Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. UV. — sekcijo ssa dravsko banovino v Ljubljani
■ Vf^CA/^n/l ri rllnn/l »DmCI)P/flM	UrtdnUtvo in uprava: Ljubljana, Franllikantka uliea tU. Rokopitov na vračamo. Nafranklranlh pitam nt tprejtmamo. Uhaja vtak četrtek. Naročnina latna
' M CaCCJlU §JM Iiwyu " MTM. UJI^tlU« = «O IMr M inoz.m.tvo SO Oin. Čtani ««*«//• y. U. I/.	Utt . članarina. Oglati po eaniku in dogovoru, davtk pottbt. Poit. itk. rož. 11.153. Ttltfon 311»
Reakcija učiteljstva na premeščanja iz političnih in nešolskih razlogov
T	POLITIKA UDRUŽENJA.
Učiteljski stan mora obdržati svojo neodvisnost na vse strani, da bo lahko pa-raliziral vse kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto ter mogel braniti in zastopati interese šole in stanu napram vsakemu režimu.
PERSONALNA PROSVETNA POLITIKA.
V	personalnih zadevah mora braniti udruženje predvsem načelne, moralne in pravne temelje. Pri namestitvah in premestitvah mora zastopati načela, da sodeluje učiteljstvo potom svojih izvoljenih zastopnikov v komisijah za učiteljski razpored.
Članstvo ne sme dovesti svoje organizacije na nivo posredovalnice za službe, izogibati se mora ponižujočega posredovanja lajikov v stanovskih vprašanjih in spoštovati »Osnovna načela JUU v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij.«
V	vsakem posamezniku je treba vzgo-' ' jiti čut odgovornosti pri javnem in stanovskem delu in zahtevati na odločujočih me-
. _ stih samo ljudi neoporečenega poštenja.«
Deklaracija o smeri stanovske politike JUU,
1	sprejeta na glavni skupščini
v Sarajevu 1935.
Zaradi nezdravih razmer, ki so zavladale v letu 1933./34., je sekcija JUU za Dravsko banovino zbrala vse konkretne primere, ki so ji bili prijavljeni in katere je vzela v zaščito ter je sestavila spodaj natisnjeno spomenico, s katero je orisala nezdravo stanje, ki je zavladalo na veliko škodo prosvete, šole in učiteljstva.
Spomenica s konkretnimi primeri je bila leta 1934. predložena gg. ministru prosvete, načelniku min. prosv. za osnovni pouk, referentu min. prosvete, banu Dravske banovine, načelniku prosv. odd. kr. banske uprave, gg. senatorjem, nar. poslancem, stranki JNS, SKJ, in na druga mero-dajna mesta.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje hoče, dosledno določbam svojih pravil, po katerih mu je dolžnost ščititi svoje člane in dosledno načelnemu stališču deklaracije, izvesti obrambo potom solidarnosti učiteljstva po vsej državi.
Letošnja glavna skupščina v Sarajevu je sprejela tudi poslovnik stanovskih častnih razsodišč, da bomo lahko tudi lastne vrste utrjevali in čistili.
Ni brez pomena, če danes to spomenico ponatiskujemo in to: da z njo deman-tiramo one, ki bi radi učiteljski stanovski organizaciji vzeli legitimacijo za nastopanje proti sličnim pojavom \ <,41! (->," , t*.
Od jakosti učiteljstva bo odvisna moč organizacije!
SPOMENICA
o personalni prosvetni politiki v Dravski banovini
Delegati sreskih učiteljskih društev sekcije za Dravsko banovino so na letošnji ba-novinski skupščini v Ljubljani 7. in 8. julija 1934. s posebnim poudarkom podčrtavali personalno prosvetno politiko v Dravski banovini in kvarne vplive na njo.
Stavljen je bil predlog, naj se povabijo na skupščino JUU gg. senatorji, narodni poslanci, predstavniki JNS in tajništvo JNS, da bodo zastopniki sreskih društev JUU iz oči v oči povedali svoje mnenje, ter opisali razmere v Dravski banovini. Predlog je bil radi pomanjkanja časa neizvedljiv. Skupščina je odločila, naj to izvrši pri merodajnih faktorjih v imenu skupščine in vsega učiteljstva Dravske banovine posebno odposlanstvo.
Mišljenje učiteljstva o personalni prosvetni politiki v Dravski banovini je prišlo do izraza tudi v skupščinski resoluciji JUU za Dravsko banovino.
Proti posameznim točkam te resolucije so bile vložtpe pritožbe na merodajnih mestih v ministrstvu prosvete.
Sekcija JUU za Dravsko banovino je nato podprla resolucijo s konkretnimi primeri, v katerih se je pritoževalo učiteljstvo sreskih društev JUU v teku leta in na katere je sekcija JUU opozarjala merodajne faktorje vselej sproti. Ti primeri so bili predloženi g. ministru prosvete. Iz navedenih konkretnih primerov je razvidno, da se je personalna prosvetna politika zaradi kvarnih vnanjih
vplivov gibala v zadnjem letu v Dravski banovini v sledečo neprimerno smjti:
1.	Več učiteljev in učiteljic je bilo preme« ščenih med šolskim letom po službeni potrebi na podlagi vplivov lokalnih faktorjev in ne« kateri še celo po dvakrat v istem šolskem letu, preden so dobili povrnjene potne stroške za prvo premestitev. To se je izvršilo brez kakršnihkoli disciplinskih preiskav in objektivne ugotovitve položaja. Poedini narodni poslanci so nastopali proti učiteljstvu in povzročali premestitve.	1
Za postopanje proti učiteljstvu so bile zlorabljene v poedinih primerih funkcije pri gasilskih društvih, občinske funkcije župana in je celo župan falsificiral izjavo uči« telja in njegov podpis. Nadalje so bile proti učiteljstvu zlorabljene funkcije Jugoslovenske nacionalne stranke in so se izkoriščali v ta namj.,n tudi njeni krajevni odbori. Mistifici-ran je bil od tajnika krajevnega odbora JNS banovinski sekretarijat JNS z neresničnimi dopisi Droti učitelju. Te podpise je pošiljal tajnik krajevnega odbora JNS samolastno, brez znanja predsednika in krajevnega odbora JNS.
Učiteljstvo ni bilo zadostno zaščiteno pred takimi vplivi niti takrat, ko se je ekspo-niralo iz državnih in nacionalnih ozirov ter po nalogu nadrejenih. To izpričuje priloga primer 8, ko je celo sresiki načelnik nastopil proti učitelju. Ti vplivi posezajo tako daleč, da je grozil s premestitvijo učitelju celo župan zaradi internih šolskih in metodičnih vprašanj.
Vse gornje trditve so podprte v prilogi s konkretnimi primeri pod točkami 1.—10.1 in 40,—41.2
2.	Učiteljstvo je bilo službeno dodeljeno z odloki kr. banske uprave na druga mesta brez pravice na dnevnice in selitvene stroške, kar nima osnove v zakonu. V konkretnem primeru je sresko načelstvo v uradnem aktu opozorilo učiteljico, ki je prosila za povračilo potnih in selitvenih stroškov, naj se ne obrača za nasvet do stanovske organizacije JUU. (To pravico ima po pravilih JUU, potrjenih od resornega ministrstva vsak član te organizacije.) V uradnem aktu grozi isto sresko na-aellstvo tudi z odpustom iz službe, ker se je učiteljica popolnoma legalno potezala za svoje zakonite pravice.
Banska uprava je brez zakonite osnove pozvala učitelja-dobrovoljca naj vloži prošnjo za premestitev, da bi ga tako premestila proti njegovi volji »po njegovi prošnji« ter brez povračila potnih in selitvenih stroškov. Tudi tako postopanje nima zakonite podlage.
Učitelja, ki je od ministrstva imenovan na odrejeno mesto, je banska uprava brez zakonite podlage in stvarne potrebe dodelila na drugo mesto brez pravice na odškodnino. Šolskega upravitelja, postavljenega od ministrstva prosvete, je banska uprava proti njegovi volji in brez vsakega razloga in pregre-ška sama razrešila in ga dodelila v pisarno sreskega načelstva. Po zakonu ima pravico odrediti tako premestitev samo ministrstvo prosvete.
Vse gornje trditve so podprte v prilogi s konkretnimi primeri pod točkami 11,—15.3
3.	V času občinskih volitev so dobili učitelji posebne instrukcije in so se zavzeli za stvar. Brez krivde učiteljstva se je položaj v toku volilne dobe ponekod izpremenil. Poedini učitelji so bili v tem času brez vsake preiskave in priobčitve razlogov upokojeni z nepopolnimi službenimi leti. Kako so igrala svojo ulogo pri tem osebna nasprotstva, izpričuje najbolje primer gdč. Lampe Pavle, ki je bila upokojena med žrtvami volitev, dasi z volitvami ni imela nikakega stika.
Učiteljstvo se čuti v političnem oziru premalo zaščiteno. To ga svari pred eksponira-njem. Vkljub vsestranim obljubam poteka že skoro lito in še ni zadeva gornjih upokojitev popravljena.
Konkretni primeri so v prilogi v točkah 16—19.4
1	Mikulič Oton, Mikulič Ida, Kravaric Janko, Kravarič Slavica, Koželj Miroslav, Podjavoršek Albin, Ciček Franjo, Ferk Bogomir, Peterlin Alojzija, Čibej Marija.
2	Ivan Sumperer, Primožič Ivan, Kalan Maks, Jarmovič Ivan, Štravs Karel, Mercina Ivan, Bratuš Marjan, Lulik Avgust, Kosin Mirko, Adamič Ar-nošt, Serajnik Joško, Pirnat Josip, Rojnik Marija, Strah Anton, Kmet Herman, Kmet-Kos Julija, Zupane Apolonija, Smole Izidor, Jevnikar Lovro, Lazar Anton.
3	Benkovič Pavla, Arko Štefanija, Pucelj Ivana, Golež Elizabeta, Kren Ana, Novak Matilda, Dolenc Marija, Tomšič 2ivko, Pukmeister Gabrijela, Sekirnik Angela, Sekirnik Simon, Vanič-Klaus Ana, Trpin Josip, Žukavec Franc, Rostohar Drago itd.
4	Hladnik Leopold, Humar Fran, Ivanjšič Lju-devit, Jenko Vincenc, Kontler Julij, Kontler Marija, Lampe Pavla, Prijatelj Ivan, Peček Fran, Mil-kovič Adam.
4.	Dva sreska šolska nadzornika sta bila sredi šolslkega leta premeščena in nameščena kot učitelja, eden celo brez vsake disciplinske preiskave. Oba sta aktivna sodelavca JNS, ter pristaša sedanje nacionalne in državne politike. Z degradacijo nadzornikov je močno trpel ugled nadzor ni.škega položaja med učitelj-stvom, ker se ni ščitil in čuval dekorum nadzornika in se ni postopalo po zakonu. Državni svet je v enem primeru razveljavil tako premestitev kot protizakonito. Kljub temu sie' zadeva ni popravila.
Konkretni primeri so v točkah 20.—21.®
5.	in 6. Na pobudo lokalnih faktorjev je bilo med šolskim letom izvršenih več premestitev po službeni potrebi, ki imajo obeležje starega partizanskega premeščanja. Opravičevati se te premestitve ne morejo' iz stvarnih, še manj iz nacionalnih razlogov, ker so sa z njimi ustvarile socialne in pravne pogreške. Pri tem se niso izvršile disciplinske preiskave in se prizadetim ni priobčila nikaka krivda. Nastopalo se je proti službeno neoporečnim osebam s prav dobro in celo odlično službeno oceno.
Iz naturalnega stanovanja je bil odstranjen učitelj s številno nedoraslo deco ter je bil v ta kraj nameščen učitelj z enim samim otrokom, v drugič ¡m pimeru celo brez dece. Protežiran je bil za boljše mesto mlajši učitelj in premeščen, ko je bil še v disciplinski preiskavi. Tako so bili premeščeni z odstranitvijo neljubih oni, ki imajo tudi žene učiteljice. Učiteljstvo na teb šolah se boji, da se bo moralo izprazniti še eno mesto, da bo prišla za možem še žena. Iz poedinih primerov je videti, da službenih potreb ni bilo, temveč so bili v ozadju proti učitelju osebno nerazpoloženi in nestrpni iniciatorji, ki so se skrili za lokalne politične organizacije JNS,	ali so pa
ostali anonimni. Za en sam očitek ali pregre-šidk je bil učitelj celo po dvakrat kaznovan.
Konkretni primeri so v točkah 22.—32."
7.	Popolnoma nepričakovano je bilo med šolskim letom premeščenih po službeni potrebi več učnih oseb na šole, kjer so bile že polnoštevilno nameščene drugei učne osebe in oelo po več na istem mestu. Obratno so na šolah, kjer so bile odstranjene te učne oseh», ostali razredi brez učitelja. Službena potreba za te premestitve ni obstojala.
Konkretni primeri so v tačkah 33.—38.7
8.	Iniciatorji akcij za premestitev učiteljstva so ostali v največ primerih anonimni, in sioer tako, da učiteljstvo niti ne ve, česa je obdolženo. Iniciatorji so sei izognili vsake odgovornosti za obtožbe. Na ta način obtoženo učiteljstvo ni imelo prilike do zagovora. Obtožba, četudi neutemeljena, ostane na učitelju kot greh, ki se pojavlja neprestano za njim.
Kako številni so taki primeri, kaže seznam pod točko 42/IX.8 konkretnih primerov.
9.	Zelo demoralizujoče vpliva na učiteljstvo oddaja službenih mest v krajih s srednjo šolo in v bližini teh krajev med šolskim letom po službeni potrebi in brez objave prostega mesta. Ta mesta so bila oddana na podlagi posredovanj raznih korporacij in vplivnih osebnosti neglede na službene ozire in socialne potrebe. S takim postopanjem so prezrti često bolje kvalificirani in potrebniejši reflektanti.
Še porazneje vpliva, če dobi na tak način mesto reflektant, ki je bil še nedavno kazensko premeščen, dočim se korektno živeč družinski oče s številno družino in z odraslimi otroki za srednjo šolo zaman trudi, da bi prišel na tako mesto.
Konkretni primeri za to so navedeni pod točko 39. in 43.9
Na podlagi konkretnih primerov10 so zastopniki učiteljstva na banovinski skupščini JUU sekcije za Dravsko banovino v dneh 7. in 8. julija 1934. v Ljubljani dali izraza mišljenju učiteljstva o personalni prosvetni politiki v Dravski banovini, ki so ji vzrok kvarni lokalni vplivi, v naslednjih točkah resolucije:
Točka 8. resolucije: V zadnjem času se množijo premeščanja učiteljstva med šolskim letom. Taka premeščanja, utemeljiüna s potrebo službe, se izvršijo tudi tedaj, ko dejansko službena potreba ne obstoja in čutijo zato prizadeti premestitev za težko in nezasluženo kazen. Premestitve med šolskim letom škodujejo v prvi vrsti pouku, vplivajo pa tudi porazno na učiteljstvo. Zato je treba onemogo-
5 Levstek Leopold, Lukežič Gustav.
" Štrukelj Ivan, Grad Janko, Cerar Ivana, Po-renta Urška, Tavželj Josip, Serajnik Zmagoslava, Zitko Marija, Jenko Ljudmila, Gams Dragica, Grom Franja, Kos Leopoldina, Fajon Rudolf.
7	Rabič Marija, Kajzer Štefan, Klun Fran, Kerkoč Eleonora, Berden Franjo, Potočnik Pavla.
8	Glej pod 2.
9	Poslednji razpis učit. služb za Ljubljano je bil 1932 za eno mesto. Od 1. 1924. ni bilo razpisano niti eno mesto in so se namestitve vršile z največjim protekcionizmom.
Starejši zaščitni primeri niso vsebovani v gornjih podatkih, a je teh mnogo.
VSEBINA:__
Reakcija učiteljstva na premeščanja iz političnih in nešolskih razlogov.
Komunike iz seje upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU za Dravsko- banovino.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Učiteljski pravnik. — Mladinska matica. — šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trgu.
čiti vsa premeščanja, ki niso posledica disciplinskega postopka in obsodbe, ali ki jih ne narekuje resnična potreba službe, oziroma, ki niso izvršena na iznecno prošnjo učitelja. Vsem premeščenim naj se izdajo dekreti.
Točka 9. resolucije: Da se omogoči učiteljeva nacionalna in kulturna misija v službenem kraju, in da bi se moglo učiteljstvo popolnoma posvetiti delu v šoli, je potrebno uzakoniti učiteljevo stalnost na službenem mestu. Stalnost na mestu je prvi in osnovni predpogoj za uspešno delo učitelja v šoli in izven šole.
Točka 10. resolucije: Na učiteljeva premeščanja ne smejo imeti vpliva neodgovorne osebnosti, posamezne korporacije in neosno-vane in anonimne pritožbe:. Ker se vedno zakasnijo krediti za premestitev in ker so učitelji gmotno slabo podprti, je potrebno, da se izplača učiteljstvu pred selitvijo akontacija potnih stroškov. Učitelj naj ne bo raz'-rešen službe na starem mestu, dokler se mu ne izplača akontacija.
Učiteljstvo želi, da se obravnavajo vse obdolžitve v rednem disciplinskem postopku. Ker so disciplinski predpisi za učiteljstvo v zakonu o narodnih šolah neprimerni in zastareli, prosi skupščina odločujoče kroge, da se zadevni členi v zakonu o narodnih šolah razveljavijo in uveljavijo tudi za učiteljstvo moderni disciplinski predpisi zakona o uradnikih. V to svrho naj se uzakoni projekt, ki sta jim ga dostavila lani sekcija JUU v Ljubljani in Glavni odbor JUU v Beogradu.
Skupščina ponovno poudarja, naj se vse anonimne ovadbe odklanjajo., ker so nemoralne. Na podpisane ovadbe naj se uvede disciplinska preiskava. Ako ta pokaže), da je bila ovadba neutemeljena in zlonamerna, naj prosvetna oblast ovaditelja uradno zasleduje in skrbi, da prejme obtoženi zadoščenje. Učiteljstvo smatra, da bo prenehalo zlonamerno ovajanje učiteljstva le tedaj, ako se bo ini-ciator zavedal, da mora za svoje dejanje tudi odgovarjati.
Točka 22. resolucije; Učiteljstvo se v toliki meri javno udejstvuje, kakor noben drug stan. To delo vrši z največjo požrtvovalnostjo in v najtežjih razmerah. Ravno radi tega svojega dela pa prihaja v konflikt z osebnimi interesi in ambicijami ter preveliko občutljivostjo krajevnih činiteljev. Posledica tega so številne pritožbe, ovadbe in preganjanja, proti katerim se mora boriti danes mnogo učiteljev, najboljših javnih delavcev. Skupščina ugotavlja, da uživa učiteljstvo premalo uradne zaščite in apelira na vsa oblastva, da se v bodoče to izpremeni in sel učiteljstvo v interesu , šolskega, kakor tudi izvenšolskega dela, vsestransko uradno zaščiti.
? Zakon o narodnih šolah nalaga učiteljstvu obveznost izvenšolskega dela, kar razumejo lajiški krogi tako, da je le učitelj dolžan, in sicer povsod delati. Proti takemu naziranju se moramo najodločneje boriti. Učiteljstvo je dejalo že pred uveljavljen jem šolskega zakona in to na področjih, ki se jih je po svojih zmožnostih in sposobnostih izbralo samo. Načelo prostovoljne izbere delovnega področja mora biti ohranjeno tudi danes, prodreti pa mora tudi načelo, da ni dolžno delati le učiteljstvo, marveč tudi ostalo uradništvo in druga inteligenca, ne izvzemši domače krajevne.
Zaradi izvenšolskega dela v nobenem primeru ne sme trpeti učiteljevo delo v šoli. Da se to prepreči, je treba učitelja zaščititi pred prekomernim izčrpavanjem in izrabljanjem.
Točka 27. resolucije: Zastopniki učiteljstva zbrani na IV. banovinski skupščini izjavljajo soglasno mnenje učiteljstva Dravske banovine, da smatrajo za kvarno in socialno za neutemeljeno, da se ne razpisujejo službena mesta v Ljubljani in v drugih krajih s srednjo šolo in za krivično, da se ta mesta oddajajo bnelz razpisa ter se tako onemogoči družinskim očetom in materam, da bi prosili za ta mesta in si olajšali neznosen položaj, ki ga imajo zaradi šolanja svojih otrok.
Za avtoriteto nadzorniškega položaja je kvarno, da se sreski šolski nadzorniki, nameščeni s kraljevim ukazom, premeščajo in to celo brez predhodnega disciplinskega pravo-reka.
Enako smatrajo za kvarno, da se odstav-ljajo bpqz predhodne disciplinske preiskave šolski upravitelji, kakor se je to zgodilo v Mostah pri Ljubljani in se tako izpraznjena učiteljska mesta oddajajo brez razpisa. Isto-tako ne vidi učiteljstvo nacionalnih koristi pri
izpremembi upraviteljskega mesta na Viču pri Ljubljani in pri oddaji tako izpraznjenega učiteljskega mesta brez razpisa.
Enodušno izjavlja učiteljstvo, da smatra slična premeščanja za kvarna tudi iz nacionalnega ozira, ker se z njimi rušijo pravni in socialni temelji, ki so predpogoj pravičnosti, na kati-lrii naj temelji vera naroda in uradni-štva v državno upravo.
Točka 21. resolucije: Zaradi poznanja narodne šole in njenih potreb, kakor tudi razmer in potreb učiteljstva, naj se izbirajo referenti pri prosvetnem oddelku banske uprave, kakor tudi pri oddelku za osnovni pouk v
V Beogradu, 18. avgusta 1934.
ministrstvu prosvete, le iz vrst učiteljstva narodnih šol.
Podpisani predstavniki učiteljstva Dravske banovine smo globoko uvKjrjeni, da taka personalna prosvetna politika ne koristi ne državi, ne stranki, najmanj pa šoli in prosveti.
S predložitvijo te spomenice izvršujemo enodušen sklep IV. banovinske skupščine sekcije JUU za Dravsko banovino z vljudno prošnjo, da blagovolite upošfrlvati gornje želje učiteljstva in pokreniti vse, da se v resoluciji izražena načelna stališča izvedejo in se zadeve urede v zadovoljstvo učiteljstva ter v blagor šolstva, narodne prosvete, naroda in držaw.
Za sekcijo JUU za Dravsko banovino:
Ivan Dimnik, s. r.,
predsednik.
Metod Kumelj, s. t.,
tajnik.
Člani upravnega odbora sekclje;
Završan Frančiška, s. r., I. podpredsednica.
Verk Miloš, s. r., II. podpredsednik.
Peternel Ljudevit, s. r.,
član.
Vudler Frančiška, s. r., član.
Črnovšek Marija, s. r.,
tajnica.
Kmet Herman, s. r.,
član.
Bučar Alojzij, s, r.,
član.
Člani nadzornega odbora sekcije:
Ivanjšič Ljudevit, s. r.,
predsednik.
Župančič Jože, s. r.,
član.
Dobršek Karel, s. r.,
član.
Požar Metod, s. r.,
podpredsednik.
Hajnšek Franjo, s. r.,
član.
Mervar Franc, s. r., član.
Sreska društva JUU sekcije za Dravsko banovino;
Brežice: Celje:
Črnomel j-Metlika:
Dravograd:
Gornji grad:
Kamnik:
Kočevje:
Konjice:
Kozje:
Kranj:
Krško:
Laško:
Dol. Lendava:
Logatec:
Litija:
Ljubljana mesto: Ljubljana zap. del.:
Janko Knapič, s. r. Gosak Josip, s. r. Just Martelanc, s. r. Rudolf Gallob, s. r. Avgust Rozman, s. r, A,nton Arrigler, s. r. Herman Kmet, s. r. Henrik Schell, s. r. Albert Čok, s. r. Josip Lapajne, s. r . Matija Brezovar, s. r. Fran Lebar, s. r. Ljudevit Peternel, s. r. Valentin Doljak, s. r. Jože Župančič, s. r. Vekoslav Mlekuž, s. r. Zdravko Mikuž, s. r.
Ljubljana vzh. del: Ljutomer: Maribor mesto: Maribor desni breg: Maribor levi breg: Murska Sobota: Novo mesto: Ormož: Ptuj:
Radovljica: Slov. Bistrica: Slovenjgradec: Sv. Lenart: Škofja Loka: Šmarje pri Jelšah; Šoštanj: Žužemberk:
Mirko Kosin, s. r. Karel Mavrič, s. r. Ciril Hočevar, s. r. Simon Petrovič, s. r. Mirko Vauda, s. r. Evgen Antauer, s. r. Marinč Martin, s. r. Vittori Srečko, s. r. Dušan Šestan, s. r. Drago Blažič, s. r. Miloš Tajnik, s. r. Leopold Kopač, s. r. Košenina Vlado, s, r. Vojteh Debeljak, s. r. Miloš Verk, s, r. Martin Vrečko, s. r. Fra,n Mervar, s. r.
Komunike
iz seje upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU
za Dravsko banovino
Upravni in nadzorni odbor sekcije JUU za Dravsko banovino sta na svoji seji dne 13. oktobra 1935. v Ljubljani razpravljala o uredbi uradniških prejemkov in o personalni prosvetni politiki ter zavzela stališče k tema dvema aktualnima vprašanjima.
V	smislu soglasnega sklepa izdajata oba odbora za članstvo in javnost sledeči
komunike;
I.
Upravni odbor nima razloga, v kateremkoli oziru se opravičevati ali odvračati od sebe odgovornost. Na tej osnovi izjavljata oba odbora sledeče:
V	polnem obsegu se strinjata s »Pojasnilom uradništva«, ki sta ga izdali ter objavili v listih vodstvi JUU, sekcije za Dravsko banovino in Zveze organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani. O kakem bojkotnem namenu ukrepov javnih nameščencev ni govora. Dovolj jasno zavrača take trditve dejstvo, da ni bilo izvzeto ali navedeno poimensko nobeno društvo, revija, list ali ustanova ter da je članstvo izvajalo samoobrambne ukrepe, šs predno so bili osvojeni njegovi predlogi s strani vodstva. Naš komunike z dne 22. septembra 1.1. je imel namen pokazati javnosti, kolika bi bila kulturna škoda, ako bi ostalo znižanje prejemkov stalno. Iz samega poteka dogodkov se razvidi, kakšne žrtve doprinaša uradništvo za napredek kulture. To so priznala tudi sama vodstva prosvetnih in drugih ustanov.
Odločno zavračamo samoobrabnim ukrepom članstva imputirane namene kakršnihkoli politično strankarskih tendenc. Udruženje in upravni odbori so daleč od tega, da bi pustili zahteve članstva in svoje prizadevanje izrabljati v katerekoli strankarsko politične namene. Ravno tako ne dopustijo, da bi se te zahteve in prizadevanja začela v tako smer razvijati. Vsi ukrepi so strogo stanovskega in samoobrambnega značaja. V ozadju ni ni-kake politične ali druge inici jative in bi se uprli vsakemu poizkusu, s katerim bi se skušalo udruženje izrabljati v takem pravcu.
Članstvo pozivamo, da se strogo izogiblje vsakemu dejanju, zaradi katerega bi se mogla očitati udruženju ali njegovim upravam boj-kotna ali politična tendenca — radi slučajev, ki bi jih poedinci izvršli proti načelnemu stališču organizacije.
Ugotavljamo, da se ja vznemirjenje po izdani uredbi poleglo šele, ko so Si uprave u-druženja osvojile zahteve članstva in je članstvo uvidelo, da se zavzema organizacija z vsemi legalno dopustnimi sredstvi, da se nastali težki socialni položaj učiteljstva popravi. Najbolj pa se je pokazalo pomirjenje, ko so bile uprave v stanu, članstvo obvestiti, da se s strani kraljevske vlade najresneje dela na izpremembi uredbe.
Uprave organizacije so izvrševale pri vseh korakih le svojo v pravilih določeno in dovo-
ljeno dolžnost pri obrambi interesov članstva, pri kateri ni bilo nikakih tendenc vznemirjenja. Edini namen vseh od članstva zahtevanih in izvajanih ukrepov je izboljšanje nastalega socialnega položaja. Delo za dosego* tega smotra je vplivalo na članstvo pomirjevalno.
II.
Izzvani po pavšalnih izpadih priobčenih v zadnjem času proti učiteljstvu v »Domoljubu« in »Gorenjcu« izjavljamo glede personalne prosvetne politike v dravski banovini sledeče:
Sekcija JUU za dravsko banovino je vscv lej odločno nastopala proti premestitvam učiteljstva, ki1 so bile izvršene z motivacijo službene potrebe, ki pa so imele značaj kazni. Nastopala je proti vsem premestitvam, izvršenih brez predhodne disciplinske preiskave in dokazane krivde iz ncišolskih in političnih razlogov. V dokaz temu objavljamo na drugem mestu te številke »Učit. tov.« enega od mnogih dokumentov, ki jih imamo na razpolago.
Sklicujemo se tudi na Deklaracijo o smeri stanovske politike JUU, sprejeto na naši sarajevski glavni skupščini. V njej so jasno začrtane smernice personalne prosvetne politike), ki jih nastopa JUU in stališče do poedinih režimov. Moralni temelji, ki zadevajo vse stanove in sloje so poudarjeni v Deklaraciji s sledečimi načeli:
»Vse moči je treba posvetiti1 dvigu moralnih vrednot in utrjevanju etičnih osnov, ki so: spoštovanje resnice, pravičnosti in poštenja, poglabljanje pravega tovarištva in pravilnega službenega in starostnega odnosa, vsestranska strpnost, dviganje stanovske in službene morale, utrjevanje potrebne stanovske discipline in reda, dviganja ugleda stanu in stanovskega dela za notranjo konsolidacijo in moč stanu. Te vrednosti morajo bazirati na članski zavesti: da je vsak posameznik odgovoren za svoje delo celokupnemu stanu.
Glede temeljev nacionalizma in patriotizma začrtava Deklaracija sledeče smernice: »Naš nacionalizem se ne sme zrcaliti samo v spontanem nacionalnem čuvstvovanju, navdušenju in zunanjem izrazu. Ne dovoljujemo nikomur jemati nacionalizem v zakup in ga odrekati drugim. Nacionalno' sumničenje in ovajanje obsojamo in ga smatramo za negativno, destruktivno in nemoralno delo. Brezkompromisno odklanjamo vsak nacionalizem, ki sloni na brutalni sili ter na rušenju socialne in zakonite pravičnosti. — Naš nacionalizem mora bazirati na etičnih temeljih, na nespornem poštenju in nacionalnem, ekonomskem in socialnem ustvarjanju, v najtesnejši zvezi z interesi naroda in države. — Patriotizem in nacionalizem aktivnega in upokojenega učiteljstva smatramo izven diskusije.
Ta načela si je osvojila sekcija že 1. 1926. in je od tedaj po njih uravnavala svoje delo, zato je upravičena zahtevati, da se učiteljstvo kot stan ne sumniči pavšalno, marveč da se vselej navajajo konkretni primeri, kjer so bila
kršena gornja načela. Zato odklanjamo vse one objave, v katerih se poedini slučaji, za katere nosijo odgovornost prizadeti, genera-lizirajo na celoten učiteljski stan in na stanovsko organizacij^, ki sama obsoja taka dejanja.
Odobravamo vse reparacije izvršenih krivic.
Članstvo pozivamo, da se izogiblje vseh dejanj, s katerimi bi bila kršena načela personalne prosvetne politike, ki jih zastopa JUU. Istočasno pa apeliramo nanj, da zastavi ves svoj vpliv in uporabi vse svoje osebne zveze za odpravo pavšalnih izpadov proti učiteljstvu in šoli, ki jemljejo ugled vsemu učiteljskemu stanu in šolstvu. Ravno tako apeliramo na člane, da uveljavljajo povsod svoj vpliv proti premestitvam učiteljstva mimo načel organizacije.
Upravni in nadzorni odbor naročata vodstvu sekcije, da vodi evidenco vseh primerov neopravičenih premestitev ter da v skladu z določili pravil in poslovnika za zaščito članstva in poslovnika stanovskega častnega *z-sodišča stori pri sreskih društvih vse, da se v organizaciji ©čuvajo načela udruženja.
Upravni in nadzorni odbor sekcije JUU za dravsko banovino v Ljubljani, dne 13. oktobra 1935.
Ivan Dimnik, s. r.
predsednik.
Franja Završanova, s. r. Verk Miloš, s. r.
podpredsednica.	podpredsednik.
Metod Kumelj, s. r.
tajnik.
Člani upravnega odbora: Peternel Ljudevit, Vauda Mirko, Zupančič Jože. Kmet Herman,
Vudler Frančiška in Bučar Alojzij. Nadzorni odbor: Ivanjšič Ljudevit, predsednik; Metod Požar, podpredsednik, Marija Čer-novšek, tajnica; člani: Fran Mervar in Fran Hajnšek.
Za jesen in zimo!
Tople volnene tkanine za plašče, kostume, obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno blago si preskrbite pri znani tvrdki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
Ogromna zaloga najboljših kvalitet Vam nudi bogato izbiro trpežnega blaga, finih vzorcev in barv ter najsolidnejših cen.
Cenjenemu učiteljstvu popust!
Nastopimo vsi v obrambo stanu
»Domoljub« št. 41 z dne 9. oktobra t. L prinaša ipod naslovom »Popravite krivice« tudi naslednjo trditev:
»Žal, moramo tu pribiti, da je velika večina slovenskega učiteljstva pokazala, kako mehko hrbtenico ima. Udinjali so se režimu in stranki, ki je vladala, tako zelo, da so zelo omadeževali svojo stanovsko čast in si sami vzeli mnogo ugleda, ki so ga doslej še uživali med ljudstvom.«
Pripominjamo, da so za gornje pavšalne trditve potrebni konkretni dokazi. Pavšalne obdolžitve, ki padajo na ves stan, moramo najodločneje odklanjati.
Splošne vestí
REPARACIJE.
»Domoljub« št. 41 od 9. okt. prinaša pod naslovom »Popravite krivice« konkretne primere preganjanj učiteljstva v pretekli dobi. Vse te konkretne primere priobčujemo s poudarkom, da so po pretežni večini taki, za katerih korekturo se je zavzemala sekcija JUU za Dravsko banovino. Četudi je imela njena zaščitna akcija, ki jo izvaja v zmislu pravil in posebnega poslovnika o zaščiti članstva, zelo ugodne uspehe, vendar se ji kljub vsemu prizadevanju ni posrečila rešitev vseh primerov, in je ostalo od njih še večje število nerešenih. Za nekatere v seznamu navedene učitelje pa je dosegla znatne delne uspehe s tem, da so bile že izvršene upokojitve razveljavljene, oz. da so bili s še neugodnejših mest prestavljeni na ugodnejša. Nekateri od spodaj navedenih primerov nam niso znani in zato o njih ne moremo soditi. Prizadevanje organizacije za korekturo iz političnih in drugih nešolskih razlogov izvršenih premestitev je razvidno iz na uvodnem mestu priobčene »Spomenice«, ki je le eden od mnogih dokumentov o našem nastopanju proti nezdravim pojavom v personalni prosvetni politiki.
Konkretni primeri so naslednji:
Brejc Mirko, učitelj v Stari Oselici, je bil odpuščen iz službe brez vsake preiskave. De-nuncijant, ki ga je brez vsakega vzroka ovadil, se je sam ustrelil.
Erjavec Franc, učitelj v Mostah, je bil pregnan v Vučitrn na albanski meji. Imenovani je znan zaradi svojega literarnega delovanja in kot vodja različnih krščanskih organizacij. Šele zadnje dni so mu popravili krivico s tem, da je dobil mesto v ministrstvu prosvete v Beogradu.
Grad Boris in njegova žena Elizabeta Grad, upravitelj in učiteljica na Vrhpolju, sta bila prestavljena v Mirkovec v Dunavski banovini. Oba sta se udejstvovala v katoliških prosvetnih organizacijah.
Grad Janko, bivši šolski nadzornik in u-pravitelj 8 razredne šole v Mostah, je bil zaradi odločnega krščanskega prepričanja in na podlagi neštetih ovadb političnih nasprotnikov degradiran za navadnega učitelja na šoli, kjer je bil prej ravnatelj.
Golobic Peter, učitelj na Jesenicah, je bil prestavljen na Primskovo. Njegova žena učiteljica je ostala na Jesenicah. Politično se ni udejstvoval, pač pa je bil preganjan zgolj vsled krščanskega delovanja v šoli in izven nje.
Hladnik Leopold, šol. upravitelj v Cerknici, je bil prestavljen kot učitelj v Stari trg ob Kolpi, še prejj pa upokojen, pa je bil njegov upokojitveni dekret preklican. Krivica, ki se je temu možu godila kljub njegovi odlični kvalifikaciji, je bila tako velika, da je bilo celo bivših režimcev sram zaradi njih in so ga potem, ko je prestal velike duševne muke in gmotno škodo, vendarle pustili na svojem starem mestu.
Hartman Janez in njegova žena učiteljica sta bila prestavljena iz Nove Cerkve k Sv. Ani nad Triičem, od tam nazaj v Slov. gorice, nato pa v Loški potok. Preganjana sta bila samo zaradi krščanskega prepričanja.
Jaklič Vida je bila zaradi delovanja v krščanski prosveti prestavljena iz Grosuplja v Gerlince v Prekmurju.
Jarc Vera je bila iz istega vzroka pregnana iz Škocijana pri Turjaku v Štrekljevec pri Semiču.
Kokalj Franc je bil zaradi krščanskega življenja in mišljenja pregnan iz Komende v Smolčo v_ Drinski banovini.
Kopriva Alfonz je bil s svojo ženo učifcei-Ijico prestavljen z upraviteljskega mesta v Lokvici za navadnega učitelja v Dobrniču.
Lampe Pavla je bila pregnana iz istega vzroka iz Viča v Krško.
Lužar ¡Fortunat, bivši banski šolski nadzornik, je bil proti svoji volji upokojen kljub
38 službenim letom v VI. polož. skupini, do-čim učitelji dosežejo V. pol. skupino že po 35 službenih letih.
Ložar Marija je bila premeščena iz čmuč v Vel. Gaber. Vzrok: krščansko delovanje in življen je, ki ni bilo po godu denuncijantom.
Lužnik Franc, šolski nadzornik v Gor. gradu, je bil 6 dni zaprt in eno leto brez službe. Ko so se pa denuncijacije izkazale za neutemeljene* je bil prestavljen kot učitelj v Skomarje na Pohorju, 900 m nad morjem.
Malešič Janko, šolski upravitelj v Škocijanu pri Mokronogu, je bil zato, ker ni volil pri občinskih volitvah režimskega župana, in ker je deloval v katoliških prosvetnih organizacijah premeščen kot učitelj v Zetaki. Zena-učiteljica in družina je ostala v Škocijanu.
Mihelič Ivana je bila iz Št. Vida n. Ljubljano premeščena v Presko. Vzrok: Odločno krščansko življenje in mišljenje.
Neržina Aleksander, bivši šolski nadzornik in šolski upravitelj v Gančanih, je ]bil radi svojega krščanskega nazora degradiran.
Petrlin Alojzij, šolski nadzornik v Kočevju in šolski upravitelj, je bil degradiran na navadnega učitelja v Kočevju.
Porenta Antonija je bila iz Predoselj pri Kranju pregnana v skalnato vas Raba v Dalmaciji, kjer je nevarno zbolela. Od tam je bila prestavljena v Trebelno.
Petelin Albin je bil zaradi delovanja v kat. prosvetnih društvih večkrat denunciran, preganjan in prestavljen iz Cerkelj ob Krki v kočevski Skrilj.
Porenta Viktor je bil radi denuncijacij in krščanskega svetov, nazora pregnan iz Št. Vida n. Ljubljano v Vitanje in od tam na Rem-šnik na Pohorju.
Peček Alojzij je bil zato, ker pri občinskih volitvah ni volil Pucljevih pristašev, nemudoma prestavljen v Prnjavor v Mor. banovini.
Prijatelj Josip je bil iiz istega vzroka premeščen iz Vel. Lašč' v kočevsko Gotenico.
Ponikvar Stanko jel bil zaradi delovanja v katol. prosvetnih organizacijah iz Zagorja premeščen na Prežganje. Družina je ostala v Zagorju.
Pucelj Ivana je bila iz Dobrepolj pregnana na Toplo Reber. Vzrok: krščansko mišljenje in delovanje.
Rott Lea je bila kot upraviteljica v Konjicah večkrat zlobno preganjana, nato prestavljena na Telče pri Mokronogu.
Sirnik Franja, upraviteljica v Škocijanu pri Mokronogu, je morala v Štrekljevec v Beli Krajini.
Skebe Venčeslav je bil zaradi krščanskega mišljenja in delovanja z upraviteljskega mesta v Novem mestu degradiran na navadnega učitelja.
, Preganjana Slapšak Stana je umrla.
Štrukelj Ivan, bivši večletni okrajni šolski nadzornik in upravitelj 8 razrednei šole na Viču, je bil degradiran na učitelja na enorazred-ni nemški šoli v Ljubljani. G. Štrukelj je predsednik Slomškove družbe. Sedanja vlada mu je že popravila krivico s tem, da ga je imenovala za banovinskega šolskega nadzornika.
Šlibar Anton je bil iz Zagorja pregnan na Primskovo, od tam pa na Sv. Goro. Vzrok: njegovo prepričanje.
Valjavec Franc, šolski upravitelj v Boh. Srednji vasi, je zaradi tega, ker ni šel na volišče, moral za navadnega učitelja v Razbor.
Slapšak Julij, priznani mladinski pisatelj in kulturni delavec, šolski upravitelj na Pru-lah v Ljubljani, je bil degradiran na učitelja, nato pa mu je bil ukazan bolezenski dopust, čeprav je zdrav.
Rott Angela, učiteljica v Konjicah, je bila nekaj mesecv suspendirana, sodišče je dokazalo, da so denuncijacije neutemeljene, ona pa je kljub temu bila pregnana v Solčavo.
Štele Andrej, učitelj v Ponovičah, je: prišel v disiciplipsko preiskavo in t|il končno suspendiran, nato pa zopet nastavljen v Izlakah, čeprav se je izkazalo, da so bile denuncijacije proti njemu neresnične.
Gospodari^ Jakob je bil odstavljen kot upravitelj mešč. šole na Jesenicah, ker je sodeloval v krščanskih organizacijah. Na njegovo mesto je bil imenovan veliko mlajši tovariš.
Brandstater Marija je bila z mešč. šole v Trbovljah premeščena v Veliko Kikindo zaradi kršč. mišljenja in življenja.
Novak Marija, najstarejša nastavnica na mešč. šoli v Šiški, je bila večkrat preganjana in pri imenovanju za upraviteljico jo je prekosila tovarišica, ki ima lf) službenih let manj kot ona.	t
Rott Gotard je bil s svojo ženo-učiteljico prestavljen iz Ribnice v Tržič proti njegovi volji in brez vzroka, zgolj zato, ker njegovo krščan. naziranje ni bilo po godu krajevnim činiteljem.
Slapšak Dora je bila pregnana iz Slovenije v Subotiooi v Dunavski banovini, odkoder je sedaj dodeljena mešč. šoli v Ribnici.
Osterc Anton, bivši ravnatelj mešč. šole v Tržiču, je bil iz polit, vzrokov prestavljen v Senovo. Mož ni naš somišljenik, vendar je znan kot objektiven, pošten in zelo delaven.
Milkovič Adam, upravitelj na Karlovici in mladinski pisatelj, je bil odpuščen iz službe, ker ni volil Pucljevih kandidatov. Pozneje je bil sprejet zopet v službo in nastavljen v kamniške hribe, kjer še sedaj dela pokoro za svojo značajnost.
Markič Lojze je bil iz Št. Janža pregnan na Kolovrat.
Jožko Babšek, profesor na učiteljišču v Mariboru, je bil pregnan na mešč. šolo v Županji v Sremu. Na njegovo mesto je prišla učna moč z dvejna letoma službe, on pa ima 14 službenih let.
Pogačar Andrej je bil po 25 letnem službovanju v Kamniku pregnan na Trebelno, kjer za svojo družino niti stanovanja ne more dobiti.
—i Prevedeni so v IX. skupino: Casar
Vinko iz Dobrovnika; Cotman-Lenče Vida iz Starega trga; Zakovšek Josip iz Sv. Križa; Besednjak Gabrijela iz Globodola.
—i Napredovali so učitelji(ce) v V. skupino: Gruden Štefanija iz Ljubljane, Bernetič Franc iz Brežic, Mikuž Matej iz Dol. Lendave, Pelko Matija iz Toplic, Primožič Josip iz Ljubljane, Prosenc Milica iz Ljubljane; v VI. skupino: Žitko Ana iz Toplic, Hauptman Marija iz Celja, Kalan Frančiška iz Besnice, Rant Viktorija iz Šmartna, Špendal Ana iz Maribora, Gande Pavla iz Šmihela pri Nov. mestu, Žagar Ana iz Ljutomera, Klacer Helena iz Ribnice, Švara Ernest iz D. M. v Polju, Skubic Jakob iz Hrušice, Engelsberger Viktor iz Šiške, Rape Ljudmila iz Ljubljane; v VII. skupino: Vujčič Adela iz Stud.nca-Iga, Kegl Antonija iz Reke, Erženjak Franc od Sv. Martina, Theu-erschuh Frančiška iz Šoštanja, Fakin Drago-tin in Iva iz Boštanja, Lenardič Mihael iz Na-kla, Lazar Katarina iz Razvanja, Jercog Van-da iz Škofje Loke, Zupančič Roza iz Št. Jerneja, Peranič Jerica iz Studencev, Justin Marija iz M. Sobote, Vončina Drago iz Dol. vasi, Zorko Elizabeta iz Brežic, Lorger Vida iz Šmarja pri Jelšah; v VIII. skupino: Klanšek Terezija od Sv. Jurja, Hari Deneš iz Fokov-cev, Stopar Josip iz Tezna, Zupančič Drago-tin in Domove, Pucelj Bruno od Sv. Miklavža, Prelog Avgust iiz Domove, Orimek Avrelija iz Sel, Skuber Katarina iz Mežice.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: M. M. v H. Ali imam pravico do stanarine v slučaju poroke, ker ena sama soba brez kuhinje v šoli ne more zadoščati za zakonski par? Ali je dolžnost krajevnega šol. odbora priskrbeti stanovanje s kuhinjo, ali mi ga plačati.
Odgovor: Ko se poročite, zaprosite kraj. šol. odbor za nakazilo primarnega družinskega stanovanja.
Ako ne bo kraj. šol. odbor v položaju, dati Vam takega stanovanja. Vam ima izplačati zakonito določeno stanarino.
—§ Vprašanje R. P. v O. 1. Katere listine mora imeti inozemka-avstrijska državljanka, ce se hoče poročiti z jugoslovanskim državljanom (uradnikom) od svojih državnih oblasti?
2. Ali gre lahko državni uradnik za nekaj dni v inozemstvo?
Odgovor! Ad 1) Vsekakor je potreben za oklice krstni in jamski list, za prihod k poroki, če se ta izvrši tu, pa potni list.
Ad 2) Za izdajo potnega lista za potovanje v inozemstvo dovoli na posebno prošnjo (5 Din) drž. uradniku pristojni oddelek kralj, banske uprave (za učitelje — prosv. oddelek).
—§ Vprašanje. S. M. v C. 1. Koliko časa mora biti državni uradnik poročen, da dobi njegova žena pravico do njegove pokojnine?
2. Ali pripada stanarina učiteljici, ,ki je poročena z drž. uradnikom (neučiteljem), pa ne živita skupno v istem kraju radi službenih ozirov:
Odgovor! Ad 1) Po § 138. U. Z. dobi pravico do rodbinske pokojnine po 5 letih vlaganja in to čiei je umrl kot vlagatelj. Rodbinska pokojnina pripada zakonski ženi iz pokojninskega sklada po § 147. U. Z. takoj. (Roč. K. str. 138 in 139).
Jenko Ljudmila je bila pregnana iz Mirne zato, ker je zahtevala odškodnino za poškodbo, ki ji jo je napravil pes nekega veljaka.
Rusijan Ambrozij je bil iz Drnovca pregnan v Vuzenico, degradiran, imel zaradi de-nuncijacije več hišnih preiskav in bil neštetokrat preganjan.
Šercelj Ana, odlično kvalificirana učiteljica, je zaradi svojega prepričanja imela v 7 službenih letih že kar 8 službenih mest.
Papler Marija je bila vsled domačih intrig pregnana iz Žabnice v Vodice.
Japelj Pavle, zpan delavec po na^ih p^o-stvenih druš tvih, j p bil pregnan z Vrhnike v Stari trg, od tam v Hinje, s Hinj na Sela in od tam zopet v Hjpje.
Nartnik Marica je bila pregnana iz Ribnice v Loški potok, od tam pa v Rožni dol.
Hiršman Ana, vzorna vzgojiteljica, je bila zaradi domačih depuncijacjj pregnana iz Dev. Mar v Polju v Javorje, kjer je nevarno zbolela. Vzrok: izvenšolsko delovanje pri Marijinem vrtcu.
Žnideršič Rudolf, korekten in značajen mož nasprotnega prepričanja, je bil pregnan iz Leskovca v Št. Rupert nad Laškim.
Matoh Roza je bila, ker je bila bivša Orlica, pregnana izi Trebnjega v Škocijan.
Aljančič Marija je morala iz Mokronoga na Trebelno, ker se je; upala udeležiti škofovega sprejema ob birmovanju, in ker je delovala v krščanski prosveti.
Melhijor Dacar je moral z Bleda v Poljane nad Škofjo Loko, od tam v Vel. Polano v Prekmurju, od tam pa na Mali Slatnik.
Nanut Anton, ne naš pristaš, ki pa se nI udinjal režimu, je bil premeščen iz Mengša na Svifeno.
Kržišnik Ivan je bil z upraviteljskega mesta v Št. Petru pri Novem mestu prestavljen v Čatež pri Brežicah.
Skubic Vinko je bil pregnan iz Kapele v Papeže, od tam pa v Hrvatsko Primorje.
Guna Vinko je bil pregnan iz Motnika v Peče, iz Peč v Št. Gotard, ker ni hotel kloniti nasilju.
Ad 2) Učiteljici poročeni z neučiteljem ne pripada v nobenem primeru stanarina (§ 30. fin. zakona 1933/34 — Roč. K. in »Učit. tov.« št. 11 z dne 10. t. m.)
—§ Vprašanje K. J. v P. Na vaš dopis priobčujemo naslednji odgovor:
Krajevni šolski odbor Vam je nakazal na-turalno stanovanje, v katerega ste se vselili 1. 10. 1934., s pridržkom, da je neprimerno, vendar nimate pravice do stanarine od šolske občine toliko časa, dokler prebivate v tem stanovanju.
Ker Vam krajevni šolski odbor ne odpravi nedostatkov stanovanja in tudi ne nakaže drugega primernega stanovanja, si morate*, pač sami preskrbeti stanovanje, a krajevni šolski odbor Vam je dolžan plačati stanarino.
Do 1. 10. 1934. je dolžan krajevni šolski odbor plačati stanarino, ker niste imeli natu-ralnega stanovanja, nakazanega od šolske občine. Za to stanarino prosite pismenim potom, a v primeru negativne irešitve Vaše vloge imate pravico pritožbe na sresko načelstvo.
Mladinska
matica
VSEMU UČITELJSTVU!
Pri pregledovanju naročil na »Naš rod« in publikacije Mladinske matice sšm ugotovil porazno dejstvo, da je letos število naročnikov tako silno padlo, da je naravnost ogrožen nadaljnji obstoj Mladinske matice. Da je bilo ob zadnjem krčenju prejemkov hudo prizadeto učiteljstvo naravnost prisiljeno omejiti se pri vseh izdatkih, je razumljivo. Umljivo je tudi, da je Izgubilo pravo veseljia do dela pri raznih društvih, popolnoma nerazumljivo in docela zgrešeno- pa je, da se je pojavilo pri1 nekaterih naših članih malodušje do stanovske organizacije same in do njenih ustanov.
Tovariši! Tovarišice!
Ga je bilo kdaj potrebno, da se oklenemo organizacije in njenih ustanov, je potrebno zdaj!
Če je bilo kdaj potrebno, da podpiramo organizacijo in njene odseke, je to prav danes potrebno.
Mladinska matica je odsek JUU. Ustanovilo jo je slovensko učiteljstvo in ob silni požrtvovalnosti jo je dvignilo do največje mladinske založbe na Slovenskem. V 8 letih je ta naša ustanova izdala poleg 6 letnikov »Našega roda« še lepo zbirko knjig rednih in izrednih publikacij, katerih skupna naklada se že bliža milijonu. Danes je Mladinska matica v nevarnosti, da propade. Ali naj slovensko učiteljstvo to dopusti? Ali ne bi bila to usodna napaka kot je slovensko učiteljstvo še ni zagrešilo?!
Opustimo malodušje!
Razoračanja v zadnjem času nam jasno kažejo, da so bomo morali osamosvojiti, če hočemo, da bo učitelj kaj veljal.
Pokažimo svojo silo in organizačno moč!
Pojdimo vsi do zadnjega na delo tudi za Mladinsko matico.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1935.
Ivan Dimnik, predsednik sekcije JUU.
—mm Poverjeniki! Zaradi določitve naklade je nujno potrebno, da še ta teden zaključite nabiranje naročnikov za 1. številko »Našega roda« in dopošljete prvi obrok vplačil upravi čimprej. Naprošeni ste, da se potrudite še teh par dni, da se vzdrži število naročnikov vsaj na lanski višini.
—mm Poziv slovenskim mladinskim pisateljem. Mladinska matica letos sicer ne razpisuje književnih nagrad, pač pa prosi mladinske pisatelje, ki imajo pripravljene rokopise, da jih pošljejo klub tertju tajništvu M-M. (Frančiškanska ul. 6./I.). V poštev pridejo posebno rokopisi za naše (/najmlajše 'inl za knjižico realne vsebine. Prav dobra dela bo M- M. honorirala z višjim honorarjem.
TOVARIŠI! TOVARIŠICE! Kdor stoji malomarno ob strani in mu čisto nič mar ni, ali ima v svojem razredu kaj naročnikov na »Naš rod« in knjige Mladinske matice, ta hote ali nehote pomaga razrušiti to, kar je organizacija tisočev učiteljev zgradila v 8 letih svojega požrtvovanega dela!
Šolski radio
—r IV. teden. V torek dne 22. oktobra bo
pripovedoval g. Pirnat Viktor: »Bajke z lu-žiških brd.«
1.	Povodnjak.
2.	Revež.
3.	Usodno potovanje.
4.	Zakaj se sovražijo.
5.	Grofova hči in črednik. I.—III.
—r V petek dne 25. oktobra bo predaval g. Boje Etbin: »Govor in deklamacija.« Razpored: 1. Primerjava govora z deklamacijo. 2-Didaktika deklamacije: a) Kako naj se učim in prednašam. b) Kaj, kdo, komu, kdaj dekla-mira. II.—III.
V kmetijskem radiu bo v nedeljo 20. oktobra ob 7.30 predaval g. dr. Stegu Josip: »Ži-vinozdravstvo.«
Stanovska &rganissacifa JUU Iz sekcije
UČITELJSKIM DRUŠTVOM NA ZNANJE!
1.	Članarino naj pobirajo poverjeniki na šolah mesečno naprej.
2.	Zaostalo članarino članov naj društva izterjajo od svojih članov v mesečnih obrokih.
3.	Dolžna članarina lanskega upravni-ga leta naj se poravna čimprej.
4.	Mesečne prijave naj dostavljajo društva redno in točno, najkasneje do 10. vsak mesec.
5.	Članski izkazi naj bodo predloženi sekciji takoj. Nadaljnji vstop in izstop članstva naj se regulira potom mesečnih prijav.
6.	Število članstva se mora vsak mesec ujemati s številom prejšnjega meseca in to s članskim seznamom.
7.	Tovariši (-¿ce) upravitelji (-ice) se naprošajo, da intervenirajo pri kraj. šol. odborih v svrho čim hitrejšega nakazila zaostale naročnine na »Popotnika«. Prvi številki »Popotnika« bodo priložene položnice št. 11.153 z označbo dolga in prosimo, da se jih sigurno poslužite. Sekcija dolgujejo krajevni šolski odbori na naročnini »Popotnika« nad 100.000 Din in razumeti moramo, da tako visoka terjatev znatno ovira redno poslovanje sekcije.
Blagajnik.
Iz društev:
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
Vljudno poživljamo vse članstvo našega sreza, da takoj nakaže zaostalo članarino, posebno pa one, ki imajo dolg še iz preteklega leta. Sicer smo prisiljeni vse prizadete priobčiti imenoma.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
bo zborovalo predvidoma 26. t. m. ob 9. uri v Ljubljani pri Mikliču. V primeru, da se izreče več članov za kak drug datum, morda prej ali kasneje bomo datum preložili. Razen drugih prosvetnih, šolskih in stanovanjskih zadev bomo pojasnili naše stališče. Obrnili smo se na ministrstvo prosvete, da nam dovoli razpravljati na zborovanju o navedeni točki. Pn.ldsedstvo izrecno poudarja, da se bo kretala razprava v mejah zakonske dopustnosti, da bo zborovanje v zaprtem prostoru in bodo navzoči samo člani JUU. Ker je navedeno zborovanje prvo v tem šolskem letu, se obračamo na vse še nevčlanjene tovarišice in tovariše, da pristopijo v naše društvo. Apeliramo na vse članstvo, da sporoče naš poziv za pristop vsem neorganiziranim in jim sporoče pogoje za včlanjenje v JUU.
Predsedstvo.
Poroflla i
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJA-NA-MESTO je zborovalo' v četrtek 3. oktobra dopoldne v telovadnici II. deš. osn. šole. Navzočih je bilo 68% članstva.
Po otvoritvi zborovanja — občnega zbora — se spomni tov. predsednik dogodkov pred letom dni, ko je tragično preminul naš nepozabni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Za tem pozdravi novodošle člane iz Viča, Most, Zg. Šiške in Sv. Petra. Nato omenja izpremembo pri prosvetnem oddelku kr. ban-ske uprave in porabi priliko, da čestita v imenu društva članu tov. I. Štruklju k imenovanju za banskega šolskega nadzornika. Ko mu želi najboljših uspehov, konstatira razrešitev člana tov. Andreja Skulja, ki jei vneto in nepristransko deloval za dobrobit šolstva in učiteljstva.
Bilo je govora tudi o vprašanju znižanja prejemkov.
Sledila so poročila društvenih funkcionarjev: predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. Poročila so bila sprejeta z
O |r \ pomiri
£ h > M
^	A bonbon
PROIZVOD: „UNION" ZAGREB.
»^■■■■■PPHHaiPPIM^PPPinpHHIIPHP
odobravanjem. Ker je našel nadzorni odbor poslovne knjige blagajnika in tajnika v najlepšem redu, predlaga razrešnico, blagajničarki in tajniku pa posebno zahvalo in priznanje.
Poročilo o banovinski skupščini je odpadlo zaradi odsotnosti1 poročevalke, sledilo pa je poročilo o drž. skupščini v Sarajevu, ki ga je vzorno in v zadovoljstvo vseh navzočih podal tov. Bregant.
Na vprašanje, kaj je pokrenila organizacija pred izidom zadnje uredbe glede znižanja uradniških plač, omenja predsednik resolucijo in spomenico v času redukcije, draginjskih do-klad poročenim drž. nameščenkam, in vse nadaljnje prizadevanje in delo proti nameravani redukciji.
Pri zadnji točki dnevnega reda je bil sprejet predlog, naj odbor sporoči odboru Mladinske matice, naj bi bila vsebina »Našega roda« bqlj primerna duševnemu obzorju osnovnošolske mladine.
V. Mlekuž, preds. Jos. Mihelič, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO M. SOBOTA je zborovalo 5. oktobra na Cankovi.
Bilo je to prvo- zborovanje v novem šolskem letu. Zbralo se je 77 tovarišic in tovarišev. S posebnim zadovoljstvom smo ugotovili, da se je učiteljstvo v tukajšnjem srezu številčno dopolnilo in je s tem izpolnjena tolikokrat poudarjena zahteva tukajšnjega učiteljstva, naj bi v obmejnih srezih ne bilo nezasedenih učiteljskih mest.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje, ki je poteklo vseskozi v znamenju znižanja prejemkov. Izčrpno je poročal o tem vprašanju član glavnega odbora tov. Hočevar iz Maribora.
O banovinski skupščini je poročal tov. Štubel, o glavni skupščini pa tov. Hočevar. Sprejete so bile še resolucije glede predloga sekcijskega proračuna, »Popotnika« in članarine. Da bodo mogla sreska društva obravnavati vsakoletni sekcijski predlog proračuna, naj jim bo poslan v razpravo vsaj do 1. maja. »Popotnik« naj bi neokrnjen rastel iz virov naročnine, ki naj se ne uporablja za druge namene, ampak izključno le za razširitev lista. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal tov. Hribar, se sprejme predlog, s katerim se zniža društvena članarina na letnih 155 Din 50 p odnosno na 60 Din za tovarilšice poročene z učitelji. Kakor sresko društvo, naj sekcija in Beograd znižata prispevke, ker je treba oejotno članarino znatno znižati.
Izvoljen je bil v odbor stanovskega razsodišča tov. Gabrijelčič kot predsednik, tov. Berdon in tov. Štiblerjeva kot člana, tov. Ben-kova in tov. Antauer kot namestnika. V vsakem spornem primeru imenuje vsaka stranka v razsodiščni odbor še po enega člana.
Radi kratko odmerjenega časa so- bile nekatere točke dnevnega reda prenešene na prihodnje zborovanje.
Štubel Miro, preds. Šavli Andrej, tajnik.
-f JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je imelo svoj občni zbor dne 21. sept. 1935. pri Kapeli.
Odziv je bil dober, navzočih je bilo 73 članov.
Predsednik tov. Mavrič, je po pozdravu podal kratko situacijsko poročilo. Omenil je banov, in glavno skupščino, ki sta potekli častno. Intrige, ki so si nekaj časa grdo utirale pot so pobite, razmere so se mirno uredile,. Poudaril je dalje načelo naše organizacjje, ki ne sme in ne more biti privesek kakršnekoli politične stranke, da mora biti nad njimi. Tudi zadnjega udarca se je spomnil: redukcije plač, pri čemer je izjavilo pač vse članstvo, kako težko so bili mnogi posamezniki prizadeti.
Sprejet je bil nato zapisnik zadnjega zborovanja. — Ob ravnali so se dopisi. Sledilo je poročjlo tov. predsednika o banovinski skupščini, poudaril je najvažnejše, in poročilo tov. Cvetka, ki je podal potankosti in ilustriral razmere na glavni skupščini.
Glavni društveni funkcionarji so nato podali svoja poročila. Blagajniško izkazuje 1782 Din prebitka. Tov. Klanjščku, pridnemu blagajniku, se je izrekla pohvala. — Pri proračunu so je članstvo izjavilo proti povišanju članarine, tako da je ostala ista, in sicer za redne člane 15 Din, za poročene članice 6 Din mesečno.
Sestavil se je nato delovni program za tekoče leto. Osnoval se je tudi gospodarski odsek iz 6 članov, s tov. Ivanjšičem na čelu. Sreski nadzornik, tov. Karbaš, je podal zanimivo poročilo iz »Prosvete«. Govoril je o raznih, za nas aktualnih vprašanjih.
Prihodnjič bomo zborovali novembra v Radencih.
K. Mavrič, preds. Klemenčič Mara, tajnjc^.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE je
zborovalo dne 5. oktobra 1935. ob 10. uri v narodni šoli v Polju. Navzočih 30 tov., t. j. 55 odstotkov. Predsednik tov. A. Čok otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče. Pred prehodom na dnevni red se spominja bridkega udarca naše mlade države, katero je doletela lansko leto v tem mesecu — izgubo kralja Aleksandra. Njegov spomin počastijo navzoči z enominutnim molkom. Slava mu!
Spominja se tudi smrti tov. Šetinca Frana, ki je bil nekaj časa predsednik našega društva. Slava njegovemu spominu!
I.	Na državni skupščini v Sarajevu je zastopal naše društvo delegat sosednjega društva. Predsednik poda poročilo o banoviniski skupščini, kjer se je razpravljalo o zboljšanju in napredku našega šolstva. Dalje, kako bi se rešilo vprašanje otrok, ki prihajajo k nam iz Savske banovine, ker je tam le 4 letna šolska obveznost, dočim se pri nas izvaja 8 letna. Upravitelji obmejnih šol imajo z otroki, ki prihajajo preko banovinske meje stalne ne-prilike. — Nato govori o znižanju mesečnih prejemkov, vsega uradništva. Na konkretnih primerih se je ugotovilo: učitelj v VI. skup. s 3 otroki dobi od 1. X. 1935. Din 530.— manj, učitelj v VI. skup. z 2 otrokoma dobi od 1. X. 1935. Din 290 — manj, učitelj v IX. skupini z 2 otrokoma dobi od 1. X. 1935. 471.— dinarjev manj. Pripravniki imajo čistih dohodkov Din 858.50, kar kaže obupni položaj in nevzdržnost razmer.
Sledi tajniško poročilo: Društvo je imelo v tem letu 5 zborovanj s 5 predavanji. Povprečna udeležba 65%. Blagajniška knjiga izkazuje Din 15.969,07 prejemkov in 15.966 izdatkov. Nadzorni odbor je pregledal tajniške in blagajniške knjige, katere je našel v popolnem redu! — V proračunu za prihodnje leto so se morale nekatere postavke skrčiti in znižati. Letna članarina znaša mesečno 15 Din, z učitelji poročene učiteljice mesečno 8 Dih. Z oziram na znižanje mesečnih prejemkov naj bi se tudi pri sekciji v Ljubljani nekatere postavke skrčile.
II.	Predlogi:
Sekcija JUU v Ljubljani naj opozori kraljevsko bansko upravo, da je nujno potrebna preureditev tečaja, v katerega naj bi se sprejeli prvenstveno mlajši tovariši (-ice), ki se zanimajo za kmetijsko oz. gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. Predlog se utemeljuje:
a) Za tečaje v letošnjih počitnicah se je priglasilo častno število učiteljev novincev.
Vendar so bile prošnje vseh odbite z motivacijo, da imajo prednost starejši prosilci.
b) Kmetijsko oz. gospodinjsko nadaljevalno šolstvo v našem okraju je šele v začetni razvojni stopnji in se ne bo moglo uspešno razvijati, ako se kader učiteljstva teh šol ne bo čimprej izpopolnil z mladimi močmi.
2.	Pripravnikom, ki so bili nameščeni iz bednostnega fonda naj se všteje doba, ko so bili v razredu, za polaganje praktičnega učit. izpita.
3.	Zaznalo se je, da ni enoten postopek v vseh srezih Dravske banovine glede prekinitve pouka ob času trgatve ozir. spravljanja poljskih pridelkov. Z oziram na enotnost, se naproša sekcija JUU, da naj kralj, b a ruska uprava ukrene vse potrebno, da bo ista izdala odlok, s katerim se krajevnim šol. odborom dovoli, da odredijo sami proste dneve, kadar je za to nujna potreba.
III.	Bivši član našega društva tov. Albin Podjavoršek iz Rogaške Slatine je imel referat: »Študij naše vasi«. V dobro zasnovanem govoru nam je' podal sliko našega malega kmeta in tudi pokazal kako rešiti njegovo* socialno vprašanje. Predsednik se mu za zanimivo predavanje lepo zahvali v imenu vseh z željo, da bi referiral na vseh naših' letošnjih zborovanjih ter nam tako podal nekako zaokroženo celoto.
IV.	Slučajnosti. Vsled nerednega plačevanja članarine naj bi se ista mesečno odtegovala od plače. — Vsled pozne ure nam tov. Zehrer na kratko poroča in poda vtise s kongresa Jadranske straže v Ljubljani.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik zborovanje ob 3. uri popoldne ter se zahvali za obilno udeležbo. Prihodnje zborovanje bo v Kozjem.
Albert Čok,	Kleč Antonija,
predsednik.	tajnica.
Inozemsko šolstvo in učitelfsžvc
*	V NEMČIJI število dijakov stalno pada. V letu 1930 se je zmanjšalo število slušateljev na tehniki za 21%, število dijakov na srednjih šolah pa v letu 33—34 za 10%. Reakcionarni in srednjeveški karakter učenja in obseg šolskega dela nemške narodno socialistične stranke pojasnjuje tale stavek natisnjen v pedagoškem časopisu »Hamburger Lehrerzei-tung« od 8. aprila 1933: »Edini cilj naše vzgoje, je vzgoja nemškega človeka. Vrelec izobrazbe bo nemški narod, katerega lastno zgodovino bo treba najprej napisati. Glavna ideja vzgoje mora biti krščanstvo«. Prefesor nove stolice »politične pedagogike« na berlinski univerzi Wimler je napisal v »Allgemeine ckfutsche Lehrerzeitung« (po 20, 1933) tole: »Predvsem je najnujnejše ublažiti in izključiti kontrast med akademikom in častnikom ter izobraženim človekom in vojakom. Politična pedagogika mora postaviti na mesto humanističnega obraza človeka praobraz političnega človeka, ki mora postati »politični vojak«.
*	TURŠKE ŠOLE NA BOLGARSKEM.
Turki so najštevilnejša manjšina v Bolgariji (10% vsega prebivalstva 600.000). Najbolj je obljudena s Turki severovzhodna Bolgarija (Deliorman, Tuzluk, Gerlovo) in vzhodni Ro-dopi. Dočim oni Turki, ki prebivajo v svoji državi slede zvesto Kemalovi reformi in za-padnje evropski kulturi in civilizaciji, bolgarski Turki več ali manj životarijo. Kemal je v domači državi že zamenjal arabsko pisavo z latinsko, toda bolgarski Turki so ostali za tovrstno modernizacijo gluhi.
Ker so številčno najmočnejša manjšina imajo tudi največ šol, ki1 pa niso ravno pohvalno urejene. Po statistiki je bilo leta 1926 -1927 turških šol: 37 osnovnih deških, 4 dekliške in 1285 mešanih z 2008 učitelji in 57.709 otroki. 35 je bilo progimnazij s 107 učitelji. Po zakonu je poset šoie obvezen, toda največ neizšolanih otrok je ravno v turških vaseh. Mnogo učiteljev ima samo progimnazijo, kar odgovarja naši meščanskošolski izobrazbi. O kakšnem urejenem pouku v smislu modernih vzgojnih načel ni govora. Glavno sredstvo vzgajanja je telesna kazen.
Najbolj neurejene razmere pa so v pogledu prejemkov, ki niso povsod enaki. Za bolgarskega učitelja je odmerjena letna plača 25.000 levov, za turške učitelje, ki so obiskovali turško učiteljsko šolo 18.000 levov, za turške učitelje, ki so obiskovali »niivap«, nekak duhovni zavod 15.000 levov, a oni, ki so dovršili progimnazijo 12.000 levov. Vendar pa je vse to več ali manj samo na papirju. V resnici je mnogo huje. Učitelj Šestakov, ki se mnogo ukvarja z ureditvijo turškega šolstva na Bolgarskem je zapisal: »Oni prosvetni minister, ki bo uredil ta bolgarski in turški problem, ki je madež evropskemu šolstvu in radi katerega turško ljudstvo mnogo trpi, si bo ohranil svetal spomin in zapustil bo globoko brazdo na socialnjcjn in prosvetnem polju Bolgarske. Dokler se pa to ne uredi, namreč, dokler se ne urede učiteljski prejemki tako, da bodo vsaj ustrezali eksistenčnemu minimumu, potem je> vsak učitelj, ki bi kakorkoli hotel delovati na tem področju, onemogočen in prisiljen, da vzame svoj kovčeg, prekolne vas in odide s trebuhom za kruhom. (»Časopis Č. O. U. — Praha).
* V SKUPNOSTI JE MOČ.
Dopisovalka »Časopisu Češke obec učiteljstva« V. Mošova poroča v omenjenem časopisu tole: »V letošnjih počitnicah sem imela priliko ogledati si v Varšavi zgradbe »Zwiazku nanczycielstwa polskiego«. V
tihi ulici, imenovani po umrlem učitelju in senatorju Julianu Smulikovskem stoje dve veliki, krasni in svetli stavbi, od katerih nosi ena na pročelju napis organizacije z velikimi kovinastimi črkami. Ta veliki petnadstropni dom je ves posvečen osrednji organizaciji in so v njem same pisarne. Je tu pisarna predsedstva, tajništva, uredništva itd. V tej zgradbi so meščanske redakcije vseh poljskih pedagoških časopisov. Poleg tega so v tem nameščene tudi pisarne vseh odborov, ki so: pravni, finančni, pedagoški in izdajateljski. Tudi redakcije mladinskih časopisov so nameščene v tej zgradbi (Plomyk, Plomyczek, Gazetska szkolna). Slednje navedeni časopis (Šolske noviine) izhajajo na enem samem listu in se v šolah nalepljajo in pripenjajo na stene. »Zwiazku nanczycielstwa polskiego« je skupna, vzajemna organizacija in sestoji iz učiteljev otroških vrtcev, obrtnih, trgovskih, osnovnih, srednjih in višjih šol. Je torej v Poljski včlanjeno vse učiteljstvo vseh šol v eni osrednji organizaciji.
Poleg tega je v zgradbi tudi pisarna za nezaposlene učitelje, nekaka borza dela in zbiralnica inseratov. Ob tej visoki zgradbi so postavljene na obe strani tudi nižje in manjše zgradbe, v katerih so stanovanja ženskih funkcionarjev.
Druga zgradba je hotel za učitelje, v katerem je nastanjena velika učiteljska dvorana za najrazličnejše prilike. V njej je penzio-nat za otroke podeželskih učiteljev, ki študirajo v Varšavi. Preskrbnina je cenena. V ta »burs«, kakor pravijo Poljaki takim kolegijem, je lep in veličasten vhod: kovinasta visoka vrata vodijo v tiho dvorišče, pokritim s svežimi trtami in rožnimi gredami. Poleg teh dveh stavb se dokončava zdaj še tretja stavba. Bo to učiteljska tiskarna. Ima samo na pročelni strani v eni vrsti 18 oken. Bo pa tro-nadstropna.
Te imenitne zgradbe napravijo na vsakega zelo veličasten in samozavesten vtis. Poglej poljskega učitelja, kako krasno se je re-prezentiral v glavnem mestu svoje oblasti! Kako ponosen je lahko vsak podeželski poljski učitelj ob pogledu na veliko imetje svoje organizacije! On ve, da mu je organizacija v močno in solidno oporo v vseh težkočah njegovega dela in življenja. V pravnih vprašanjih najde tu učitelj strokovnega delavca, če nima mesta ali posla, mu organizacija preskrbi vsaj začasni zaslužek kjerkoli je, če zapade v dolg, mu organizacija pomaga, če oboli, ima društven sanatorij v Zakopanih in še hotel v Krynici in na Helu. Če potrebuje navodil in nasvetov v didaktičnih in metodičnih vprašanjih, dobi vse potrebno, kar mu je vedeti v mesečnikih in tednikih, ki jih izdaja organizacija. V počitnicah prireja organizacija za odpočitek kolonije po vsej širni poljski zemlji. Prav tako prireja v počitnicah izlete po Baltiškem in Atlantskem morju do najsevernejših predelov Evrope in kajak izlete po reki Pruti do Črnega morja. Organizacija se trudi tudi za izobrazbo in v ta namen pripravlja in organizira v počitnicah najrazličnejše tečaje. Pa tudi po smrti svojega člana še skrbi za njegovo družino, ženo in otroke. V ta namen je bil ustanovljen fond za vdove in sirote, ki ne razpolaga z ravno velikimi zneski, toda kar že je, je stalno in bolje ko nič. Za vse to pa in še za organizacijski časopis plača učitelj mesečno 2 zlota, to je 9 Kč (ali ca 20 Din).
Uradna statistika iz leta 1929 pravi o učiteljski organizaciji, da je med strokovnimi organizacijami po številu članstva na 4. mestu, po prejemkih na 2. mestu in po premoženju na 1. mestu. Imetje saveza je v omenjenem letu znašalo 6,500.000 zlotov (30,000.000 Din).
*	V RSFSR so se v mesecu maju gradile 263 šole. Od teh je bilo 222 novih stavb, ostala pa so popravili in dozidavah. Sorazmerno največje število šol se je zgradilo v Moskvi, v celoti 72 od tega 66 popolnoma novih šolskih zavodov. V Leningradu se je sezidalo 39 šol, od teh 29 novih. Nadalje so se zidale nove šole v Ivanovu in Kerči. V Murmansku so preuredili stare šolske stavbe. Nove šole so se dozidale tudi v Vladivostoku in Nižjem Tagilu. — V minulem letu je bilo v RSrSR 466 milijonov knjig, kar je gotovo evropski rekord v izdajanju knjig. 40% je bilo socialno - političnih. Drugo mesto zavzema tehnika (46 milijonov). Na tretjem mestu so poljedelske knjige (32 milijonov). — V letu 1934 so bili v RSFSR 103 domovi za umetniško vzgojo, 100 otroških gledališč, 55 lutkovnih gledališč, 70 mladinskih kinematografov; okrog 4000 šol ima lastne kinematografske naprave, 20.000 šol ima radioaparate. — Naklada mladinskih knjig v SSSR raste od leta do leta. Letos je bilo izdanih 50% več knjig, kot v preteklem letu. V celoti bo izdanih 24 milijonov eksemplarjev. Toda niti to število ne more popolnoma zadostiti nekaj deset milijonov šoloobvezne ruske mladine in 6 milijonov otrok predšolske dobe. Od klasikov so izbrana dela Puškina, Lermontova in Čehova, dalje Guliverova potovanja od Swifta, Dona Quichota od Cervantesa, Gargantun in Pan-tagruela od Rabelaise, nekoliko knjig Dickensa, Huga, Marka Twaina, Wellse, Child Harol-da od Byrona, prvi del Goethejevega Fausta, Shakespearovega Hamleta, zbrani stihi Brju-sova, Majakovskega, vrsta knjig Gorkega, Saltykova - čedrina, Gogolja, Povesti o živalih in kavkaški ujetnik od Leva Tolstega, Puškinove pravljice, Kiplinga, Grimma, An-dersena, Haufa, Mamina - Sibirjaka, Jeršova, Krylove basni, ljudske pravljice, ljudske pesmi, zbornik verzov o prirodi iz klasičnih del in druge. Od odobrenih knjig sovjetskih pisateljev bodo izdane: Konduit in Srambranija od Kassila. Življenje, delovanje M. Gorkega od Gruzdjeva, Kolhida od Panstonskega, Mojstri potapljači od Zolotorškega, Čapajev od Furmanova, Zavijač od Pantjelejeva itd. Po potrebi bodo prevedena tudi v sledeča ruska narečja: mordva — mokša, mordva — erzija, maru — lugovi, maru — horni, dalje v Asirsko, eikansko, jakutsko in druga narečja.
*	V NEMČIJI so se z uredbo ministrstva prosvete osnovale zasebne šole za ne-arijce. Do poletja 1936 se morajo osnovati osnovne šole za Žide. Pozneje pridejo na vrsto tudi drugi.
Novosti na knjižnem trgu
—k Konec Alardov, roman spisala Sheila Kaye - Smith, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1935. — Leposlovna knjižnica 20. — Strani 425. — Cena kartoniranemu izvodu Din 68.—, vezanemu pa Din 80.—. Iz angleščine je prevedel ta roman Griša Ko-ritnik.
Roman Konec Alardov nosi motto: »Mi samo vemo, da se vozijo poslednji klavrni graščaki počasi proti morju; in novo ljudstvo prevzema deželo.« (G. K. Chesterton). Pisateljica slika v tem romanu propad stare, v tradicionalnem formalizmu zakoreninjene rodbine Alard, ki vse žrtvuje zunanjemu videzu in rodbinskemu ugledu. Svetovna vojna je sprožila nova socialna in gospodarska vprašanja. Usoda prekriža račune starega Alarda. Njegov sin se zaradi namišljenega rodbinskega ugleda odreče svoji ljubezni do idealne Stelle in se poroči z lepo, bogato Judinjo. To zamaje v njem moralne temelje in rodbina začne propadati. Stari miselni in gospodarski svet se začne rušiti, da se na razvalinah dvigne novo življenje. — Roman rešuje žive življenjske probleme z vso iskrenostjo in pTepri-čevalnostjo.
—k A. Fersman — P. Janez Žurga: Iz življenja kamnov. — Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1935. — Strani 232. — Cena v platno vezani knjigi Din 85.—.
V zbirki »Kosmos« je izšla navedena knjiga, ki predstavlja popolno novost v prirodo-slovni vedi. Pisatelj pravi sam v uvodu: »V prirodoslovju je že dolgo časa zijala široka vrzel, ki so jo ljubivci naroda neprijetno ob-
čutili. Pogrešali smo zlasti primernih knjig iz mineralogije, ki bi bravca previdno vodile v čuda mrtve narave mimo »toliko kamnov« ne da bi se spotaknil.« — Iz tega razloga je P. Janez Žurga priredil za naše razmere knjigo »Zanimateljnaja mineralogija«, ki jo je spisal ruski pisatelj A. Fersman. Pisatelj A. Fersman razpravlja o raznih mineraloških vprašanjih — tudi najtežjih — na tako zanimiv način, da je mogoče brati knjigo kakor prijeten roman.
Knjiga je opremljena s 101 sliko, ki zanimivo knjigo še bolj poživljajo. Snov je razdeljena na osem poglavij in ni prav nič slična suhoparnemu opisovanju v učnih knjigah. Prav zaradi razdelitve in zanimivega opisovanja bo knjiga zelo dobrodošla tudi kot pomožna knjiga za učiteljstvo.
—k Modra ptica leposlovna revija. Izšla je 11 številka z naslednjo vsebino: Božo Vo-dušek: Soneti. — Milena Mohoričeva: Simon Jenko. — Bogomir Magajna: Francka Srobo-tova. — Ivo Grahor: Zgodba o nesrečnem avtorju. Zapiski in Razno. — Uredništvo in uprava lista v Ljubljani, Rimska cesta št. 3-
—k Gruda, mesečnik za kmetsko' prosve-to priobčuje v septembrski številki: Iv. Albreht: Noč na vasi. — Venceslav Winkler: Potoška mladost. — Dr. Viktor Maček: Politika in politična vzgoja. — Franc Artnak: Za-puščenost. — Iv. Albreht: Čvrsta dekleta, čvrst rod. — Tine Jankar: Kako naj gospodarimo?^— R. Kos: Na prazniku-žetve med Belimi Kranjci. Iz zveze kmetskih fantov in deklet. —■ Zapiski.
—k Misel in delo, kulturna in socialna revija. Izšla je 11.-12. štev. 1. letnika z naslednjo vsebino: Stvarno jugoslovanstvo. — Ing. I. Mačkovšek: Ob 50 letnici Družbe sv. Cirila in! Metoda. — Dr. J. Mihelak: Problem brezposelnosti in industrializacije v Jugoslaviji. — Dr. S. Bajič: Za stanovanjsko lastnino. — Dr. A. Zalokar: »Naša politika«. — Poleg navedenih člankov ima ta številka tudi bogat obzornik v katerem nas zanima predvsem članek »Učiteljišča in učiteljska izobrazba v problemu nameravane reforme,« v katerem citira pisec tudi stališče k temu vprašanju, iznešena v »Učiteljskem tovarišu«. — Uredništvo in uprava lista je v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4/1.
—k Šilihov mladinski roman »Beli dvor«
bržkone ne bo mogel iziti, ker se je, skoro gotovo pod vplivom usodnih redukcij uradniških plač, doslej javilo premalo predplačnikov. Izdaja knjige bi se v zadnjem trenutku omogočila le še, ako bi se prijavila kot naročnica vsaj vsaka šolska knjižnica, ter ako bi učiteljstvo pridobilo za naročnice tudi druge v območju šole obstoječe javne knjižnice. Plačevanje v mesečnih obrokih (5 krat po 12 Din) bo to nabavo gotovo omogočilo. Knjiga bo obsegala nad 500 strani, bo vezana in ilustrovana ter bo po svoji vnanjosti, vsebini in ceni posebnost v našem mladinskem slovstvu, ki za odraslo mladino itak nima mnogo primernega čtiva. Vsi šolski upravitelji in vse učiteljstvo se torej tem potom še enkrat naprošajo, da omogočijo izdajo Šilihovega mladinskega romana »Beli dvor«. S tem bodo tudi služili med mladino ugledu svojega stanu, ki ga roman v liku vzornega slovenskega učitelja pravično ocenjuje,, odrejajoč mu najvažnejše mesto med izobra-ženstvom. Založnica, Podravska tiskarna v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6, sprejema prijave za predplačilo do 30. oktobra 1935.
Mali oglasi
Mill oglasi, ki slniljo t posredovalne in socialne naaeit občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'—
PISALNI STROJ, znamke Smith & Bros, zelo ugodno naprodaj. Stroj ima tipke na krogljič-nih tečajih. Upraviteljstva, ki se zanimajo za pisalni stroj, naj se javijo na uredništvo lista.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Stenski zemljevid
kraljevine Jugoslavije
(Dr. A. Franovic - Gavazzi) — Fizična karta z razdelbo na banovine — III. izdajo priredil prof. Ivo Juras — Merilo 1 : 600.000 — Velikost 128/152 cm — Cena nalepljenemu zemljevidu na platnu in palicah 320 Din
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
registrovane zadruge z omejeno zavezo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6