanja (primanjkljaje v trgovinah), zlorabe položaja, neupravičene uporabe in gozdne tatvine. V okviru kaznivih dejanj zoper družbeno premoženje so bile najpogostejše razne vrste tatvin na škodo družbenega premoženja (178 primerov)! pri čemer prednjačijo nekatere delovne organizacije; iz IMV je poleg več neznanih tudi 23 znanih storilcev. Poročilo posebej omenja zelo veliko goljufij na škodo družbenega premoženja, te se kažejo v obliki zavarovanih goljufij. Prijavljenih je bilo 56 storilcev. Zaradi gospodarskega kriminala je bilo izrečenih 256 sodb, od tega jih je bilo 85 odstotkov obsodilnih. Pogodba s pravniško luknjo OPASANE PEČINE - Delavci ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov so z jeklenimi mrežami opasali bUzu 800 metrov skalnatih bregov vzdolž najpomembnejših cest, kjer je promet pogosto ogrožalo padajoče kamenje. Največ delaje bilo ob Savi pri Artu. (Foto; P. Perc) Nad p$a in človeka Zaporna kazen za Jožeta Mrvarja iz Dešeče vasi, ki je pijan z grabljami hudo poškodoval soseda Na 4 mesece zapora je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto obsodil 26-letnega Jožeta Mrvarja iz Dešeče vasi pri Žužemberku, ki je novembra 1980 z nazobčanim delom železnih grabelj hudo poškodoval Slavka Majerja iz Dešeče vasi. Mrvar se je zagovarjal, da je zadnjo novembrsko nedeljo leta 1980 nesel sorodnikom koline in se tam napil. Ko se je pijan vračal domov, je šel mimo Majerjcve hiše, kjer se je pričel zaganjati vanj privezani Majerjev pes. Ps'a da ni udaril. Takrat se je na lepem poleg njega pojavil z lopato v rokah Majer. Ker ni vedel, kaj ima Majer v mislih, je prijel za grablje, ki so stale v bližini, in Majerja udaril z njimi. Majer ga ni udaril z ničimer. Nato sta se zgrabila. Majer mu je ušel domov, sam pa je nato res v jezi razbijal po Majeijevih vratih. Majeiju je pripravljen plačati odškodnino za povzročene poškodbe. Slavko Majer ni potrdil Mrvagevega zagovora. Sodišču, ki mu je v celoti verjelo, je povedal, da je tistega dne, nič hudega sluteč, odmetaval z lopato sneg okoli svoje hiše. Po kosilu je zaslišal cviljenje in lajanje psa, privezanega na drugi strani hiše. Soseda mu je rekla, da Martinov Joža, tako pravijo po domače Mrvarju, z železnimi grabljami tepe njegovega psa. Majerje šel gledat in je vprašal Mrvarja, zakaj tepe žival. Mrvar je rekel, da zato, ker laja nanj. Majer je Mrvarju navrgel, da nima kaj iskati okoli njegove hiše, nakar je Mrvar, ki je držal železne grablje v rokah, vprašal, če jih hoče tudi on dobiti. Dvignil je grablje nad glavo, Majer pa je nastavil v bran lopato. Udarec z grabljami je prestregel z desno roko, ki jo je takoj oblila kri. Mrvar tudi potem ni dal miru, pognal se je za Majerjem, pri tem padel in se poškodoval po nosu. Nato je še nekaj časa razbijal po vratih Majetjeve hiše Majer je bil zaradi poškodovanega prsta, ki je tudi po zdravljenju ostal trd, štiri tedne nezmožen za vsako delo. Zdravniki so Majerju predlagali amputacijo prsta. Zanimivo je, da je Mrvar februarja letos Majerju spet grozil in ga nadlegoval, kar kaže, da ni spoznal nepravilngsti svojega početja. To je imel v mislih tudi senat, ko je odločal o kazni, oziroma morebitni pogojni obsodbt. Zakaj štipendistki novomeškega šolskega centra za gostinstvo ni bilo treba vrniti štipendije — Lična, vendarle neučinkovita „tipska" pogodba Novomeško sodišče združenega dela ni dalo prav Šolskemu centru za gostinstvo Novo mesto, ki je teijal od nekdanje štipendistke in delavke nekaj več kot 22.000 dinaijev. v kar so šteti štipendija in stroški za nadomeščanje delavke, ker ni ostala na delu do konca odpovednega roka. UTAJA DAVKOV? V novem mestu so 29. marca priprli 47-letnega Staneta Lisca, zasebnega obrtnika (ključavničarja) iz Novega mesta. Lisac je v preiskavi zaradi suma kaznivega dejanja utajitve davščin in drugih družbenih dajatev. Ko to poročamo, je preiskovalni pripor že odpravljen. Sodišče je po zaslišanju obeh udeležencev v sporu ter preučitvi gradiva ugotovilo, da sta ŠGG Novo mesto in omenjena delavka res sklenila pogodbo o štipendiranju. Pogodba določa, da bo štipenditor štipendiral učenko, štipendistka pa se bo po končanem šolanju zaposlila pri štipenditorju in delala pri njem toliko časa, kot je bila štipendirana. V nekem drugem členu te pogodbe pa sta stranki določili tudi »sankcije”, če štipendist zanemarja študij in podobno. Med drugim je določeno, da mora štipendist vrniti štipendijo, če ,me začne delati”, medtem ko o tem, kaj naj se zgodi, če štipendist sicer začne delati, vendar ne ostane pri podjetju toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, pogodba ne govori. Sodišče je poleg tega ugotovilo, da novomeški šolski center za gostinstvo v času, ko je bila p«!pisana omenjena pogodba, vprašanj v zvezi s štipendiranjem ni imel urejenih z nobenim samoupravnim sploš- nim aktom. Zadeve so reševali od primera do primera. Stvari torej niso bile samoupravno urejene, SCG je s štipendisti pač sklepal »tipske” po- POŽAR V MEŠALNICI V mešalnici močnih krmil ZKGP Kočevje je 30. marca zvečer gorelo. Gasilci so požar pogasili. Skoda je občutna, saj je bilo uničeno ali poškodovano okoli 4.000 kg krmil, vsa električna napeljava, okoli 200 kg masti in razni drugi predmeti. Pri gašenju požara, kar je trajalo uro in pol, so sodelovali gasilci iz Kočevja in Salke vasi pa tudi delavci mešalni-cc. Ko je čuvaj opazil požar in hotel telefonirati gasilcem, tega ni mogel storiti — telefon je bil zaklenjen. Gasilci so šli v akcijo, ko je nekdo pritekel dežurnemu povedat, da gori v mešalnici. Pred prihodom gasilcev nihče v mešalnici ni poskušal požara omejiti z ročnimi gasilskimi aparati, ki so bili v bližini. godbe, obrazec zanje je bilo mogoče kupiti v trgovini. In prav tc tipske pogodbe so imele pomanjkljivosti, oziroma so nejasno določale sankcije. V pravu pa je tako, da je treba nejasnosti razsojati v korist druge stranke, v tem primeru torej v korist nanesojene delavke šolskega centra za gostinstvo Novo mesto. To .odločbo je potrdilo tudi sodišče združenega dela SR Slovenije. PREHITEVANJE SE JE KONČALO S SMRTJO 5. aprila ob 21,50 sta 32-letni Jože Lavrič in 22-letni Jože Kmet, oba iz Podlipe pri Dvoru,z osebnim avtom drug za drugim vozila od Lašč proti Dvoru. Pri Jami je Kmet pred ovinkom začel prehitevati Lavriča, ta pa je povečal hitrost; Tako se je Kmetu podaljšala pot prehitevanja, zapeljal je v levo, na rob ceste. Na pesku je avto zaneslo, da se je večkrat prevrnil. Med prevračanjem je iz avta padel 20-lctni Filip Zupančič, ki je sedel na prednjem sedežu. Zupančič je bil tako hudo ranjen, da je umrl na kraju nesreče. V dveh dneh dve zmagi Odbojkarji novomeškega Pionirja preboleli poraz z Mežico — V nadaljevanju II. ZOL premagali Drljačo in _____________________ Bovec s 3:0 Dve gladki zmagi, v soboto v Sisku in v nedeljo v zaostalem srečanju z Bovcem, sta odbojkarje novomeškega Pionirja ponovno postavili na čelo razpredelnice II. zvezne lige—zahod. Zal le začasno, kajti tekma med Mežico in Ino ni bila odigrana, ker gostov z Reke ni bilo in imajo tako Mežičani ob enakem točkovnem izkupičku s tekmo manj še nadalje daleč največ možnosti za osvojitev prvenstva. ' DRLJACA - PIONIR 0:3 < 7. ~9, -2) - Za Novomeščanc, ki so očitno že - preboleli poraz v prejšnjem kolu z Mežico, je bilo srečanje v Sisku le lažji trening, saj domačini niso bili gostom kos v nobenem elementu igre. Moštvo Pionirja je dobesedno pometlo z nerazpoloženimi domačini, ki so morali plačati ceh ..ranjeni" ekipi Novo-meščanov. PIONIR - ClB BOVEC 3:0 (7.4. 13) — V zaostali tekmi so Pionirjevi odbojkarji brez težav ugnali Bovčane. Domačini so zlahka dobili prva dva niza, enakovredna je bila igra le v tretjem setu, pa še to le po zaslugi pionitjcvcev, ki so igrali brez volje. Gostje so to izkoristili in vodili celo s 13:5, vendar so sc domačini pravo- časno prebudili in odločili tudi tretji niz v svojo korist. Pionir: Vornig, Prime, Pečar. Škrbe, Graberski, Černač, Brulce, Kolarič, Babnik, Kosmina. Lestvica po 16. kolu: Pionir 28 (45:12), Mežica s tekmo manj 28 <43:15). Ina Mlaka 18 itd. V prihodnjem kolu gostujejo Novomeščani pri ekipi Ine Mlake, medtem ko Mežičani potujejo k Uljaniku. Pionirjevo moštvo bo bržčas doživelo petnajsto zmago na prvenstvu, hkrati pa stiskajmo pesti za morebitno presenečenje v srečanju Uljanika in Mežice. PO DALJŠEM ČASU PORAZ KOČEVK KOČEVJE - BRANIK 0:3 ( 13. -12, 12) - V izredno kvalitetnem in izenačenem ter negotovem srečanju so gostje dosegle na videz gladko zmago, vendar rezultat po nizih kaže, da bi lahko tudi domačinke zmagale. Ekipa odbojkaric Kočevja je po 17. kolih s 16 točkami na 6. mestu, v zadnjem kolu pa potujejo v Ljubljano, kjer se bodo pomerile z ekipo viškega Partizana. f i M H 1 i k Novomeščanke ZMAGOVITA SPOMLADANSKA SERIJA — Novomeške rokometašice igrajo v spomladanskem delu vnovič zmaoale II. zvezne rokometne lige v izredni formi. Tokrat so s 13 zadetki prednosti v gosteh ugnale Izolcanke. "- Med strelke se je dvakrat vpisala tudi Godleijeva (v belem dresu in v akciji), medtem ko je Mršnikova (v ozadju) mrežo Izolčank zatresla kar enajstkrat. (Foto: Janez Pavlin) Ribničani lovijo štiri točke Novi zmagi Inlesa in Novomeščank v nadaljevanju II. ZRL — Po soboti Inles bliže Zagrebu? — Izenačen boj za prvo mesto v ženski SR L SPOSOJENO TRNJE O negativnih pojavih nič, razen kaj pozitivneqa! (Iz JEŽA) Zanesljivi zmagi Inlesa in Novomeščank v nadaljevanju rokometnega prvenstva II. zvezne lige sta obe ekipi zadržali pri vrhu prvenstvenih razpredelnic. Ribničani lahko ob ugodnem razpletu še zmeraj računajo na vrh lestvice, medtem ko dekleta Novega mesta zasedajo odlično 3. mesto. S serijo zmag pa nadaljujejo tudi Kočevke v nadaljevanju republiške lige in so poleg Buije in šenjtemejske Iskre IEZE najresnejši kandidat za prvo mesto in vstop v drugoligaško družbo. INLES (15:8) - ISTRA TURIST 25:20 V zanimivem in korekt- Letos še stopnico više ? Kaj lahko pričakujemo od dolenjske atletike v letošnji sezoni — Deseterice najboljših atletov in atletinj v lanski sezoni S sobotnim republiškim otvoritvenim mitingom se je uradno pričela letošnja atletska sezona, ki bo imela svoj vrh na prvenstvu Evrope v Atenah od 7. do 12. septembra. prvo prvenstveno tekmovanje v republiškem merilu pa bo 24. aprila v Radencih, kjer bo prvenstvo Slovenije v malem maratonu v okviru I. maratona „Treh src“ zato naj ob pričetku nove sezone povemo, kje je dolenjska atletika in kaj lahko pričakujemo od nje v novi sezoni Dolenjska atletika, je nedvomno napredovala, in to ne samo v Novem mestu, ampak tudi v Kočevju, Brežicah in drugih krajih, kjer ji posvečajo nekaj pozornosti. Največ so storili za napredek atletike na Dolenjskem v Novem mestu, zato ni čudno, da je metropola Dolenjske središče atletike. In ne samo to: Novo mesto je postalo pojem v slovenski in jugoslovanski atletiki, saj je novomeška moška vrsta osvo-jda 4. mesto na državnem ekipnem prvenstvu, najboljši atleti AK Novo mesto z rekorderjem SFRJ Darkom Cujnikom na čelu pa so zastopali 5“di slovenske in jugoslovanske barve. Če hočemo primerjati dosežke najboljših dolenjskih atletov in atletinj v pretekli sezoni, bo najbolje, da uporabimo mednarodne tabele za točkovanje atletskih rezultatov. Pri ''saketn posamezniku točkujemo le njegov najboljši rezultat - v najboljši disciplini. Pri moških je Darko Cujnik brez primerjave najboljši atlet Dolenjske (tudi v republiškem merilu je po istih kriterijih zasedel 1. mesto). Njegov rekordni rezultat - 83,56 m v metu kopja na finalu evropskega pokala v Zagrebu edini prinese več kot 1000 točk, kar je meja za visoko mednarodno vrednost. V deseterici se je na drugo mesto uvrstil prof. Jože Kolcta iz Kočevja, ki je edini atlet izven Novega mesta (na zveznih tekmovanjihPjc branil barve AK Novo mesto) in zaseda z 981 točkami (za 470 cm v skoku s palico) tudi v republiškem merilu visoko 6. - 7. mesto. Kot drugi najboljši atlet AK Kočevja sc je na 16. mesto uvrstil mladinec Robert Radosavljevič, ki je bil lani mladinski reprezentant SRS v teku na 100 m (11,0), uspešen pa je bil tuui v skoku v daljavo. Na 3. mestu v dolenjski deseterici je Boris Okleščen, prvak Jugoslavije za leto 1980 v metu diska, ki pa lam zaradi poškodb ni imel sreče z nastopi za državno reprezentanco. Zelo visoko uvrstitev si je priboril Mario Mohorovič, odličen tekač, ki je bil lani najhitrejši v Sloveniji na 1500 m, vendar zaradi hude konkurence v tej disciplini (Zdravkovič, Savič. Pokrajčič) ni mogel do dresa državne reprezentance. Morda bo imel več sreče letos? Posebno poglavje dolenjske atletike sta dva mladinca, ki utegneta v prihodnjih letih konkurirati za najvišja mesta v deseterici najboljših na Dolenjskem. To sta Andrej Lapajne, ki je že med mlajšimi mladinci NAJBOLJŠI ATLETI DOLENJSKE V SEZONI 1981 1. Darko CUJNIK (Nm) 1026 točk <83,56 m met kopja, 2. Jože KOLETA (Koč.) - 981 točk (470 cm v skoku s palico), 3. Boris OKLEŠČEN (Nm) - 953 točk (54,68 m met diska), 4. Mario MOIIOROVIC (Nm) - 945 točk (3:45,8 na 1500 m), 5. Andrej LAPAJNE (Nm) - 942 točk (210 cm v skoku v višino), 6. Metod ŽUŽEK (Nm) 940 točk (8:57,9 na 3000 m zapr ), 7. Edvard KRANjClC (Nm) - 910 točk (15,31 m v troskoku), 8. Poide BUČAR (Nm) 864 točk (14:49,0 na 5000 ni), 9. Janez PENCA (Nm) - 859 točk (54,6 na 400 m ovira), 10. Aleš FLORJANU (Nm) 857 točk (200 cm v skoku v višino). Sledijo še: Milan Šimunič (Nni) 853 t. (troskok), Vane Keržan (Nm) - 828 t. (100 m), Slavko Malnar (Nm) 824 t. (met kladiva), Rafko Kapš (Nm) - 821 t. (5000 m), Robert Sikonja (Nm) - 816 t. (800 m), Robert Radosavljevič (Koč.) 804 I. (100 m) itd. NAJBOLJŠE ATLETINJE DOLENJSKE V SEZONI 1981 1. Cilka KRIŽE (Nm) 915 točk (168 cm v skoku v višino), 2. Greta HREN (Nm) - 837 točk (11,7 na 80 m ovire), 3- - 4. Vanja HRIBAR (Nm) 781 točk (155 cm v skoku v višino), 3. - 4. Marija LUKŠIČ (Nm) 781 točk (155 cm v skoku v višino), 5. Marija RUS (Koč.) 728 točk (12,93 na 100 m), 6. - 8. Vida BOSINA (Brež.) 726 (očk (150 cm v skoku v višino), 6. - 8. Biserka DERNOVŠEK (Nm) 726 točk (150 cm v skoku v višino), 6. - 8. Borja I.RŽEN (Nm) - 726 točk (519 cm v skoku v daljavo), 9. Lidija LOBE (Nm) 709 točk (1:43,2 na 600 m), 10. Karmen KENDA (Nm) — 703 točke (511 cm v skoku v daljavo. Sledijo šc: Jelica Savnik (Brež.) in Marija Jarc (Nm) 702 t. (skok v višino), Bojana Glavič (Nm) met krogle, Lojzka l.opatič (Brež.) — tek na 800 m, itd. najboljši v Sloveniji v skoku v višino (rezultati nad 210 cm, ki se pričakujejo, ga utegnejo pripeljati v državno mladinsko reprezentanco), ter Igor Primc, ki je brez prave konkurence med mlajšimi mladinci v metu diska tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji in sc utegne že letos tudi v članski konkurenci s pol kilograma težjim diskom približati meji 50 m. Opozoriti velja še na dva mladinca - na skakalca v višino Aleša Florjanca (lani je preskočil 200 cm) in na tekača na 800 m Roberta Sikonjo (lani že 1:56,12 na 800 m), ki sta zelo obetajoča. Sicer pa se v novi sezoni veliko pričakuje tudi od starejših, kot so Metod Žužek, Edvard Kranjčič, Polde Bučar in še nekateri, ki sodijo v vrh dolenjske in slovenske atletike. Besedo, dve še o najboljših iz AK Brežice: za mladi kolektiv, ki je pred leti šele pričel z delom (v atletiki pa leto ali dve kaj malo pomeni), je pohvalno, da imajo v svojih vrstah že mladinske reprezentante SRS (Saša Podgoršek pri mladincih in Robert Koch pri pionirjih), zato je v prihodnjih sezonah upravičeno pričakovati, da sc bodo tudi Brcžičani pojavili v deseterici najboljših atletov Dolenjske, sveda če bodo nadaljevali tako prizadevno kot doslej. Atletinje Dolenjske nekoliko zaostajajo za svojimi moškimi vrstniki, to je mogoče ugotoviti tudi iz točkovanja njihovih najboljših rezultatov. Zato tokrat o njih le na kratko, čeprav prav tako zaslužijo pozornost. Najboljša na Dolenjskem po kakovosti rezultata je Cilka Križe iz Dolenjskih Toplic, ki nastopa za A K Novo mesto. Lani je preskočila višino 168 cm, letos v dvorani pa že 171 cm, kar pomeni, da bo v novi sezoni še boljša kot lani. Ima komaj 16 let, zato je pred njo šc lepa prihodnost. Tudi drugouvrščena Greta Hren iz Dolenjskih Toplic je zelo obetajoča atletinja. Lani je bila slovenska mladinska prvakinja v teku na 80 m z ovirami (11,7 na 80 m ovite je tudi mladinski rekord SRS), razen tega je uspešna tudi v skoku v daljavo, kjer ima najboljši rezultat 545 cm. Na tretjem in četrtem mestu sta dve skakalki v višino: Vanja Hribar, ki uspešno tekmuje tudi v metu kopja, ter Marija Lukšič, uspešna tudi v mnogoboju. Najboljša atletinja izven Novega mesta je mladinka Marija Rus iz Kočevja, ki je bila lani članica mladinske reprezentance Slovenije v štafeti 4 x 100 m. Scsto, sedmo in osmo mesto delijo: najboljša atletinja Brežic Vida Bosina (poleg v skoku v višino je uspešna tudi v mnogoboju), novomeška skakalka v višino Biserka Dernovšek in skakalka v daljavo Botja Eržen. Za vse poleg tega pa tudi ostale, kot so Lidija Lobe, Karmen Kenda, Jelica Savnik, Marija Jarc, Bojana Glavič itn., velja ugotovitev, da so zelo mlade in da so pravi atletski rezultati šele pred njimi, seveda če bodo posvetile treningu dovolj pozornosti. Prav tako velja zapisati, da bi na Dolenjskem lahko imeli dobro žensko atletiko, če bi ji posvetili več' pozornosti in ji namenili več sredstev. Sedaj pa ženska atletika živi v senci moške, zlasti zato, ker je za vse premalo sredstev in se je treba odločati: ali podpreti take, ki so se žv dokazali, ali pa del sredstev nameniti tudi drugim, ki šele prihajajo. I MIKEC nem srečanju so Ribničani slavili zasluženo zmago, ki jim daje. šc nekaj upanja, da morebiti vendarle dohitijo vodilni Zagreb, ki ima pred inlcsovei 4 točke naskoka. Ribničani so tekmo z Istraturistom pričeli z izrednim poletom in učinkovito, tako da so si že v prvem delu priigrali precejšnjo prednost, ki jim je v nadaljevanju zadoščala za gladko zmago. 500 gledalcev v dvorani ribniškega športnega centra je lako ob koncu pozdravilo enajsti par točk Inlesa v letošnjem prvenstvu. Inles: Eelze, Križman, D. Ilc, 2, J. Ilc 5, Tanko 6, Troha 4, Karpov 2, Mikulin 4, Ambrožič 2, Andoljšek, Kljun, Rački. Lestvica po sobotnem 14. kolu: Zagreb 26 točk, Inles 22, Varteks 19 itd. V naslednjem kolu potujejo Ribničani k ekipi Jelovice, kjer bodo morali zaigrati na zmago, Za-grcbčanc pa čaka v Splitu težko gostovanje. Ob ugodnem razpletu bi razlika med Zagrebom in Inlesom po sobotnem kolu lahko znašala le 2 točki. IZOLA - NOVO MESTO 19:32 (11:14) - Novomeščanke nadaljujejo serijo spomladanskih zmag. Tokrat so na gostovanju v Izoli premagale domačinke s kar 13 zadetki prednosti. Srečanje je bilo enakovredno le v prvih minutah, medtem ko so v nadaljevanju, posebno pa v drugem polčasu, Novomeščanke ‘ igra Gostje niso imele v svojih vrstah • polnoma nadigrale Izolčani iKe po-čanke. slabe igralke, ob igrah, ki jih kažejo v spomladanskem delu prvenstva, pa bi sc lahko z večjo zalogo jesenskih točk vključile tudi v boj za prvo mesto. Novo mesto: Udovč, Kastelic, Štrukelj 3, Hičin 6, Sitar 1, Jakše 5, Kramar 4, Godler 2, Mrhar, Mršnik 11, Robck. Lestvica: Velenje 28 točk, Zrinski 23, Novo mesto 20, Lokomotiva 18 itd. V soboto igrajo Novomeščanke doma z Mlinotestom, zaradi dobre Številno zaledje novomeškega planinstva Razveseljive ugotovitve občnega zbora PD Novo mesto Novomeški planinci so imeli pred dnevi letni občni zbor, na katerem so na pcidlagi poročil o delu sekcij in odsekov zadovoljivo ocenili minulo sezono. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da je opaziti vse večjo aktivnost mladinskih odsekov, saj so lansko leto šteli že 1.024 članov. Organizirali so 7 izletov in pohodov, ki se jih je udeležilo preko 600 rrtladih planincev, sodelovali so v akciji ,.Pionir planinec", pripravili planinsko šolo, ki jo je opravilo 174 mladih ljubiteljev gora, udeležili so se štirih orientacijskih tekmovanj itd. Omenjeni občni zbor je izvolil tudi nekatere nove člane upravnega odbora, za novega predsednika pa je bil izbran Pavle Turk. Podeljena so bila priznanja. Najvrednejše, zlasti znak PZS, pa je prejel Lojze Zupančič za dolgoletno delo v planinstvu. Občnega zbora novomeškega društva sc je udeležil tudi Tone Škatja, ki je v imenu PZS pozdravil udeležence, spregovoril o aktualnih problemih alpinizma, ob koncu pa se izrazil sožalje ob nedavni nesreči dveh mladih članic AO PD Novo mesto pri plezanju v Kotovi špici. Po zboru je bilo zanimivo predavanje z diapozitivi Vikija Grošlja o jugoslovanski odpravi na Lhotsc. D. VIDIČ spomladanske forme pa so tudi v tem srečanju favoritinje. . 4 KOČEVKE ŠE ZMERAJ NA ČELUSRL Drugo spomladansko kolo v SRL ni prineslo nikakršnih sprememb, saj sta ekipi Kočevk in Iskre IEZE z novima zmagama še naprej na vrhu lestvice, pri moških pa so Krčani vnovič dobro zaigrali in se iz Šmartnega vrnili neporaženi. ITAS KOČEVJE - SAVINJSKA 23:11 (11:2) - Favorizirane domačinke so že v začetku zlomile odpor gostij in brez težav osvojile novi točki. Skoda le, da je lepo rokometno predstavo pokvarilo vreme, saj je bilo igrišče mokro in spolzko. S 7 zadetki je bila pri Kočevkah vnovič najuspešnejša Marina Jerič. EUŽINAR - ISKRA IEZE 7:14 (3:7) — Domačinke niso bile v nobenem trenutku sposobne ogroziti zmage izkušenejših gostij, ki tako še naprej drže stik z vrhom lestvice. Najboljša igralka srečanja je bila M. Kovačič, ki je dosegla 7 zadetkov. Lestvica: Itas Kočevje 23, Burja 22, Iskra IEZE 21, Branik 20. itd. USNJAR - KRŠKO 24:24 (14:15) - Čeprav so Krčani večji del srečanja vodili, so se morali na koncu krepko potruditi za točko. Domačini so namreč vodili že s 23:21, vendar so gostje z ngkolikanj sreče v finišu vendarle izenačili. Največ zadetkov (6) je za goste prispeval Šebalj. Lestvica po 13. kolu: Lipa 22, ...5. Krško 13. V soboto potujejo Kočevke v Šmartno, od koder bi morale prinesti dve novi točki, derbi pa bo vsekakor v Šentjerneju, kjer se bosta pomerili drugo in tretje uvrščena ekipa na lestvici, Iskra IEZE in Burja. V moški konkurenci bodo Krčani imeli v gosteh moštvo Poleta. Novomeške košarkarice dosegle že osmo zmago Bolj ko se prvenstvo v ženski republiški košarkarski ligi bliža h koncu, bolj je očitno, da so novomeške košarkarice v prvem delu prvenstva zapravile priložnost za visoko uvrstitev. Z nekaj zaporednimi zmagami so namreč dokazale, da se lahko enakovredno kosajo z domala sleherno ekipo v ligi. Tokrat so v dvajsetem kolu doma ugnale ekipo Litije s 64:55 (30:21). Novomeščanke so tokrat nastopile brez poškodovane Žurovc, a so vendar dosegle zanesljivo zmago. V domači vrsti je tudi tokrat izstopala reprezentantka Bunčeva, ki je dosegla kar 33 košev. Pred predzadnjim kolom, v katerem potujejo Novomeščanke k ekipi Drave, so varovanke trenerja Janeza Pezlja s 16 točkami na 8. mestu. V II. SKL VSE JASNO - Končalo sc je tudh prvenstvo v obeh skupinah republiških košarkarskih lig. V vzhodni skupini je prvak Litija s 30 točkami, Podbočje je tretje z 22, Straža šesta s 16, Brežice pa zadnje s štirimi točkami. V zadnjem kolu je Podbočje premagalo Dravograd z 88:68 (43:33), Stražani pa Brežice s 75:73 (41:41). V TOREK OBČNI ZBOR TENISACEV Vse kaže, da bodo novomeška teniška igrišča nared za najbolj neučakane obiskovalec že pred prvomajskimi prazniki. Člani kluba skupaj z upravo športnih objektov Novo mesto pridno urejajo peščene površine, uvod v letošnjo teniško sezono pa bo torkov letni občni zbor ob 17. uri v veliki dvorani občinskega sveta Zveze sindikatov. Društveni trg 2. Na občni zbor so vabljeni vsi člani kluba in ostali prijatelji tega športa, govor pa bo o letošnjem delovnemu programu. SEVNICANI ZMAGALI Sevniška moška članska rokometna ekipa je nepretrganemu nizu zmag v tekmovanju v II. slovenski rokometni ligi v soboto dodala še eno v gosteh. Igrali so v Bakovcih, znanih po bučnih navijačih, kajpak za svoje fante. Tudi to ni ustavilo Sevničanov saj so domačine ugnali z 29:24. r FORMULA ČAKA NA PRVI START - Bolid Janeza Aliča je narejen največ iz delov domačih vozij in je sestavljalca veljal 35 starih milijonov. Šentjernejska Formula YU Alič Janez iz Šentjerneja izdelal že štiri dirkalne avtomobile — Motor stoenke ima 100 konjskih moči in požene bolid prek 220 km/h Ljudje imajo razne konjičke, le redki pa so, ki so si za prosti čas izbrali izdelavo avtomobilov. Šestintridesetletni Janez Alič iz Šentjerneja, vodja proizvodnje hibridnih vezij v Iskri, je eden •takih. V zadnjih petih letih je izdelal že četrti dirkalni avtomobil Formule F YU. Prvi izdelek, ki je prišel iz Aličeve delavnice, je bil bolj primeren za nočne vožnje, saj ga zaradi slabe izdelave ni bilo javno razkazovati. Bilo je veliko poizkusov, testiranj in sprememb. dokler spomladi 1980 ni nastala nova formula, ki mu jo je uspelo pognati celo na dirkalni stezi v Grobniku. „Lcteča pošast" je zmogla 220 km/h. Tudi ta model pri- Janezu ni imel sreče da bi živel in je podobno kot njegovi predhodniki razpadel v delavnici. Kot pravi sam, sc je ob vsakem izdelku nekaj naučil. Iz delov zadnje formule sc je, obogaten z novimi idejami pred tremi meseci lotil zadnjega modela. To pot si je za sodelavca pridobil 25-lctnega Matjana Crtaliča, ki je za sestavljanje novega bolida posodil tudi delavnico. Večina uporabljenih delov je last znanih primerkov jugoslovanske izdelave Zastave 1300, 101 in 850. Motor, kot najpomembnejši del, so v ljubljanskih delavnicah ..sfrizirali" in mu 55 konjskih moči povečali na sto. Šasije, kije bolj podobna čolničku, nista varila, temveč kovičila iz lahkih kosov pločevine kot pri letalu. Kabino sta zaščitila s pleksi steklom. V tem času je izdelek že povsem nared in čaka na prvo poizkusno vožnjo, ki bo v teh dneh na letališki pisti v Prečni. Uradno pa bo novo vozilo testirano v Grobniku. Letos se bo z novim vozilom, če bo seveda uspešno prestalo testiranje, udeležil dirk v Češki in gorske^ prvenstva Jugoslavi- J. PAVLIN jc DOLENJSKI LIST (TELEVIZIJSKI SPORED^s “OBVESTILA ■■■"■ ■ ... MI-..I ■■ .m i i■■ i —————■- OHRID: 3 Hni. nH anrila Hn nktnhra u^lc nptpk 16. IV. petek 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Angleščina, Glagolica 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Zgodovina, Iz kockice, Risanka, Ne vprašajte mene, Odkritje radatja. Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 13.55 KANADA: ČSSR, prenos hokejske tekme 17.25 POROČILA 17.30 KAJ J L NOVEGA NA PODSTREŠJU 18.00 RADENCI 82: PLESNI ORKESTER RTV SARAJEVO 18.30 OBZORNIK 18.45 EKONOMSKO-POLITIČNI SISTEM: DRUŽBENO GOSPO- DARSTVO 19.05 PSIHOFIZIČNA REKREACIJA: ORODNA TELOVADBA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 1930 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 W. Attcway: SKAG 20.50 MODNI UTRINKI 20.55 NE PREZRITE 21.10 POROČILO Z 9. KONGRESA ZK SLOVENIJE 21.55 TI DNEVI, TA LEIA: FiLM-SKA KRONIKA 1957 22.40 SPREMLJAJMO, SODELUJMO! 22.50 POROČILA 16.55 Test — 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Kolibri - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Glasbeni klub 82 - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbeni atelje - 20.45 24 ur - 21.05 Vidiki - 21.55 Lepotica in zver (čehoslo-vaški film) 17. IV. sobota 1 8.15 POROČILA 8.20 CICIBAN, DOBER DAN: ŽELEZNIŠKA POSTAJA 8.35 PEDENJEŽ: POMLADNA SUITA 8.55 9. KONGRES ZK SLOVENIJE, prenos 14.55 SLOBODA: VOJVODINA, prenos nogometne tekme 16.55 POROČILA 17.00 KOŠARKARSKA TEKMA 18.30 NAŠ KRAJ: VUHRED OB DRAVI 18.45 MUPPET SHOVV (gostuje LIZA MINELLI) 19.10 ZLATA PTICA: MARTIN KRPAN 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.15 VREME 20.20 SAMO ZA NAS. ameriški •film S kalifornijskim vlakom potuje vdova umoijenega gangsterja. Ženska marsikaj ve, zato ji strežejo po življenju, ščiti pa jo vesten detektiv. Ta si prizadeva, da bi vdovo pripeljal na sodišče, kjer naj bi pričala zoper zlikovec. Med tem, ko pazi na vdovo, detektiv zasleduje tudi dva ne- varna morilca . . . Kako se zadeva razplete, to bo prikazal film, ki gaje 1952 posnel Richard Fleischer, igrajo pa Charles McGravv, Maric VVindsor, Jacqueline White, David Clarke in drugi. 21.35 ZRCALO TEDNA 21.50 JAZZ NA EKRANU: MIRROS 22.25 POROČILA 19.00 Nonet Carmen - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbeni oder - 20.35 Poezija - 21.10 Poročila - 21.15 Človek in čas - 21.45 Športna sobota - 22.05 Svet Majev, Inkov in Aztekov 18. IV. nedelja 9.20 POROČILA 9.25 ŽIVŽAV 10.20 VROČI VETER 11.10 KAŽIPOT 11.30 ANSAMBEL FRANCA HELICA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA Osrednji prispevek tokratne oddaje bo govoril o izsuševanju za-močvitjene zemlje v lendavski občini, beseda bo tekla o življenju in delu kmetov na Tržaškem itd. MI- 13.00 CŠSR: SZ, prenos hokejske tekme 15.20 PESEM EVROVIZIJE, 2. del oddaje 15.55 POROČILA 16.00 VRTINEC, jugoslovanski film To nedeljsko popoldne se pričenja ciklus osmih filmov, ki bodo prikazali kinematografije šestih republik in dveh pokrajin. Ob Vrtincu, ki ga je Gojko Šipovec posnel 1964, se bomo seznanili, na kakšen način so se v BiH lotili obdelave tematike NOB. Igrajo Lojze Potokar, Branko Pleša, Janez Vrhovec, Dušan Janiči-jevič, Pavle Vuisič in drugi. 17.25 ZAKAJ IN ZATO 17.55 ŠPORTNA POROČILA 18.10 SESTANEK V NEBOTIČNIKU 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NEPOKORJENO MESTO 21.30 ŠPORTNI PREGLED 22.00 POROČILA 11.55 CSSR: SZ (prenos hokejske tekme) - 15.45 Korenine neba (ameriški film) - 17.15 '-Jedeljsko popoldne — 18.30 Hajduk: Partizan (reportaža o nogometni tekmi) - 19.00 Risanke - 19.30 Dnevnik 20.00 Zgodbe o jazzu - 20.45 Včeraj, danes,, jutri - 21.00 Kritična točka - 21.35 Mladi Marx 19. IV. ponedeljek 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Povej mi, povej. Kultura pisanja, Strossmayerjeva galerija v Zagrebu 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Materinščina, Iz kockice, Risanka, Naši kraji, Naredi sam. Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 13.55 ZDA: ČSSR, prenos hokejske tekme 17.10 POROČILA i7.15 MESTA: TORONTO 18.00 ZNANA, NEZNANA JUGOSLAVIJA: IZLET V STARI CAS 18.30 OBZORNIK 18.45 HIT MESECA, mladinska oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 M. Ševarlič: SMRT POLKOVNIKA* KUZMANOVIČA Ugledna beograjska družina Kuzmanovičcv se med zadnjo vojno znajde na razpotju. Družinski člani sc morajo odločiti, ali slediti napredni maturantki Saši ali pa ne izdati svoje razredne pripadnosti. Za beograjske televizijce je dramo (po scenariju Miladina Sevarliča) zrežiral Milenko Maričič, glavne vloge pa igrajo Ljuba Tadič, Ksenija Jovanovič, Predrag Tasovac, Ljubica Kovič in Neda Spasojevič. 21.10 KULTURNE DIAGONALE 21.55 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Baš Čelik 18.00 Slovenske ljudske pravljice - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik 20.00 Znanost in mi - 20.55 Zagrebška panorama 21.15 Zabavnoglasbena oddaja 20. IV. torek 1 9. 00 TV V ŠOLI: Koledar, V družbi s poletavčki, Nižinski kraji, Dnevnik 10 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Rastlinski laboratorij, Predeli in ljudje, Risdnka, Književnost in jezik. Govori Martin Jonaš, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute 15.45 ŠOLSKA TV: Oceanografske lastnosti, Rokomet in odbojka, To- pilnica življenja Prvi prispevek bo šolarje seznanil s oceanografskimi lastnostmi morja, sledilo bo poučevanje, kako mlade sistematično navajati pravilno igrati odbojko in rokomet, zaključni prispevek bo pa skušal ponazoriti, kako je na Zemlji nastalo prvo preprosto življenje. 17.10 POROČI LA 17.15 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O MEGLI V ŽAKLJU PA TEMI IN ROSI 17.30 LJUDSKI PLESI CSSR 18.00 PISANI SVET: F ADI L 18.30 OBZORNIK 18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME . 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.45 ALPSKA SAGA 22.10 V ZNAMENJU 16.10 SZ: Finska (prenos hokejske tekme) — 17.45 Pustolovščina 18.15 Knjige - 18.45 Amaterski studio - 19.30 Dnevnik 20.00 Narodna glasba - 20.45 Spomini: ZKJ in neuvrščenost 2-1.30 Zagrebška panorama 21. IV. sreda 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Puščave in tundre v SZ 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Biologija, Predeli in ljudje. Risanka, Koeka, kockica, Natakar, Risanka, Telesna vzgoja, zadnje minute 13.55 FINSKA: CSSR, prenos hokejske tekme 17.35 POROČILA 17.40 CICIBAN, DOBER DAN: OB RIBNIKU 17.50 DRUŽINA SMOLA, madžarska risanka 18.15 OKROGLI SVET 18.30 OBZORNIK 18.45 SKOZI TRNJE DO ZVEZD, oddaja z mladinskega pevskega festivala v Ccliu 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 IILM TEDNA: MATER AMAT1SIMA ' Španski film, ki ga je pred dvema letoma .posnel Jose Antonio Salgot, bo prikazal, s kakšnimi težavami se srečuje ženska, ki v dokaj nazadnjaškem okolju rodi nezakon-kcita otro- ka. Nerazumevanje je tolikšno, da žensko duševno zlomi in zato ubije lastnega otroka. Glavne vloge igrajo Julita de la Cruz, Victoria Abril, Consuclo Turo in Jaimo Sorribaz. 21.35 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.40 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik 17.45 Čas za pravljicp 18.15 Aktualnosti 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik 20.00 Predstava s Festivala malih eksperimentalnih odrov 21.20 Zagrebška panorama 21.35 Srečanja 22. IV. četrtek 8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Livada, Fizika v športu, Skrb za potomstvo 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Kemija, Predeli in ljudje, Risanka, OZN, Telesna vzgoja. Risanka, Pravljica, Zadnje minute 15.50 ŠOLSKA TV: Oceanografske lastnosti, Rokomet m odbojka, I o- pilniea življenja 17.15 POROČILA 17.20 B. Jurca: MIŠKO POLENO 17.35 MI SMO MALI MUZIKANTI: PLESKAR ZLOMIVRAT 18.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA 18.30 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE: TAKŠNI SMO Kako živeti skupaj s tistimi, kijih je bolezen, nesreča ali kaj podobnega priklenilo na invalidski voziček? O tem bo govorila oddaja’. Skušala bo prikazati, da nepokretni ljudje niso nič manj vredni, tudi oni lahko delajo. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 BOBU BOB 21.30 PANTOMIMIK LADISLAV I 1ALKY 22.10 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.55 ZDA: Kanada (prenos hokejske tekme) 20.30 Igrani film OHRID: 3 dni, od aprila do oktobra vsak petek OHRID: 6 dni, od aprila do oktobra vsako nedeljo OHRID: PRVOMAJSKI IZLET, 8 DNI, ODHOD 25. APRILA, IZLETI V KRUŠEVO, MAVROVO IN SO LUN ČRNA GORA: (Sv. Stefan); 2 dni, (sobota — nedelja), 8., 15., 22. in 29. 5. 5., 12. in 19. 6. PEŠČENE PLAZE ČRNE GORE (MINI POČITNICE), 7 dni (nedelja — sobota), 9., 16., 23. in 30. 5. ter 6. 6. VIS: 2 dni (sobota — nedelja), odhodi vsako soboto od 17. 5. do 19. 6., nadaljevanje programa v jeseni RAB: 4 dni, odhod 30. 4. BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE: 6 dni, odhoda 25. 4. in 18. 9. Ohrid je postal zelo priljubljena izletniška točka Slovencev, kar dokazuje vse večje število izletnikov. Kompas je pripravil za konec aprila (od 25. 4. do 2. 5.) 8-dnevni izlet, ki vključuje poleg ogledov kulturnozgodovinskih znamenitosti Ohrida tudi IZLET ILIN-DEN. Pot bo vodila po panoramski cesti preko planine Galičiča na Prespansko jezero s postanki na razglednih točkah. Potniki se bodo peljali skozi Bitolo, kjer si bodo ogledali ostanke antičnega Herakliona. Od tod bo pot vodila v središče prve republike na balkanu — Kruševo. V času llindenske vstaje in Kruševske republike so na mestnih pobočjih potekale pomembne bitke pod rdečo zastavo revolucionarjev in pod poveljstvom Nikole Kareva ter turškimi zavojevalci. Vstajo so Turki sicer v krvi zatrli, vendar je revolucionarni duh makedonskega ljudstva ostal nepremagan. 8-dnevni program dopušča tudi fakultativna izleta v Mavrovo in Solun. V slednjem si bodo obiskovalci ogledali kulturnozgodovinske zanimivosti ter grobišče v prvi svetovni vojni padlih srbskih vojakov. Kot je znano, je „južni Trst" — Solun privlačna točka za nakupe. V primerjavi s svojim „severnim bratom" ima boljše blago in nižje cene. Nova posebnost programa „Moja domovina" so 7-dnevna bivanja v maju in začetku junija na peščenih plažah Črne gore. V tem letnem času je kopanje na črnogorskih plažah že možno. Sicer pa vključuje program še številne oglede najzanimivejših črnogorskih krajev, kot so Kotor, Ulcinj, Cetinje, Titograd, Lovčen in druge. Vis velja za biser med jadranskimi otoki. Poleg 2-dnevnih izletov pripravlja Kompas tudi počitniški program. Zaradi pomembnosti otoka Visa med NOB bi bilo prav, da bi si ta biser naše polpretekle zgodovine ogledali vsi Jugoslovani. O & IUI metalna strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. o., Maribor TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, N. SOL. O., SENOVO Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela.in naloge 1. KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA I., II., III. STOPNJE - 6 OSEB 2. VARJENJE I. STOPNJE - 1 OSEBA POGOJI: pod I. I. stopnja — KV delavec kovinarske stroke, najmanj 3 leta delovnih izkušenj II. stopnja — KV delavec kovinarske stroke, najmanj 2 leti delovnih izkušenj III. stopnja — KV delavec kovinarške stroke, leto dni delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik. pod 2. • — KV varilec, najmanj 3 leta delovnih izkušenj, tečaj za elektrovarjenje po JUS predpisih in tečaj za varjenje po tujih predpisih. Za opravljanje del in nalog delavci združujejo delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: METALNA, TOZD TGO Senovo, 68281 SENOVO, Titova cesta 106. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po dnevu objave. 197/14 82 is ZAVARUJE TRIGLAV Zagotovite si varno vožnjo z VARNOSTNIM TESTOM vašega avtomobila, ki ga nudi brezplačno svojim zavarovancem ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV-DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO VARNOSTNI TEST OBSEGA: — pregled zavor, — pregled kretnega mehanizma, — pregled svetlobnih teles < . — pregled vseh nosilnih sklopov vozila Varnostne teste opravlja Avto-moto zveza Slovenije, TURISTIČNO—TEHNIČNA BAZA OTOČEC, za zavarovance iz območja občin: Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto in T rebnje — vsak prvi torek v mesecu od 8. do 18. ure in — vsako tretjo soboto v mesecu od 8. do 13. ure. Zavarovance vabimo, da izkoristijo možnost preventivnega varnostnega pregleda svojega motornega vozila irt tako prispevajo k varnosti cestnega prometu in zmanjševanju prometnih nesreč. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV-DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO nudi svojim zavarovancem vse vrste zavarovanj, zlasti pa priporoča sklepanje zavarovanj avto—kaska, AO-plus zavarovanja in nezgodnega avtomobilskega zavarovanja. AVTO—KASKO zavarovanje zagotavlja povrnitev škode za primer uničenja, poškodovanja ali kraje vozila, vključuje pa tudi druge nevarnosti, ki na vozilu lahko povzročijo škedo (požar, toča, vihar itd.) AO—PLUS zavarovanje nudi zavarovalno zaščito v primeru telesnih poškodb sorodnikov zavarovanea, kakor tudi samemu vozniku do višine 2 500.000,00 din. NEZGODNO AVTOMOBILSKO zavarovanje zagotavlja zavarovalno zaščito za primer smrti in trajne invalidnosti, t,oda le za vnaprej dogovorjeno zavarovalno vsoto za vse potnike v avtomobilu. Za informacije se obrnite na: ZS TRIGLAV-DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO, Cesta herojev 1, telefonska številka (068) 22—152 PREDSTAVNIŠTVO ČRNOMELJ, Ulica Staneta Rozmana 2, telefonska številka (068) 51-720 PREDSTAVNIŠTVO KOČEVJE, Ljubljanska cesta 25/1, telefonska številka (061) 851-052 PREDSTAVNIŠTVO METLIKA, Partizanski trg 5, telefonska številka (068) 58-219 PREDSTAVNIŠTVO TREBNJE, Goliov trg (v stavbi Postaje milice), telefonska številka (068) 44-352 Dih pomladi v človeku Rešitev iz prejšnje številke zdrav*-,«, rastlina tomšič natan Diblijski nodrec d I poročile teror. organu Vremenske spremembe vplivajo na človekovo počutje termostata igra tisti del tnožganov, ki ga imenujejo hipotalamus. Ko hipotalamus in še nekateri drugi organi zaznajo, daje nastopila pomlad, premaknejo stikalo telesnega metabolizma. Za občutljive posameznike je ta premik lahko zelo težak. Kislost krvi se poveča, po krvi zaplava veliko holesterola in sladkorja, žleze z notranjim izločanjem se pokorijo poveljem in izločajo več hormonov, kar povzroča, med drugim seveda, tudi zaljubljenost. Lasje in brada rastejo hitreje, pripravljenost za aktivno življenje prevzame ves organizem. • Ta preobrat je za mnoge neznosen. Strokovnjaki opažajo, da je še posebno moteč pri duševno bolnih. Zanimivo je, da je s pomladanskimi spremembami povezano tudi večje število samomorov. Nekateri raziskovalci so poskušali razložiti vplive vremena na centralni živčni sistem človeka z infrazvokom. Domnevajo, da se spomladi tople zračne mase, ko izrinjajo mrzli zrak proti zemeljskemu tečaju, mešajo z mrzlim zrakom tako, da pri tem nastajajo zvoki, za človeško uho neslišni, ki pa vendar učinkujejo na človekov organizem. Ultrazvok, ki nastaja pri tem, vpliva na centralni živčni sistem. V naših razmerah naj bi do ultrazvočnih valov prihajalo, ko spomladi in jeseni piha fen. Novo mesto ima, kot je raziskal dr. Božo Oblak, za slovenske razmere veliko dni, ki piha fen, v tem času pa je razmeroma precej prestopkov, samomorov in drugih dejanj, ki pričajo o motnjah v delovanju živcev. Podobno vplivajo na ljudi vetrovi, ki se imenujejo široko, mistral in šarav. Slednjega je še posebno natančno proučil izraelski bioklimatolog Felix Sulman in ugotovil, da kar 30 odst. prebivalcev Izraela čuti posledice šarava, toplega vetra. Nenavadno je to, da se zdravstvene težave pri Izraelcih začno že 12,ur prej, preden začne pihati šarav. Glavobol, slabosti, vrtoglavice in raztresenost najverjetneje povzroča ultra zvok in pa nenormalno visok delež električno nabitih molekul v zraku. Prav to naj bi po mnenju izraelskega strokovnjaka povzročalo biokemične spremembe v telesu, ki so pri ljudeh, občutljivih na vreme, precejšnje. Sulman je ugotovil, da veter šarav povzroča večje izločanje serotonina, snovi, ki je odgovorna za prenašanje informacij znotraj možganov, lahko povzroči povečano izločanje hormonov ščitnice, ki so bistvenega pomena za metabolizem, prav tako p? sprošča velike količine adrenalina, kar ima za posledico, da se ljudje počutijo izčrpani, prenapeti in potrti. Ta študija in nji podobne so že marsikaj spremenile. Po letu 1980 v nekaterih bolnišnicah zdravniki upoštevajo vremenske razmere pri zdravljenju bolnikov. Za nas pa naj velja, da nas težave, ki jih prinaša pomlad, ne smejo preveč skrbeti. Minile bodo, ko bo prišlo poletje. Pomlad prinaša v življenje obilo sprememb. Sokovi v rastlinah se prebude, na dan se prikažejo prvi zeleni listi, razpre se barvasto cvetje. Tudi živalim se premakne biološka ura in začne tiktakati s hitrejšim utripom. Mnoge Živah se sploh šele prebude iz trdnega zimskega spanja, ki je zelo podobno smrti; tako pravzaprav zares ožive. Znanstveniki gledaj o na oživljeno naravo z ne-pesniškimi očmi. Pravijo, da se je spremenila biokemija v živih organizmih, povedo pa isto kot pesnik C. Herrera, kije zapisal: ..Zavriskale so veje z zelenimi kriki...“ Človek ni izjema v tem vsesplošnem prebujenju. Res je, da so ljudje pozimi aktivni in ne otrpnejo v zimsko spanje, drži pa tudi, da so v telesu opazni ostanki nekaterih procesov, značilnih za hibernacijo. Raziskave so pokazale, da ljudje pozimi ..pokurijo" več maščob, torej trošijo v telesu uskladiščeno energijo, podobno kot počnejo živali med zimskim spanjem. Med strokovnjaki, ki so .začeli proučevati povezanost človeka s spremembami letnih časov in kasneje sploh s spremembami vremena, je bil tudi univerzitetni profesor dr. Frederic Sargent; danes velja za enega prvih strokovnjakov za biometeo-rologijo, kot se imenuje veda, ki proučuje učinkovanje vremena na živa bitja. Med zimskimi meseci se telesni metabolizem upočasni. Pri človeku seveda manj kot pri živalih, ki zaspijo zimsko spanje, a upočasni se vsem živim bitjem. Drobcene žilice, ki dovajajo hrano celicam, se na površini telesa zapro ah vsaj postanejo manj prepustne. Posledica tega je, da človek, ki ta čas ne miruje, marveč živi naprej običajno življenje, pogosteje oboleva; je pač manj odporen. Zimski čas je še posebno nevaren za bolezni ožilja in srca. Statistiki ugotavljajo, daje smrtnost v zimskih mesecih skoraj po vsem svetu najvišja. Človek te povezanosti ni odrešen. Še vedno se njegov organizem odziva na vremenske spremembe, največje pa so prav spomladi/ Za kako občutljivo povezanost gre, nam kaže sposobnost organizma, da vzdržuje primemo telesno toploto. Če bi organizem ne bil sposoben uravnavanja, bi ga kaj hitro pobralo. Poleti ohlaja, pozimi ogreva telo, enako pa toplotno vzdrževalni sistem deluje tudi pri hipnih spremembah toplote. Vlogo tur. mesto sistem barvne tv nem filozof Škis pri taroku natis simfon kor sako sporni steber germ bog Pazilo del hleria mit. letalec Nikoli ne smeta ne čustvo ne obzir pačiti resnice. Vrednost socializma vidim v tem, ker je dal delu tak poudarek. Morda je to ena največjih dragocenosti, ki jih je socializem prinesel človeštvu. Talent, ki trdo ne dela, ne ntore roditi sadov. METOD MIKUŽ orometr cbjekt mesto JU1SL. če Del ja tvorba ožina na malaki Visoka postava, kratko živ Ijenje? — Razmerja Karoten zavira nastanek raka na pljučih Ljudje nizke rasti živijo dlje kot visokorasli. Tako trdi strokovnjak za telesno vzgojo Francis Miles. Tega pa ne govori zato, da bi potolažil tiste, ki si žele visoke postave, pa je nimajo, temveč zaradi tega, ker ga tako prepričujejo nekatera dejstva. Ko je. proučil razmeija med trupom in nogami, je ugotovil, da velja pravilo; večji ko je človek, večji del celotne telesne višine odpade na noge. Tako imajo visoko raščeni ljudje razmeroma majhen trup in dolge noge, ljudje nizke rasti pa razmeroma večji trup in krajše noge. Ta razmerja pa nimajo samo lepotnega učinka. Večji trup pomeni, da imajo notranji organi več prostora, kar naj bi omogočilo lažje delovanje. Miles je opazil tudi, da imajo nizki ljudje razmeroma bolj razvito mišičevje. Torej ni naključje, da so vrhunski svetovni atleti nizke in srednje rasti. Manjši trup, pogosto udrte prsi, zaobljena ramena in slabo mišičevje ob utesnjenih notranjih organih, vse to po mnenju Milesa nagne tehtnico dolgega življenja v korist ljudi z manjšo telesno višino. Višja postava, krajše življenje. Med najpomembnejšimi odkritji raziskav, katerih namen je bil ugotoviti povezavo med prehrano in rakom, je gotovo tisto, ki se je posrečilo skupini ameriških raziskovalcev. Ugotovili so namreč, da karoten vpliva zaviralno na razvoj pljučnega raka. Karoten je rumenkasta snov, nahaja pa se v korenju, brstičnem ohrovtu, bučah, marelicah, breskvah in špinači. Raziskava je trajala celih 19 let, vanjo pa so zajeli 1.954 ljudi iz različnih slojev družbe in seveda z različnimi prehrambnimi navadami. Ko so po skoraj dveh desetletjih analizirali zbrane podatke, so med drugim ugotovili tudi, daje bilo med 488 ljudmi, ki so uživali hrano z malo karo-tena, 14 obolelih za rakom na pljučih, medtem ko sta bila med 488 ljudmi, ki so uživali hrano, bogato s karotenom, le 2 primera obolenja za pljučnim rakom. Analiza kaže, daje karoten ščitil pred rakom celo kadilce. Odkritje je dragoceno, ni pa še znanstveno povsem potrjeno. Zaenkrat je vse skupaj še precejšnja uganka, saj raziskovalci ne morejo razložiti, kako karoten v organizmu deluje zaščitno pred rakom. Tp pa naj ne ovira nikogar, da ne bi zaužil nekaj več sadja in korenja, saj so ti plodovi narave zanesljivo koristni. Jurska podmornica Ohio na vožnji po površju. To je za komunici ^nje potrebno, vendar ne bo več dolgo. Janez Trdina naučil štokavskega narečja tako temeljito, da bi ga nihče ne ne bil razločil od rojenega graničarja. Celo naglas je rabil čisto srbski. Prva leta je služil. S prihranjenim denarjem si je napravil v Brodu svojo hišo in je točil tako uspešno, da si je prikupil že lepo kmetijo. Zraven njega je dremal in kimal šerrtjernejski voznik, ne vem, kaj ga je tako zdelalo, ali vino ali pot ali soparica, morebiti tudi vse troje. Za njim na oglu mize je bahato pila svoj polič lepo oblečena ženska, kateri sem prisodil kakih petdeset let. Kljub tej dobi se je še zmerom lahko reklo, da je prav postavna in čedna. Obraz je kazal, da ji ni treba ne stradati ne čez mero se pehati. Tudi ona stanuje že dolgo na Hrvaškem, tam nekje pri Zagrebu. Kaj je doživela in kako se je selila sem ter tja, nam bo povedala sama. Prišla je obiskat svoj rojstni kraj brez opravka, zgolj iz radovednosti in za veselje. Svoje rodbine nijmela nič,-dosti pa znancev, katere je hotela zopet enkrat videti. Hodeča od vrstnice do vrstnice, je pripotovala v Ratež in huda ura jo je pritirala v krčmo kakor najuSTrinom. Na drugih dveh straneh so sedeli domači možaki in fantje, ki so se pogovarjali, dokler so bili še trezni, prav mirno in prijazno ne le med sabo, ampak tudi z nami tujcu Krčmarje bil pravkar zapodil deklo iz službe, ker mu je izgubila telico in menda tudi nekaj ukradla. Ta prigodek nam je popisal z vsemi okolnostmi in začel nazadnje strašno tožiti in se jeziti na posle sploh, ki gospodarjem po njegovi misli več škodijo kakor pomaepjo- Drugi možje so mu pritrjevali in izrekli soglasno, da dandanašnji skoraj ni moč dobiti dobrega hlapca in poštene dekle. Kdor ni lenuh, je pijanec ali tat ali kaj cfugega. Mar ni nobenemu ne za hišo, da bi jo obvaroval škode in sramote, ali niti zase ne, da bi si za stare dni dejal kak krajcar na stran. Te in take tožbe sem slišal dostikrat tudi rriugje in nikjer se nisem še nameril na kak zagovor obrekovanih poslov. V rateški družbi pa so se dvignili na njihovo obrambo trije zaporedoma, kar me je toliko bolj razveselilo, ker nisem tega pričakoval. Najprej se oglasi mešetar in veli; „Mi Slovenci smo pač čudni ljudje. Nahaja se med nami dosti dobrega, pa svojih dobrot ne cenimo, ker ne vemo, da jih imamo. Prehodil sem že veliko sveta. Kamor koli sem prišel, povsod se je pela hvala našim delavcem, tri prekose vse druge v pridnosti, zvestobi in pokornosti. Na Hrvaškem skoraj noben gospod neče drugega služabnika kakor Kranjca, nobena gospa druge služabnice kakor Kranjico. Tam in drugod trdijo vsi posestniki, da so naši rojaki najboljši in pravzaprav edini zares dobri hlapci in dekle. Če se obnašajo doma tako slabo, kakor pravite, ste krivi temu morda gospodarji saml Meni se zdi, da jih predrto slabo plačujete, zahtevate pa od njih več truda kakor od vola. Ne pomislite, da so posli tudi ljudje, krščeni kakor vi, ustvarjeni po božji podobi in za nebesa kakor vi. Delate z njimi kakors sužnji, pa ni čudo, da vam nagajajo in se upirajo in se ne brigajo za vašo korist, saj se tudi vi ne za njihovo. Tujci ravnajo z njimi bolj po človeškoj dajo jim plačo, da je vredno služiti, in posli jih radi slušajo. Dostikrat sem čul, da store Kranjci več, kakor se jim ukaže, da posebno za težka dela ni noben drug za rabo kakor Kranjec." . Ratežanom to govorjenje ni bilo všeč ^šumeli so kakor razdraženi sršeni in začeli v en glas trditi, da so sužnji le gospodarji, ne pa posli. Ti da so proti onim pravi gospodje. Ni jim treba skrbeti za jed, za posteljo, za davke, za obresti, za dote. Opravijo svoje delo, potem so prosti kakor tičik ne odgovarjajo za nič; ne ubijajo se z rodovino, s sosedi, z gospodo. Imajo svoj živež, naj bo letina slaba kolikor hoče. Kar jim gre, jim mora gospodar dati, če more ali ne more. Plačuje se jim v denarjih tudi toliko, da lahko zdelujejo. Par goldinarjev bi jim še preostajalo, če jih ne bi pognali po 3"iu... Zdaj začne razlagati svoje mnenje o tej reči vrli Breskvar in sicer tako pametno, kakor da govori iz kakih narodnogospodarskih bukev. Vse besede je dokazoval s svojimi in tujimi skušnjzmi, kar je dalo trjenju neko posebno važnost in mikavnost. Iz njegovega obširnega govora bom posnel tiste reči, ki so se mi zdele najbolj temeljite in naše razmere razjasnjujoče. Dejal je: „Možje! Vi sodite o sebi in o poslih deloma resnično, deloma, ne zamerite mi te besede, pa jako površno, kakor da ne poznate okolnosti, v katerih živite. Svoje nadloge pripisujete, kakor vidim, vse preveč poslom, ki so, skoraj bi rekel, čisto nedolžni. Dolenjski gospodarji so res veliki reveži, da se Bog usmili, ali pa veste zakaj? V Novem mestu sem našel dobrega znanca Trina in sem se sprehajal z njim dostikrat po okolici Enkrat mi veli: ..Pojdiva danes po šentjernejski cestikslišim, eri je lepa. 'IGreva. Nevihta naju zapodi v rateško krčmo. Mala vas Ratež tiči v globoki tokavi debelo uro od mesta. Kraj je v pivem pogledu strašno pust in reven. Popotnik se moti. Če stopi na bližnje višave ali če koraka ob potoku gor proti Brusnicam, vidi krasne njive, sočne loke, bogato rast, prijazno krajino, obrobljeno in prepleteno z zeleno, svežo hosto. Ratežani torej, kar je pridnih, ne trpe nič pomanjkanja. Vsaj o dobrih letinah ne. V vasi sta dve krčmi, ki točita obe prav dobro, samota in velika cesta jima dopeljuje razen domačih z'merom dosti tujih pivcev, voznikov in popotnikov. Morda je prav to lahko življenje zakrivilo, da so se zarodiie v Ratežu velike in pohujšljive razvade in hudobije: V svoji zgodovini ima to nepomenljivo gnezdo zapisano dolgo vrsto sramotnih del: blod, prešuštvovanje, poskuse umora, sleparsko ozdravljevanje, vsakovrstno prekanljivost in zlobo. Vendar so Ratežani zvečine jako dobri in pošteni, zraven pa tudi prebrisani ljudje. Jaz in prijatelj sva utekla v gornjo krčmo, ker se nama je zdela dolnja že preveč polna in tudi preveč gnusna. Vihar, dež in grom je trajal z malimi presledki do kasne noči.! Že sva mislila, da bo treba prenočiti v Ratežu. To naju ni skrbelo. Oba sva bila samca, doma naju ni nihče ne pogrešal ne pričakoval. V hiši se je zbralo več gostov iz raznih krajev. Pogovor sem čul tako prijeten in podučen, da mi je slabo vreme skoraj dobrp došlo. Poleg mene je sedel štajerski mešetar, ki je skupljeval tod prasce in vole. V kotu je slonel Breskvar, lep, mlad mož, rojen v Št. Petru, ki je prišel domov po doto, da se okoristi z njo v Vojaškem Broda Kranjsko je bil zapustil že pred petnajstimi letij živeč med Hrvati, se je od delegatovi za delegate Pogodba, ključ do olajšav Regresi za seme in gnojila za pogodbeno pridelavo pšenice, krompirja, koruze in krme — V trgovinah prednost za kmete, ki so podpisali pogodbe Pred vsemi kmetijskimi proizvajalci in delavci v novomeški občini so letos velike naloge. Po setvenem planu bi morali pridelati pšenico na 2.260 hektarih, koruzo za zrnje in silažo na 2.670 in krompir na ^1.800 hektarih, krmo pa (s povečanim gnojenjem) na 1.970 hektarih. Dejstvo je, da bodo tolikšne površine verjetno res posejane ali zasejane z oinenjeniini poljščinami. Nikakor pa ne gre po načrtih sklepanje pogodb za tržno pridelavo krompirja in koruze, jeseni pa niso dosegli zastavljenih ciljev pri setvi pšenice. Naloga _ sveta ni lahka. Skromna pospeševalna služba v kmetijski zadrugi namreč ni sposobna obiskati velikega števila malih pridelovalcev, še posebno, ker je zadolžena tudi za kontrolo izvajanja agrotehničnih ukrepov pri pogodbeni pridelavi poljščin. A kmetje, lahko sklenejo pogodbe v posameznih temeljnih zadružnih PREDAVANJE V okviru mladinske politične šole bo v torek, 20. aprila, ob 15.30 v novomeškem Domu JLA Cipi Ribičič predaval o ustavni opredelitvi federacije, republik in avtonomnih pokrajin in to z zgodovinskim prerezom in prikazom sedanjega stanja. Predavanje organizirajo za slušatelje politične šole, predsednike osnovnih organizacij ZSMS, sekretarje ZK ter člane društva pravnikov, vabljeni pa so tudi drugi. organizacijah. Tako za seme kot za gnojila za pogodbeno pridelavo so sedaj iz sklada sredstev za intervencije v kmetijstvu zagotovljeni precejšnji regresi. Za pogodbeno organizirano tržno pridelavo je regres za kilogram semena ■ pšenice 8 dinarjev, krompirja 9 dinarjev in gnojila 4 dinarje, za kilogram gnojila za travnike pa 3 dinarje. Da bi vzpodbudili pridelavo koruze za rejo prašičev v naših proizvodnih skupnostih, regresirajo kilogram semena koruze kar s 50 dinarji. Kmetijska zadruga Krka je v glavnem naročila dovolj semen, gnojil in zaščitnih sredstev. Vse to je v trgovinah že na voljo ali pa bo v kratkem; če pa česa na trgu ni, so nemočni. Čeprav je jasno, da morajo zagotavljati seme, gnojila in zaščitna sredstva za vse kmete, bodo vendarle imeli v trgovinah prednost pogodbeni proizvajalci. Da bo to res uresničeno, nameravajo izboljšati sodelovanje med trgovci in pospeševalno službo ter vodji posameznih temeljnih zadružnih organizacij. Za povečanje pogodbene tržne proizvodnje imajo v načrtu še več akcij. Aprila bo zadruga sklicala skupaj zasebne voznike kombajnov in skušala z regresi doseči, da bodo za pogodbene pridelovalce ceneje poželi pšenico. Predvidevajo tudi realnejše povračilo škode, ki jo povzroča divjad. Iz sklada za intervencije bodo polovično regresirali tudi zavarovalne premije za pogodbeno poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo. V ŠOLO OB PRAVEM ČASU — Mnogo učencev z novomeške osnovne šole Katje Rupena prihaja v šolo veliko pred pričetkom pouka. Tisti, ki pridejo pred šesto uro, imajo na voljo varstvene učilnice. Problemi so z učenci, ki prihajajo veliko prezgodaj pred zaklenjena šolska vrata. Če je vreme sončno in toplo, že gre, ob dežju (kot npr. v ponedeljek zjutraj) pa je vse prej kot prijetno stati pod milim nebom. Med učenci, predvsem tistimi iz nižjih razredov, je mnogo takih, ki so prišli v šolo brez dežnikov ali pa so jih prislonili k zidu, saj jih ovirajo pri jutranjem ..razgibavanju'4. Taki ponavadi ves dopoldan presedijo mokri v klopeh, kar je kot nalašč za prehlad in še kaj hujšega. Učiteljev ne gre karati, velja pa opozoriti starše, naj svojim otrokom povedo, kdaj in kako se prihaja v šolo. (Foto: Janez Pavlin) Uspešno poslovanje na kocki ? Pomanjkanje deviz pesti tudi novomeško gospodarstvo — Izsiljevanja pod krinko samoupravnega sporazumevanja — Pogosto menjavanje predpisov bolj škodi, kot koristi V okviru priprav na 9. kongres ZKS je novomeški komite občinske konference ZKS skupaj z medobčinsko gospodarsko zbornico Dolenjske pretekli teden pripravil razpravo o združevanju dela in sredstev v funkciji mednarodne delitve dela. Delavci s področja zunanje trgovine, predvsem iz večjih novomeških delovnih organizacij (Krke, IMV, Pionitja, Laboda itd.), so v razpravi načeli vrsto problemov, ki hromijo proizvodnjo ter oskrbo s surovinami in repromaterialom, kar skupaj z administrativnim ukrepanjem postavlja na kocko celo uspešno poslovanje tistih delovnih organizacij, ki jim je leta doslej šlo dobro. Izredno neugoden položaj surovin in repromaterialov v tu-naše države v blagovni menjavi s jini ali pri domačih dobavite- tujino zelo občutijo tudi novomeške in vse dolenjske delovne organizacije, med katerimi je nekaj velikih izvoznikov. Pesti jih pomanjkanje deviz za nakup Znanje o zdravstvu na preizkusu Ob svetovnem dnevu zdravja pripravili natečaj literarnih, slikarskih in fotografskih prispevkov — Na kvizu izenačeno znanje ekip V novomeškem Domu JLA je bila v torek, 6. aprila, svečana zaključna prireditev, namenjena svetovnemu dnevu zdravja. Pod naslovom ..Dodajmo življenje letom” so jo pripravili novomeški mladinci, vojaki garnizije Milan Majcen in delavci združenega dela, pokrovitelj-stvp nad prireditvijo pa je prevzela občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Novo mesto. Prireditev v Domu JLA je bila tudi zaključek treh nagrad- SEMINAR O VODENJU AKCIJ Center za MDA pri predsedstvu republiške konference ZSMS je od 9. do II. aprila v Novem mestu pripravil seminar za evidentirane kandidate za vodstva mladinskih delovnih akcij in brigad letošnjem letu. Mladi so sc pogovarjali o mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji, o položaju mlade generacije, o vlogi in nalogah ZSMS ter samoupravljanju na delovnih akcijah in o njihovem vodenju. nih natečajev, ki sojih namenili prazniku. Na literarno temo „Skrb za zdravje v vojni in miru” so kolektivno nagrado podelili učenkam novomeške srednje zdravstvene šole. Med likovniki, ki so slikali na temo ..Saniteta v narodnoosvobodilni borbi”, je bil najbolje ocenjen vojak vojašnice Milan Majcen Maijan Urankulj. med fotografi, ki so upodabljali starostnike v jeseni življenja, pa so imeli najboljšega predstavnika v učencu ndfcmeške gimnazije Oliverju Merklinu. Vsa najboljša delja so razstavili v avli Doma JLA. Počastitvi dneva zdravja je bilo namenjeno tudi strokovno predavanje, zatem pa je v rdeči dvorani potekal tekmovalni kviz o zdravstvu, ki so se ga udeležile štiri tričlanske ekipe. Tekmovalci so pokazali obilico znanja iz teorije in prakse o pomoti sočloveku v nesreči. Ekipe so bile dokaj izenačene. Zmagovalca so določili šele potem. ko so nekateri zatajili pri dodatnih vprašanjih. Najboljše znanje so na koncu prikazali GtPi i/oi trumi VOJAKI POKAZALI NAJVEČ - Tričlanska ekipa garnizijske ambulante Novo mesto je na kvizu najbolj točno odgovarjala strokovni žiriji v novomeškem Domu JLA. (Foto: J. Pavlin) vojaki garnizijske ambulante "Novo mesfo, tekmovalke Srednje zdravstvene šole so bile druge, ekipa Zdravstvenega centra tretja, delavke Krke pa so se kljub velikemu znanju uvrstile na zadnje mesto. J. P. Skrb la ceste Uspešno delo Društva za ceste iz Novega mesta Za novomeškim društvom za ceste je dobro leto razmeroma uspešnega dela, čeprav lani niso v celoti uresničili široko zastavljenega programa. Pripravili so več predavanj in razprav s področja cestnoprometnega urejanja, npr. o pro-metno-ekonomski študiji Novega mesta, o možnostih semaforizacije v Novem mestu, o problemih gradnje na nenosilnih tleh itd. Organizirali so tudi dve strokovni ekskurziji z ogledom prometnih ureditev v Zagrebu in na novem mejnem prehodu z Italijo. Letošnji program društva bodo sprejeli na skupščini v maju. Obarvan bo z vidika vsakodnevnih problemov, ki jih srečujemo pri urejanju prometa predvsem v Novem mestu, kjer so težave največje. Tako šc ni obdelana količina prometa in v zazidalnih načrtih za Novo njesto često sprejemajo preobširne in predrage rešitve, kar gotovo ni smotrno zaradi težav pri zagotavljanju sredstev. Pozornost bodo posvetili tudi problemu parkirišč v Novem mestu. Teh že sedaj zelo primanjkuje, problem pa se bo zaostril, ko bo milica začela ostro ukrepati. Studijo o možnostih bo pripravil novomeški občinski komite za urbanizem. Med pomembnejšimi nalogami pa je še vprašanje rekonstrukcije ceste Ljubljana-Zagreb. Za aklivno delo v društvu, od katerega je res lahko precej koristi, bodo letos skušali pridobiti čimveč članov. Kljub temu da imajo v programu v glavnem novomeške prometne probleme, bi radi, da se v delo vključijo tudi odgovorni delavci na lem področju iz drugih dolenjskih občin, saj je bilo društvo zamišljeno kot regijsko. ljih, ki že za vsak vijak, stekleničko, prevoz itd. zahtevajo del plačila v devizah. Izsiljevanja pod krinko samoupravnega sporazumevanja tu ne manjka, medtem ko je zdravo dogovarjanje in povezovanje na tem področju v veliki meri odpovedalo. Delovne organizacije si zagotavljajo potrebne devize z izvozom, kar je tudi edino zdravilo za naše težave, pa s prepla-čevanjem pri tistih delovnih organizacijah, ki jih imajo dovolj (npr. tiste, ki delajo z domačo surovino). Vsakdo se v glavnem znajde, kot ve in zna. Tako rekoč vsakodnevno menjavanje predpisov na tem področju pa jim ni v pomoč, saj proizvodnja ne prenese tako pogostih sprememb, ki delovnim organizacijam tudi onemogočajo dolgoročnejše načrtovanje. Če bo sprejeta sprememba zakona o deviznem poslovanju in združevanju deviz na zvezni ravni, bodo razmere v našem gospodarstvu bistveno šc slabše. Kaj bi po mnenju razpravijal-cev morali predvsem storiti? Nujnost izvoza, da bi prišli do deviz, je jasna, prav tako pa tudi izenačitev dinarskega in deviznega dohodka z realnim tečajem dinarja. Težko je namreč delovno organizacijo siliti k izvažanju, če ji prodaja doma da več dohodka. Poleg tega naj ne bi vse delovne organizacije združevale enak odstotek ustvarjenih deviz, za skupne potrebe, saj so pri njihovem pridobivanju v zelo različnem položaju. V devizni priliv in s teni v uvozne pravice pa bi morali všteti tudi devize, ustvarjene z Jon posli”. Ob vsej bitki za devizami pa je vprašljivo tudi tako rekoč dvojno obremenjevanje dohodka delovnih organizacij od izvajanja del v tujini za skupne potrebe. Pionirjev predstavnik je opozoril, da so zaradi tega zelo težko konkurenčni na tujem trgu. Z. LINDIČ DRAGAŠ SPOSOJENO TRNJE Toliko pljujemo eden na drugega, da nimamo kdaj pljuniti v roke. Iz JEŽA Kulturno društvo Romov? V Novem mestu prireditev ob svetovnem dnevu Romov Ni slučaj, da so svetovni dan Romov, 8. april, prvič v Sloveniji proslavili ravno na Dolenjskem. Tu živi več sto pripadnikov romske etnične skupnosti, ki se nikakor ne morejo vključiti v tokove naše socialistične družbe. Poskusov je bilo veliko, uspehov pa razen redkih izjem izredno malo. Zadnji primer, ko so se ob romskem svetovnem prazniku zbrali Romi v novomeškem domu JLA na kulturni prireditvi, pa kaže, da si vsaj nekateri Romi želijo spremeniti življenjske navade. Zbrali so se iz romskih naselij, vsi z eno samo željo, da si dajo duška na kulturni prireditvi, ki so jo pripravili sami in ob spremljavi filma ..Zbiralci perja". Predstavo jim je podarila uprava doma JLA. Čeprav kulturni program z vsemi drugimi nastopi ne bi mogel posebno zadovoljiti zahtevnih in kritičnih ocenjevalcev, ga je treba pozdraviti, posebno ker gre za poskus, da naši Romi ustanovijo svoje kulturno društvo. SLAVKO DOKL LETOS ŠTIRI BRIGADE Občinska konferenca ZSMS Novo mesto bo tudi letos spravila skupaj tri mladinske in eno pionirsko delovno brigado. Blizu 200 brigadirjev se bo udeležilo dveh republiških in dveh zveznih mladinskih delovnih akcij, lina brigada bo delala v prvi izmeni na zvezni akciji Titograd, v drugi izmeni bo šla pionirska brigada na akcijo Kozjansko, mladinska pa na Kobansko, in v tretji izmeni mladinska brigada na akcijo Čakovec. F.vidcntiranjc brigadirjev poteka uspešno, saj je zanimanje med ml-dimi veliko; zaključili ga bodo v začetku maja, ko bodo organizirali brigade in začeli s pripravami na odhod na akcije. ZAČETEK POLITIČNE ŠOLE V ponedeljek, 12. aprila, se je v Novem mestu začela mladinska politična šola za mlade iz krajevnih skupnosti, ki jo vsako leto organizira občinska konferenca ZSMS. Ob začetku šole je bil razgovor s predsedniki osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih o 11. kongresu ZSMS in aktivnostih ob tem; razgovor je vodila predsednica republiško konference ZSMS Darja Colarič- Dodatek k nizkim pokojninam Milejši pogoji za pridobitev varstvenega dodatka k nizkim pokojninam — Na boljšem družinski upokojenci — Odobritev dodatka le na osnovi zahtevka e pri nas že dolgo uveljavljena Varstveni dodatek k |_ oblika vzajemne pomoči iz sklada Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja tistim upokojencem, ki jim nizka pokojnina ne zadošča za preživljanje. Pri novomeški enoti skupnosti je doslej prejemalo tak dodatek preko 2.300 upoko- {'encev in uživalcev družinske pokojnine. Število upravičencev se »o v prihodnje precej povečalo, saj je nedavno sprejeti novi statut skupnosti prinesel na tem področju precej novosti in omilil pogoje za pridobitev varstvenega dodatka. Pravico do varstvenega dodatka enotnega povprečnega mesečnega imajo starostni, invalidski in družinski upokojenci, če njihova pokojnina ne presega najnižjega pokojninskega zneska, ki znaša letos 6.143 dinarjev. Poleg tega vsi dohodki članov upokojenčevega gospodinjstva ne smejo presegati mesečnega premoženjskega cenzusa 5.610 dinarjev (razen pri upokojencih s polno delovno dobo). Pri ugotavljanju premoženjskih pogojev in socialnega stanja bodo namreč odslej za pridobitev varstvenega dodatka upoštevali poleg pokojnine šc vse druge dohodke upokojenca in članov njegovega gospodinjstva - zakonca in otrok, ki jih preživlja. V dohodek gospodinjstva sc tako vštejejo vsi dohodki iz delovnega razmerja, nadomestila, štipendije, dodeljene socialne pomoči itd. Z določitvijo dohodku za vse družinske člane so ustvarili bistveno milejše pogoje za pridobitev varstvenega dodatka za upokojence, ki preživljajo več otrok. Z novim statutom pa jc večji tudi odstotek višine varstvenega dodatka v primeru, ko sc preživlja z družinsko pokojnino dva ali več družinskih članov. Šo naprej pa nimajo pravice do varstvenega dodatka upokojenci, ki so šli predčasno v pokoj (razen če gre za invalidski pokoj zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu) in upokojenci, ki so opravljali samostojno poklicno dejavnost. Varstveni dodatek k starostni pokojnini odmerjajo od razlike med pokojnino in mejnim zneskom najnižje pokojnine. S po- kojninsko dobo do 15 let znaša dodatek pri upokojencu 60 odstotkov razlike, pri upokojenki pa 70 odstotkov. Za vsako leto delovne dobe več jc varstveni dodatek za 2 odstotka višji. Enako odmerjajo dodatek k invalidski pokojnini, le daje pri upokojencu z do 20 let delovne dobe najmanj 70 in pri upokojenki 80 odstotkov razlike. Višina varstvenega dodatka k družinski pokojnini pa jc sedaj odvisna od števila družinskih članov, ki sc z njo preživljajo. Pri enem uživalcu znaša varstveni dodatek 70 odstotkov razlike med pokojnino in mejnim zneskom, pri dveh 80, pri treh 90 ter pri štirih in več 100 odstotkov razlike. Upokojenci, ki jim po dosedanjih predpisih varstveni dodatek ni pripadal, sedaj pa bi imeli pravico do njega, morajo vložiti zahtevek pri novomeški Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja najkasneje do konca junija, če hočejo dobiti dodatek od začetka leta. Sicer jim gre pravica do dodatka šele z naslednjim mesecem po vložitvi zahtevka. Dodatek pa bodo vsem upravičencem dodelili ali zvišali le na osnovi zahtevka. Št. 15 (1705) 15. aprila 1982 DOLENJSKI LIST | ČETRTKOV INTERVJU | Tretje »vodovodno” leto Na Uršnih selih tudi letos vse sile namenjajo j vodovodu — Ob slabem toku niti prograrrf TV ni j viden Čeprav se tudi Uršna sela z okoliškimi vasmi zadnja leta razvijajo, pa v tem koncu splošen napredek nekam počasi ubira pot. Kaj krajane najbolj teži in kaj nameravajo letos doseči, je povedal Jože Hrovat, predsednik krajevne skupnosti. »Vodovod je za naše krajane osnovna težava, s ka- i Jože Hrovat: »Vodovod je osnovni problem, je pa še vrsta drugih." tero se letos ubadamo že tretje leto zapored. Ker je svet hribovit in potrebuje napeljava vodovoda kar 3 rezervoarje in 2 črpališči, so stroški mnogo večji kot drugod, Letos bomo nadaljevali, kjer smo lani prekinili dela. Prišli smo do Makot in drugega črpališča. Del vodovodne trase pa gradimo skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo Dol. Toplice. Za vodovod plačujemo krajani že tretji samoprispevek, veliko del pa poleg tega opravimo s prostovoljnimi akcijami. Take zime, kot je bila letošnja, si naši ljudje ne želijo več doživeti brez pitne vode, kajti velikokrat smo morali vodo dovažati s cisternami." — Spadate med slabše razvite krajevne skupnosti v občini. Kako je s cestami in telefonom? „Več kot 260 krajanov se vsak dan vozi na delo naj več v Novo mesto. Skozi naše vasi gre vsak dan 20 avtobusnih prog, rednih ali delavskih, vendar je glavna cesta do Novega mesta makadamska. Na Uršnih selih imamo asfalt v dveh krakih, ki pa še nista povezana. Vmesni makadam bomo skušali letos posodobiti, in če bo le možnost, računamo tudi na asfaltiranje ceste skozi vas Laze. Telefon pa je tudi ena naših bolečih točk. Imamo ga samo na pošti in v zadružnem bifeju. Smo pa imeli velike težave, preden smo dosegli možnost popoldanske uporabe tega telefona. Med krajani je veliko interesentov za telefon, toda dokler ne bo boljšegaelektrič-nega toka, bomo s telefonom počakali." „Mar imate tudi z elektriko težave? Kakšne? Na našem območju je en sam transformator. Za stare čase je bil dovolj, danes pa, ko so pri vsaki hiši razni stroji, nikakor ne ustreza več. Tok je tako slab, da stroji slabo vlečejo in se kvarijo. Večkrat pa se zvečer tudi televizijski program slabo vidi. Že v prejšnjem petletnem obdobju je bila planirana gradnja transformatorja, vendar so Uršna sela pri uresničitvi tega plana izpadla. Imamo občutek, da se prav pri Uršenča-nih rado zatika!" R.B. fr URNIK BI BIL POTREBEN — Igrišče pri šoli v Bršljinu je v dopoldanskem času, ko ga uporablja le šolska mladež, primemo izkoriščeno, popoldne pa ni pravega gospodarja. Prihajajo razni obiskovalci, večkrat kaj polomijo, šola pa ne zmore vseh okvar sproti popravljati iz svojih sredstev. Krajani menijo, da bi morali poskrbeti za nadzor in red na igrišču z urnikom, kdaj je komu na razpolago, kadar je prosto. (Foto: R. Bačer) Še vedno mačehovski odnos Čemu v posebnih raziskovalnih skupnostih toliko nalog, ki z življenjem in prakso nimajo nobene zveze? — Pred kongresom ZKS tudi prerez raziskovalnega dela 6. aprila so komunisti in strokovnjaki različnih sredin novomeške občine poglobljeno razpravljali o raziskovalni dejavnosti v druženem delu. Le polovica od 40 vabljenih je prišla, toda v nekajurni debati so za uspešnejše delo v prihodnje dali vrsto pobud. Razprava je sodila v sklop predkongresnih aktivnosti novomeških komunistov. Kljub raznoterim težavam je novomeška raziskovalna skupnost dobro zastavila delo in je lanski program uresničila z okrog 6 milijoni dinarjev. V republiki velja celo za eno najboljših, toda še vedno je njeno delo šteti le za začetni start. Tudi za letošnje leto snujejo dober program raziskovalnih nalog, kijih bo možno s pridom uporabiti v praksi. Tako je IMV že dala prijavo za raziskavo o prestuktuiranju gospodarstva, pričakujejo pa jo še od Novo-lesa in Pioniija. Ker doma zbrana sredstva za raziskovalno delo usmerjajo zlasti na področja, kjer praksa zavoljo premalo sodelovanja znanosti škriplje, so Novo-meščani zelo kritično obravnavali programsko usmeritev večine republiških posebnih raziskovalnih skupnosti, češ da dajejo sredstva za celo vrsto drobnih nalog, ki pa združenemu delu in praksi nič ne koristijo ali pa zelo malo. Soglasno je bilo podprto stališče, daje dolžnost domačih in republiških raziskovalcev pomagati IMV pri izpeljavi sanacije. Na podoben način, kot je svoj-čas tekla akcija za pomoč Mežici, naj bi jo tokrat izpeljali za Novomeščane. Sicer pa so zelo odkrito govorili tudi o domačih slabostih. V vsej novomeški občini uradno obstajata le dve organizaciji, ki se ^združenem delu bavita z znanstveno raziskovalnim delom, in sicer Krka in IMV. Tudi o slednji pa bi podvomili, dokler se ponovno ne postavi na noge. Razmere so bile še nedolgo tega v razvoj- Rdeča knjižica še ni vizum Kje se teorija in praksa v Zvezi komunistov razhajata, je razprava o metodah in oblikah dela — Vse preveč je pokazala nedavna tematska še nedelavnih članov! V okviru predkongresne aktivnosti organizirana ponedeljkova '|2. aprila) tematska razprava novomeških komunistov pravzaprav JJ* odkrila nič novega glede oblik in metod delovanja v Zvezi komunistov, opozorila pa je na slabe točke in je bila hkrati koristna izmenjava izkušenj pri delu sekretaijev osnovnih organizacij. < V novomeški občini ZK ni ravno Maloštevilna, toda komunisti se vse •^večkrat izogibajo dolžnostim in ‘fclu v krajevni skupnosti, v hišnih ^nioupravah, v organizacijah itd- V tazpravi so nekajkrat poudarili, da jpnovnc organizacije ptcradc pozab-Sfljo na kritiko in samokritiko, s 'ero bi lahko uspešno • razbijali r*>vnodušnost ter pojave oportunizma in liberalizma, i Praksa kaže, da so bile pri delu jlspešncjše tiste osnovne organizaci-‘ki so na sestankih obravnavale *°nkretno problematiko, naj si bo ¥ delovnega področja ali iz okolja, 'Jer komunisti živijo. Nedvomno pa s°Pa idejno in akcijsko povezovanje. ZA VODSTVA DELAVSKIH KONTROL Od 13. aprila poteka v novomeški občini 4-umi seminar za Predsednike in člane delavskih kontrol v združenem delu. Scmi-»ar je organiziran v 10 oddelkih, vabila pa so bila razposlana 400 občanom. Na scminaiju bodo udeleženci dobili vse potrebne 'emeljne napotke za delo, da bi v prihodnje zaživelo. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta namreč ugotavlja, da ta oblika samoupravnega delovanja doslej ni pokazala zadovoljivili rezultatov, zato so sc odločili za seminar. Izobraževanje za člane delavskih kontrol organizira sindikat, izvaja pa Zavod za izobraževanje in produktivnost dela. Praktično ni primerov, da bi skupno sestankovali komunisti različnih delovnih organizacij, v katerih bi moralo priti do stičnih točk ali terenskih organizacij in združenega dela na svojem območju. Sicer pa so dobri napotki za nadaljnje delo in odpravo slabosti razprave posameznih udeležencev tematske razprave, iz katerih povzemamo nekatere najbolj značilne izvlečke: • Nekatere komuniste je treba naravnost „si!ili”, da prevzemajo dolžnosti in funkcije, ker sc jih branijo z najrazličnejšimi izgovori. • Za komuniste blok ali hiša ne smeta biti le kraj, kjer prespijo, marveč delovno torišče. • Se so primeri, ko pred pomembnimi odločitvami poslovodni organi jjokličejo sekretarja ZK, morda še picdscdnika sindikata in delavskega sveta, in se dogovorijo za sklepe, naknadno pa jih baza potrjuje- • Mladi, ki pridejo iz šol v združeno delo in v osnovno organizacijo ZK, so večkrat razočarani, kajti bistveno vec pogovorov Skupno število poštnih, telefonskih in telegrafskih storitev v novo meškem Podjetju za ptt promet se je v lanskem-letu povečalo za 18 odstotkov oz. iz 143.045.000 na 168.252.000 storitev. Največji po, rast so zabeležili pri telefonskih storitvah, saj je bilo za 20, odstotkov več impulzov. Telegrafske storitve so narasle za 8 odstotkov, poštne storitve pa so celo nekoliko nazadovale. • pridobljena teorija o avantgardni vlogi ZK je v nasprotju s prakso. Da pa je članstvo v 7.K še ni porok, da bi nekdo užival ugled med ljudmi, so pokazale tudi nedavne volitve. R. B. V ŠTIRIH LETIH DVAKRAT VEC Štiriletni kazalci ekonomskega in socialnega razvoja v novomeški občini dajejo tudi svojevrstno sliko zaposlovanja. Medtem ko je bil v letu 1981 družbeni proizvod za 2,44trat večji od tistega, doseženega v letu 1978, se je število zaposlenih v gospodarstvu v tem času povečalo za 6,4 odst., v negospodarstvu pa kar za 17,8 odst. Število zaposlenih pa se je v preteklem letu vsega skupaj povečalo za dober odstotek, medtem ko je bilo prejšnja leta delovnih mest na izbiro. Glede na dvakrat večji odstotek novih zaposlitev v negospodarstvu v primerjavi z gospodarsko dejavnostjo pa se vsiljuje vprašanje: ali k vedno slabšim poslovnim rezultatom ne prisjreva tudi preveliko režijcev? Družbeno varstvo v IMV? Na ponedeljkovem drugem sklicu občinskega sindikalnega sveta Novo mesto so kot dodatno točko dnevnega reda obravnavali predlog pravobranilca samoupravljanja o družbenem varstvu v IMV, ki posega predvsem na kadrovsko področje. Ker je bil za vršilca dol-žnosti generalnega direktorja IMV že dvakrat imenovan Marjan Simič, v tretje pa po zakonu te dolžnosti ni možno več podaljšati, pravobranilec samoupravljanja predlaga občinski skupščini, naj sc odloči za ukrep družbenega varstva s tem. da imenuje za leto dni začasni kolektivni poslovodni organ. Pobuda je prišla iz centralnega delavskega sveta tovarne, pravobranilec pa jo je razširil in velja še za tozd Tovarna avtomobilov in za delavce s posebnimi pooblastili v delovni skupnosti delovne organizacije. Gre za omejen ukrep, ki vsem samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam omogoča normalno delovanje, in ga je iu/.umeu koi pomoč pn razreševanju kadrovskih težav v tovarni in pri uresničevanju sanacije. V občinskem sindikalnem svetu so izrecno poudarili, da ne gre za nezaupnico dosedanjemu vršilcu dolžnosti Marjanu Simiču, saj je le-ta tudi predviden za člana kolektivnega poslovodnega organa, je pa ukrep edina možna in najhitrejša pot do potrebnih kadrovskih premikov. IMV je dlje časa glasno opozarjala, da je pri razreševanju kadrovskih težav deležna premalo podpore v regiji, in ker ni bilo rezultatov, lovarna pa brez poslovodnega organa ne more obstajati, je po mnenju pravobranilca samoupravljanja tak ukrep najbolj umesten. Na seji so predstavniki IMV povedali, da je ta predlog dobil vso podporo na političnem aktivu IMV, podprl pa gaje tudi občinski sindikalni svet. Na zasedanju občinske skupščine, ki je bilo sklicano za včeraj, 14. aprila, naj m odločitev sprejeli. Več o eni prihodnjič. ^ p nem inštitutu IMV take, da je bilo celo prepovedano v uradne prostore vnašati strokovno literaturo ... Zdaj veje sicer bistveno drugačen veter, vendar je razvojni inštitut IMV še v zasnovi. Kaj pa ostale večje delovne organizacije? Novoles in Pionir imata razvojne službe, večina ostalih niti tega ne premore. Registrirani raziskovalci pa so le v „Krki“, a bi morali biti vsaj še pri Zavodu za družbeno planiranje, so menili na posvetu. Do raziskovalnega dela in raziskovalcev vlada še mačehovski odnos, ki se kaže tudi v finančnem pogledu. Tudi če akte o nagrajevanju tovrstnega dela imajo, se v praksi ravnajo po svoje. R. BAČER ŠOLSTVO V PRIMEŽU ZAOSTRENIH RAZMER V ponedeljek so se v Novem mestu (na eni zadnjih predkongresnih razprav v novomeški občini) sestali komunisti iz vzgojno-varstvenih zavodov, osnovnih in srednjih šol in pretresli problematiko s teh področij. Ugotovili so, da še vedno ni vrtca v vseh krajevnih skupnostih, kar je eden od smotrov na področju otroškega varstva. Celodnevna osnovna šola napreduje počasi, ker nimajo povsod možnosti za njeno uvedbo, na področju usmerjenega izobraževanja pa se kažejo pomanjkljivosti, kakršnih niso pričakovali. Predvsem sc nakazuje razkorak med številom šolajočih se in izkazanimi potrebami po absolventih šol usmerjenega izobraževanja v združenem delu. Če glas delavcev ni bil upoštevan V preteklih štirih letih 5 manjših prekinitev dela , P' meškega občinskega sindikalnega sveta za preteklo štiriletno obdobje povzemamo zanimivo informacijo, da je bilo v tem času 5 prekinitev dela manjšega obsega. Trajale so krajši čas, v njih pa je bilo zajetih do 30 ljudi. Dvakrat so na tak način skušali reševati neurejene zadeve v Iskri-tozdu Napajanja pa v Novoteksovi Tkanini in Konfekciji ter v tozdu Gradnje Cestnega podjetja. O vseh prekinitvah dela jc predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov takoj razpravljalo, ugotavljalo vzroke, medtem ko so funkcionaiji občinskega sveta pomagali tudi pri urejanju sporov. Ugotovili so, da je prišlo do krajših prekinitev zaradi slabe informiranosti o izplačilih osebnega dohodka in regresa za letni dopust, zaradi neuskladenega plana delovnih dni, nedodelanega sistema nagrajevanja in nepravočasnega odgovora na zahtevo glede uskladitve vrednosti del in nalog. Da pa so skušali neljube dogodke v kolektivu na hitro urediti, ne da bi se o tem Tazvedelo, priča že to, da niti v enem primeru predsednik sindikalne organizacije hi obvestil vodstva občinskih sindikatov o dogodkih, ampak so ti izvedeli zanje iz drugih virov. Analiza prekinitev dela kaže tudi, da se predsedniki sindikalnih organizacij niso takoj znašli in niso ukrepali po postopku, kot je predviden za izredne razmere. Ne nazadnje pa je jasno razvidno, da delegati v samoupravnih organih prizadetih kolektivov niso odigrali svoje vloge, ker jim delavci niso dovolj zaupali. R. B. V NEDELJO -GASILCI Za nedeljo, 18. aprila, je v Novem mestu sklican redni občni zbor Občinske gasilske zveze, kjer bodo obravnavali lanskoletno poročilo in letošnji finančni plan ter delovni program: Na zboru bodo tudi razrešili dolžnosti dosedanje člane organov in izvolili novo vodstvo. HORTIKULTURNI IZLET 24. aprila organizira Hortikulturno društvo Novo mesto izlet na ljubljanske Žale, v Volčji potok in Mozirje. Odhod je ob 6. uri zjutraj z avtobusne postaje, prijave pa sprejemajo v Cvetličarni na Glavnem trgu-. I Novomeška kronika KIOSKA NI VEC! - Na Drskijc S do nedavnega posloval kiosk s časo- S pisi, cigaretami, znamkami in po- • dobnimi potrebščinami. Pred krat- Š kim so ga ukinili, češ da ni rentabi- ! len, vendar krajani menijo,'da strank ne bi manjkalo, če bi imeli pravšen S delovni čas. Kiosk so odprli ob 6. uri zjutraj, ko so krajani že v službah ali pa še spijo. V času, ko bi ljudje radi kupovali, je bi! kiosk zaprt. PLAČAJO PA VSI - Po blokih se je razpasla navada, da imajo posamezni stanovalci hladilne skrinje v kleteh, kjer pa električni števec beleži kilovate na skupni račun vseh stanovalcev. Na Mestnih njivah so se s prizadetimi že začeli dogovarjati za drugačno plačilo, drugod , pa? Marsikje se še spomnili niso, da se porabljeni tok v kleti deli na vsa stanovanja. OKOLICO ŠE UREJAJO - Na Cesti herojev se v zadnji zgrajeni blok vseljujejo stanovalci, vendar težko, ker s sprednje in zadnje strani urejajo okolico in poti. Nositi pohištvo čez kupe gramoza in zemlje ni prijetno, zato se ponuja vprašanje, zakaj ureditvena dela vselej zamujajo. SEDEM NOVIH KRIČAČKOV -V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile z območja mesta: Olga Tambolaš z Ragovske 6 -deklico; Zlatka Kocjan z Ragovske 6 Mateja; Janja Kastelic, Nad mlini 44 dečka; Mojca Peček iz Leba- nove 34 - Manco; Sonja Erjavec z Ragovske 14 - Andreja; Danica Grdin iz Adamičeve 18 - dečka in Anica Klemenčič s Prisojne poti 1 -Metko. VEC IZBIRE NA TRŽNICI - V ponedeljek je bila kljub dežju in slabemu vremenu novomeška tržnica dobro založena z vsakovrstnimi pridelki, tudi z zelenjavo. Solata je se vedno draga, saj velja kilogTam 120 dinarjev, sicer pa je bilo več stojnic zasedenih s cvetjem in sadikami, ki gredo ra čas dobro v denar. Ena gospa je rekla, da so med Novomeščani tri vrste kom« nistov: taki, ki na avtomobil skem prtljažniku vselej prevaža jo smuči ali čoln, drugi stalno vozijo orodje, tretjim pa se ns sedežih v avtih kopičijo gradm za sestanke ... »Vsaka vaja je sestanek” Ljubiteljstvo nudi priložnosti za družbenopolitično delo — Nezadovoljni z vrednotenjem V predlogu resolucije zapisana misel, da bodo komunisti še naprej spodbujali razvoj ljubiteljstva v življenju krajevnih skupnosti in delovnih okoljih, da sc bodo zavzemali za to, da bi ljubiteljstvo več prispevalo h kulturni vzgoji, je bila izhodišče za razpravo delegata Vlada Podgorška iz Brežic. Na 9. kongresu ZK Slovenije, ki se danes začenja v Ljubljani, želi opozoriti na neustrezno vrednotenje ljubiteljstva v družbi. Kot dolgoletni ljubiteljski delavec in aktivist Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij se v praksi vsak Eden lahko začne, za tri ni denarja Cimprej vrstni red S sredstvi četrtega občinskega samoprispevka je predvidena graanja osnovne šole v Dobovi, gradnja posebne šole v Brežicah in dozidava Splošne bolnišnice v Brežicah. Denar se zdaj steka na več straneh. Trenutno je teh sredstev za okoli 17 milijonov dinarjev, do konca leta pa se jih bo zbralo 27 milijonov. Trije s tem denarjem ne morejo graditi, zato ima pobuda za združitev razpoložljivih sredstev vedno več pristašev. Tako zahtevo so postavili tudi delegati v občinski skupščini, pogoj za njeno uresničitev pa je predhoden dogovor za vrstni red. Graditi lahko začne samo eden, zato je denar treba uporabiti takoj. Če bo ležal neizkoriščen, ga bo inflacija še bolj razvrednotila. Občani se tega zavedajo in računajo, da bo kmalu sprejet prednostni seznam. dan srečuje s temi vprašanji. Svoja spoznanja je strnil v nekaj stavkov: ,,Ljubiteljski delavci že vrsto let opažamo, da niti v združenem delu niti v krajevnih skupnostih nimajo pravega odnosa do našega dela. Delovnim kolektivom ponujamo recitale, koncerte in druge prireditve za obeležitev jubilejev in proslav, vendar ni pričakovanega odziva. Roke jim ne ponujamo samo mi, ampak tudi poklicne kulturne ustanove, kot je na primer Posavski muzej, vendar je večina ne sprejme. Podobna ugotovitev velja tudi za velik del krajevnih skupnosti. Njihovi sveti in skupščine kulture ne vnašajo v svoje razvojne programe. To je prepuščeno ljubiteljskim društvom, kjer so, kjer jih ni, pa nikomur. Družbenopolitične organizacije se prav tako premalo posvečajo tem problemom. Največkrat se jih lotevajo kampanjsko ob tednu Komunista in podobnih akcijah. Druga misel, ki jo nameravam poudariti, pa je ta, da ne znamo izkoristiti množice ljubiteljev za družbeno političko delo. Samo v brežiški občini je 800 aktivnih članov v ljubiteljskih društvih in ti lahko pritegnejo k delu že veliko drugih. To je organizirana sila s celoletno aktivnostjo. Vsaka vaja pevskega zbora ali gledališke skupine je lahko tudi oblika družbenopolitičnega dela. V teh skupinah sc krepi tovarištvo, utrjujejo delovne navade, disciplina. Razen tega sredstva, ki jih te skupine ustvarijo s svojim delom, koristno nalagajo v opremo kulturnih domov in druge skupne namene, skromno družbeno pomoč pa vselej bogato oplemenitijo. Tako imajo na primer v Artičah že 36 kompletov narodnih noš, vrednih 400 tisoč dinatjev. Od Zveze kulturnih organizacij so dobili zanje komaj 12 tisoč dinarjev pomo- ZA LAS SKLEPČNI Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine v Brežicah, na začetku sklepne seje dosedanjega mandata v petek ni bil sklepčen. Čez čas so od nekod le izbezali še enega delegata, da so se izognili ponovnemu sklicu. Upajmo, da so volilci tokrat bolje izbirali, in da med novimi delegati za občinsko skupščino in skupščine SIS ne bo takih, ki sploh ne prihajajo na seje. NI VSAKA PARCELA STAVBNO ZEMLJIŠČE Pri pridobivanju in oddajanju stavbnih zemljišč je bilo že doslej veliko nesporazumov, predlog novega zakona pa te stvari še bolj zapleta, ker zavlačuje in komplicira postopke. Če bo dovolj tehtnih pripomb, so spremembe še vedno možne. Doslej so nastajali nesporazumi zaradi tega, ker so občani menili, da je na zazidalnih območjih vsaka parcela že stavbno zemljišče, občinska skupščina pa je ob razlastitvi priznala zanj samo komunalno opremljeno zemljišče. Odškodnina je v nasprotnem primeru manjša. Do zdaj tudi ni bilo vselej logično, da je dobil enako odškodnino kmet, ki sc je z zemljo preživljal, in tisti, ki je imel pašnik in gaje oddajal v najem. NOVO V BREŽICAH NOVE PROGE, UTOPIJA? - Z letališča v Cerkljah so se na občinsko skupščino spet obmili z vprašanjem, zakaj ni bilo doslej nič napravljeno za boljše avtobusne zveze z Zagrebom. Vprašanje bodo odstopili novemu izvršnemu svetu, vendar je predstavnik dosedanjega IS na zadnji seji stare občinske skupščine v petek pojasnil, da si novih prog ta hip ne kaže obetati. Zaradi pomanjkanja goriva so jih že precej ukinili in pričakovati je, da bodo črtali še katero. DVAKRAT PREMISLITI - Izvršni svet občinske skupščine je še pred iztekom mandata priporočil gradbenemu odboru za dograditev brežiške bolnišnice, naj vnovič temeljito pretehta, kaj naj vsebuje prva faza gradnje. Opozoril je, daje treba čimprej poskrbeti za ustreznejše operacijske prostore in upoštevati tudi ugotovitev, da ima bolnišnica po sedanjih normativih preveč ica po s postelj na otroškem oddelku. KOLIKO DOBE LETOS PRIPRAVNIKI? - V tistih službah, ki jih financira občinski proračun, bodo pripravniki s končano štiriletno srednjo šolo prejemali za uvajanje v zahtevnejša administrativna opravila po 6.550 dinatjev mesečno. Pripravniki z višjo šolo bodo za upravna in strokovna dela dobivali po 8.300 dinarjev osebnega dohodka, pripravniki s končano visoko šolo pa 9.500 dinatjev. Mesečne nagrade za študente in dijake na obvezni delovni praksi znašajo 4.100 dinatjev, za delo ob posebnih pogojih pa največ 600 oziroma 730 dinatjev. Se VEDNO STO PROSTIH MEST - Dom učencev v Brežicah ni čisto zaseden, zato si pomagajo s tem, da v dogovoru s Čatcškimi Toplicami in Turist hotelom nudijo prenočišča turističnim skupinam. Trenutno biva v Domu 140 dijakov, jeseni pa računajo, da sc bo to število zmanjšalo še za 20. Pod streho dijaškega doma imata sedež tudi medobčinsko študijsko središče in dopisništvo Dela. BREŽIŠKE VESTI či in to skromno vsoto so nekajkrat pomnožili. Kljub neustreznemu vrednotenju amaterizma je za Posavje značilna močno razvita ljubitelj ska dejavnost. Iskati bomo morali še nove oblike in vanje pritegovati mla de ter pri tem uresničevati resolucij ska prizadevanja, da ljubiteljstvo ne bi nikjer ostajalo le na ravni pro-svetljevanja.” Humanost zahteva dejanja Nikogar ne smem>skega grabna in nekaterimi dru-f**!*1 deli bi namreč tod lahko izbolj-» okrog 20 hektarov kmetijskih vvVršin. Z<;m|jjška skupnost in drugi Ji cas pridobivajo še nekatera manj-°ča soglasja lastnikov za to delo. :P*lirali naj bi 221 m hudourni-*e8a,potoka, kjer naj bi izkopali tudi močvirjenem zemljišču je treba položiti 1.700 metrov drenažnih cevi. Izboljšane površine so resda majhne v primerjavi s stotinami hektarov, kjer običajno drugod opravljajo take posege. Za krajevno skupnost, posebno za manjše kraje, pa predstavlja tudi 20 hektarov veliko pridobi- tev, še posebno sedaj, ko dajemo na kmetijstvo tak poudarek. Brigadirji akcije Kozjansko 82 naj bi med 10.000 predvidenimi delovnimi urami v sevniški občini pomagali še pri drugem velikem načrtu. Na območju KS Zabukovje namreč nameravajo urediti telefonijo. Dela za krepke mlade roke ne bo manjkalo! Med drugim je treba izkopati 130 jam za telefonske drogove. Brigada se bo spoprijela z okrog 5,5 km SEVNISKI PABERKI JjJESTER večer - Zveza kultur-Us *r8an'2acij sevniške občine se je Javi!10 vk!iu^ila v dolenjsko izmen-j t° kulturnih skupin pod naslovom kuh°Znajm° se”- soboto vračajo n ‘‘Urnim skupinam sevniške obči-. BOstovanje amaterji iz Metlike. V bo' tazstavi **°vanski _____________________________ jjtestavi, ti bo od 10. do 16|. maja, “Odo iz kočevskega društva razstav-7™ trije: član in dva mladinca, ki r°o° prikazali tematiko o razvoju «*čne pošte, zračnega prometa, voj sol ijnega ilje. letalstva in prodora v ve- JfJD6. naj njegovi člani sodelujejo na rjitavi v počastitev 40-letnice jugoslovanskega vojnega letalstva. Na Čistili so mesto - Akcija za očiščenje mesta razne nesnage. Iti so jo pred kratkim organizirali dijaki gimnazije, je zadovoljivo uspela. Očistili so nesnago z ulic in zelenic. Hišni sveti pa bodo morali poskrbeti za okolico svojih stavb, kjer leže vsevprek nametana drva. Pospraviti bo treba tudi gradbeni material, ki leži okoli stanovanjskih stavb in ?'A' vPi'asu|e X , f% 'ry - - ^)/v Vv/ /medved ^ V ^ - odgovarja j ~7 M nas tako varčujemo z <*^ttami, da ne moremo uvoziti gasilske motoike, da bi gasili požare. , - To pa le zato, da lahko Kupimo koristnejše in lepše ***»ri - tako sem na primer Pred kratkim kupil v naši cvetli- £|Uni umetne rože, katerim je “■ priložen listek „Made in Ita|y«. SVARILO Z RASTAVE - Razstava fotografij o krasu je marsikomu odprla oči, da je spoznal lepote krasa in podzemskih jam in dojel, kako močno je podzemlje v kočevski dolini onesnaženo z odplakami, strupi in drugimi snovmi, ki škodujejo vsem živim bitjem, rastlinam in tudi človeku. Kočevsko jamarsko društvo nas je na to že večkrat opozarjalo, a zaman. Sedanja razstava in otvoritveni govor predsednika Jamarskega društva Kočevje Dušana Tošaja pa sta dovolj nazorno pokazala, daje treba storiti resnejše ukrepe proti onesnaževanju okolja in da je zanje tudi že skrajni č&S« CEPILI PSE — Te dni cepijo pse po vsej občini proti pasji steklini Pred.............. evju. Prej Sni; »pozabil” pripeljati kakšnega izmed kratkim je bilo cepljenje tudi v Kočevju. Prejšnja leta je marsikdo svojih psov, da je prihranil nekaj denarja, zdaj grozi steklina in je bolje pse cepiti. KOGEUSKE NUUICE Višja stanarina Morebitne pritožbe izročite hišnemu svetu Samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje je te dni obvestila vse stanovalce, da velja od 1. aprila dalje nova stanarina, ki je na območju vse občine višja povprečno za 12 odst. Povišanje pa ni enako za vse stavbe oz. stanovanja, ker je bilo treba upoštevati novi republiški predpis. Po tem predpisu so se stanarine v starih stavbah povečale za nekoliko več odstotkov (lahko tudi za precej več), ker so zdaj bolj vrednoteni zidovi in trdnost stavbe ter prostori, medtem ko je bila doslej više vrednotena (ocenjena) oprema stanovanja. Zato se je zgodilo, da so stanarine ponekod občutno porastle, v nekaterih hišah pa le za malenkost, v redkih primerih pa so celo nižje, kot so bile doslej. Tudi vrednotenje površine balkonov, lož, kleti in drvarnic je zdaj drugačno. Seveda tudi to vpliva na izračun nove stanarine. Samoupravna stanovanjska skupnost je hkrati obvestila stanovalce, naj pripombe in pritožbe na novi izračun stanarine naslavljajo na svoj hišni svet. Njena strokovna služba namreč ne bo dajala pojasnil vsakemu posamezniku, pač pa le hišnim svetom oz. preko hišnih svetov posameznim stanovalcem. S pritožbami ni treba začeti takoj. Vsak stanovalec bo namreč dobil posebni popisni list stanovanja, katerega bo podpisal in vrnil. Seveda vam pred podpisom priporočamo, da preverite, kaj boste podpisali. J. PRIMC Inles avgusta v nove prostore Z drugačno izdelavo in dodatnimi proizvodnimi programi bodo bolje izkoristili les -Občutno bodo zmanjšali uvoz lesa, hkrati pa povečali izvoz svojih izdelkov V Inlesovem tozdu v Sodra-, žici dokončujejo prenovo tovarne vhodnih in garažnih vrat. Sedanji proizvodni prostori so postali premajhni posodobiti pa je treba tudi strojno opremo. Predvsem pa je pomembno, da bodo po posodobitvi zmanjšali uvoz trdih, plemenitih lesov, ki so primerni za vhodna vrata, od sedanjih 80 na 50 odst. Investicija, ki sojo začeli že leta 1980, bo veljala okoli 50 milijonov dinarjev. Z njo bodo pridobili 1.500 kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov in jih bodo imeli skupaj okoli 7.000 kv. m. Po prenovi proizvodnje ne bodo bistveno povečali in tudi ne bodo zaposlili bistveno več ljudi. Letošnji načrt skupnega prihodka in dohodka je le nekoliko višji od/ lanskega. Proizvodnja pa bo letos stala ves julij, ko bodo strojno opremo selili v nove prostore. Omenili smo že, da se bo uvoz uvoženega lesa znižal od 80 na 50 odstotkov, ker bodo pri proizvodnji uporabili več domače jelke in smreke. Žal pa je domačega lesa malo in bo DOVOLJ BRIGADIRJEV Nad 60 mladincev in mladink iz ribniške občine se je že prijavilo v mladinsko delovno brigado, ki bo od 27. junija do 17. julija na delovni akciji v Brkinih. V tem številu niso zajeti osnovnošolci, ki so se tudi prijavili za akcijo oz. v brigado. Prva brigadna konferenca bo v soboto, 17. aprila. April v domu JLA Pride tudi Titova štafeta — Razstava in gledališče Aprila je bilo in bo še v domu JLA v Ribnici zelo živahno. Veliko pozornost občanov je pritegnila razstava »Ribniški obrazi” domačega likovnika Milana Ciroviča-Cire. V prvi polovici meseca so tu prikazali ribniškim šolarjem tudi več filmov o življenju in delu v JLA, da bi več mladih pritegnili v vojaške šole. Zanimivo je bilo tudi jamarsko predavanje. Pred domom JLA bomo 28. aprila sprejeli Titovo štafeto. Svečana akademija v počastitev dneva OF in I. maja, praznika dela, bo 26. aprila ob 17. uri. Proti koncu meseca se bodo v domu JLA predstavili ribniški publiki s svojimi deli študenti likovne akademije iz Ljubtjane. Predvidena je tudi gledališka predstava »Direktni prenos”. V sklopu KUD Gallus pa nameravajo te dni ustanoviti še mešani pevski zbor, kar bo nov dokaz dobrega sodelovanja doma JLA .n ostalih kulturnih društev v občini. Za zaključek poglejmo še, kaj bomo ta mesec gledali v kinu doma JLA: 15. aprila »Preluknjani dolar”, 17. in 18. aprila »Mož na preizkušnjo”, 21. in 22. aprila »Zora lažnih bogov”, 28. in 29. aprila »Osmi potnik”. 24. aprila bo matineja »Gusar Matija”. m g_(5 Več za hrano Zbiranje novega denarja za zagotovitev hrane Podobno kot v drugih občinah so tudi v ribniški sprejeli poseben odlok o novem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,4 odstotka. Tako zbrani denar bodo namenili za posredovanje v kmetijstvu oz. za porabo hrane. Tako bodo v občini zbrali na leto okoli 4 milijone dinatjev. V veljavi bo še naprej tudi posebni samoupravni sporazum, s katerim zberejo v občini za pospeševanje kmetijstva okoli 2 do 2,5 milijona na leto. Novi odlok bo veljal do leta 1985, niso pa sc še odločili, do kdaj bodo zbirali denar tudi po posebnem sporazumu . Med razpravo pred sprejetjem novega odloka je neki delegat poudaril: »Kmetijstvo je bilo vedno zapostavljeno in je zadnji čas, da smo začeli nanj drugače gledati. Prav je tudi, da zanj vsi prispevamo, medtem ko so doslej prispevale zanj v naši občini le delovne organizacije.” Omenili smo že, da take odloke sprejemajo tudi ostale občine. Računajo, da bodo tako v petih ljubljanskih občinah zbrali 170 milijonov, od katerih bodo 40 odstotkov potabili za vlaganja v domačih občinah, ostali denar pa bodo prelivale v občine izven Ljubljane. razmerje 50:50 težko doseči. Uvoz lesa ima slabo stran, ker tako zapravljajo devize, ima pa tudi dobro, da jih sili v izvoz in da se na zahtevnem zahodnem trgu izkaže koliko so njihovi proizvodi v resnici vredni. Zaradi tega so prisiljeni delati vedno bolje, dokler ne bodo ustvarili takega izdelka, ki bo ne le sposoben za izvoz na Zahod, ampak ga bodo na ta trg prodajali brez izgube, oz. celo z dohodkom. Ta dohodek si skušajo zagotoviti tako, da čim-bolje ovrednotijo les in da izkoriščajo tudi odpadke za razne vzporedne proizvode (na primer za parketne ploščice), za kar imajo ali pa še pripravljajo razne dodatne proizvodne pro-grame. j p Stroji vznemirjajo ljudi Hkrati pa jim prinašajo dohodek — Sodražani tehtajo dobro in slabo stran širjenja industrije pri njih Le kot osnutek je bil sprejet na skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica 29. marca odlok o dp-ločitvi zemljišč, ki so namenjena za zaokroženo gradnjo industrijskih objektov na območju Sodražice. To pomeni, da je osnutek dan še naprej v široko javno razpravo, dokončno pa bo sprejet ali zavrnjen na eni prihodnjih sej. Predsednik občinskega izvršnega sveta je predlagal, naj bi razpravo o tem dokumentu umaknili z dnevnega reda. Krajevna skupnost Sodražica je namreč pismeno sporočila, da se s sprejetjem takega odloka ne strinja. Nove površine, kijih potrebuje Donit za svojo razširitev, bi bilo treba raz--lastiti. Predsednik Donita je povedal, da je zdaj možno, da bi v Sodražico dobili še nov proizvodni program. To- varno bi bilo treba razširiti, za kar pa bi nujno potrebovali nova zemljišča. Razširitev bi seveda omogočila tudi zaposlitev novim Sodraža-nom in okoličanom. Če zemljišč ne bo, potem tudi novih prostorov in zaposlitev za nove občane ne bo. Za ta program je namreč zanimanje tudi v drugih občinah. Delegat KS Sodražica, ki je bil na seji vprašan za. mnenje, je menil, da se odlok lahko sprejme kot osnutek, saj je potem še možnost za njegovo zavrnitev. Pojasnil pa je, da so Sodražani proti širitvi industrije do stanovanjskih hiš zato, ker zaradi ropotanja strojev v Donitu že zdaj ponoči ne morejo spati. Se huje bo seveda potem, če se bodo novi tovarniški prostori približali stanovanjskim hišam samo na nekaj metrov. J . P. I Načrt: 750 odvzemov krvi Krvodajalska akcija bo konec mčseca — Večkratnim krvodajalcem podeljujejo priznanja - Trem krvodajalske plakete V Ribnici bo od 28. do 30. aprila krvodajalska akcija, in sicer v prostorih ribniške osnovne šole. Prijave krvodajalcev že zbirajo osnovne organizacije sindikata in aktivnosti Rdečega križa. V ribniški občini se je lani prijavilo za odvzem krvi 778 krvodajalcev, kri pa jih je oddalo 744, medtem ko so bili ostali odklonjeni. Načrt je lani predvideval enako število odvzemov, kot jih tudi letos, in sicer 750. Pred odvzemom zdravniki vsakega krvodajalca temeljito pregle- dajo. Oddajo krvi dovolijo le tistim, za katere so ugotovili, da so popolnoma zdravi. Te dni podelujejo krvodajalcem priznanja. Dobilo jih bo 112 krvodajalcev, ki so doslej darovali kri 5-krat; 50, ki so darovali doslej kri 10-krat; 12 za 15-krat darovano kri, 5 za 20-krat; trije (Ivan Francelj in Franc Rus, oba iz Sodražice, in Viktor Kužnik iz Ribnice) pa bodo prejeli plaketo za 25-krat darovano kri. Krvodajalske proslave, na katerih so podeljevali priznanja, so bile že v tozdu GG »Jelenov žleb", Eurotransu, Mercator-Jelki in Inlesu. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ZDAJ JE NA VRSTI SINDIKAT - Občinske družbeno-politične organizacije so v glavnem že vse izvolile nova vodstva, le še sindikat ne. Volilna letna skupščina občinskega sveta Zveze sindikatov bo v petek, 23. aprila. PREDAVANJE O JAMAH -Clan društva za raziskovanje jam iz Postojne Franci Zagoričnik je minuli petek predaval v domu JLA v Ribnici o jamah na Novi Gvineji, Papui, v Franciji ter drugod. BLIZU TISOČ POHODNIKOV -Pohoda po poteh štirih brigad iz Dolenje rasi, Ribnice, Sodražice in Loškega potoka do Jelenovega žleba se je udeležilo okoli 900 občanov in vojakov, razen tega pa je sem prispela tudi kolona avtomobilov, ki so jo organizirali člani AMD. Tuje bila svečanost, posvečena občinskemu prazniku in boju v Jelenovem žlebu, k spomenikom so položili vence, govorniki so obujali spomine na slavne dni, vsak udeleženec pohoda pa je dobil tudi spominsko značko; skupno sojih podelili 890. CAS KVIZOV - Začeli so se kvizi »Tito, revolucija, mir.” Občin- sko tekmovanje je bilo minuli petek, regijsko pa bo 17. aprila v Ljubljani. OTROŠKO IGRIŠČE POŠKODOVANO - Otroško igrišče na trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici je slabo vzdrževano. To lahko opažamo vse leto, še posebno pa spomladi, ko se otroci spet začnejo igrati na njem. Izmed štirih gugalnic so tri odtrgane, oz. jih sploh ni več. Uničepjeje temeljito, saj so potrgane celo verige. Tudi ostale naprave niso doživele pomlad v dosti boljšem stanju, da ilega območju mo. niti podrobneje ne opisuje- občan vprašuje odgovarja — Kako dobimo kislo vodo? - Če se mleko z 2,8 toličob-ne stopnje skisa. REŠETO dš DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING mg ensK6le Ti Četrtek, 15. aprila - D. železničarjev Petek, 16. aprila - Bernardka Sobota, 17. aprila — Rudolf Nedelja, 18. aprila - Konrad Ponedeljek, 19. aprila - Ema Torek, 20. aprila - Neža Sreda, 21. aprila — Simeon Četrtek, 22. aprila - Leonida LUNINE MENE 16. aprila ob 13.42 - zadnji krajec 19. 4. ameriški barvni film Disko vročica; 20. n 21. 4. francoski barvni film Mladostjo norost. ČRNOMEU: 15. in 16. 4. italijanski film Policija proti gangsterjem; 17. in 18. 4. hongkongški film Smrtnonosni Šaolin; 19. in 20. 4. nemški film Monika, ljubezen pri šestnajstih. KOSTANJEVICA: 17. 4. angleški film Razbito steklo; 18. 4. hongkongški film Močni pekinški človek; 21.4. nemški film Na klancu kondorjev. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 16. do 22. 4. revija gledaliških skupin. KRŠKO: 17. in 18. 4. hongkongški film Super prijem; 21. 4. ameriški film Nekoč v Parizu; 22. 4. 4. BRESTANICA: 17. in 18 ameriški film Krvni sorodniki. BREŽICE: 16. in 17. 4. ameriški barvni film Božanski dnevi; 18. in SLUŽBO DOBI DVE DEKLETI, ki imata veselje do strežbe in kuhanja, zaposlim. Gostilna pri Silvi, Česta na Loko 28, Ljubljana, telefon (061) 222-882. ZASTAVO 750, letnik november 1979, prodam. Žabja vas 16, Novo mesto. ZASTAVO 750, leto proizvodnje 1975, prodam. Gačeša, Žabja vas 1, Novo mesto. ŠKODO 100 L, letnik 1972, ka- rambolirano, prodam kompletno ali po delih. Cena avtomobila je 13.000 dinarjev. Anton Bukovec, STANOVANJA STANOVANJE (soba, kuhinja) iščeta fant in dekle. Telefon 22-331, interna 45 (dopoldne), Virant. SOBO na Zagrebški oddam moškemu. Naslov v upravi lista (1548/82). DVOSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem in telefonom prodam. Branka Kostanjšek, Gregorčičeva 11, Brežice. Petane 8, 68000 Novo mesto. IMV KOMBI diesel, dobro ohranjen, letnik 1971, registriran do oktobra, prodam. Šuštaršič, Dobravica 3, Šentjernej. TOVORNI AVTO TAM 6500, v dobrem stanju, kason, paletni vo- lan, hidravličen, prodam. Milan lil Motorna vozila Plut, Uršna sela ŠKODO, letnik 1976, zelo dobro ohranjeno, registrirano do 20. aprila 1983, prodam. Stane Grahek, Petrova vas 16, Črnomelj. FIAT 126, letnik 1980, prodam. Dol. Toplice 165. MOTOR MERCEDES 220 D prodam. Milan S tange li, Volčičeva 8, Novo mesto, tel. 21 vsak dan. -859. Ogled ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do marca 1983, prodam. Zoran Koretič, Gorica 35, Leskovec pri Krškem. R 4, letnik 1977, ugodno prodam. Jože Šinkovec, Ločna ,33, Novo . mesto. ŠKODO, letnik 1970, ugodno prodam. Bobnar, Kristanova 49, Novo mesto. PRODAM Zastavo 750, letnik 71, po zelo ugodni ceni. Ogled možen vsak dan dopoldan. Cegelnica 43 a. Novo mesto. ZASTAVO 750 LE, novo, prodam za gotovino. Ogled vsak popoldan. Stane Zibert, Šentjernej 209/a. NSU 1200 c, letnik 1971, prodam. Smrekar, Grad Struga, Otočec, tel. 85-166. ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled možen v popoldanskem času v četrtek ter od ponedeljka dalje. Jože Udovič, Šegova 16/IV, Novo mesto. DIANO 6, letnik 1977, ugodno prodam. Tone Jordan, Mihovica 25, Šentjernej. “TBl ~ ~ ŠKODO S 100 L, vozno, letnik 1972, prodam. Telefon (068) 58-641, ob torkih in četrtkih do 16. ure, ostale dneve do 12. ure. Jožica Prosenik, Šolska 5, Metlika. ZASTAVO 750, popolnoma obnov- ljeno, registrirano za vse leto, prodam. Cena po dogovoru. Div- jak, Dol. Prekopa 19 a, Kostanjevica na Krki. WARTBURG karavan prodam. Mikec, Ratež, Brusnice. TOVORNI AVTO TAM 5000 kaso-nar prodam za delo na relaciji Celje - Brežice. Anton Vrisk, Orehovo n. h., Sevnica. FIČKA prodam za 7.500 din. Telefon (068)25-708. TOMOS APN 4 S, star 2,5 leta, prodam. Franc Nagelj, Smolenja vas 51 a. Novo mesto. MOSKVIČA, letnik 1978, pvevože-nih 51.000 km, prodam. Telefon 71-196. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj. Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ati 23 ameriških dolarjev oz. 62 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljne dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1,p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ji Kmetijski stroji ji ameriški film Vroče majice. SEVNICA: 15. in lo. 4. ameriški film Smoki in bandit; 17. in 18. 4. ameriški film Krvne vezi; 21. in 22. 4. italijanski film Policija proti gangsterjem. TRAKTOR Masej Ferguson prodam. Franc Goršin, Črmošnjice 4, Stopiče. TRAKTOR Cormik (36 KS) prodam. Martin Gazvoda, Črmošnji-ce 66, Stopiče. KOSILNICO za Ursus 35, rabljeno, prodam. Anton Vrtačič, Gor. Mahaiovec 4, Šentjernej. TRAKTOR Tomo Vinkovič (30 KS), malo rabljen, prodam ali zamenjam za večjega. Naslov v upravi lista (1543/82). PRODAM mešalec za BCS, motorno črpalko za gnojnico, traktorsko kosilnico za Firari 18 in lažji voz. Stanko Gruden, Gabrijele 7, Krmelj. KOSILNICO BCS 127 in varnostno kabino za deutza prodam. Stanko Kosec, Cešča vas 22, Novo mesto. PRODAM PRODAM celotno kuhinjsko opremo, starejšo dnevno sobo, šivalni stroj in dva kavča. Informacije vsak delavnik od 20. do 21. ure na telefon (068) 22-030. PRODAM psa in dve psici, stare 80 dni, pasma brak-jazbečar. Anton Mlakar, Jerman vrh 13, 68275 Škocjan. KOBILO prodam. Alojz Zakrajšek, Dol. Podboršt 5, Trebnje. OSTREŠJE (9 x 16 m), rabljeno, prodam. Telefon 44-167. PRODAM nov moped, motorno žago Homelitte in gramofon (s 130 ploščami). Stane Zore, Cikava 4, 68231 Trebelno. PRODAM kardanski priključek za puhalnik Tajfun. Martin Kotar, Veliki Ban 2, Šentjernej. KRAVO, brejo, dobro mlekarico, prodam. Grd, Vel. Rigelj 3, Dolenjske Toplice. RV, štedilnik na drva in električno kitaro po ugodni ceni prodam. Silvo Kopač, Pot na Gorjance 9, 68000 Novo mesto. PRODAM kosilnico BCS z vozičkom, peč Kamino za centralno kurjavo (litoželezno, 20.000 kalorij), na trda goriva ali olje, in ZASTAVO 750, letnik 1973. Pekolj, Zagorica 7, Dobrnič. PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 400 kg prodam. Rudi Rozman, Kristanova 1, Novo mesto. KRAVO, rodovniško, s prvim teletom, mimo, prodam. Dam s teletom ali brez. Stane Šiška, Jurka vas 1, Straža. PRODAM plinski bojler (petlitrski), plinski štedilnik (štiri plin, dve elektrika) in stoječi kamin. Stane Butalin, Regrča vas 88, Novo mesto. PRODAM ohranjeno pomivalno korito, meterski pult in omarico. Dane Zdejlar, Jerebova 16, Novo mesto. PRODAM dve kravi, po izbiri od osmih. Janez Malenšek, Maline 17, Semič. PRODAM HI-FI radio, ojačevalec (2 x 35 W) ali zamenjam za bobne. Telefon 22-484. PIANINO, znamke Legnica, nerabljen, prodam. Cena ,50.000 din. Šilvo Bektaševič, Semič 73. UGODNO PRODAM parcelo, omaro, dva fotelja in mizico. Naslov v upravi lista (1549/82). MLADIČE nemške ovčarje, odlični uvoženi staršev, prodam. Dušan Potočar, Cesta herojev 43, Novo mesto. NOVA STREŠNA OKNA (dvoje), dimenzije 75 cm x 145 cm, prodam- Informacije po telefonu 21-624 (dopoldan), Berger. PEVSKO OZVOČENJE HH z zvočnimi skrinjami 2 x PRO -100 in mikrofon SHURE profe-sional prodam. Informacije dopoldan na telefon 32-611 (Dolenjski list), popoldne pa na tel. 24-487 (Ragovska 10 a/34. Novo mesto). GUMIJAST ČOLN Maestral 9 in Tomos 4,5 prodam. Telefon 44-115. HARMONIKO, trivrstno (Železnik), duri fis, cis, ha, po ugodni ceni prodam. Jože Novak, Gor. Straža PRODAM 120 puntov (podpornikov), lesen sod za gnojnico in črpalko za gnojnico na električni pogon. Naslov v upravi lista (1550/82). PRODAM avtoradio s kasetofonom in poročno obleko (številka 38/40). Telefon 84-961 po 19. kupim PARCELO v okolici Šentruperta kupim. Mirko Povše, Brinje 4, 68232 Šentrupert. STARO HIŠO v okolici Novega mesta kupim. Telefon (068) 25-202. NOVEJŠO HIŠO z nekaj zemlje v ravnini kupim (od 200 - 250 SM). Lea Vidmar, Uovški štradon 27 a, Ljubljana. Zastavo 101 po telefonu PREDNJO SIPO za kupim. Ponudbe 75-567. DIANO, 101 ali 126 P, letnik 1979 ali 1980, kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov Marušič Orešje 5, 68290 Sevnica, ali telefon 71-233 (dopoldan). VJ? KOMPAS Hertz PRODAM hišo in travnik v okolici Novega mesta. Informacije na tel.: 24-953 PARCELO z gradbenim dovoljenjem na sončni legi v Šentlovren-cu pri Trebnjem prodam. Telefon (064)61-179. IŠO (pc HI SO (pod prvo ploščo) v Brestanici prodam. Darinka Pečnik, Hočevarjev trg 9, Krško. NEKAJ ZEMLJE, primerne za gradnjo hiše, na Jami pri Novem mestu prodam. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Alojzija Muhič. Jama 6. Novo mesto. HIŠO v Krški vasi, Skopice 12 pri Brežicah, potrebno popravila, primerno za manjšo družino ali upokojence, prodamo. Ogled 18. 4. od 12. do 16. ure. Naslov v upravi lista (1544/82). NOVO HIŠO v Semiču (faza pod streho) prodam. Voda v hiši, cesta, banka in pošta blizu (100 m). Kupci naj se oglasijo na naslov, ki jg v upravi lista (1545/82). Cena po dogovoru. VINOGRAD (25 a), star 6 let, 860 trt, voda in elektrika na parceli, prodam. Dostop po asfaltni cesti v bližini Bučke. Naslov v upravi lista (1546/82). UGODNO PRODAM parcelo (približno 30 a) na Ljubnu, primemo za vinograd ali sadovnjak. Parcela je zazidljiva. Oddaljena od Novega mesta 13 km. Naslov v upravi lista (1547/82). POSLOPJE v Črnomlju, primerno za skladišče, delavnico, garaže, oziroma preureditev v stanovanjsko hišo, ugodno prodam. Boris Planinc, Zadružna cesta, Črno- POLAGAM keramične ploščice. Naročila sprejemam vsako nedeljo od 18. do 19. ure na tel. (061) 861-424. NA SERVISU LTH v Črnomlju popravljamo vse vrste hladilnih aparatov za gostinstvo, industrijo in gospodinjstvo. Vršimo tudi montaže hladilnih naprav drugih proizvajalcev z garancijo. Za LTH aparate opravljamo usluge tudi v garantnem roku. Območje servisiranja: Mozelj, Trebnje, Krško, Kostanjevica na Krki, Metlika, Ozalj, za montažo hladilnih naprav tudi dlje. Anton VRŠČAJ, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 51-073. NA ZALOGI imam kulir plošče (40 x 40 cm); več barv, okenske police (notranje in zunanje), robnike (debeline 5, 8, in 12 cm). JOŽE KIC, Škocjan 6. Delavnica je v Dobravi. OBVEŠČAM, da je začel obratovati mlin na Podborštu. Zamenjam moko (pšenično, koruzno, ajdovo) za žito. ALOJZ POVŠE, Dol. Podboršt 3, 68216 Mirna peč, telefon (068) 84-314. uporabo parcele okoli gasilskega doma. STANE KRALJ, Segonje 20, Škocjan, prepovedujem Alojziji Andrejčič, Zloganje, Škocjan, povzročanje kakršnekoli škode po gozdu, ker je le-ta moja last. Ce tega preklica ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal. Dragemu atu in mami KOŠMER-LJEVIMA s Potovega vrha 6, Novo mesto, čestitajo za 53-let-nico skupnega življenja vsi njuni. 1 Dobri in skrbni ženi, mami, stari mami, sestri, teti in botri ANI ; DERGANC iz Zaloga pri Novem mestu iskreno čestitajo za njen 75. rojstni dan vsi njeni. RAZ NO melj. KMEČKO HIŠO (leseno) Ivan Vidmar, Dolž 42, irodam. »topiče. jff OBVESTI LA I PROSTOR za bife iščem. Lahko sodelujem kot družabnik. Informacije na telefon (067) 72-531. VARSTVO za desetmesečnega fantka v Regerči vasi, Šmihelu ali-na Drski nujno iščem. Naslov v upravi lista (1540/82). VDOVEC star 54 let, želi spoznati dekle ali vdovo, staro od 48 do 57 let, zaradi skupnega gospodinjstva. En otrok ni ovira. Imam hišo z vrtom. Poroka ni izključena. Naslov v upravi lista (1541/82). STAREJŠO ŽE NSKO sprejmemo na dom za varstvo 6-mesečnega otroka. Hrana in stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (1542/82). POMOČ v gospodinjstvu 2-krat mesečno potrebujem. Novo mesto, telefon 25-728. DOPOLNITEV K ZAHVALI Pri zahvali za JOŽETA MAVSARJA iz Meniške vasi 67 smo se pozabili zahvaliti dežurnim zdravnikom iz ZD Novo mesto in patronažnima sestrama iz Straže za vso skrb in nego pokojnega na domu. Še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi. DOM BREZ OSKRBNIKA VODOVODNE INŠTALACIJE napeljujem in popravljam. Material imam na zalogi. Kličite na telefon 25-598. STREŠNO OPEKO, klasično, cementno, izdelujem. Barvo iz uvoza dodajam v maso po izbiri. Informacije pri KERIN, PODBOČJE 10, telefon (068) 69-837. Planinsko društvo Novo mesto sporoča, da je dom Vinka Paderšiča (Gospodična) na Gorjancih od 1. 4. 1982. zaradi odpovedi oskrbnika do preklica zaprt. Morebitni kandidati, ki se zanimajo za oskrbniško zaposlitev, naj pošljejo ponudbo na naslov: PD NOVO MESTO. Novo mesto, Novi trg 4. MARIJA DEŽELAN iz Gabija 80, Brusnice, prepovedujem hojo in žoganje po moji njivi (št. parcele 1964) pri gabrski cerkvi, eklica ne bo upošte- 19' Kdor tega prei val, ga bom sodno preganjala. GD ZILJE prepoveduje stanovalcu Božidarju Lazareviču vsakršno »Dolenjski list« v vsako družino p 3 I H ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube žene ZOFKE BEBAR rojene Šuštaršič iz Črnomlja, Loka, n. h. se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem zdravnikom KC: dr. Fetichu in dr. Fetichovi, dr. Pirčevi, prof. dr. Bohincu in drugemu zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka KC Ljubljana, internemu oddelku bolnice Novo mesto, zdravnikom in ostalemu osebju iz ZD Metlika in Črnomelj, vsem, ki so ji med dolgo in težko boleznijo pomagali ter lajšali trpljenje. Iskrena hvala dobrim sosedom in prijateljem, sodelavcem in DO GOK Črnomelj, duhovnikom za opravljeni obred ter vsem, ki ste z nami sočustvovali. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Tone, hčerka Mojca in ostalo sorodstvo Črnomelj, aprila 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ANE GAČNIK iz Broda se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki soji darovali cvetje, jo spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter pomagali. Iskrena hvala Zdrav, domu Novo mesto, posebno Kapš dr. Petru za dolgoletno zdravljenje in zdrav, osebju Pljuč. odd. bolnišnice v Novem mestu za lajšanje trpljenja v zadnjih dneh. Hvala org. ZZB Novo mesto in Irča vas - Brod ter njenemu predstavniku tov. Hrovatinu Rudiju za tople besede ob grobu. Hvala godbi in pevcem. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice, hčerke in tete 42-letne MARIJE KOZLEVČAR iz Stranj pri Velikem Gabru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojnici podarili vence in cvetje ter nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala .vsem, Jci ste pokojno spremili na mnogo prerani zadnji poti. Še posebej smo dolžni zahvalo dobrim sosedom, L duhovščini in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! : Žalujoči: hčerka Mari, mama, bratje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega očeta, tasta in starega očeta NIKA JURAJEVČIČA iz Zemlja 8 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mlačaku za lajšanje bolečin, govorniku Mikulašu, pevskemu zboru Griblje, ZB Podzemelj, duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Vsi njegovi 54^* fphk, J ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek JOŽE KASTREVC s Pristavice 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Iskri iz Šentjerneja za podarjeni venec, osebju Zdravstvenega doma iz Šentjerneja in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Tilka in Mimi ter sin France z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Mineva mesec dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari ata JANEZ IVEC iz Gornje Pake, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za ustne izraze sožalja, za darovano cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni osebju bolnišnice v Novem mestu, Zvezi borcev in gasilskemu društvu Petrova vas, sindikalni organizaciji Iskre iz Semiča za izrečene poslovilne besede, godbi za odigrane žalostinke in župniku za opravljeni obred. kujoči: žena Rozalija, hčerke Ivanka, Marija in Zofija z družinami, brat in sestre ter ostalo sorodstvo Črnomelj, dne 8. aprila 1982 . ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, deda in pradeda 86-letnega FRANCA SLAPNIČARJA iz Dol. Straže pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vence. Posebna zahvala govornikoma Ivanu Virantu in Slavku Turku ter KO ZB Straža in društvu upokojencev. Nadalje se zahvaljujemo godbi in pevcem, Novolesu — TOZD TVP za venec in družini Kramaršič za nesebično pomoč. Žalujoči: sinova Toni in Franci z družinama, hčerki Kristina in Tilka z družinama, brat Miha in sestra Marija Dolenja Straža, dne S. 4.1982 ZAHVALA V 70. letu nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož in brat LOVRO ŽVAGEN iz Stana 6 pri Mimi Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, se najiskreneje zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi mirenskemu župniku, proštu za opravljeni obred, pogrebnikom s Kamene in sosedom za nesebično pomoč ter izrečeno sožalje. Vsi njegovi , ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta KAROLINA PEČARIČ iz Čuril 7 pri Metlici Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sor.odnikom in vaščanom za pomoč, osebju Splošne bolnice Novo mesto, zlasti dr. Antonu Starcu, duhovniku za opravljeni obred in delovnemu kolektivu Novoteks -tozd Vinica za darovano cvetje. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, daje 3. aprila 1982 v 74.letu starosti umrl naš dragi MATIJA ZDRAVIC kmet iz Banjaloke pri Kočevju Iskrena zahvala vaščanom in krajanom za vso pomoč. Posebna zahvala velja Štanfljevim in župnikom za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Prišla je pomlad in z njo tudi cvetje, ki si ga tako srčno ljubila, a ti si tiho in nepričakovano odšla od nas, za tabo pa ostaja v tvojem domu velika praznina. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je 7. aprila 1982 za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in sestra ,/ BOSILJKA VIDNJEVIČ iz Bojancev Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali, nam izrekli sožalje, poklonili toliko cvetja in pokojno spremili J13 njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi kolektivom PTT podjetja Novo mesto in Koper ter tovarni Belt - Črnomelj za podarjene vence. Še prav iskrena zahvala zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu. Žalujoči: otroci Peter, Mira in Milena z družinami, sestra in brat ter ostalo sorodstvo m. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem ter zaželite mi moj večni mir. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, in strica FRANCA KRIŽMANA iz Žužemberka 150 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje ter ga spremili na zadnjo pot. Posebna hvala vsem delovnim organizacijam, dr. Kocutarju, tov. Janezu Glihi za poslovilne besede, GD Žužemberk ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Pavla, hčeika Albina, sin Stane in ostali otroci z družinami V SPOMIN Leto dni mineva, odkar je Gospod poklical k sebi bogoslovca MARTINA KASTELCA iz Ždinje vasi 5 ^.as beži, bolečina ostaja. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, darujete za svete maše in ohranjate spomin Starši in vsi njegovi nLJS (17051 15. aprila 1982 Le malo dobrega v življenju se še najde - spomin na tebe naj nikdar ne zajde. V SPOMIN na SLAVKA GLOGOVŠKA iz Male Doline 2 20. aprila bo minilo žalostno leto, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil, dragi mož, oče in stari oče. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Minilo je leto žalosti in bolečine, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče in brat FRANCE MENIČ iz Pristavice pri Šentjerneju Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vsestransko pomoč in tolažbo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca in otroci Franček, Mirko, Brigita in Pavle SKI UST JOŽE ŠUK j Tudi danes se [e delavnik Kmeta Jožeta Šukljeta iz Bereče vasi začel ob štirih zjutraj. Odpravil je 18 glav živine, postoril še to in ono, ob drugih dnevih potem sede v svoj tovornjak in se odpravi na ovinkasto pot preko treh krajevnih skupnosti, iz katerih vozi mleko v zbiralnico v Metliko. Danes bo to moral opraviti kdo drug, kajti Jože se je zarana zjutraj napotil v Ljubljano, v Dom Ivana Cankarja. Jože Šuklje je namreč eden od štirih delegatov iz metliške občine za 9. kongres Zveze komunistov Slovenije. Za Jožeta Sukljeta drži, da si kot občan, kmet in član Zveze komunistov zaras vneto, predvsem pa z dejanji prizadeva za, kot se temu reče, razvoj in napredek naše družbe. Pa naj bo to v okviru metliške Kmetijske zadruge, katere združen kmet je, v interesnih skupnostih, kjer je bil v tem obdobju vodja delegacije, v krajevni skupnosti Suhor, kjer je sekretar delovne 22-članske osnovne organizacije Zveze komunistov v republiki kot delegat v zadružni zvezi Slovenije in ne nazadnje na kmetiji, kjer cela njegova družina trdo dela tako rekoč v svetek in petek od vida do vida. Tudi kadar gre za delo v krajevni skupnosti, kjer so v zadnjih letih res veliko naredili, je Suklje vedno med prvimi. Suklje je čisti kmet in eden redkih združenih kmetov v metliški občini. „Denar na kmetiji je težko prislužen; pri nas delamo vsi, od mame, tete, žene do otrok, in tako rekoč ves zaslužek spet vlagamo v kmetijstvo. Tako smo lani v nakup strojev in drugih oblikah vložili blizu 500 tisočakov. Zato je treba otroke že od malega navajati na delo in jih vzgajati tako, da znajo to delo ceniti. Starejši sin hodi v 4. razred, pa lahko sam odpravi vseh 18 glav živine. On bo najbrž kasneje prevzel kmetijo, vendar naj prej konča kmetijsko šolo, kajti danes brez šol ne moreš biti dober kmet,"pravi Suklje. Jože je kmetijstvo prevzel po očetovi smrti, prej pa je delal kot strojnik. Odločil se je, da se bo ukvarjal z živinorejo in vinogradništvom. Vendar je hribovska kmetija, ki ima vse zemlje z gozdom vred le 7 hektarjev, za to premajhna, zato je Jože vzel še 11 ha zemlje v najem v okolici Metlike. „Moji odnosi z metliško zadrugo, kjer mi kot njihovemu združenemu kmetu teče tudi delovna doba, so odlični; oni mi gredo res na roko, pa tudi jaz jim nič ne odrečem, sem resen kmet, vse tržne presežke - prodam preko zadruge, tu ni nobenih špekulacij. Tisti kmetje, ki govorijo, da zadruga skrbi samo za svojo korist, kmetom pa da samo pobira, naj raje najprej pometejo pred svojim pragom. ” Jože ima pri delu na kmetiji in pri svojem družbenopolitičnem delu veliko oporo in pomoč v ženi Mariji, zaposleni v metliškem Kometu, kjer deluje v samoupravnih organih, v krajevni skupnosti je vodja delegacije za zdravstveno skupnost, lani pa je končala dopisno šolo marksizma. Seveda se je Šuklje v pripravah za kongres najbolj posvetil področju, ki ga najbolj pozna - kmetijstvu. „Pripravil sem referat, ki govori o vplivu naftne krize na pridelek hrane, o odnosih med kmetom in zadrugo, kako mlade obdržati na kmetiji in o tem, kaj je po mojem treba storiti, da bo poslej več kmetov članov Zveze komunistov, "je povedal Šuklje. A. BARTELJ 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1. april z novinarskim peresom Kako so naši bralci iskali prvoaprilske potegavščine v Dolenjskem listu -- 1. nagrada v IMovo mesto — Bralec iz Velike Loke je naštel 56 potegavščin Dan dolgih nosov, 1. april, je mimo. na uredništvu pa se je odtlej nabral zajeten kup pisem, v katerih so naši zvesti bralci pokazali, da znajo ločiti zrno od plev, se pravi resnico od laži. Na naš nagradni natečaj odkrivanja prvoaprilskih potegavščin seje odzvalo 226 bralcev. Večina je pravilno uganila vsaj tri prispevke v 13. številki Dolenjskega lista, ki so bili prvoaprilske potegavščine. Tako je žreb izbiral med vsemi, ki so se nagradne igre udeležili, izbral pa je tele nagrajence: Najbolj očitna potegavščina je bila, kot kaže, vest Kulturni dom Romov v Novem mestu, saj jo je za lažnivo prepoznalo 208 od 222 sodelujočih. Za prvoaprilske so bralci zlahka prepoznali tudi naslednje vesti: V uradih spet dovoljeno kadili (186), Beneficiran staž za funkcionarje (177», Obvezna registracija koles (159), fotovest Izselitev vseljenih (146)- Bazen končno odpri .145) ter vest Združitev Kočevja iti Ribra 1. nagrado, 500 din, dobi Elka Poklukar iz Novega mesta, 2. nagrado, 400 din. Branko Kerin iz Leskovca pri Krškem in 3. nagrado, 300 din, Danica Burgar iz Stranske vasi pri Novem mestu. Čestitamo! Zdaj pa poglejmo, kateri so bili prispevki s prvoaprilskimi šalami. ce (146). Preostalima dvema potegavščinama. športni vesti ..Košarkarji ostanejo v II. ligi" in zanimivosti ..Nezvestoba se ne izbriše”, so bralci verjeli. Športno vest je za lažnivo prepoznalo 99 sodelujočih, zanimivost o tem, kako so znanstveniki firstaprilske (prvoaprilske) univerze odkrili zanesljiv način ugotavljanja zakonske nezvestobe, pa je za sumljivo imelo le 23 sodelujočih, torej manj kot 10 odst. Ob vsem tem se je izkazalo, daje sumničenje kar precej razširjeno Če je matematika konjiček Saša Pucko, Borut Zalar in Roman Šoper med najboljšimi — Šoper tudi na državno prvenstvo Minulo soboto je bilo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko 6. republiško tekmovanje s področja računalništva, kjer so se v skupini tekmovalcev, ki so obiskovali prvi letnik računalništva, dobro odrezali tudi Dolenjci. Saša Pucko iz ROMAN ŠOPER - Njegovo znanje matematike mnogokrat presega šolsko snov. Šolskega centra Brežice je bil v skupini treh, ki so prejeli prve nagrade, Roman Šoper in Borut Zalar iz novomeške gimnazije pa v skupini treh, ki so prejeli druge nagrade. Dijak tretjega letnika novomeške gimnazije Roman Šoper seje tako odrezal že drugo soboto zapored. Tretjega aprila je na repub- liškem tekmovanju matematikov v kategoriji tretjih letnikov prav tako zasedel drugo mesto in se uvrstil na državno prvenstvo, ki bo od 22. do 25. aprila v Sarajevu. Teh uspehov Roman zagotovo ne bi dosegel, če si matematike ne bi izbral tudi za konjička. V šestem razredu osnovne šole je prvič prejel srebrno Vegovo priznanje, potem pa je skoraj vsako leto sodeloval na republiških tekmovanjih. Zadnja leta se je posvetil še fiziki. Pri tem nam pomaga tudi mentorica matematičnega krožka na gimnaziji, profesorica Alojzija Hržica. , Roman je odličnjak, čeprav se v tej „koži“ nič kaj dobro ne počuti. Ni mu všeč, da izstopa iz okolja, da je med tistimi, ki se morajo za tak uspeh tudi „piflati“. Naslednje leto bo svoje znanje bogatil na fakulteti za tehnično matematiko. Ob koncu velja omeniti še vsebino nagrade, ki so jo na tekmovanju iz računalništva prejeli drugo-nagrajeni: DO Elektrotehna Delta jim omogoča dvotedensko dopolnilno izobraževanje v svojem izobraževalnem centru. Vsak tega ne bi bil vesel, Roman pa je bil navdušen. J. PAVLIN USPEH KRŠKIH SPEEDVVA YSTOV V nedeljo je bila na dirkališču Mestnega vrta v Osijeku prva letošnja dirka v spcedv\ayu za državno prvenstvo. Značilnost nastopa je velik uspeh slovenskih tekmovalcev, ki so zasedli vsa prva mesta. Veliko sta k temu zmagoslavju slovenskega speeduaya pripomogla tudi Krčana Otnerzcl in (ierjevič, ki 'ta zasedla odlično četrto mesto, takoj za Kekcem, Kocmutom in Kocuvanom. T retji Krčan Žihert je zasedel 8. mesto. Rad bi jedel »okužene” gobe Steklina v Posavju najbolj žuga Dolenjski pri brestaniškem mosfu glede nevarnosti za nabiralce gozdnih sadežev Kaj pravi veterinar OPOZOČtLOf e*e numm ie.rs.av srt/i;/ '{Pt.K V Posavju so doslej ugotovili 67 primerov stekline; največ, kar 45 steklih lisic, so pobili v krški občini, najmanj primerov'pa je bilo v brežiški občini, in sicer pet. Posebnost za Brežice je, da so uplenili tudi steklo srno, v tej občini, v Arnovih selih in Gornji Pohanci, pa so ugotovili 15. marca zadnja primera stekline v Posavju. Pomembno je, da je zaenkrat desni breg Save še „čisf\ Dolenjsko pa najbolj ogrožajo stekle lisice v okolici Dolnjega Leskovca in Brestanice, kjer sojih največ pobih. Zvitorepke namreč pritiskajo k Savi, ker pa se stekle živali vode bojijo, si bodo slej ko prej utrle pol ponoči preko neosvetljenega brestaniškega SPOSOJENO TRNJE In to naj bi bila pomlad? Pada dež, pada sneg, pada tem peratura, rastejo pa samo pi itiski in cene1 (iz VEČERNJIH NOVOSTI) mostu v gozd tik ob zasavski magistralki. Iz nevednosti, ah morda iz škodoželjnosti, so nekateri razširili govorice, da preti nevarnost okužbe s steklino nabiralcem gob, brusnic, jagod, skratka vseh gozdnih sadežev, ah pa celo tistim, ki bi radi popestrili jedilnik z regratom. Medobčinski veterinarski inšpektor za Posavje magister Miro Mikeln je pojasnil, da pri količkaj toplem, sončnem vremenu virus stekline obstoji kvečjemu 20 minul. Če bi se naj okužili s sadežem, katerega je stekla lisica slučajno pocedila slino, bi se morah brž natreti po odprti rani in . . . Inšpektor Mikeln je hudomušno pripomnil: ..Priporočam gobe na pokušino, kajti zelo rad jih jem, najdem pa le stežka." Strtih pred steklino ni odveč, toda nespametno ravnajo listi, ki pustijo v gozd strme otroke, kajti stekle lisice so popadljive. Grešijo tudi vsi, ki nimajo psov privezanih, saj kontumaca še- ne bo kmalti ko-‘nec, doslej pa so v Posavju pokončali 263 potepuških jtsov iu iiaj/vcstej- ših domačih prijateljev, kjer je obstajal sum, da so prišli v stik s steklino. P. PERC RIBIČI OPOZARJAJO -,.Ribe so neužitne,” opozatjajo ribiči tudi s tablami in stražami ob drsti pri Dolenjem Boštanju med našimi bralci. Marsikateri prispevek v časopisu so imeli za prvoaprilsko potegavščino, čeprav to ni bil. Največ bralcev je verjelo, da je prvoaprilska potegavščina vest V Mirni peči 27 lokacij. Nekako niso hoteli verjeti, da v zadnjem času ni več težav pri urejanju dokumentacij za gradnjo hiš. Dosedanja praksa najbrž ni bila takšna, sicer bi ob vestički nihče ne podvomil. Bralci so bili nezaupljivi tudi pri tehtanju, ali gre za resnično ali lažno vest, ko so brali notico pod naslovom Za dobre odnose. Pa ne da bi vanje - v dobre odnose namreč tako hudo dvomili? Lepo število je takih bralcev, ki niso verjeli vesti Na tekočem z gospodarjenjem. Naslov je za današnje gospodarske razmere morda res preveč optimističen, a za prvoaprilsko potegavščino ga le ne gre jemati. Precej bralcev tudi ni verjelo članku „Za začetek: 30 milijonov", v katerem novinar piše o sodelovanju med 1MV in Crveno zastavo. Tovarni sta si svoj čas res privoščili kupce avtomobilov in jih potegnili za nos, pa jima ljudje ne verjamemo. Malce čudno luč na naše bralce pa meče to. da je kar 7 odst. sodelujočih menilo, da je razpis za občinska praznovanja prvoaprilske potegavščina. Rekorder svoje vrste je bralec J. K. iz Velike Loke, ki je v pismu naštel kar 56 prispevkov. Po njegovem je ves časopis en sam I. april. Ker nas prosi, naj mu povemo, ali še razlikuje šale od resnice, mu torej sporočamo, da življenje (kaže se v časopisu) le ni prvoaprilska šala. Nekaj bralcev je bilo celo tako nastrojenih, da so menili, da je tudi nagradna igra potegavščina. No, kljub temu so sodelovali in tako pokazali, da potihem le upajo v resničnost tega, kar piše v časopisu. Prav je tako, saj o dobrih odnosih, tekočem gospodarjanju, sodelovanju delovnih organizacij ipd. ne gre dvomiti kar po prek. MiM se je tal znesel nad čebelam Francu Reparju iz Sevnice pomorili 58 panjev uc jjumuriii ijo panjev čebel — Čebelnjak v Drožanju 18 let nikomur napoti J Ob obhodu svojega čebelnjaka v Drožanju v ponedeljek 5-j aprila popoldne Franc Repar Sevnice ni mogel verjeti svoji® očem: pred časom živahne t*j močne čebelje družine so ležak pred panji. Nekatere opotekajoče se delavke so mukoma iznašali: pomrle vrstnice ... Dva dni kasneje, predzadnja sredo popoldne, je bilo v čebd? njaku sicer spet malo bolj žival no. Franc Repar je skrušen« pripovedoval, da se je moral n®d čebelami znesti nekdo z insekti; cidom: ..Kakšnim, želodčnim živčnim, to bi pokazala analiza mrtvih čebel. Če je pokončeva-lec uporabil želodčni insekticidi lahko za vse skupaj skoplje* jamo in zažgem s satjem vred, je pripovedoval. Komu so bile napoti marljiv« žuželke, kdo se je znesel nad njimi? Repar ne more sumil' nikogar. Veterinarski inšpektor Bor® Stariha sodi, da je škode za 800 tisočakov. „Leta je treba, p*; den človek vzredi take družine, je dejal. Repar je MedexoV kooperant, redno je oddajal cvetni prah in med. Na vratcit slehernega panja je kratka zgodovina družine in opravljenil1 del. Čebele v Drožanju so zim* vale s 1.200 kg sladkorja. Piče t>' imele še vse do maja. Iz teg< čebelnjaka letos vsekakor ne b° pogodbeno obveznih 800 *l cvetnega prahu in 4 ton med* A. ŽELEZNI* POGINIL SULEC „JEZIKOVA NEDELJA1 NA BOHORJU Minuli teden so v reki Mirni našli poginjenega kapitalnega sulca. Dolg je bil en meter. Ni kazal znakov zunanjih poškodb. Žal ga je ribič zakopal, ne da bi ga odposlali v analizo. Občasno je še mogoče občudovati drugega, ki se nemočno zaganja v plitvo vodo na jezu pri žagi v Dolenjem Boštanju, da bi se povzpel v vodo nad njim. Planinsko društvo „Bohor1 Senovo vabi na tradicionalno ..Jezikovo nedeljo”, ki bo 25; aprila na Bohorju. Udeleženo naj prinesejo s seboj kuhati: pečen, prekajen ali kako drugi; če pripravljen jezik. Ob 10. ulj bo posebna komisija ocenjevan jezike ter podelila nagrade. J j ____________________________PDBOHO« Neužitne savske ribe Opozorilne table niso odveč — Neužitne podusti p drstišču v ustju Mirne — Novi vzorci odposlani na pregib Minulo zimo smo priobčili ugotovitve o neužitnosti savskih rib, s katerimi so znanstveniki zagrebškega inštituta Rudjcr Boškovič na posvetovanju v Hotemežu pri Radečah seznanili javnost. Sevniški ribiči so zato vzdolž drstišč ob ustju Mirne namestili opozorilne table o neužitnosti rib. Oh vsem tem pa je presenetljivo, kako brezbrižno se obnašajo nekateri. Ribiči so pripravili dvoje sestankov, zadnji je bil 9. marca v Sevnici. Menili so, da bi morali skupaj z upravnimi organi storiti nekaj glede zavarovanja drstišč. Gospodar družine Boris Mejak ugotavlja, da jim žal , ni uspelo. Se več, od vabljenih predstavnikov sevniške občine se sestanka ni nihče udeležil. Je preplah preuranjcn, ali kot menijo nekateri, so table nameščene samo zato, da hi odvračale krivolov-ce? Dr. Nikola Kezic je sevniškim ustjih pritokov Save, lahko vsebuj jo ravno tako velike količine tuf snovi. Omenja aktivnost jetrne bet? piren monooksigluaze. Ribe, ki j jih proučevali sodelavci Inštit«' , Rudjcr Boškovič, so v onesna: vodi vsebovale težke kovine, or| ske odpadke in mutagene sn* „Niti danes niti v bodoče niso mcrnc za prehrano vse dotlej, dol sc kakovost voda Save ne izbolj je povzel dr. Kezič in opozoril omenjeno študijo. ribičem v posebnem pismu jedrnato povzel ugotovitve študije, predvsem pa je uvodoma napisal: „Ribe niso za jed!" Riše, da ribe, ulovljene v Sevniški ribiči so na občnem 7° ru sklenili, da bodo v Savi- lovili 1« šport, kapitalne primerke bodo 1 gatili. Vso skrb bodo posvetili z®1 vim potokom. Do sredine minul« tedna so v Mirni markirali 'ji podusti, nameravajo jih šc l-O*! Tako jim bo mogoče slediti, kod J gibljejo. Želijo tudi, da bi se raziš*! vanja nadaljevala. Po^Kt vzorcev J oddali ljubljanskemu Zavodu z® 5 bištvo inštitutoma J. Stefan 1 Rudjer Boškovič. A. ŽELEZNI' MIIIU- I. I 1,INV | J — l-' * v J ' •; ODKOD SPOMLADANSKI ŽVIŽGI „Tako, pa bo končno zavladal red. Nobenih nepotrebnih jzhodov, nikakršnih osebnih opravkov po občini, sisih, trgovinah, ne bo več nakupovanj ob semanjih dnevih. In kar je morda najvažnejše: odklenkalo je vsem, ki so se nacejali med delovnim časom. Ne bo več podpiranj šankov, a tudi pod haljami ne bodo več romale steklenice v proizvodne prostore llitrotkala.” je imel samogovor direktor vseh direktorjev, k" :i je ogledoval žičnato ograjo postavljeno okrog labrikc. Ko je spremljal drugi dan direktor vseh direktorjev poslovne partnerje h kosilu v hotel Večna izguba, je zaslišal za svojim hrbtom rezek žvižg. Ozrl seje po cvetočem drevju, nasmehnil seje in je rekel: ,, Pomlad.” „Ja, pomlad,” je povzel^po-slovni partner, „vendar imate v tem vašem koncu čudne ptiče.” ..Kot povsod drugod.” ..Gotovo, samo nekam nenavadno pojejo.” ..Stopimo. kosilo bo hladno!” Jutro je bilo lepo. jasno. Direktor vseh direktorjev je pogledal na uro, ki je kazala sedem, globoko je potegnil zrak v pljuča, in rSvno ko je hotel reči vratarju, naj strogo pazi, če so vse propustnice res podpisane, je zaslišal žvižg. Kmalu za njim še enega, močnejšega, prodornejšega. „Od kod prihaja žvižganje? “ „Z dreves ne,” je bil kratek vratar Ključič. Spet se je oglasil žvižg, tokrat z. drugega konca. Odbil sc je od stene in se izgubil v zraku. Vendar ni bilo dolgo tiho. Z vseh strani je bilo slišati žvižganje, in če bi bil benik, bi mu bilo sozvočje morda še všeč. Žvižganje bi ga pospremilo v pisarno, pozabil bi nanj v mnoštvu opravil-Tako pa je sledil orkestru . • • - Stali so z notranje strani ograje, ki je ni bilo moč preskočiti. Na zunanji strani so bili otroci, ki so prejemali denar, nato so urno stekli v gostilno Pri razbiti buči, od koder so se vrnili s steklenicami, ki so jim jih dali . . . Od tega dne je direktor vseh direktorjev trikrat zažvižgal na prste in tajnica je vedela, da mora prinesti v pisarno tri viskije. TONI GAŠPERlC