Stran 4. >SLOVENSKI DOM«, dne 24. decembra 1938. Stev. 291. Slovenski božič na Kočevskem in božični običaji dokazujejo, da je kočevsko ozemlje slovensko Nekaj utrinkov iz sijajne razprave našega raziskovalca narodnega L jubljana, 24. decem bra. P red nedavnim je izšel v založbi Ciril-Meto- dove družbe »Kočevski zbornik-«, odlično delo vest­ nih slovenskih raziskovalcev in poznavalcev tega zanim ivega narodnostnega otoka. Odlični članki obravnavajo vsa važna področja, ki se ponujajo opazovalcu. N ajtehtnejši prispevek pa je sijajna študija vodje našega folklornega instituta ter zna­ m enitega vokalnega dirigenta Franceta M arolta: »Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi.« Tako vestne in tako na široko ter v podrobnosti raz­ gledane štu d ije pri nas doslej še nism o brali, zlasti še, če upoštevam o, da je M arolt v svojem delu do skrajnosti kritičen in da je šel raziskovat na svojo pest, po vesti iD dolžnosti, ki jo je bil občutil, kljub tem u, da so mnogi naši glasoviti znanstveniki nasedli napačnim ali površnim i izsledkom splošno priznanih nem ških korifej. »Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi« V »Predgovoru« je avtor n ajprej na kratko, pa izčrpno podal pregled dosedanjih izsledkov o kočevskem otoku, nato pa se je kritično pomudil pri posam eznih raziskovalcih. Njegova opazovanja na nedvom en način dokazujejo, kako zanikrno je prav za prav bilo naše dosedanje zanim anje za ta predel in kako so tujci poskušali dokazati, da so najizrazitejše folklorne značilnosti povsem nem ške, da gre čez naše ozem lje trden nem ški most. Opo­ zoril je na opazovanja V alvasorja in H acqueta, se pom udil pri K orytku in Rudežu, nato pa s krat- kisni, tehtnim i dokazi izpodbil teze in trditve nem ških raziskovalcev S chroerja, Elzeja, H auffna. T schinkla in G rotheja. Njegova izvajanja v p red ­ govoru so znanstveno tako podprta, da bodo že kot gola dejstva visoko dvigniln našo narodno samo­ zavest in v nas utrdila prepričanje, da smo, čeprav m ajhen, vendar zdrav, edinstveno žilav in življenj­ sko izredno sposoben narod. Čudimo se, da naša književna institucija »Slovenska Matica« ni bila prišla na m isel, da bi se zanim ala za ta otok in poskrbela za tako perečo kritično publikacijo o njem . Študija je m orala iziti v priložnostni ediciji Ciril-M etodove družbe. In vendar bi bila Slovenska Matica poklicana prej, da vzgledno izda to delo, kakor pa da izdaja disertacije raznih nastopajočih slavistov. V tej svoji študiji M arolt sijajno dokaže, da so v kočevskih ijudskih pesm ih, v tem najm oč­ nejšem izrazu narodne duše, bistvene prvine slo­ venske in ne nem ške — k akor bi bili rad i dokazali naši severni sosedje, ki se v svojem prozornem nam enu ne ustrašijo niti največjih absurdov. Ob­ žalovati m oram o, da so tem nem škim »izsledkom« nasedli celo naši najprom inentnejši u rad n i znan­ stveniki, k i so prevzeli nem ške »ugotovitve« brez k ritik e kot nekaj sam o ob sebi um etno pravilne. Študija »Slovenske prvine v kočevski ljudski pe­ smi« je za nas ogrom nega pom ena ne sam o kot sijajn a znanstvena razprava, am pak tudi kot edin­ stveno važen prispevek, ki je ogelni kam en našega narodnoobram bnega dela. Razpored snovi v študiji Po odličnem »Predgovoru* sledi v knjigi (v separatnem odtisi* je tudi izšla, k a r je zelo po­ hvalno) »Seznam posebnih znam enj, m anj navad­ nih k ratic in ustaljenk, nato pa bogati seznam upo­ rabljenih virov in literature«. Nato pa obravnava avtor prvo tipično kočevsko ljudsko pesem ; avtor je sp rejel v študijo devet tipičnih prim erov slo­ venskih narodnih pesm i, ki jih sm atra za osnovo kočevskih vzporednih prim erov. P rva prim erjava členi pesm i »Mi smo štirje ko an pastirje« ter »Vom zerrissenen Stali«. Avtor dokaže absolutno sorodnost v tekstu in v m elodiji te ljudske pesmi. V slovenski dialektični ortografiji se ravna po Kamovševi »H istorični gram atiki slovenskega je­ zika« te r po njegovih osebnih navodilih, za ko- fevščino m u je bila m erodajna H. Tschinklova G ram m atik d er gottscheer M undart«, glasbene prim ere pa je notiral po m etodi I. K rona, ki jo je bil kritično razvil in izpopolnil v svojem delu >Das ungarische Volkslied« B. B artčk. P ri vsaki posam ezni pasm i M arolt najprej razkaže vestno zbrano »ohranjeno gradivo«, nato nam prin aša »Vsebino slovenskih varijant«, za njo pa »Vsebino kočevskih variant«. V obširni, tem e­ ljiti študiji obravnava vselej sproti tipične m ito­ loške usedline, po ljudski veri pojm ovano versko izročilo, šege in navade te r p ri tem vselej vzpo­ reja tozadevne značilnosti slovenskega obrobnega prebivalstva s kočevskim . Bogato gradivo nam po­ vsod jasno dokaže, kako je slovensko prebivalstvo absolutno vplivalo na Kočevce — in ne obratno. Zlasti važni so Maroltovi izsledki glede motivov v posameznih pesm ih. N em ški znanstveniki so brez podlage govorili o vplivu in vdoru nem ških m oti­ vov na naše področje in še dalje na Balkan (dr. John M eier in drugi bi radi dokazali nem ške vplive celo v Bolgariji, ki da je nem ški »M utter- boden«!) — naši znanstveniki pa so krenili za njim i in brez nadaljnega prikim ali njihovim ne­ utem eljenim in znanstveno nevzdržljivim »ugoto­ vitvam«. Govorili so o m otivu »K udrune« in o drugih značilnih m otivih nem ške ljudske pesmi. M arolt jih z znanstveno natančnim i dokazi tem e­ ljito zavrne. In prav teh res znanstveno-kritičnih izsledkih je odlični pom en te dosedanje najboljše in u ajtem eljitejše študije o Kočevcih. V drugi študiji M arolt prim erja po istem raz­ poredu in po isti znanstveno-kritični metodi pesm i »Vida s kačo« in »Dai scheane Mare«. V tretji »Spokornika« in »D ar schindar groas«, v četrti »Desetnico« in »Das w andernde Kind«, v peti »M ajerco« in »De m oaierint, v šesti »Jelengarja — L ajnarja — Cigana« in »W oarn Schlilfkam rlain. Der Ritaršm on«. V sedm i obravnava »Modrega Se- kola junaka« in »Zekulo«. V osmi študiji pretresa »Lepo Vido — B rat ali ljubi« ter »De m erarin — M aSre — Kate«. V edno jasnejše nam postajajo slovenske prvine v kočevskih ljudskih pesm ih. Člo­ vek m ora biti vesel, ko vidi, s kakšno natančnostjo in vestnostjo so tod zbrani izsledki stvari, o k a­ terih ne bi bili niti m islili, ko smo gledali in brali dozdaj znane in s katedre zagnane »ugotovitve« tujih m odrijanov. Ob koncu im a M aroltova študija o »Slovenskih prvinah v kočevskih ljudskih pesmih« Se pregleden »Resume« v francoščini. Veseli m oram o biti tega sijajnega dela in po- nosnj nanj. Avtor je z znanstveno neizprosnostjo kritično pregledal vse tujo literaturo in tudi do­ mače dosedanje delo. M arsikatera bridka in pikra resnica na račun domačih prepovršnih znanstve­ nikov pride pri tem na dan, ne kot graja, am pak kot vzpodbuda k vestnejšem u, natančnejšem u in stilno kritičnejšem u delu na tem področju v bodoč­ nosti. Brez dvoma bodo tudi v tem pogledu avtor­ jeve ugotovitve zalegle. Slovenski božič na Kočevskem V študiji o pesmih »Mi smo štirje ko an p a­ stirje« in »Vom zerrisene® Stali« (dve božični ljudski pesmi) nam M arolt natančno in vsestran­ sko pojasni praznik božiča. Sijajno gradivo je tod skrbno zbrano: božičevanje pri raznih slovanskih in drugih narodih je prikazano z nazornostjo, ki je bleščeča. Vsi na široko raztreseni drobci in po­ drobna opazovanja ljudskih šeg in navad ter ljud­ ske vere na Slovenskem so tod zbrani v vzgledni jasnosti in stvarjenosti. Ostrmimo, ko berem o sva­ ri, o katerih še nismo bili ničesar slišali. N ačuditi s e n e moremo, koliko lepih navad in običajev je še ohranjenih, koliko sim boličnih dejanj je še d a n ­ danes m ed našim narodom v navadi o božiču in ■Novem letu. M arolt natančno členi izročila in sta re m itološke usedline, ki se javljajo v naši tovrstni folklori. S tare vraže spoznamo in ljudsko vero. Do podrobnosti obdela običaje in tipične vraže v po­ sam eznih značilnih slovenskih krajih. Po »božiču« M arolt na isti način obdela »Kolede«. Sijajna slika vstane pred nami iz te h odlično pisanih, dokum en­ tiranih strani, sijajna slika slovenskega božiča, vseh šeg in navad. Ta odstavek bo z veseljem bral V 6 a k slovenski človek, ki bo vzel M aroltovo štu ­ dijo v roke. In celotno M aroltovo študijo o »Slo­ venskih prvinah« bi moral tem eljito, z vso vestno­ stjo in natančnostjo od začetka do kraja prebrati slednji slovenski izobraženec) Naš božič in kočevske »Bainochtn« Po im enitnem prikazu slovenskega božičevanja in koledovanja preide M arolt v prim erjavo našega božičevanja s kočevskim . Posebno poglavje posveti kočevskim »Bainohtu«, ki ga začenja s tem ile b e­ sedam i: »Pregled kočevskega božičevanja izkazuje do­ mala iste in podobne običaje kakor so bili in so še ohranjeni med slovenskimi sosedi. Razvrščajo se med 12 božičnih dni (— dh hailign tsbeli nahte) in so se strnili zlasti okrog »Treh božičev« (sv. ve- erov = de drai bainohtmonhtu).« P red »bohkovim kotom « (— autar), kjer so o božiču jaselce belo pogrnjena miza, na njej pa so trije »božičniki« iz bele m oke; dva m anjša 6ta »so­ seda« — »stražnika« ( = nohpam — bohtre), sre d ­ nji (podobnjak) pa je »žipplinkh« (slovenska b ese­ da »župnik«, »božični podobnjak«). Izraz nohpa- pomeni posvetilo sosedom ; tod se še javljajo po­ dobe zibeli, dom ačih živali (posebno pogosto nastopa golob), imajo pa tudi venčasto pleten rob. Po U nterlandu (Knežja lopa, Koprivnik, Nemška Loka, Ovčjak, Svetli potok) peko božičnike »golo­ be«, ki pojo za božič obrednioo »Tu tu, taible, m ain arshle ischt dain grable« (=: go, go, golob­ ček, m oja ritk a je tvoj grobček«). Ljudje, ki m orajo pripravljen: celo na to, d a m ogoče tudi pri so­ sedu, celo pri tretji, četrti ali peti hiši s svojo prošnjo n e bo ničesar dosegel. V ečkrat se mu je zgodilo, da je prešel vso vas, pa ni izprosil ničesar. Pa je vedno upal, da 6e med vsemi temi, ki ga odpravijo praznih rok od hiše, najde vendar nekdo, ki bo ravnal po svoje. In tisti nekdo se je vedno našel. Zelo pozno zvečer, ko ni mogel več naprej, je vselej našel košček 6trehe, da je prenočil. Lju­ dje so se om ehčali, ko so ga videli tako pozno na cesti. Le nocoj bo težje. P otrkal je sp et pri drugi hiši. V rata so bila zaklenjena, neftje za njimi 6e je slišalo govorjenje. Tona je že potegnil klobuk z gla.ve in se pripravil z besedo na ustih. V rata 60 6e odpela in dekle z rdečim robcem je pokukalo ven, Že je hotel spregovorili svojo prošnjo, pa so se v rata zopet treskom a zaprla. »Mislila sem, da je poštar prinesel kaj za nas. Pa je le nek star berač!« je govorilo dekle za za­ prtim i vrati. »Naj bi se nekam spravil, da ne bi še danes nadlegoval ljudi!« Seveda, si je mislil Tona. Bi 6e že spravil, če bi se imel kam . Stisnil bi se v kot in pustil ljudi pri miru. P a vsak le govori, naj grem naprej k so ­ sedu in sp et naprej. V sak me potiska daije Zdaj so ga noge že res kom aj držale. Lačen je bil, saj ie sredi dopoldneva popil skodelico m le­ ka d aleč v sosednji vasi in zdaj se je delal že p o ­ časi večer. Na obzorji: je padala siv k asta m eglica' in m ed hišam i 6e je vedno bolj tem nilo. Tona se je prislonil na plot ter se hotel malo odpočiti. K repko se je oklepal m okrih desk plota in mislil samo na to, da m ora nekje stakniti kot, kjer bo nocoj prespal. Zdelo se mu je, da je slonel ob plotu le nekaj minut. V resnici pa je moralo trajati to precej časa. Iz oken hiš so m ežikale luči in m etale štirioglat steber rum enkaste svetlobe na sneg. V cerkvici na koncu vasi je zazvonilo. U brani in m ehki glasovi so plavali čez vas in se izgubljali daleč zunaj na polju. Čas je, da se nekam spravim , si je m islil Tona. Z bral je svoje m oči in taval naprej. Hiše so bile zatopljene v neko tiho pričakovanje, tišina je po­ krila vsevprek. Skoraj glasu ni bilo slišati, le ko je zavel južni veter, ki 6e je zdel topel k o t v zgodnji pomladi, jc udarila na uho pesem padajoče vode. Polskava je šum ela tam čez travnike in pri mlinu jc vsa jezna padala čez jez. Tona je sp et trkal. Zbral je V6e najlepše b e ­ sede in prosil, naj ga ne podijo od hiše. »Nekje na hlevu na ujdrču bi prespal!« »Nimamo živine in hlev bi bil prem rzel za vas. D rugje imamo dosti živine in vas bodo že vzeli!« je slišal odgovor. Nocoj so ec g a t c s vsi otepali. On pa je le lezel od vrat do v rat in prosil. Nekje jc upal, d a bo naletel na dobre ljudi. Ko je znova potrkal, ga je prevzela neka vzne­ mirjenost. Sam ni vedel, čemu. Samo čutil je, da ves drhti od nekega velikega pričakovanja, m o­ goče pa le od strahu, da bo 6pet m oral proč. »Prosim lepo, če me m orete sprejeti nocoj pod streho. Skoraj vso vas sem že prešel, pa me pov­ sod odrivajo!« je prosil. G ospodar je stal m ed podboji in z napol od­ p rte kuhinje se je usipala luč na b eračev obraz. Vonj po večerji, ki je prihajal iz kuhinje, je pri­ vabil lačnem u beraču sline v usta. Toplota, ki mu je puhtela v obraz, ga je tako prevzela, da jc spet govoril, da ne bi čakal na odtfovor. »Oh, tako je težko omati in vznem irjati ljudi! Še na sv eti večer ne najdem nikogar, ki bi 6e me usmilil. G ospodar je sam o strm el vanj in ni vedel, kaj naj počne. Smilil se mu je revež. Roma v6e leto in niti en sam dan ne najde pokoja. Spomnil se je, kako so prebili nekoč sveti večer na fronti v s tre l­ skih jarkih, naslonjeni na puške so zrli sm rti v obraz, z mislimi pa so se mudili dom a pri ženi in otrocih. K ako je to hudo, če človek n e najde po ­ koja niti na največji praznik v letu! blaga g. Franceta Marolta na tuje, dobe s seboj goloba z »župnika«, da bi jih varoval nesreč in vsega hudega. D elavke na polju te r dekle dobe za božič po enega ali pa tudi po več božičnikov. Na praznik sv. Treh kraljev »žup­ nik« razrežejo, vsak dom ačin dobi delež, kosce tudi pokladajo živini, drobtine pa zakopljejo v ra ­ zore. Ob treh svetih večerih polagajo na mizo raz­ no hišno in poljsko orodje, da izgube »coprnice« nad njim svojo škodljivo oblast. Povsod po Kočevskem je znana vraža z »vražjo punčko« pri polnočnici. Kdor stoji med polnočnico na »vražji pručki«, spozna v cerkvi vse »coprnice«: V6e obračajo obraz od oltarja in se križajo z levico. Pručko je treba začeti delati na dan svete Lucije, im eti m ora dev et nog, v obliki križa razvrščenih ter iz deveterih vrst lesa napravljenih, gotova pa m ora biti šele na sam sveti večer. U vere o »divji jagi (=gljaj) in »Vehtri babi«, ki je zlasti nevarna okrog božič*, ko s svo­ jo vojsko pod nebom ob luninem svitu odnaša otroke in odrasle, so na Kočevskem Ute in prav tak o znane kakor na K oroškem in na Goriškem. Na Janževo (27. decem bra) pijo Kočevci »šentjanževca«. K ar vina ostane, velja za dobro zdravilo proti krčem . Svatski napoj poznajo Ko­ čevci podobno k akor Korošci. Na dan Nedolžnih otročičev hodi kočevska m ladina »tepežkat« (=: pi- žn, koroško »pisnen«, »pisn«) Po hišahč okrog de­ klam ira »tepežnice«, Ta dan in na Silvestrovo ho­ dijo otroci v U nterlandu od dom ače cerkve skozi vas do bližnje poljske kapele s križem in kropil­ nikom. M ed glasno molitvijo krope z blagoslovlje­ no vodo hiše in polja. Ta navada, ki severno od K olpe ni znana, je še živo ohranjena v raznih va­ riantah m ed H rvati in Srbi. Kočevski km et pozna le naše »jasli«, — »bo­ žično drevo« mu ni znano. O badnjaku — božiču ni direktnih sledi in zgodovinskih prič. V n e k a te ­ rih vaseh U nterlanda (v Knežji lipi, v Koprivniku, v Nemški Loki, v O včjaku in v Svetlem potoku) pa je ohranjen še tale občaj: skrita gospodinja (so­ seda) zakliče v izbo »dar autn mol khint« (stari mož prihaja«) in vrže med zbrane prgišče orehov in jabolk, pri čem er pravi: »Khinderlein, rinderlein, khitslain, lamplain, khaublain, as got der har aus gabait guest tse gerusten« (otročiči, živinica, kozlič ki, jagenjčki, telički, daj G ospod Bog, da bi vse dobro uspevalo!«). M ladi in stari se na tleh pulijo za darove, ki prinašajo po ljudski veri dobro novo letino. »A nter mon«, podobno k a k o T 6rbskohrva- ški »dedo, 6tari« ni ta navedena rečenica, ki do ­ ločno spom inja na gospodarjev obredni blagoslov badnjaka, vzbujata prav razločno domnevo, da je v tej kočevski ostalini skrit spom in na »badnjak — božič«. Vedenje družine, sipanje orehov in ja­ bolk, vse to sprem lja 6rbskohrvaški obred, in dej­ stvo, d a je bil badnjak prvotno novoletni običaj, to dom nevo le še v veliki m eri potrjujejo. Ker b ad ­ njak — božič na K oroškem ni izpričan, naseljenci niso mogli običaja prinesti s seboj odondot. Vse kaže, da so ga pred časom priselili na Koroško N otranjci ali Vlahi, ki jim je bil v navadi. V ranem jutru na Novo leto hite kočevska d e­ kleta po studenčnico, ki ima po ljudski uveri ta dan v sebi vino, kri in zlato. K dor se s to vodo umije ali pa jo že na tešče pije, ta bo zdrav in delaven V 6 e leto. Preden se gospodar in gospodi­ nja um ijeta v novoletni vodi, vržeta v um ivalnik nekaj drobiža, ki je last hišne dekle. Za novo leto kuhajo K očevci »ritšoch« (slovensko »ričet«), zmes domačih žit in stročnic; blagoslovljena m ora biti ta zmes na božični večer. Spomladi trosijo to ču- d otv o m o pomagalo pa razorih, prepričani, da to pomaga mladi letini, ki jo na ta način pospešujejo. U vere o živi vodi 60 razširejene pri vseh Indoev- ropcih; njih skupna last so. Slovensko ime tega čudotvornega lečila pa nam govori, da so Kočevci prevzeli to navado od nas, ali pa da so si zanjo izposodili slovensko ime. Na Silvestrovo koledujejo po H interlandu, v Dragi, G rčarici, v Kočah, v Kotnici in v Kočevski R eki tudi odrasli ljudje s posebno novoletno ko- ledo. T akole pojo: »Dos naie juer kham en, žil- berbaies, roates golt« (»Novo leto je prišlo, sre- brnobelo, ruso zlato«). M elodija te kolede je po­ svojeni napev slovenske novoletne kolede iz Lo­ škega potoka. Starinsko besedilo je okrnjeno, kaže pa več nejasnih besedi in m est; posebnost je n ave­ dena nerazum ljiva ustaljena rečenica. Tej med slo­ venskim i koledam i ni najti osnove. Na Novega leta dan že navsezgodaj deklam irajo otroci po hišah prav posebna novoletna voščila, ki so našim zelo podobna. Za svete T ri kralje so še v predvojnih časih hodili po vaseh v »kraljitarje« našem ljeni otroci, ki so peli um etno koledno pesem. O božiču pojo po kočevskih družinah nem ške cerkvene božičnice, ki sta jih bili cerkev in šola razširili m ed ljudstvo. Pravih, pristnih ljudskih bo ­ žičnic pa kočevski naseljenci ne poznajo. Božič­ nica, ki jo pojo po U nterlandu še za božične praz­ nike po cerkvah, je bila prevzeta od Belokranjcev. Bila pa je hkratu tudi delom a posvojena. Pri tem pa sta odpadla m otiv pastirske napojnice in sklep­ na prošnja. Značilni poskočni ritem , ki postane v zategnjenem tem pu cerkvene pesmi nekoliko omi­ ljen, ter tem eljne vsebinske poteze pa tudi govore, da se je pesem izrodila iz slovenske božične ko- lede. Maroltova odlična študija ne bo samo pri nas doma vzbudila ogromnega za­ nimanja, zbudila ga bo tudi drugod po svetu, zla­ sti m ed znanstveniki, ki jih to prevažno področje zanima. D okončno je dokazano, da so v kočev­ skih ljudskih pesmih najbistvenejše sestavine zna­ čilno slovenske. Zdaj je v kraju z raznim i neutem e­ ljenimi trditvam i in namigavanji raznih nemških raziskovalcev. M etoda, po k ateri je M arolt delal, je odlična. Le na ta način se da na tem področju delati tako zanesljivo, prepričljivo in strogo znan­ stveno kritično kakor se to dela na drugih p o ­ dročjih. Njegova im enitna študija bo široko odjek­ nila. Dr. John M eier, vodilni znanstvenik na teni polju je poslal našem u raziskovalcu že korekture svojega najnovejšega dela, dokaz, da se tudi Nem­ ci kljub svojim znanim tendencam že začenjajo za­ vedati, da m ora biti pravo znanstveno delo kritič­ no in pravično. Študija »Slovenske prvine v ko ­ čevskih ljudskih pesmih« m ora najti pot tudi k slednjem u slovenskem u izobražencu. Tako delo m ora stati na polici slednje naše knjižnice in sled­ njega našega doma. Ljubljanski živilski trg pred prazniki Sneg je sprva oviral božične kupčije — Variranje cen — Kruh, zaslužen s solzami Ljubljana, 24. decem bra. Po zlati nedelji, ki je v trgovskem poslovnem življenju že stara te r deset in d esetletja trajajoča navada, da trgovci po vseh velikih m estih na n e ­ deljo pred Božičem prodajajo svoje predm ete in blago ves dan, je nastopilo ta ted en tudi v Ljub­ ljani predbožično razpoloženje in vrvenje. Druga leta je bil živilski trg vse dni živahno tojrišče in branjevke so radosnto ponujale kupovalkam vse svoje dobrine, določene za praznike. Hud m raz je letos mnogim prodajalcem na trgu prekrižal ra ­ čune na boljši in večji izkupiček. Mnogi so s tesno­ bo zrli na bližajoče praznike, kajti od nikoder ni bilo ne kupca ne interesenta za njih blago. V odni­ kov trg ob očaku slovenskih poetov je bil m rtev. Tu in tam so bile postavljene stojnice. B ranjevke pa so se prve, hudo mrzle dneve, naužile strupe­ nega mraza. N ekateri so zato k ar hitro pospravili svoje štante in jo odkurili v topla zavetja. Zaradi m raza ni bilo kupčije. Po mrazu so sledili dnevi sneženja, ki je tra ­ jalo od to rk a zjutraj tja do četrtk a dopoldne. Prav 6nežni m eteži so preprečili, da bi se bil trg bolj razvil v sredo. 2e stoletje trajajoči tržni dan, ko so v starih patriarhalnih časih pripeljali okoličani in daljnji km etje na velikih vozovih živila na trg in 60 6e ob sredah razvijale prav živahne kupčije, Tedaj 60 hišna vrata zaškripala in v svitu luči sta se prikazala dva majhna otroka: fantek in de­ klica. »Kaj je ata?« je vprašal fantek. »Revež, ki bi rad ostal nocoj pri nas,« jc oče m ehko odgovoril in pogladil fantka po laseh. F antek pa je stopil na prag, da bi bolje videl tega reveža pred vrati. Takoj je sp et stopil nazaj in potegnil očeta za roko, da je ta sklonil glavo k njemu. »Veste, to je tisti, k i ------------- Več «e ni slišalo, k er je govoril deček šepetaje. »Res? Ga poznaš?« je vprašal oče. »Da. Dobro vem,« je deček zatrdil. »No, le vstopitel« je dejal naposled oče. Pu­ stil je berača iti pred sabo, sam pa jc zaklenil vrata, ker je bila že zunaj popolna tema. V hiši je bilo prijetno, toplo. V kotu je Tona opazil jaslice, pred njimi na majhni mizici božično drevo. O troka, ki jima je dal ta popoldan denar, 6e ga nista prav nič bala, am pak sta ga vlekla bliže k mizi in mu razlagala, kaj vse sta kupila. »Saj sem si mislil, d a boste prišli pogledat bo­ žično drevo!« je dejal mali. »Seveda, Seveda!« je pritrjeval berač Tona. Solze so mu silile v oči, ko so zasijale svečke na sm rekici Srce se mu je napolnilo z veliko srečo in zadovoljstvom. Nikoli v svojem življenju še ni stal s takim občutjem pred prižganim drevescem , nikdar še ga ni doletela tako velika m era božične radosti. Ko so pozneje V6i skupaj molili rožni venec, se je z vso ponižnostjo oklepal jagod paternoštra ter hvalil Boga za milost, ki mu jo je naklonil p r­ vič v njegovih sedem desetih letih. Naročajte in širite Slovenski dom! je bil zadnjo sredo zelo klavem in skoro m rtev. P rostor pred M estnim domom je bil tako im eno­ vani »jarm arski plac«. Sedaj 6e je vse sprem enilo. Živilski trg 6e polagom a modernim higienskim in sanitam o-veterinarekim zahtevam m odernizira in preureja po skupinah. Tržno nadzorstvo samo je m odernizirano in oprem ljeno z laboratorijem , kjer strokovnjaki preizkušajo zlasti mleko, m lečne iz­ delke, pregledujejo ostala živila in izdajajo nato prim erne kazni onim m lekaricam in prodajalcem , ki so na trg postavili slabo blago. Mlečni izdelki in njih cene K er smo že pri m leku, naj navedem o n ek atere prim erjalne eenc, kakor jih ugotavlja m estno tržno nadzorstvo. V začetku septem bra je bilo m leko v Ljubljani 2 do 2.25 din liter. O koliške in barjanske m lekarice 6e m orajo do stik rat boriti za vsak liter- ček, k er 60 k ajk rat v stiskah, da morejo zadovoljiti svoje stranke. Za božične praznike naše gospodi­ nje porabijo večje m nožine mleka. Povpraševanje je veliko, večje množine m leka pa ne morejo te h ­ nično fabricirati. Zato so cene mleku zadnji čas nekoliko višje. Sedaj jc m leko 2 d o 2.50 din. Med m lekaricam i se dnevno razvijajo prijateljske borze, da dobe zadostne količine m leka. Cene mlečim izdelkom so bile sedaj prav raz­ lične. Surovo maslo je bilo 22 do 28 din kg, v za­ četku septem br apa 26 do 28 din. Torej so gotove vrste m asla glede kakovosti cenejše! Cene čajne­ mu maslu 60 nasprotno silno poskočile. Čajno m a­ slo je bilo po podatkih m estnega tržnega nadzor­ stva sedaj 32 do 36 din kg, v septem bru pa 28 do 32 din. K uhano maslo je ohranilo svojo stalno ceno 28 do 30 din kg. Cene siru so ostale stalne. P odra­ žil se jc trapistovski sir I. na 24 do 26, prej 22 din, II. pa na 18 do 24, prej 18 din kg. M ed je bil sedaj 18 do 20 din kg. Perutninarski trg živahen Ko je m ed tednom drugod vladala n a trgu praznota, je bil perutninarski trg vedno bogato za­ ložen s perutnino. Jajca so se podražila. Septem ­ b ra so bila še 0.75 do 1 din komad, 6edaj so bila po 1 do 1.25 din kom ad. Od vseh krajev so pripe­ ljale ženske, ki sc bavijo zlasti s perutninarskim i kupčijami, mnogo kokoši in druge perutnine. Na trgu je bilo včasih veliko prerekanje in prerivanje m ed tem i ženskam i za boljši pTostor Sedaj je red in vsaka m ora lepo m irno prodajati. Za božične praznike, tako cenijo, je bilo že prodanih nad 1000 kokoši, m ladih petelinov, rac, gosi in golobov. —■ Zadnji čas so bili pripeljani na trg iz hrvaških krajev prav dobro pitani purani, ki si ijh pa za praznike lahko privošči le petičen Ljubljančan. Purani so bili najcenejši po 50 din, sicer pa 70 do 100 din kom ad. Računajo, da je Ljubljana sam o za perutnino izdala do 10.000 din. Kljub veliki m no­ žini, so bile kokoši mnogo dražje, ko v septem bru. Kokoš je bila 20 do 30 din, septem bra jo je človek že dobil za 25 din, prav rejeno. Zaklane kokoši so bile sedaj po 20 din kg, septem bra 20 do 24. R a c a zaklana 22 do 24, zaklana gos 24 do 26 din kg. Imovini Ljubljančani so lepe denarce vrgli tudi za divjačino. Prom et je bil splošno zadovoljiv, k a­ k o r pravijo v te posle posvečeni faktorji- L ovci so d o stik rat prišli na svoj račun in bodo pač na sveč­ nico bahato orarnovali svoj lovski p r a z n ik . (Nadaljevanje na 5. strani spodaj,)