|» K O I. E T A R E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Official Orgun Yugo*lav Ftileration, S. P. — — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST. — NO. 1718. - mrn-mm M11» A .VIO Ut^K Anglije proti S tem priporočilom soglaša marši kak ameriški zastopnik v Evropi. SmiHjo se jim Belgijci. Stotisoče jih je bežalo s svojih kmetij to ipolefcje pred vojno. Njihovi pridelki so uničeni. Denarja nimajo. Dela ni. Nemci pa se za problem prehrane ne •»rigajo, nego pravijo: 44Angleži in Američani so vaši prijatelji. Obrnite se nanje." V Franciji je en član vlade flfjal, da je angleška blokada zločin, češ, nemška armada ima vsega zadosti, edino civilno prebivalstvo je res (prizadeto. Torej čemu se maščevati nad njim ako Anglija nemški Anglija teh apelov uradno ni odklonila. A neuradno izjavlja, da ne bo krvavela na ljubo sentimentalni humanitarnosti. Naj ljudstvo zasedenih dežel Hitlerjeve okupacijske čete požene, pa bo blokada ukinjena. A dokler se to ne zgorfi, bi bilo pošiljanje hrane v W dežele pomoč Nemčiji. Tako trdijo Angleži. Igra s kruhom Ampak oni niso za uničenje prebivalstva z gladom. Neposredno predlagajo, da naj angleška, ameriška in druge vlade, ki hočejo sodelovati, pomagajo v pomožni akciji. Pokupijo naj odvisno žito, nagromadi-jo konzerve mesnin in vse to pripravijo za dovoz v Evropa čim bo vojna končana. Kar je namig Belgijcem, Nizozemcem, Čehom, Francozom rn drugim: Ako hočete jesti, izženite Nemce, pa pridejo naše ladje, polne žita in mesa, v vaša pristanišča. V propagandne namene je taka metoda zelo dobra in Anglija jo bo izrabila. A ravno tako tudi Nemčija, ki je poskrbela, da sme ljudstvo na kontinentu čitati samo take časopise, ki izhajajo pod njeno kontrolo in »poslušati edino nemške radio postaje. Nemčija im* tisoče letal vm kakor Anglija. Vrh tega jo Nemčija s osvojitvijo Niso se make, Dansko, Norveške, Belgije in francoskih luk prišla do praga Anglijo. Njena letala se dvignejo is omenjenih deiel in so čoa uro •li dve nad Anglijo, kjer sipljojo razdejanje in smrt. Anglija jo goeto obljudena deiela, pa so vsled tega tradi, da posije vsaj otroke na varno kraje. Mnogo jih jo poslala v Kanado in več tisoč tudi v Zed. driave. Na gornji sliki jo skupina angleških otrok, ki jih jo vsola v oskrbo neka bogata ameriška dru sina. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETU Priredbe naših organizacij STRABANE, PA. — Piknik kluba it. 118 JSZ v ne 18. avgusta na Dreni-kovih prostorih. V s« organizacije, pridružen« konferenci JSZ in Prosvetni matici v 7*oadni Pa. vabljene na sodelovanje r agitaciji za čim Vf,čji poset te prireditve. Gre v 'kupno korist. CLEVELAND, O. — Izlet c'«n*tva soc. pevskega zbora Zarje in prijateljev v nedeljo 18. avgusta. CHICAGO. — Islet član-»tva kluba it. 1 JSZ in priia-na "kranjski hribček" v Wi||ow Springsu v nedeljo 25. avgusta. Nemčija si na vso moč prizadeva skupno z Italijo končati vojno do jeseni. Anglija, ki se brani, je prav tako odločna, da jo zavleče do skrajnosti. Kajti le na ta način upa, da ji bo Nemčijo in Italijo uspelo pripraviti v mir. Ko jima zmanjka potrebščin, ne bo zanju nikake druge pomoči kot da se udaSti. Dosedaj jima blokada ni prizadela še nič katastrofalnega. Anglija hoče, da se to zgodi, pa magari če strada nič koliko ljudi. Kajti, kakor pravijo Nemci, to je totalitarna vojna, ki nikomur nič ne prizanaša. Narodna obramba je imenitno geslo posebno proti unijam. Namreč med takimi delodajalci, ki se skušajo okoristiti kolikor največ mogoče s patriotič-nimi gesli na škodo delavcev. Temu bi sed alo od pomoči naj-bilj, ako bi se voditelji CIO in AFL zedinili zo skupni nastop v vsaj tako vitalnih zadevah. V Rusiji se mudi delati, pa je bilo delavcem oznanjeno, da bo vv&ikdo pro*ek utiran, ki o-stane s šihta brez tehtnega vzroka. Taka določba je veljala že prej. Razlika je, da sta prej zagovor delavca poslušala poleg sodnika tudi dva porotnika. Sedaj sta odpravljena in sodnik sam odločuje o krivdi ali nekrivdi. w»ellkie grozi demokratom s persekucijami, če bodo preveč prispevali v svoj kampanj-fki sklad. Priznava pa, da jim more škoditi le, če bo izvoljen za predsednika. 2e s to pretnjo je Uooseveltovemu kampanjskemu skladu veliko škodil, a Roosevelt še bolj VViellkijeve-mu. Sploh se vrši borba med demokrati in republikanci za malenkosti, ker kake načelne razlike med njimi ni, tudi če je bi i* kal z lučjo ob belem dnevu. Anglija ohljubuje odrešitev Poljakom izpod Hitlerjevega jarma. Minister splošne blaginje Hugh Dalton je dne 7. avgusta v Londonu Poljakom zagotovil, da je dan njihove rešitve (blizu. Težko, da je v pravem. Kajti Molotov je Hitlerja v govoru pred vrhovnim sovje- tom zagotovil, da naj se počuti ob ruski meji čisto varnega. Poljaki so kajneda podjarmljeni v smislu pakta, ki sta ga sklenila Hitler in Stalin. Dokler ga ne prelomita, ostane kot je. Anglija sama ne bo najbrže nikdar toliko močna, da bi mogla poraziti poleg Nemčij tudi Rusijo. Naši sanjaaki "slovanofi-li" naj to preudarijo in nehajo blufati. Avtonomna Hrvatska ima, od kar se osvobodila "srbskih žandarjfev", mnogo nepri-lik. V nji intrigirajo Mussolini- jevi in Hitlerjevi agenti, pa tudi ruski. V nekem zagrebškem gledališču so katzali iprvič po svetovni vojni ruski film. Mnogi so demonstrirali in vsklikali "Živela Rusija!" Mačikovci in policaji se s tem niso strinjali in dogodili so se pretepi. Oblast je ruski film ustavila. Druga zanimivoc* je, da dočim hrvatski komunisti cirilico sovražijo, se je pridno uče, če jim pridejo ruski časopisi v roke. Glavna briga in skrb avtonomne Hrvatske pa je glad, kii se čezdalje bolj širi. Prebivalstvo Anglije ni imelo svojih nori še nikdar tako pokvarjene kakor sedanje tedne. Nihče ne more brezskrbno spati. Stotisoče ljudi prebije noč za nočjo zdaj v enem zdaj v drugem mestu v zakloniščih, v katerih ni nikake priložnosti za odipočitek. Hitler misli, da če bo mogel Angleže s tem načinom dovolj dolgo mučiti, se mu bodo podali in njegova zmaga bo popolna. (Nadaljevanje na 3. strani.) Demokratska in republikanska stranka druga drugi pretita, da bodo težke per-sekucije in kazni, ako ena ali druga nabere preveč v kampanjski sklad. "Preveč" pomeni . milijone dolarjev preko običajnih milijonov. Republikanski kandidat pravi, da naj v njegov kampanjski sklad ne prispeva nihče več kakor pet tisoč, ob enem grozi onim državnim uslužbencem, ki bi prispevali kolikorkoli demokratski stranki, ker jim to prepoveduje novi svetni zakon. Volilne kampanje v tej deželi, kot v vsaki drugi, so neuspešne, ako ni gmotnih sredstev. Kapitalistične jih imajo v izobilju. Prispevajo jih jim delavci bodisi direktno ali pa neposredno. Največ slednje, da ne čutijo, kako pcmagajo nasprotnikom svojih koristi. KONVENCIJE JSKJ SE UDELEŽI NAD 140 DELEGATOV V pondeljek 9. sept. se prične v Waukeganu 16. redna konvencija Jugoslovanske katoliške jednote, na katero so društva doslej prijavila nad 140 delegatov. Poleg njih se je udeleži 20 članov glavnega odbora. Med delegati jc tudi nekaj članov JSZ in somišljenikov. Ena i zmed toč K dnevnega reda konvencije bo predlog za združenje s SSPZ. Socialistični shodi niso oglašanj Soc. stranka prireja kampanjske shpde. Omenjeni so v likalnih čaisopisih na kratko, ali pa sploh ne. Tisti, ki so pripravljeni pomagati, so prošeni, tla v vsakem takem slučaju pomagajo v odlašanju in drugače kolikor največ mogoče. Nemci bodo imeli dovolj hrane Nemški časopisi so nedavno po navodilu svoje vlade zagotovili ljudstvu, da kar se Nemčije same tiče, ne bo v nji ni-kakega pomanjkanja. Glad bo le v deželah, ki so bile "demokratične", zato jim naj pomagajo one države, ki so "krive njihove nesreče". LJUDSTVO JUGOSLAVIJE TIRANO V FAŠIZEM Jugoslavija je vsled vojne v krizi, čeprav ni direktno zapletena v nji. Toda prizadeta je gospodarsko in njenemu ljudstvu preti glad. Vsi. ki so se nadejali protek-cije Francije in Anglije, so se morali s političnih uradov in iz uredništev umakniti in v ospredju so pristaši osišča Rim-Ber-Mn. Pot v Moskvo je bila dobra poteza, toda Molotov je bil v svojem govoru prilično določen, da se naj tisti, ki ie zanašajo na Rusijo, ne udajajo iluzijam. Kajti Nemčija naj ima ravest, da je na svoji vzhodni meji vama. Faiisti v Rimu so proti Jugoslaviji na glas godrnjali in časopisje v Nemčiji je kakor na ukaz zarentačilo proti zatiranju nemike narodne manjiine. V Beogradu so uvideli, da je za | enkrat v Evropi na površju osi-sce, ki lahko ustrahuje celo ie pred nekaj tedni mogočno Francijo. Turčija se je ohladila za zvezo z Anglijo, Egipt se kuja, Rumunija se je podala— terej kaj ji storiti drugega kakor ljubimkati se s fašizmom? Dr. Korošec je postal naučni minister, dasi se je moral pri radnjth volitvah v parlament vsled ljudskega pritiska umakniti in mu je dal režim v nadomestilo častno toda brezpomembno i službo predsednika renata. In ta dr. Korošec je bil med prvimi, ki je zagotovil osišču prijateljstvo v še večji meri nego ga je bilo deležno doslej. "že v času sankcij (ki jih je proti Italiji proglasila liga na-! rodov, smo v Jugoslaviji izkazali razumevanje za italijanske težnje." S tem je poudaril, da je Jugoslavija v sankcije sicer pristala, toda le toliko, da se ni zamerila ostalim članicam lige. V resnici je Italijo zalagala kakor poprej. (Isto so vršile tudi nekatere druge dežele, med njimi Rusija, ki jo je zalagala z gasolinom tudi v času sankcij.) Dalje je dr. Korošec v istem intervjuvu, ki je bil naslovljen na javno mnenje Italije, dejal, da so bile simpatije Jugoslavije v času španske civilne vojne popolnoma na strani nemške in italijanrke intervencije. Pohvalil je Mussolinijeve uspehe v gospodarstvu, , ki so prinesli "veličino Italiji*'. Pod Koroiče-vim vodstvom so bile nedavno zatrte prostozidarske lože in skupno z Dragišem Cvetkovi-čem sta oznanila, da velja vladna podpora v bodoče Jugorasu še bolj nego doslej. Jugoras je režimska "delavska" organizacija pod vodstvom ministrov, ki se je polastila delavskih zbornic s pomočjo žandar-jev in vladne cenzure. V tej številki je zapisnik zadnje seje eksekutive. v kateri je med drugim pismo iz starega kraja in sporočilo sodrugov, ki *e ga čita med vrsticami, da jim gre vsled sedanjih razmer < zmagovanja Nemčije in Italije) čezdalje slabše. In še nekaj. Dr. Korošec je v omenjenem intervjuvu izjavil, da se bo uvedlo v Jugoslaviji v svrho negovanja prijateljstva do Italije v vseh šolah obvezen pouk italijanskega jezika. PREDLOG DOLOČA RAZPUSTITEV PREJŠNJIH IN USTANOVITEV NOVE KORPORACIJE. — GLAVNI ODBOR SNPJ SKLENIL, DA NAJ SE ZDRUŽITEV RAJŠE PRAKTIČNO IZVEDE SSPZ je imela na svoji letošnji konvenciji v Clevelandu v razipravi načrt, ki sta ga sestavila tiporazumno združitvena odiseka, oziroma izvršna odbora SNPJ in SSPZ rn onega, o katerem se je pogajala z JSKJ. Proti priklopitvi Določal je ustanovitev nove organizacije namesto prejšnjih dveh, ki bi pristali v združenje in ga izvedli. Odbor SSPZ je zastopal stališče, da je le za združenje, nikaikor pa ne za pridružen je. V tem smislu je bil dU/ovor tudi sestavljen. Toda ko je prispel na konvencijo naičrt izvršnega odseka SNPJ, je določal po mnenju odbora SSPZ temeljno spremembo, in sicer, da čarter ene organizacije mora ostati in se torej druga tehnično pridruži tisti, katere pravila, čarter in licence ostanejo v veljavi. "To so nam sa-mola ?tno spremenili zadnji moment," so poudarjali nasprotniki "priklopitve". Rekli so, da so za enakopravno združenje, nikakor pa ne za pridružen je. Ker ni bilo na konvenciji nikogar, ki bi mogel popravek izvršnega odsdka SNPJ v sporazumni pogodlbi prepričevalno pojasniti in navesti vzroke, je bil tued delegacijo zlahka ustvarjen sum, da se mu gre le za pridobitev SSPZ k SNPJ, ne pa za zdruiitev. Za novo pogodbo Tako je prišlo, da je bil na konvenciji SSPZ sprejet ipred-log, da se vztraja pri točki za združenje, nikakor pa ne za pridrufenje. Kajti slednje bi pomenilo, da bi ena organizacija ostala kot je, pridružena pa utonila v nji. Namesto harmonije pa je nastalo napeto razpoloženje in nikogar ni bilo, ki bi bil mogel delegate uveriti, da .se ne gre za priklopitev ne- le za praktičnost v združitveni proceduri, ln če bi še rekli, da naj se povabi na konvencijo koga izmed merodaj-nih odbornikov SNPJ, ki so imeli opravka v ipogajanjih za sklenitev pogodbe, pa bi si bržkone prihranili na konvenciji čas in neljubo poznejšo polemiko, ki je nastala po konven- ciji in v kateri se meša ne samo združitveno vprašanje nego tudi socializem, ustanove JSZ, Proletarca, Enakopravnost itd. Dogodilo se je, da je ta razprava o "bratskem združenju" zašla na stranpota golih osebnosti, kakršne bi med odgovornimi ljudmi ne amele imeti mesta. Določba o razpustu V glasilu SSPZ z dne 7. avgusta je objavljen novi načrt, ki v točki 2 določa: "Obes • tranki (na primer, SSPZ in SNPJ) se zavežeta, da se členki obeh razpuste z dnem uveljavljenja pogodbe ter da ločeni obstoj obeh organizacij (preneha z omenjenim dnem." Dalje ta jiHen pogodbe določa, da dasta združitvena odbora novi organizaciji ime in ji izvolita odbor za dobo ne vež kot enega leta. V tem času pa se okliče prvo redno konvencijo nove organizacije, ki zakasni odbor nadomesti «z rednim. Na p>rPkonvenciji bi imeli delegatske pravice odborniki obeh organizacij. Gl. odbor SNPJ je na svoji seji prošli teden sklenil, da je iz praktičnih razlogov, ki so po njegovem mnenju enaiko koristni za obe organizaciji, ki bi se združili, proti razpustu obeh. Argument je bil, da ako bi se to zgodilo, bi nastalo mnogo komplikacij in v nevarnost bi prišle licence ali dovolitve poslovanja, ki jih je bilo v nekaterih državah zelo težko dobiti. Načelna izjava Za načelno izjavo predlaga SSPZ tole besedilo: "Ustanov-, ljena je (namreč nova organizacija) na naprednem temelju, na katerem morajo sloneti vsa njena pravila. Članom je zajamčena osebna svoboda verskega in političnega prepričanja. Podpira kulturna stremljenja in gibanja za izboljšanje položaja delavstva." V koliko je ta točka sprejemljiva za JSKJ, bo izrazila njena konvencija septembra t. 1. v Waukegamu. Tudi glede razpusta je še vprašanje, če bo pristala v predlog SSPZ. (Nadaljevanje na 5. strani.) Kritiki in kritike V dobi, kakor je današnjo, se smatra vsakdo poklicanega kritizirati, pa naj bo, da graja vlade tam čez, našo, liste, ki jih čita, ljudi, s katerimi občuje, organizacije, v katerih je član in tako vse brez konca in kraja. V totalitarnih deželah velja pravilo, da si ljudje z gnavljenjem uničujejo sposobnost za delo in vsled tega jim je kritiziranje prepovedano. To je slabo, četudi momentalno izgleda, da so diktatorji uspeli zato, ker se morajo vsi ljudje v vsakem slučaju ravnati po poveljih, proti katerim ni nikake instance in ugovori strogo prepovedani. Med nami je drugače. Vsakdo lahko kritizira kolikor se mu zljubi. To je pravilno, posebno če kri-tiziramoz vidika koristiti, ne pa škoditi dobri stvari. V teku sta sedaj dve vprašanji, o katerih se prerekamo: 0 združenju nekaterih podpornih organizacij, in o JSZ, ki se skuša oteti iz razmer, nad katerimi nima kontrole. V obeh slučajih lahko pomagamo, ako svoja mnenja in nasvete izražamo v konstruktivne namene. To sicer marsikomu ni lahko, lahko pa vsaj vsakdo skuša ustrezati temu pravilu. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedlnjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglati morajo biti v našem ursdu najpozneje do pondeljka popoldne za prioMitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Establiahed 1906. Editor...«.........................................................*........ Frank Zaitz Business Manager..........................k................Charles Pogorelec Aaat. Editor and Asst. Business Manager..........Joaeph Drasler * SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year $.1.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale A v*. CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Obvezna vojaška služba Socialistična stranka, komunistična, esel-pistična, Chicago Tribune, senator Wheeler, John L. Levvis, Norman Thomas itd., itd. so proti prisilni vojaški službi v Zed. državah. Matere in očetje ter sinovi so tudi večinoma proti. To je razumljivo. Argument mnogih progresivcev in soc. stranke je, da bi sprejem tega načrta pomenil uvod v odpravo civilnih svobod-ščin, v mobiliziranje mladine za totalitarni državni sistem in sploh da bi bilo konec stare ameriške tradicije, ki je pomenila doslej v mirnem času za posameznika svobodo v vprašanju vojaške službe. ATco je hotel v njo, se je javil prostovoljno, če ne, ga ni vsled tega nihče mrzil ali nadlegoval. Glede argumentov, da pomeni prisilno službovanje v armadi direktno ipot v fašizem, pa ima stvar dvojno lice. Na primer, ameriška komunistična stranka je (ne samo proti ko/nskrip-ciji nefcro tudi proti vsakemu izdatku za oboroževanje, ker je sedaj vsaj na jeziku spet proti fašizmu. Ona pran, da je prisilna vojaška služba fašizem sama na sebi. Potemtakem bi morala biti tudi proti Sovjetski Uniji, kjer je prisilno službovanje v armadi uvedeno že dve desetletji. Ampak ista kom. stranka trdi, da ima Sovjetska Unija višek demokracije. Torej ji tam primorana vojaščina nič ne škoduje. Dobro je, da imamo pred očmi še nekaj. Hitlerjevi naciji in Mussolini je vi fašist v Zed. državah so fanatično proti obvezni vojaški službi. Mar zato, ker se boje fašizma v Zed. državah ? Ali mu morda hočejo pomagati? Mi smo iproti militarizmu, zoper prisilno službovanje v armadi in še za marsikaj zoper, na primer, proti sistemu kakršen je. Vemo pa, da je sedanje militariziranje Zed. držav posledica Hitlerjevih, Mussolinijevih in japonskih zmag. Ce bi bili na vrhuncu Francija in Anglija namesto Hitlerja, pa ne bi bilo v kongresu nobene predloge za prisilno službovanje. Tako pa je nastala situacija, v kateri se bo ameriški komercialni m industrialni svet moral spoprijeti s sedaj najmogočnejšim konlku-rentom, nacijsko Nemčijo in njenimi zaveznicami. To vselej pomeni nevarnost vojne. Prav je, da navajamo argumente iproti militariziran.ru Zed. držav in še marsikaj drugega je prav. Boijše bi bilo, da se bi mladi svet ratzvijal brez kasarniške discipline in brez nevarnosti, da bo primoran v klavnico. Ampak to ni odvfeno samo od naše dežele. Saj je bilo mno(go drugih, ki so se želele otresti izdatkov za oboroževanje in vojne nevarnosti. Pa ni šlo. Kadar hodiš v džungli, veš, da si v nevarnosti pred kačami rn zvermi. Ne gre drugače, kot da se pripraviš na obrambo in ubijaš rajše kot da bi drugi tebe pokončali. Kajti v džungli se 8 pridigami nič ne opravi. Pač pa le z iztrebljenjem golazni in s sprcmcnit-vijo džungle v za človeka varno bivališče. ANGLIJA UTRPELA NA MORJIH VELIKE I2GUBE a ^ T ... B j T 11 vjr Koliko angleških ladij j« bilo ie potopljenih v tej vojni, ao bo toino iavodole sala ke ba konflikt zaključen in boata oba strani pripravljeni iadati tofno atatiatiko. Vandar pa je ras, da »o bila angleške izgub« n% morju, posebno sadnjib par meaaeav ob norveškem obroiju ia ob doveraki oftinl, ogromna. Tolikšna, da si jik vlada na bo upala točno osuatUi do konca vojna. Na gornji aliki je oan ismed angleških vojnih ladij, ki je bila potop. Ijana. Se votja iagubo »a Angliji obotajo na morju ao-daj. ko je tudi Italija v vojni. iztisov, je treba predlagati, da jih razdeli med navzoče člane na seji in plača iz društvene blagajne. Med navzočimi potem navadno ni opozicije, ne- ..... vni%B|W| •>■. »»■••»»m« , lil Jf||| navzoči pa Rak ne odločujejo. rero) $7 Kll)p eja Kiu-)Ste|.n m, 50c; J)G 25c. Jot. K,U|| ba št. 49 JSZ dne 2. avgu*ta je Ale* Skerlj, A. Zornih Jo* Možina, bila prav dobro obiskana. Pred-I Anton Rozina. L. Planinšek, Frank Agitacija za naše publikacije Referirol no XII. zboru J. S. Z. in Prosvetne matice ANTON SHULAR. Org; e e [anizacija pomeni vse Ameriški velebiznis je zasovražil "new deal", ker ga sma-tra za vhod v socializem. O socializmu sicer povprečen babbit malo razume, a čuti vendarle, da časi zanj niso več tajko dobri kakor nekoč, pa si želi povratka "stare svobode". "Nevv deal" je rešil stotisoče velikih in malih posestnikov, a vendarle, "stare prosperitete" ni več nazaj! Naj se torej spremeni leto« predsednika in vse bo dobro. Nekaj, le nekaj posameznikov se je odločilo poseči v politiko na način, ki mu v Nemčiji pravijo "blitzkrieg". Tisti posameznici reprezentirajo "biznis". Tn kot "biznismani" so se Izkazali tudi izb orni organizatorji. Oni hočejo rezultatov, ne načrtov. In eden izmed uspehov njhove akcije je, da so si za predsedniškega kandidata postavili svojega človeka — takega, ki ni bil v 8irši javnosti čisto nič znan. Pocnan pa je njim in mu zaupajo. S »vojo organizacijo se zanašajo pridobiti zanj tudi volilce. Delavski voditelji — vštevši Levvis in Thomas — se lahko od "biznismanov" uče organizatorične taktike, ki je, kakor pi*avimo po ameriško, zapapadena v "succeasful salesmansbip". Velebiznis je proda/l republikanski straniki kandidata, za katerega »e je na/vdušilo milijone delavcev in ljudi srednjega sloja. Kar pomeni, da se ni«*) iz prejšnjih Skušenj ne prvi ne dru$i ni6 naučili, kako res trajno spremeniti razmere na boljše. Kajti v«* kar hočejo, je spremembo, pa so se odločili za najbolj ris-kirano pot. Skoda, ker tudi soc. stranka nima "proda jalcev", ki bi znali svoje ideje tako zlahka raz*pečati, za svoje kandidate utvari ti zanimanje in med ljudstvom take pristaše, ki bi uspešno »gkirali zanje. V prašanje uspešne agitacije za delavske ipublikacije je pač staro kot delavski tisk sam. I)a je tako počasna in trda ajgita-cija za delavke liste, revije in knjige je vzrok temu, ker so te stvari šola za delavstvo, šola pa v tplounem ni priljubljena med možgansko leno in počasi mislečo ljudsko maso. če temu ne bi bilo tako, ne bi bila agitacija tako trda. Je pač ložje citati kapitalistično časopisje, ki zagovarja današnjo uredbo človeške družbe; ložje je črtati razne zaljubljene romane in druge "lahke" stvari, pri katerih ni treba veliko misliti in rabiti možganov, kot jih je treba pri razglabljanju raznih soci* alnih vprašanj. Ajgitacija za delavski tisk je raznovrstna, toda, za naše publikacije pride v poštev največ ustmena, od hiše do hiše, potem na raznih sejah in zborovanjih, veselicah in piknikih ter podobnih sestankih naših ljudi. Metode, kakršnih se poslužuje delavski agitator za nabiranje naročnikov, prodajanja knjig in revij, so lahko raizlič-ne, ker je to kolikor toliko odvisno od osebe same in pa razmer, krajev in slučajev. Toda v splošne mora slediti trgovskemu pravilu vsaj v enem oziru: namreč, če ni uspeha ali kupčije sedaj, nič zamere zato! Bo pa morda drugič, če se z mimo, prepričevalno besedo ne doseže uspeha, se pa vendar z vljudno postavitvijo takorekoč (pusti vrata odprta za v drugič, ko morda sam ali pa drug zastopnik pride naokrog. Res, da je težko včasih ostati miren in se ne razburjati, ko naletiš na razne zabavijače, "vsevedne" in tudi zlobne ljudi. Dobro je sicer biti ne preveč uuiljiv, vendar če bi se takoj ustrašil najbolj navadnih izgovorov, "ne moremo, imamo že dovolj drugih listov, ki ravno to pišejo, slabo vidimo" in podobno, bi pač ne imel nobene(ga uspeha. Velikokrat je bila že povdar-jena resnica, da ima nov agitator ali zastopnik boljši uspeh kot domač krajevni zastopnik. Nekaj, ker imajo ljudje nekako večji rešpekt in uljudnost do novega obiskovalca, največ pa, ker posveti ves ča* in zmožno^ agitaciji. Le žal, ker je tako težko do-j biti potovalne zastopnike, pač \z enostavnega vzroka, ker to f zahteva tudi gmotne žrtve. Potovalni zastopnik za delavske publikacije pač še ni nobeden obogatel, in če ne bi bilo rojakov, ki mu gredo na roke v vseh ozirih, bi večkrat hodil tudi lačen in bos... Ko razpravljamo na tem »boru o delavskih publikacijah, imamo predvsem v mislih Proletarca. DružinsJci koledar in Majski Glas, last JSZ; med tem ko so seveda va^ni za nas tudi drugi listi m revije, ki stoje na staliiSču razredno zavednega delavstva, kot sta Prosve-ta in Cankarjev Glasnik, se bom omejil le na »prve tri imenovane publikacije. . Agitacija za Proleftarca je po mojih izkušnjah še najuspešnejša od hiše do hiše; se v sede* in razvije se domač po-fnvor o vseh mogočih Stvareh i jn tako we na jložje dob** novega (r.n7 "nika ali obnovitev naročnine. Rt s, da dobimo večjo grupo ljudi skupaj na sejah in veselicah, toda ljudje takrat navadno trosijo le za stvari, radi katerih so prišli skupaj: za ase^ment mi na veselicah za pijačo in drugo zabavo; za tisto štej« tK/iar prtvv maio, metke m ko se jim zdi dolar za naročite v lista, ie velika vsota. Ker je Proletarec tudi taka šola kot sem prej omenjal in prinaša zelo maio povestnega štiva, je agitacija zanj težka. Proletarec je imel"1 že mnogo naročnikov v raznih krajih, ki so ga pozneje odpovedali ali pultih", in v takih slučajih navadno ostarte še dolg na naročnini. In ravno te je najtežje pridobiti za ponovno naročitev. Ne spada v moje poročilo razpravljati glede vsebine lista, toda, breadvomno bi bila agitacija zanj mnogo uspešnejv*a, če bi prinašal več povestnega šti-va; seveda nastane vprašanje če bi potem bilo še dovolj prostora za komentiranje svetov- JUGOSLOVANSKE RUDE SEDAJ V NEMŠKI SLUŽBI Vsi žele biti sodniki Vsakdo bi bil rajše sodnfk ali vsaj porotnik nego zatože-nec. Kajti laglje je obsojati nego sprejemati obsodbe. Tudi bolj dostojanstveno je, če si v pozi sodnika neo, zbegano odgovarjati na vprašanja in se p<*utiti ob vsakem svojem gibu za manjvredno bitje. Vendar ipa se čestokrat pripeti, da tisti, ki je sodnik, ali se hoče delati za sodnika in izrekati obsodbe, je bolj, veliko bolj zaslužen kaani kakor pa oni, ki je pritimn pred sodni rtol, da jo dobi. Nemške zmage v Evropi povzročile v ekonomski politiki Jugoslavije velik preobrat. Nemčija ipotrebuje sirovin za svojo industrijo, predvsem rai-nih rud. Jugoslavija ima prilično rudnikov, ki jfih lastuje večinoma a«*®lešA(i in francoski kapitail. Rude iz jugoslovanskih rudnikov so do te vojne služile največ angleški in francoski industriji. Trgovska komisij« nemške vlade, ki se mudi skoro stalno v Beogradu, je vsled "nove situacije v Evropi" v stanju napraviti na Jugmslavijo kadar potrebno % "primeren ipritisk" in Beograd mora ugoditi. Nedavno je moraJa pristati v zahtevo pošiljati Nemčiji tudi velike količine rude, med drufcimi baker in svinec, Ako se pomisli, da je jugoslovanski rudnik Bor največji bakreni rudnik v Evropi, h katerega to dobiva 42,000 ton bakra na leto, je to za nem#ko industrijo velilka pridobitev. Zelo va&ni so rudniki svinca in cinka v Trepci severno od Skoplja. Bor lastuje francoski in rudnike v Trepci pa angleški kapital. V Sloveniji je najvažnejši kovinski rudnik v Mežici pri Preval ja h. L*&uj« ga angleška druiba. Nonnakio se pridobiva iz njega 10,000 ton svinca na leto. Nemška trgovska komisija svetuje vladi v Beogradu, naj angleške in francoske inženirje v teh rudnikih nadomesti z nemškimi. Deloma ji je že u-Kiodila. Tak procej nemškega osvajanja se vrši tudi v Rumuniji, k jer je angleški kapital lastoval bojgaia oljna polja. Rumunsks vlada jih je to poletje vzela pod svoje področje in na "željo" Nemčije imenovala na vodstvo te, za Rumunijo in Nentfi-jo velevažne industrije, nemške v^čatoe in pa take Rumunce, ki so prijatelji nacijev. Ako Nemčija ostane zmagovalka, ikosta morali med drugimi tudi Jugoslavija in njena soseda Rumunija delati za "nemški življenski prostor" bolj trdo in za niftja plačila kakor doslej za francoske in angleške kapitaliste. nih dogodkov, dopise in razprave glede raznih socialnih vprašanj, za kar je Proletarec tukaj. Pred leti, ko je bilo večje število naših ljudi organiziranih v socialističnih klubih, ko je brl vsak član ponosen, da spada v scciatistično stranko, je bila tudi agitacija za Proletarca lo-ija. Desetletje velike brezposelnosti, negotov zaslužek, to tudi niso vedno prazni izgovori. Vzrok čimtežje agitacije je tudi krčenje števila naših starih naseljencev. Velikokrat čitate ob koncu dopisa dobrohotne besede: "Listu pa želim mnogo novih naročnikov" ali pa "želim, da se število naročnikov »podvoji". Vsi vemo, da to ne šteje nič. če bi se na tak načih pridobivalo naročnike, bi ne bilo treba druge agitacije; in upravniki bi imeli novih naročnikov, da ne bi vedeli kam žnjimi. Potovalni zastopniki, in pa včasih kontest in kampanje za pridobivanje novih naročnikov, dajo agitaciji novo življenje. Važno je seveda dregati tudi lokalne zastopnike, da ne po-:'.aibijo na agitacijo. Uspešna agitacija za na£e publikacije, posebno Proletarca, je veliko odvisna tudi od stanja naših klulbov. S pojačanjem teh klubov bi bila tudi agitacija uspešnega. Tudi Družinski koledar je zelo važna naša publikacija, na katero smo lahko (ponosni. Raz pečava se naj ložje od hiše do hiše. V majhnih naselbinah, koder poznam zanesljivega človeka, mu izročim 10 do 15 iztisov Koledarja, da obišče sosede; in navadno je vselej uspešen. Naselbine, koder ni takega človeka, obi^čem sam. Navadno jim dam Koledar na mizo, da prič no pregledavati razne slike in naslove povesti, pa se jim dopade ena ali druga stvar, da knjigy> knrpijo, . Računam, da je okrog 90% stalnih odjemalcev, ki kupijo Koledar vsako leto, drugih 10 odstotkov pa je tre1» vesel! priti na taka zborovanja in se udeležiti razprav s tako odkritimi ljudmi. V imenu pripravljalnega od-bcra, ki je ime! v oskrbi (prireditve ob priliki prollcga zbora JSZ in Prosvetne matice, je na tej seji «porci?al blagajnik John Krebel. čl Uiga preostanka je bilo $77.70. člani vseh treh klubov hi pripravljalnega odigra smo bili zadovoljni, ker je j bilo delo vzorno opravljeno in priredbe lepo izvršene. Cena i za banket — 75c na osebo, je bifa zelo nizka. Pripravljalnemu odboru je bilo na tem, da Zui.jnlfč, John Bin, Frank ftuKnr, John Arh, Math l)ro»j, SotniAl)enifc, Joe ZalbVar st., Joscphin« Mlobuch-ir, Mr. Pevc, Joe Juvan, 8tanicy prve, Mike Jereb, Elizubcth Roarher, Joe Debelak, Autrust Lovrenc in Joe Mah-kovec jmi 15«: J. Novak in F. Križ-nian; po lOc: Mr. Kastellc in Ham Andros.« Skupaj $11.45. (Poslala Murv Kradel.) Pinajr Fork,* O. Nace 21embergei 11.00. Elisabetb, N. J. Po 60c: Michat-1 Pratnik in Joseph Oblak; po 25c: A. Sprotrar, Henry Kolat in Joe Ciputh, skupaj $1.75. (Poslala Amalija Ob- Cleveland. O. Math Petrovich $2; po $1: Milan Medveachek in John Home, skupaj $4.00. Ely, Minn. Frank Zima 25c. Springfield, lil. John Goršek St. $1, Moon Run, Pa. Po oOc: Jacob Am- , . . . , brosieh, John Terčelj in Lovren.'- domačim udeležencem, poseb-, Kavči*; po 2§c: Joseph PetemH, no pa zunanjim gostom, postre- John Progar, Martin Strupe*, Frank ie Čimboljše po kolikor mogoče Aael, John Kvartich, Vinc. Vidmar, llizki ceni 1 Leskovar, John Just ml., John t\ 11 LM •t x Leskovec, Ant. Petroviči*. John Sire, Dalje je bilo na seji poroča-' no, da se je nabralo na prireditvi v petek 5. julija v prid soc. stranke $29.53 prostovoljnih prispevkov. Pripravljalni odbor se pri^pevateljem iskreno zahvaljuje; dalje požrtvovalnemu rojaku Antonu Doli-narju za brezplačen napis, ki je bil ob priliki XII. zbora na pročelju Slov. delavskega doma. Enako izreka iskreno zahvalo vsem drugim, ki so pomagali. Klub je na tej seji izvolil pripravljalni odbor za naš piknik, ki bo 25. a»v*guelmo/ž-nemu tajniku Antonu Zaitzu, da je povedal, kako so nekateri delali za "združitev". (Moje mnenje je, da bi bil moral u-rerinik Tone ftabec s svojima člankoma o združenju malo počakati. Sicer pa dvomim, da ju je napisal na svojo iniciativo. Bržkone sta mu dala pobudo Frank Oglar in Vatro Grill. Tudi mislim, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi ns < Ince, posebno ne v sedanji Čemu j« v nasi »»turi. da ta vročini. Zgodovina teh fantov ko radi iščemo napako na dru pri E. mi je znana od začetka sih m jih kažemo sko.i pove -- namreč 22 let in imam v nji- čalno »teklo, » tisti, ki to naj-hovem podvzetju še 23 delnic, i bolj očividno delajo, svojih hib veli! — Anton Jankovich. nikakor nočejo videti7 Tole mi ne gre v glavo? VI KOVE £\Vl IVAN VUK: VELIKI KITAJSKI ZID -SIMBOL DUŠE KITAJCA (Proste beleške iz knjige "Dos glebe Weltreich".) čudovita dežela je Kitajska, dežela tisočletnih tradicij, v katero se je že nekaj tisočletij pred našo ero dvigal človek na višjo stopnjo civilizacije. V tej ogromni deželi živi narod, ki jo c\etel že davno pred raziskovalcem Markom Polom, totmo da Kvropa ni vedela zanj in za njegovo kulturo. Kajti takrat je bi! v Evropi človek samo postransko bitje. Ni grizel kakor \olk. ni bil močan kakor med-ved. ni znal teOi kakor divji kom — taka je bila takrat kvalifikacija člc.eka v Evropi. Sredozemsko morje je bilo Be \eliko svetovno morje. Majhne lu rkt* ^o si komaj u<*>ale iz reke Nila tja na Ciper — dalje pa ne. kajti sam veliki Ramaizzs, u^tanovnik templjev, zakonodajalec, ki je vladal vsemu ljudstvu Ozirisa, je bil prepriča n. da je to sinje, večkrat nemirno morje, viden konec sveta. konec svetovne plošče. V v.\ej jvoji__ mogočnosti je stalo najsevernejše mesto tam v ntkem* bajeslovnem kraljestvu, ki se mu pravi Kitaj m še v l:1. stoletju pred Kristom je že bilo prastaro, čudo sneta s svojimi templji in z zlatom vloženimi oltarji, pred katerimi so se klanjali najmodrejši vseh svečenikov — imenovano Byb-ius. Stare rzkopnine pričajo o tem. Našli so jih francoski raziskovalci. Izkopali so velikanski, ves z zlatimi levjimi glavami posuti sarkofag. Počasi izkopavajo grobnico, ki vsebuje zaklade, lepše iz Tutankamo-nove dobe — čeravno so bila imena gospodov Byblusa takrat, ko se je Tutankamon ro- ! dil, že docela pozabljena. - Niti sanjalo se ni redkim ljudem v Evropi, da »o nekje na j takozvanem koncu sveta nekakšni ljudje, ki »pišejo, ki delajo znamenja, črice, s katerimi izražajo to kar govore. Saj Sej celo v Egiptu, pri velikem Ra-mazesu, pišejo v podobah, v1 hieroglifih. Ali Byblus, mcl?o-' čno mesto v pravljičnem Kita-j ju, on piše s črkami. O sebi go- j vori, da je najstarejše mesto,1 da ima že kralje, da ima svojo bogato kulturo. Dragocene posode izdelujejo tam, nože iz zlata in srebra, bronasta zrcala — vse to, kar so Grki se le 100 let pozneje izdelovali. O-hranilo se je kraljevsko žezlo, srp z dolgim ročajem. Ime kralja jc bilo zapisano s črkami. S črkami, ki jim mi danes pravimo: latinica in verjamemo, da >o jih izumili Rimljani. Judje se spet vračajo v Palestino, Salomon pripravlja, da sezida veliki tempelj, čudo sveta. Feničanski kralj, Hiram, mu pošlje svoje najbolj izurjene rokodelce, kakor poroča sveto pismo. Tam nekje v Afriki, ki je blizu konca sveta, kakor verujejo redki ljudje v Evropi, živi kraljica iz Sabe. Žive pravljični ljudje tam na vzhodu, kakor pripovedujejo pravljice, velikani, velikanske drža- žave obstojajo, ena izmed njih se, imenuje Kitaj in Fenicija. Tisti redki, ki so se osmelili zaiti v ne poznanstvo, a se k sreči vrnili — redki so bili, ki so se vrnili, — so pripovedovali o velikanskih državah, o tujih bogovih — ali nikdo ni verjel. To sa samo pravljice. Kartagina še ni prerokovana, v Prednji Aiziji in Severni Afriki je še neizmerno mnogo prostora, Feničanom še ni treba zavzemati zemlje. Grčija je kaos nevarnih otokov brez imena. Besede Grk še ni na svetu, še manj rimske mogočnosti. Bajka o Romulu in Remu se radi še le čez 800 let pozneje. Na jezerih so stavbe na koleh in ledeniki bleste, nepnodirni ga-zdevi so polni strašnih zveri. Več kakor 600 milijonov piše danes s črkami, ki jim pravimo latinica, svoja trgovska in ljubezenska pisma. A tudi sarkofag kralja Ahirama, ki je umrl pred 3200 leti pred Kristom, ima napis v latinici. Torej niso latinice izumili Rimljani, ker kako bi mogli pisati 800 let prej z njimi feničanski kralji, preden je nastala bajka o Romulu in Remu, bajka o ustanovitvi Rima. In v sarkofag svojega očeta Ahirama, je njegov sin Atabal, kralj v Byblu->u, zapisal prokletstvo vsakemu. ki bi se drznil ropati in škruniti grob njegovega očeta, zapisane s črkami, s katerimi pišemo danes tudi mi, — s ta-kozvano latinico. . Čudovita je dežele Kitajska in ta njena veličina je tista sila, ki daje še danes temu ipolmi-liardnemu narodn silno energijo in odpor, ki se tudi simbolizira v vidnem simbolu, v Velikem kitajskem zidu, dolgem tri milijone metrov — daljina od Madrida do Moskve. Dolga stoletja je branil ta zid kitajski narod, državo vrtov in kulture ter bogastva pred barbarskimi roparji, človeku je namreč prirojeno, da čuva to, kar je pridobil z delom in trudom. Bflo je v III. stoletju pred Kristom. Kitajski fevdalizem, ki se ni mogei zoperstavljati zelo nevarnim svojim sosedom, je bil zlomljen. Vladar Si-hunag-li (209-246) je ustanovil absolutno monarhijo. Ko je ta stari diktator, absolutist, združil Kitajsko v močno, odporno silo, ko je razne dežele KitajsJcc povezal v ccloto in enoto, je tako ustvaril mogočno odporno silo zoper svoue sosede. Državo je razdelil na 36 pokrajin in tako postal prvi cesar velike, močne in zedinjene Kitajske. V njem se je porodila ideja, da sezida na severni strani močne trdnjave in da tako prepreči severnim sosedom, da bi gazili in teptali s svojimi čredami z znojem in žulji prepojeno kitajsko zemljo. Prvi načrt je objel mejo od Kan-sua do Liaao-tunga. Leta 213 pred Kristom je začel zi- PROTI OBVEZNI VOJAŠKI SLU2BI V Wa«hington, D. C., je priredil neki mladinski odbor »oper vojno (Youth Committee Against War) demonstracijo proti obratni vojtiki »Iu i bi. Mnogi menijo, da »o • tvojim nastopom napravili med koogretniki rec rolje aa »prejem militarisacijtka predloge kakor pa proti. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lavvndale Ave., Chicago dati. Zgodovina pripoveduje, da je Si-huang-li postavil močan zid stotine kilometrov v dolžino. Hajdukovanje je na severnih mejah prenehalo — zid je bil izvrstna obramba. Zal, d* kronika o zidanju kitajskega zidu p&e zelo malo. Ko je Si-huam^-li tako zavaroval neverno mejo svoje države, je svojo pozornost posvetil notranjosti države. Ker je imel zavarovano zaledje, je izvršil še nadaljni razvoj Kitajske. O-kupiral je jug, današnji Anam in Tong-King. To je pomenilo, da je kultura Kitajske začela vršiti svoj vpliv v krajih, dosedaj neciviliziranih, v današnji francoski Aziji. Vsi ti kraji so bili ipcd kitajsko kulturno sfero in se jim to pozna še danes. Pod zaščito velikih trdnjav, ki niso več dovoljevale, da bi nomadi — pastirska ljudstva, pustošila po kulturni, izorani zemlji, se je razvila močna Kitajska. Si-huang-li je tako rešil Kitajsko pred razlomom. Žig, ki ga je dal svoji državi, je o-stal tudi viden, ko je padel njegov sistem, celo ko so Džingis-kanovi jezdeci zavtzeli Kitajsko. Kajti pogoji za napredek so bili vcepljeni. Ta kratka epoha energične vlade Si-huang-4ija je omogočila, da je živela Kitajska svojo zlato dobo od 206 pred Kristom do 220 po Kristu. To je razdobje, ki obsega tudi razvoj, procvit in dekadenco Rima. V dobi dinastije Han, v III. stoletju po K listu, ko je bila kitaj.»čne delo ob 10. uri dopoldne in neha ob 4. uri popolne. Tempo AGITATOAJl NA DELU Vm naročnine, ki jih poiljejo ma-•topniki i« drugi agitatorji Proletarca. so itete na bosi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poilje ene celoletno, jo Babeleien r tem tesnemu * drema polletnima. VIII. IZKAZ Ckas. Pogorelec, Chicago, III. IS Martin Judnich. Waukegan, III. 10 Anton Udorich. La Salle. III. S Angela Zaits, Chicago, III. 6 Frank Zaita, Chicago, III. S John Teran, Ely. Minn. 5 Jot. Drasler, Chicago, III. 4 John Koain, Girard. O. 4 Mary Fradel. Latrobe. Pa. 4 Kristina Turpin, Cicero, III. 4 Ant. Jankovich, Cleveland. O. 4 Joe Tuiek, Farmingto«, III. 4 Frank Podboy>J»ark Hill. Pa. 3 John Jereb. Roclt^pringt, Wyo. 3 John Bogata?, Girard, O. 3 Jennie Dagarin, Clereland, O. 3 Mike Krultr, Willard. Wl«. 24 Andrew Vidrich, John»town, Pa. 2 Joe Radelj, We.t AIIU, Wit. 2 Mary Kerns. Ogle»by, III. 2 Joe Lorer, Clereland. O. 2 Frank Barbič, Clereland, O. 2 Joaeph Ovca. Springfield, III. 2 Amalija Oblak. Eliaabeth, N. J. 2 Bartol Yerant, Aliquippa, Pa. 2 Frank Biajak, Chicago. III. 2 Mike Kopach, Barbertoa, O. 2 Anton Shular, Arma, Kana. 2* John Gfcllon, Otage, W. Va. 1 Skupaj r tem iakaau (4 tedne, od 13. julija do 10. arguata) 10*H na* ročnln. PrejUjl iakaa (4 tedne) 174 la pal naročnine. dela bi bil lahko nekoliko hitrejši. Neverjetno so poceni zdravila. Istotako so zelo poceni predmeti ki so namenjeni za občo ljudsko potrošnjo. Mesnati proizvodi imajo enako ceno kot pri nas. Meso stane 10 do 14 rubljev kg mast 25 rubljev, .surovo ma^lo 26 rubljev, mledco 1.80 rubljev, po zimi pa 2 do 2.50 rubljev. Poceni žen^Jci čevlji stanejo 70 rubljev, a fini 180 rubljev. Vsakdo lahko šte-di. Na hranilne vloge se tplaču-je 4 odistot. obresti. Prav tako na'agajo ljudje denar v državne papirje. Vsakdo sme graditi hišo, toda samo zase in je ne sme dajati v podnajem. Priznana je privatna lastnina za vse predmete za osebno potrebo. Kdor ima 12,000 rubljev si more kupiti avtomobil. Priznana je «jstva seveda govorijo drugače." Spominjamo »e, ko jo Anton Car-den takrat, ko SSPZ ni bila 100% •olventna, v neki isdaji Majskega glasa sarkastično omenil to dejstvo, nied tem ko sati Garden od tistega časa ni nikdar, kolikor jo nam znano, smatral aa potrebno komentirati dej-stva, da jo SSPZ dosegi« zavidanja vredno stopnjo solventnost!. Daljo. Bilo je leta 1933 sa časa konvencije SNPJ v Chicagu. Konvencijo jo prišel posdravit Wm. Rus, ki ni bil samo tajnik SSPZ, tomveč tudi tajnik Jugorlovaeske bratske federacije, ki je sedaj ni veo. In kaj se je zgodilo? Donald Lotrich je odprto prod zbor-nico začel lopati po Rusu in SSPZ, ceš, po kaj prihaja tedaj, "ko jim voda teče v grlo." Da sta Garden in Lotrich socialista, ia celo vodilna, bo menda Frank Zaitz prianal. Kar pa so abadanja in bolj oprez-nega in indirektnega suvanja SSPZ tiče, tega je bilo od vodilnih ljudi pri SNPJ, ki so obenem do malega vsi socialisti, toliko, da se no isplača naštevati. Vsem ja še v spominu Vidro-va farno zna "statistika", ki je imela namen udariti SSPZ. In čisto nekaj vsakdanjega je od govornikov SNPJ, da ob raznih slavnostnih prilikah pri. pirajejo absolatno vso, kar jo naprednega med Slovenci v Ameriki, svoji organizaciji, da pa nikdar niti a besedico ne omenijo, da jo ie katera druga organizacija kaj poštenega storila. Izgovor, da jo to "konkurenčen boj", ne drži. Tudi konkurenca so lahko vrii v mejah stvarnosti. Navzlic temu je SSPZ skozi vsa ta leta redno podpirala vso pablikacije "Proletarca". Co bi bili v gl. odbora SSPZ sedeli malenkostni ljudje, bi tega ne bilo. Na drugem mestu rr. Zaitz cepi dlake glede La Follettove politike. Ako se ni stari La Follette vrnil v republikansko stranko, ker jo bil po volilni kampanji I. 1924 bolan, sta ao njegova sinova in sta ostala tam — seveda kot upornika — več kot deset let. Kaj pa to spremeni na bistva? Cisto nič." Vatro Grill želi z gornjim predstaviti socialiste za sovražnike Slovenske svobodomiselne podporne zveze m v dokaz o-menja tri osebe. V re.-nici je bila taktika JSZ gojitev strpnosti med 'tekmujočimi podipomimi organizacijami in prijateljstva ter sodelovanja med članstvom naprednih podpornih druStev. Nastopil sem že na mnogih shodih in agitiral za organizacijo, ki me je 'poslala, toda pri tem nisem žalil nikogar niti omalovaževal. Cul sem tudi druge govornike SNPJ in ne vem da bi kdo rekel, da le v njegovi organizaciji je vse dobro. Pravijo pa, da uporabljajo tako metodo pri JSKJ, kjer na shodih naštevajd, da je prva v tem, edina v onem in sploh najboljša v vsakem oziru. — Običaj je, da kadar se SNPJ komu zameri in se nad njo ne more maščevati, o/brne svoj srd na socialiste, na Proletarca, Prometno matico itd., ker^tem naj-laglje -'kjduje. — F. Z. Združenje je lepa beseda, ki pa se jo velikokrat zloraiblja. Za združenje je treba prave volje in sorodnosti med onimi, ki žele postati eno. Zmerjanje in opravljanje pa ni pot v skupnost. Frank Barbič poudarja rek, "delavci, združite se!" Ogreva ao zanj in graja one, ki po njegovem mnenju (podirajo to geslo. Kajne, na papirju je ta rek lahko poudarjati. A kaj pa v praksi? V Clevelandu so trije klubi JSZ, toda sodrug Barbič ni z nobenim teh združen, nego s klubom v Ctiicagu, ki je mnogo milj stran. — J. P. V Newburghu ( C! .-velaild ) so si postavili Slovenci novo ceikev. Kanonik Oman pravi: "Napredujemo!" Tudi v Le-monUt, kjer imajo novo seme-lrsče, govore o napredku. Med njimi ni nič prerekanja, ali so za aH proti "stranki", nego delajo med narodom in žanjejo uspehe za svojo stvar. Am. Domovina očita Enakopravnosti in njenemu "bossu" skoke iz "prepričanja" v ^prepričanje". Meni, da ne bo nič čudnega, če bo začela nekega dne na vso moč pisati za sveto vero. Tako se je svoječasno primerilo tudi Am. Domovini, kjer imajo skušnje. "Enakopravnost' dolži krivde za te napade v A. I). največ Prosveto, oziroma njenega urednika. Pa je res čudno, ker smo taiko nerodno 'napredni". Tekma v potrka vanju! Kje? Imeli so jo v Nevvburgbu pod pokroviteljstvom svetovnega slovenskega katoliškega dnevnika A m. Domovine. Ampak murada je bila samo $5. James Debevec se zgrala V svojem listu nad Enakopravnostjo, keT drži m zagovarja Rusijo in prizmava, da je še vedno s Stalinom. Torej je "E." v resnici komunistična, pravijo v A. D. in se hudujejo. To je slabo tudi za Najprej, kajti čemu je treba v Clevelandu dveh komunističnih ltobov! A kar se Stalinove Rusije tiče. se sanjo ne ogreva samo "E.", ki zanikava nezmotljivost papeža, nego tudi Rev. Trunk, ki jo pri-znava. Pravično sodbo o Rusiji bo izrekla šele poznejša ^godovi- Ena najverjih dram ▼ floveiki zgodovini Amerika je danes največji laboratorij v zgodovini ne samo po svojem preskušanju v Človeški svobodi in ljudovladi, nego tudi po svojem edinstvenem in nenavadnem stapljanju plemenskih in kulturnih nadihov, pravi Filip Kinsley. če hočemo videti, kako silen je ta problem, je nam treba pogledati samo plemensko sestavo ameriškega prebivalstva. Po "Letopisu ameriške akademije" (Annals of the American Academv) je bilo 1. 19H0. naše prebivalstvo, ki je štelo 122,-775,046 oseb, razdeljeno takole: Bolokoacov črncev Mehikancev Indijancev . Kitajcev Japoncev Filipiacev Drugih 108.S04.207 11.S9I.143 1,422.533 332.397 74.9S4 139,834 45.208 9,779 Nova francoska vlada nadomeiča prejinje poslanike francoske rop«, publike a novimi, ki bodo sestopali "preporod francoskega naroda". Naravno, da sa morajo poslaniki republike umakniti, ker ja ni več. Delali »o skupno s angleškimi diplomati in kazali zastopnikom Nemčije hrbet. A poslaniki "prerojene" Francije se morajo Hitlerjevim diplomatom sladkati ia angleškim pa motati aaničljive poglede. Na vrhnji sliki ja Hearv Haye, versaill-ski župan, ki ga je nova francoska vlada imenovala aa ptalanika prt ameriški vladi, prejšnjem« pa vsela sluftbo. Na sliki ■ novim poslanikom ja iona prejšnjega (odstavljenega) angleškega kralja Edvrarda, Wally Simpson, sedaj knoginja windsorska (Duchess of Windsor), PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 20.17 Ko. Lawndale Avenue t Chicago, lllinoi« J W NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdraiene drftave (Izven Chicafa) Ia Kanado $8.00 na loto; $3.00 ta pol lota! $1B0 za iatrt letat sa Chicago ia Cieer« $7.80 sa celo leto; $3.78 sa pol letai sa inosomitva $9.00. Naslov zo list in tajništvo je: na," meni Enakopravnost, ki pa je svojo že napravila in jo znova potrdila v editorialu dne 2. avgusta. V njemu pravi med drugim: "Vse do Stalin-Hitlerjevega pakta smo stali odločno ob strani Sovjetsko Rusije, ker smo verjeli v njeno poslanstvo, v katerega še vodno vera-jemo. Danes prisnavamo, da jo ta pakt ubil milijone duš, čeprav postaja rdaj vedno jasneje, da jo bil morda baš ta pakt potreben sa rešitev človeštva vobče in slovanstva še posebej . . Torej je Hitler s svojim paktom, ki ga je zmešetaril z gospodarjem Kremlja, v resnici imel namen rešiti člove&vo in slovar, "tvo ... Saj je to očitno pokazal t>ako»j po podipisu pogodbe z Rusijo, ko je "osvobodil" poljski narod in pred njim pa vzel Čehe fpod svoje varstvo. In tudi drugi slovanski narodi se po sklenitvi onega pakta počutijo čezdalje bolj varne ... Molotov pa je zagotovil Nemčiji varnost ob Rusiji... Torej naj le še "protestira" Slovane! "Cikaski papeži", ki si jih je privoščil* Enakopravnost, da jim bere levite in "uči kozjih molitvic", niso brez napak in tudi zmotljivi so, toda ne toliko kakor "papeži", ki so poskrbeli serijo člankov v Enakopravnosti proti '^čika^kim pra-vcivernikom". Morda je vročina kriva. Smo pač v pasjih dtneb. Louis Jarti s svojimi "raa-glatbljanji" v Enakopravnosti še vedno išče samega sebe in prepričanje, ki ga je nekoč nekaj imel ter &a izgubil. — J. P. John Teran se je oglasil Pred tednom je bil v Proletarcu dopis Krfctine Turpin, ki | je opisala med drugim tudi obisk, ki so ga na Elyju, Minn., napravili k našemu veteranu Johnu Teranu. Prošli teden se je oglasil tudi on. Pravi, da je Šel v "prosto naravo" z tevoNkom, ker se vsled slabega zdravja ne bi uipal ven sam. (J. Teran živi na farmi v res prosti naravi, če bi imel takfcno na primer v bližini Chicaga, Milwaukeeja ali Clevelanda. Toda tam je že blizu me^ta, ki šteje kakih pet tisoč ljudi. Relativno rečeno torej on ni v "prosti naravi", četudi je v več kvadratnih miljah, kjer živi on, le nekaj ducatov prebivalcev.) PiAe dalje, da mu je dal navodilo iti v prosto naravo zdravnik. "Naj mi komarji iz-pijejo kri, kar je slabe," tpifte John, "da bo le zdravniku po godu." Obljublja, "da bo še to sezono" pomaga! našim publikacijam, predvsem Koledarju, rn pozdravlja vse, ki ga poznajo ali se ga opominjajo iz nekdanjih dni. Dve zabavi Družabnega kluba Slovenski center Chicago. — Odbor Družabnega kluba Slovenski center je na svoji zadnji seji sklenil, da priredi dve zabavi, in sicer prvo v soboto 21. sept. in drugo v petek 6. dec. To bo ob enem letna seja članstva kluba potem bo zabava. Med belokožci, katerih število se ni dosti izpremenilo od 1. 1020. naprej, je bilo 14,204,-147 tujerodcev. Zelo malo je bilo znanstvenega preučevanja glede na podrobne plemenske delitve, kakor na primer glede delitve v severnjake, sredozemska, keltska, baltska, alpska in dinarska plemena. V razdobju od 1920 do 1930 je bik) 45 odstotkov belokož-cev v Zed. državah iz Anglije in severne Irske, 17 odstotkov iz Nemčije, 11 odstotkov iz Irske svobodne države. To pove zadosti razločno, katero pleme je prevladujoče v tej deželi. V odstotkih je sestava ameriškega belo kožnega prebivalstva razdeljena takole: Angleških ljudi Škotskih Ijadi Irskih ljudi Nemških ljudi Drugih Ijadi 37 odstotkov 8 U 17 27 "V BELGIJI VSE MIRNO!" (Italija, Poljska, Francija po 4 odstotke vsaka; Rusija, če-hosiovaška, Nizozemska, Švedska po 2 odstotka vsaka; Norvežka 1.5 odstotka; nobena druga dežela niti en odstotek.) V 1850 je bilo več kakor 90 odstotkov med tujerodci iz se-vemozapadne Evrope. V 1930 se je to število v odstotkih znižalo na 38 odstotkov. Clinton S. Burr je i. 1920. podal v svoji študiji o izvoru belopoltnega prebivalstva sledečo sliko: Is severnosapadae Evropa 80,984,319 Is vskodne Evropo 4,978,178 Is juftaa Evrope 3,993.894 Samitov vernega Irskega. To so bili potomci naseljencev, ki ,so sto let poprej zasedli na Irskem svet, ugrabljen Ircem od angleškega kralja. Ko so bili prisiljeni oddajati desetino anglikanski cerkvi in ko jim je bilo prepovedano izvažati domačo volno, so se odpravili v novi svet. Tu so naleteli na ledino, ki jo je bilo treba šele orati. Tudi na odpor indijanskih plemen. Toda izurjeni v obmejnih bojih na Irskem so bili kos indijanskim odbijanjem, zasedali zemljo v divjini ter ustanovili postojanke do Maina in Geor-gije. > Svoje glavno zbirališče so imeli v Pennsylvaniji ter se kasneje pomikali proti jugu skozi cumberlandsko in she-nandoaŠko dolino v Virginijo, Severno Karolino, Kentycky in Tennessee. Ti ljudje so tvorili hrbtenico revolucije in nove demokracije. Njihna imena so med največjimi v naši zgodovini. Prodirali so naprej in naprej proti zapadu ter tako o-svojili kontinent. Južni Irci so prihajali semkaj v velikem številu med krompirjevo lakoto (1840-1845) ter se ustavili večinoma po mestih na obali Atlantskega morja, dele pozneje so šli proti zapadu ter ustanovili nova mesta. Za Angleži in Irci so bili Nemci največja narodna skupina, ki je priAla v Ameriko v kolonijalnih časih. Izseljevanje se je ponajveČ začelo v zgornjem Porenju ali Palatina-tu, odkoder so ljudi podili v svet razni vzroki, med katerimi je najti gospodarsko razrva-nost in zmešnjavo, politično nezadovoljnost in versko preganjanje. Več kakor 100,000 Nemcev je prišlo odtam semkaj med osemnajstim stoletjem. Najprej so šli večinoma na za-padni breg reke Hudsona. v dolino Mohawk in pa Pennsylva-nijo. Pozneje so prihajali na zapad, kjer so postali prevladujoč živelj v mestih, kakor so n. pr. Cincinnati, St. Louis in Milwaukee. V letu 1619. se je prvi tovor črncev ali zamorcev izkrcal v Južni Karolini. Leta 1790. je bilo od 4 milijonov ljudi 95 odstotkov vzhodno od Apalahijskega gorovja. Med temi je bilo 3,172,444 belcev. V Texasu je bilo 5,000 Spancev, a v Novi Mehiki (Nevv Mexico), Arizoni in Kaliforniji pa še dodatnih 16,000. Na celem severnozapadnem o- 3,391,498 zemlju je bilo samo 11.000 Belgija jo ob svojo neodvisnost in prebivalstvo so jo sprijasnilo s ne« izbeinim. Tudi ako Aaglija premaga Nemčijo, so to aajbri ne sgodi v tolikšni mori, da bi Belgija postala spet to kar je bila do sedanje vojne. Gornja slika jo is glavnega belgijskega mesta Bruslja. Na kavarniških pločnikih sede med dragimi nemški vojaki in čltsjo o svojih "aspehili". časopisje •karo cala Evropo je sedaj arejevano po akaslh la ftoljah nemško ceasure. Povest o priseljevanju v to deželo je ena izmed največjih dram v človeški zgodovini. Začela se je z odkritjem novega sveta in bojem, ki se je vnel med evropskimi kralji za kolonijalno bogastvo. Španija, Francija, Anglija in Holand-ska so se zagnale v to tekmo. Ob času ameriške revolucije še vedno ni bilo odločeno vprašanje, ali bo Francija, ali Španija, ali Anglija zavladala v notranjosti te dežele. Južni Illinois se je imenoval vrt Nove Francije. Kolonija Georgija je bila ustanovljena za odbijalo proti Španiji na jugu. Ustanovili so Akadijo in Quebec na severovzhodu. Rusi so ogrožali Kalifornijo. Bila je izpostavljena na milost in nemilost najmočnejšega. Anglija je Že zgodaj zavladala na obali Atlantskega morja s pomočjo svoje kolonizacij-ske politike in z značajem svojih kolonistov, ki 90 bili poljedelci in rokodelci. Na koncu kolonijalne dobe je bilo tod 90 odstotkov ljudi anglosaškega rodu. Holandci so prišli v New York, francoski hugenotje v Južno Karolino, angleški kve-kerji in Cimbri jaV7(^| jy>ujH Beniger An dovoljenje? j smo vseeno raznesli, kajti tisti,) piti, je treba JSZ popo4nonia o- | ^ Angela Zaitz, I>o- » preuiogom za reorganizi-j ki smo to delo prevzemali, smo pestiti. dne 2. avgusta 1940 ranje JSZ, kakor je bil pritb čen v Proletarcu, se strinjam. morali pač delati toliko več. In če naloge sami nismo zmogli, Ako se iz vede, bo imela JSZ I >mo najeli otmke na svoja sirovi č priložnosti za izvrševaitje ške, da so nam pomaaiali. pi< svetnega dela med našim, See. stranka je ime * včasi v ljudstvom. In čimveč ga bo o- Chicagu mnogo priredb. Ban-pravila, toliko boljše bo za nas I ket*, ,h >de, konference itd. splo. no človeško družbo, valilo. Ui r^u^it« „ . , na hI J. Lotrich, F. S. Tauchaflr, Ce se gre za ohranitev Prole-1 Jo#eph 1)ra8ler; Fnmk ?%{u |fJ 'ogoreJet. Odsotnost *o area, ja kakšno škodo pa mu,rh „ Ms S. P. > Navedli -te le pMk.. J % ve vzroke. Ako hočete več na-rc.Vilkov, morate pričeti boj t. roti nam nepotrebnim sloven-;kim listom, ki zavajajo narod, kakor hc čete zavajati vi nas, ki za nos k Rožičnik ter Jo* ško in Mary Oven. I>rugi odsotni: Frank Alesh, Vinko Ločni-škar in Justin Zajec. nam je bila zopet obljubljena rešitev. Danes smo ponovno pisali in moramo sedaj čakati na odgovor. Mogoče se naim bo posrečilo osvoboditi k ni j igo zaplembe in jo spraviii nazaj na poeto, da bo šla v Ameriko, še predno bo Mussoiini eksplodira! in najk)- Za predsednika neje izvoljen veda! vojno. V tem slučaju bo Tauchar. jipoHni prometiz Ameriko ustav- liku važnejši. hn »in to največ-po za-|po,.ameznika in za narod. Poučeni kulturni ljudje vedo, ka-r,ai proti "ločitvi". Vsega -ttu-ko branji svoje pravice in svo- j paj njw je bilo na ivm ft]uvju u. Kulturni človek se zna rm,d <*|aru>v kluba št. 1 kakih K tc ki dnevnega reda 4>po-v Cleve- ročilo tajnika" je Chas. Pogorele dejal, da vvled zibora, ki na ; sin-ri < nih, ki so zasledovali dotike trezno in premišljeno. Zbor v teh časih pa je bil še ve- bodo. oiientirati v vsaki situaciji, do- c. kandida- matice.- Brez pretiravanja la- - hk . trdim, da smo vsi za ojača- med besedami in nje aktivnosti naše zveze in za ptilvig kulturnega dela pod o-krhjem Prosvetne matice, kot :ia i am«kem in gla>benem polju. Posebno pa moramo gledati na to, da publikacije, ki jih izdaja JSZ, gredo med ljudstvo kolikor največ mogoče. Kajti vsebina teh je vredna vsej;a priznanja in je več kot greh. da je ljudstvo ne dobi v roke v večji množini. Te vrste problemi niso sicer nič kaj mikavni, imajo pa to dobro stran, da so koristni in i\v.< drže skupaj, dočim nas vnanje zadeve raz pršu je jo. Kar je bilo storjenih napak na delavskih zlborih, izvirajo največ iz prerekanj radi vnanje politike te ali one dežele in |>a o stališču stranke z ozirom na njeno vnanjo politiko. Vrh te-jra pa še sprejemanje raznih deklaracij, ki so pokretu več škodovale kot mu koristile. Ne-katere, ki jih je sprejela soc. stranka, so se glasile kot da je v tej deželi že 20 odstotkov politično organiziranega delav->tva. ki nadvladuje neorganizirane milijone in sklepa v njihovem imenu. mo ga imeli minuli me.*x\ ni -a'a tak« "Ii tako. Knjiga je bila zaplenjena na pobudo k>- prrnil in tudi sprememb ni. v k*,nih slovenskih faktorjev, /lavnem je ta seja sklicana, da Clevelandu), da je škodljivo K'u je z««pianik šeste seje XII. Proletarcu, ko so že v drugič ' zb<>r- in Prarvetne mat:^, ustanovili list, J(i dela konku- ™ ^^an na zboru, reneo Proletarcu? Zato akte j Tiik in literatura. — Pogore-povedali, ker hočete biti lepi in , |ec poroča, da je do!o za pri-•pa kav.ati drufgega, češ, ori je ti- hodnji letnih Am. druž. kole-stil In v Milvvaukeeju imate j larja kar s* nabiranja Og.lasov tudi konkurenta. Vzrok torej' tiče v teku. iti S. P. ampak pri vas. Treba bi bilo priobčati tako češ, da je prot»verska. Veseli bodite, da vas loči o-tean od Evrope. Sicer ta ocean ne pomeni nepremostljive zapreke. Zato je prav, da se zavedate, da boste prišli tudi vi na vr»to, ako v Evropi zmagajo Nemci, s (pomočjo Italijanov. Kaj bi pomenila taka zmaga za nas nevtraJoe, njihove sosede, Zapisnik XII. zbora JSZ. Po-| si lahko mislite, gorelec prečita tzapisnik zadnje ; Vsled vojne je vse gospodar- i» it i n i: ii m klunov •I« »S. /• mi zadnjič pravili o nekomu, ^ :! np/^v?/]t/id^l^^To^ 1 I členjeno, da naj7 se to stori na; rcvin, one' grane "pTJizvodnje! se proti ločitvi silno h udu je in j ne j i eksekutive, predno bo ob- kj ni.o va«žne za vsakdanje po- e in oborožitev pa samo životarijo. Živimo v negotovosti in ne nik odobri. Angela Zaitz pod- j vemo, kdo in kdaj nas ibo napa-pira predlog. Anton Garden je'del. Ako se vojna razširi, po-dejal, da je potreben poprarvek tem pridemo tudi mi na vrsto. svetoval omenjeni kansaški w>-drug, toda sklep je sklep. Na iej strani v okvirju je tudi apel z naslovom "Kaj lahko storimo za socialistično stranko" in v rtjemu MMVet, da naj vsakdo, ki agitira zanjo, piše o svojih uspehih drugim v vzpodbudo. Na primer, ako bi Frank Barbič poudarjal: "Toliko in toli-Xe mislim, da naj se delavci i ko tl^oč podpisov potrebujemo ne bngajo za svetovne dogod- na peticije socialistične stranke in za drugo kar bistri um in ! ke, ako hočem® na glasovnico. znam, da polen umik. Kajti če bi se slo "" — * »j—.« j- odkopi njih res za stranko, s«j ima vendar *,,!Wino' da f Je P° zborovanju proHd|o metnejše. če bi jo .porabili za vsakdo nič koliko priložnost« na '^t0ViinJu pr^iralo gotove povesti, kakor je delegatom delati zanjo! A če verjamete ^ker lVm} »)iha!i ve" tam, kjer zapisnilc govori o izjavi Kristine Podjavoršek. Ona ni govorila o možnosti, da oni IMem pretvezo za (>o- f™'- ki odstopi. o verjet™*!, da ik. Kajti ie bi »e Ak,|vam **>V njemu je t>. ^k|ttb_ tru. Frank Barbič. ali ne, niti dele>gatov za pose-čanje sej njene okrajne organizacije ne moremo dobiti. Nekdo je pravil, da smo izgubili že mnogo članov, ker smo "proti stranki". To je kajpada le trditev na papirju, ali izrečena tjavendan na kaki seji. Kajti če bi bila resnična, bi dotičniki rajše rekli, da so šli od nas "direktivo v stranko".1 po rtu in Girardu. Vse se tako (Op.—Glede argumenta, da hočemo "odrezati vejo od de-bla'\ naj Frank pojasni, kaj je "delblo" na primer v Ohiu. Lani je plačevalo *oc. straniki v nje-n jogo vi državi asesment povprečno 206 članov in članic. Med temi so člani petih klubov JSZ, v Clevelandu, v Bridge- vodi v čim boljše raizumevanje. Sem zato, da se naj delavci čimboljse pouče o vsem, kar se dodaja sirom naše oble. Ne zdi pa se mi umestno, da bi mi delali kake večje zaključke zozi-rom na zunanjo politiko ali pa evropiske homatije. Prvič >zato ne, da ohranimo edinstvo, in drugič pa, ker se dogodki v Evropi tako naglo menjajo, da ni-hce ne ve, kaj nam prinese jutrišnji dan. Sklepati o situaciji Evropi je špekulacija, ker nihče ne ve kaj vse še pride iz nie Dokler bo imela Hitlerje, Mussoiini je, Staline in druge ulične diktatorje, kdo more povedati, kaj bo jutri tam kjer oni samoiastno odločujejo in store kar se jim zljubi? Kdo more vedeti, kak domislek pride v Hitlerjevo glavo recimo tez » no uro? Za svoja dejanja ni odgovoren nikomur in nobe- Jaz sem jih dobil med motomi-ki in konduktorji v car bannu in med drugimi ljudmi, do katerih grem s peticijo od hiše do hiše, 'že toliko in toliko", bi s tem pokazal, da mu je res za soc. stranko. In tudi če bi rekel, za Proletarca sicer ne agitiram dosti, dobil pa sem ducat naročnikov Callu, bi tudi več zaleglo, kakor pa njegove hude besede, iz katerih ne tzvene za Proletarca in JSZ nič dobre želje. ♦ Spominjam se, ko smo v Chicagu še imeli soc. stranko, kako težko je bilo med onimi, ki so proti "ločitvi", dobiti take, ki bi dali vsaj nekaj ur Časa na teden za njeno kampanjo. Klub št. 1 se je obvezal, da bodo njegovi člani in članice raznesli kampanjl/ predložila nov drulge naše ustanove, ki so v opasnosti. Katere so te "druge ustanove", ne vemo, razen če je tu vključena naša kultura, ki pa se deli na več kosov. Namreč na čikaško kulturo ali Prosvetno matico, na cleve-landtfko kulturo z Gla^bc^no matico, mladrnskmi pevskimi zbori in domačo dramaitiko. Koliko smo tukaj ogroženi, mi ne vemo. Zato bomo govorili le o JSZ in Proletarcu. Ako se gre za ohranitev JSZ, dobro, mi smo tudi zato in prav radi tega hočemo, da ostane v soc. stranki. Torej čemu ste •prišli s predlogom, da se odcepimo? Mi hočemo, da veja o-stane na deblu, zato se nam zdi omenjeni predlog z« od žaganje veje škodljiv na*i organizaciji. Ali se bomo pulili zavajati od tega, radi česar smo pristopili k JSZ, k socialdemokratom in nevvdealovcem? Ali k republikancem? To je vprata-nje, na katerega je treba odigo-voriti. Ako hočemo pristopiti k nar rt za zdruzrnjp n SJSPJ ali z JSKJ (Nadaljevanje s 1. strani.) Združenja med vpemi tremi organizacijami ne bo, kajti vodstvo JSKJ ni prav nič «a skupnost s SNPJ in izgleda, da je večina članova z njim. Na drugi strani je večina članstva SSPZ bolj za združen je s SNPJ kakor z JSKJ, toda prej omenjena polemika je vprašanje združitve spravila v napetost odnošajev, krivdo za to stanje pa zvrača vsaka stran druga na drufco. Kakor je situacija sedaj, je le malo verjetno, da bo podvzeta akcija za združenje uspeJno zaključena. Ampak če bo in se SSPZ sporazume z obema organizacijama, to je, s SNPJ in JSKJ, bo članovo SSPZ na referendumu (KHbčilo, s katero izmed teb dveh se sdruti. Ce pa bo dolžen sporazum samo z eno, postane veljaven brez referenduma. tem popravkom sprejet. Pogorelec predlaga, da se naj zapisnik minulega zbora izda v posebni prilogi Proletarca, ki naj obsega ne več kot 8 >tran i, kot običajno. Sprejeto. K razpravi glede referenduma o reorganiziranju JSZ predlaga Lotrich, da naj diskuzija traja v Proletarcu do vklju-čivšega 4. sept., do 6. septembra pa morajo dobiiti vsi klubi glasovnice. Glasovanje se konta 6. oktobra. Predlog podpiran. Garden predlatga dodatek, da se naj glasovnico preddotži eksekutivi predno bo razposlana. Predlog z dodatkom soglasno sprejet. Prosvetna matica. — Tajnik Chas. Pogorelec pravi, da bomo morali letos izdati kaj primernega za članstvo društev Prosvetne matice v tej deželi, ker so zveze s starim krajem vsled vojne onemogočene. Bilo je sklenjeno, da se vpraša Ivana Jonteza, ako ima že opisano kako daljšo povesi, in če ne, da se znova preudari, Če bi bHa primerna za ponatis Z. Topalo-^iceva knjiga "Pomlaid človeštva". Dalje je tajnik Pogorelec poročal, da je dobil sporočilo iz etarega kraja, čemu nismo dobili za Prosvetno matico vseh naročenih knjig. Med njimi je bila povest "Karamora", re-nare sssistsnts for the Chicago Public Lfbrsry only. An exnmimtion for entrance to ♦he Training Clsss vili be given by ♦he Lib*sry the first vreek in Seotem-bor. This examinstion vili include cfuestions In history, literature snd currcnt informstion. desiened to test the genersl knovleftare of applicanta. Personal qualifications. te*rr>eramemt, heMth, ss vvell ss prevlous educstion nnd exnerienoe, sre considered in conneetion with the resuHs of the vritten exsminstions. The minimum educstion nualifici-tions is four' vesrs of high school, hovever, preference Is given to those having s college educstion snd to those betveen the sges of twenty to thlrty. Anvone interested. who has the ouslificstiona should mike spplica-tion during August in the Trsining Room of the Chicsnro Public Librsry, Mich trn n Avenue snd Washington Street. UMI/9 SLAvfftr M/ AM€&CA / EJ in tmi »t* ctnturv, pcimiuess tHMiatAMTS CAHt TO AMEgtCA AZ sai>CNTU«CD AlgVAkTTS — PRACT»C^i.tY SLAVKS. OFTgM TMt SMlfS CAPTAIN SOLD THIH TO "IME HttritST 6» Socialists Help Reorganize Workers Security Federation oo° i H7 A MAT f EAtsJS tMM t ASE t iS A GOOD **T lasa v SMU ta 'JU m ® John Griinuaf Wmittiir «07 -1092 • tktOViP NCW EklSLAUOfMT. WKtW HUO< OS Hi* IUJSPtRA!K3«l **tm "IME eotmott vgortt. m aaousso >u*uc UjJriMth at »svca or im mu Mmm rt* a »o hoou uav anuami mat>. ,wis 8 ibthplacz. . m4 t>stw jf> trn. srsucsfts' vrripoa^.t^fOLAeiMs, * i mave toas aus) cos)\amcep 1MAT tvtt tis M Of t>Alur kAM Ml slamosa&TtMllJS COMPAUKS 8houip bc abf*p«at>.* 1HE TMSStESS or Caisaspo MS VPU PavmIC a*i tXE*1?»OT BoJ|0*! •5S«mp SJ S4AT STA te- ToTkf ^AT*c«Ut GUMO'S SftSESMM) of IMS *t4-+TcoAinmX* rttsas. H« StVlMaSZ M AlJl S«pyOB> Consumer Notes A COLUMN OF USEFUL HOUSEHOLD INFORMATION Cartoonist Who Created The John Smiths' Dead Ssd news to the entire Americsn tabor movement, to vhich he was deeply devoted, was the death lsst week of Herold Msgin, crester of the first snd only labor comlc strip ever to sttsin a popular success—"The John Smiths." Widelv circulsted smong labor publicstions. Magin'i comic strip and M her lsbor csrtoons brightened up the nages of many labor pspers. He \vll he long remembered for the vrork to vhich he devoted his life. The lsbor of s humsn being is not n commodity or sn article of com. mere©. CHECK YOUR »MET A group oi consumers in a Wash-ington, D. C., housing devoli>pmont got together early this summer and decided to find out for themselves whether they were getting the best possible diet for their weckly food cxpenditures. With the help of the Consumers' Counsel Division of the Department of Agriculture snd the Bureau of home Economics, they kept recprds of their food purchsses. They mateh-ed these against diet* scientificully planned by the Department of Agriculture to see vrhether their families vere getting sli the vitamins, miner, als, snd ot^her food nutrients they needed. They soon vrere sble to spot defi-ciencies in their diets. At meetinjrs held once each week, diets of each of the members were discussed and sug-2cstk>ns made for improving them. The Consumers' Counsel is rosdy to help consumers in other p«rt* of the country to keep a record of their diets as a beginning toward finding out hov they compsre vith scientific-ally planned meals. Just vrite for a ftee copy of the "Chart to Record Your Weekly Food Purchases" available from tihe Consumers' Counsel Division of the Department of Agriculture, Washington, D. C. You vili need one copy for each member of your group. You v»-ill also need a copy of "Diets to Fit the Fsmily Income," free from the Office of Information, Department of Agriculturc, Wash ington, D. C. With the first bulletin, eseh member csn keep a complete record of his food purchases over s period of a week. listing the kinds of food, the quantity purchased, and the cost. He slso sets down a record of the number of persons eat ing at each meal during the vreek. At the end of the week, tho diet for that period is matehed against diets listed in the second bulletin, "Diets to Fit the Family Income." This bulletin sets up model diets for fsmilies of different sizes and in. comes. Families getting too many starches and not enough green vegetables, for example, will be sble to correct their food purchases to fit the testsd diets. And fsmilies spe mlini? too much on costl.v foods may find thst they can get better diets vhile sctually cutting dovn on their food purchases. PASTEURIZED VS RAW MILK It's alwr»ys safer to buy pasteurized milk rsthor than raw milk, advisos the Consumers' Counsel of the A A A. The milk exorly done — kills ali the hsrmful bseteris in milk. Buying rav milk snd then boiling it ss s safety measure is sli right when you csn't buy milk slresdy pssteur-ized. But msny people don't like the tsste of boilerl milk. Pssteurirstion, if done correetly, will not affect the taste of milk. Romenuber that pasteurised milk has just ss much food vslue ss iw milk. Pssteurizatlon is not s substitute for Hran, nsnitsrv dsiries snd farnv». If ysu wsnt to knosr how your milk «upply Ptacks up against scientific standarda for cleanliness and safety, read the leaflet called "What Every Person Should Knov About Milk." It is free from the United States Public Health Service, Wa*hington, D. C. Milwaukee Post Again Under New Management MILWAUKEE, Wis. — The Mil-vaukee Evening "Post," vrhich for the past year had been America's only labor-ovned daily, passed into the hands of the employes last veek. ll»e "Post" is successor to the Mil-vaukee "Leader," former Socialist dsily. It was soouircd 15 months ago by the Fedeiated Trades Council, A. F. of L. Central body, but the council decided to go out of the publishing business. It transferred ovrnership and control to tbe employes, vvho set up s n association to operate the paper, vhich. they said, vould be "libersl and independent, and dedicated to the defense of human rights and the principles of a more abundant life." CHICAGO.—The VVorkers Secur-ity Federstion U. S. A., wiikrh Social. ist s helped to found in the national capital in June last year in order to. bring together independent uuem-rloyed and relief vorkers' organizv tioiM and reetions of the VVorkers Alliance, vhkh had broken awuy from the Communist dominatcd national center, has wpparcntly suCcess-fully reorganized just as the VVorkers Allience received the last Wow of dlscredlt with the resignation of Dave Lasser. "The Federation," Arthur G. Me-Dcwell, National I^abor Secretary of the S. P., reports, vili seek to survive thru the fortheoming difficult period by diversity of organization, em-t hasizing not only VVPA (soon to be inte^rated vvith military machine anmploycd," M c Do veli s ta t od. Dave I^assor, vho recently began organiiing a nev group of the un-tmployed after breaking vith the Communists, hss made repeated ap-proaches to the officers of the VVorkers Security Federation, urging them to "join him." He likes the name of the VVorkers Security organization, and needs politkally trained people to build his nev organization for him nov that he is at outs vith the Communists. Lasser is conducting a straight *red baiting" and "flag vaving" campaign in the partially vreeked strueture of the Wor4cers Alliance vith outright appeals to "patiotism." He is concentrating snd placing his msin hope on the small tovn locals of tbe Allisnce on the prolmbly mund theory (1) unemployment smong re. latively soliJ vvorking cbss elements vrill continue there on a conhidei-able »M-ale long after the uneniployed or. ganrzutiona in the bigg<>r city com-ntunities have hayalty sre some of the charges t(he new National Sup-reme court, set uip by Msrshall Henri Petain's govemmept, vili level against those vho are being held ac-countmble for tangling France up in a disastrous var. Included are those vho are respon-sible for preparing, conducting snd prolonging the var. Many oi the cabinet officers and diplom-ats in government positions on Sept. 3, 1939, are reported srheduled for trial by the Petain government. Lady Astor's Horses Although hundreds of refugee children vere left of the docks, room vas found to ship four of I^»dy As. tor's rsce horses to this country, for vhich she is reported to have paid $400 for the shipment of each horse. VV A SH INGTON.—CIO Pres. John L. Leviš added the voice of his organization to the groving opposition to the ponding conscription bili July 29 in a letter to Rep. Andrev May (D.), Ky. and Sen. Morris Sheppard (D.), Tex. chairman of the house and senate military affairs convmit-tces. "I have csrefully canvassed ou: orgsnizations and find that the con. census of opinion is in fundsmental opposition to this measure," Leviš vrote. He recalled that the CIO "has pledized its full support to a program for meeting the needs of national defense of this country." "Hovever," he added, "ve are firmly of the opinion thst national defense csn not and must not be hssed upon the destruetion or curtail-ment of our basic democratic institutions. ECONOMIC DISLOCATION "Compulsory conscription tn time of peace, as provided for in the above legislation, involves a very definite departure from the basic principles of the constitution of the United State* and the declaration of inde-j>endence. "Compu!sory conscription vrould neces«arily result in tremendous dis-locations among the lives of millions of indiividuals in industry and in com-munities throughout our country. Basic civil liberties, including freedom of speech and freedom of press and freedom of individual initiative and enterprise vould be serkmsly threntened. 'Democracy, vhich ve are seeking to defened and preserve, must offer its ovn v.iy of life to conrbat the forces vhich imperil civilization to-day. UNANIMOUS OPPOSITION "Consideration of national defense csn not be restrieted to the needs of our armed forces. The problem« of uncmployment, security for our elder citizens, the heslth needs of our low-er income groups, and the preservation of civil liberties are of equal importance in our struggle to main-tain democracy." Levis's letter vas made jniblic after a conference vith Sen. Burton K. VVheeler (D), Mont, a leader of the non-interventionists in the senate. Hearings before the senate mili. tary affairs committee disclosed vir-tuslly unanimous opposition to the conscription measure from libersl and labor groups. HE MAY NOT BE A FASCIST, But— "Draft the relicfers," eries Colonel McCoemick in his Ohicsgo "Tribune." Thst's s lovelv idea. Let the un-fortunste poor do the fighting. vhile the fortunate rich remain at home ^nd preach patHotism! The Colonel never did s real dsy's vork in his life. He inherited his veslih, including the navvspaper vhich he uses to spresd his psrticular brand of propaganda throuflrhout his seetion of the country. We do not say the Colonel is s Fsscist, but he certain^ hss no coneeption of the mesn. ing of Americsn democracy. A 112,000,000 pipe line 2A0 miles long has been constructed by sn American company to convey oil from the Cststombo oil fields in the Interior of Colombis to tidevater. THE SECRETARY'S LAMENT M A BEL FISHER, Kiag.ton, N. Y. If s seeretary vrltes n leter, lt's too long, If she sends s postsl, it's too short. If she docsn't send a notice, shc's la»y, If he attends a committee meeting, she's butting in, If she sta.vs svsy, she's s shirker. If she duns the members or dues, she's insulting. I If she fsils to collect. she's slipping. j If she asks for sdvice, she's ineom-petent, If she doesn't, she's bullhesded. If she vrites her reports complete, thoy'rc too long. If she condenses them thoy're incom-plete. If she tslks on s subject, she's trying to run things. If she remsins quiet, she's lost interest in the meetings. Ashes to sshes, Dust to dust, If others von*t do it, . The secretary must. An attachtnent for .table ton n is board s that enables a plsyw to prac-tice strokes and have tbe balls re-turned to him has been invented by s Mnssachusetts man. DAILY VVORKER DON S NEW MASK The Dsily Worker, chief Commun-szi organ in the United States, has been 'sold.* Announcement vas made 'ast veek that it is no longor thr official organ of the Communist Party but the property of the "Freedom of the Press Comp«ny," owned by three niče ladies. The now "ovners" an nounced they vould entrust it^ man-agoment to an executive board. ^t»adod by I/oui* F. Budenz, one of the I)aily Worker's chief h;»tohet men. and tvo otbers. includrnjr Ben Daviš, Jr., Mo»cov's erlitorial com-missar in the D*»ily VVorker office. The transaction ploases both Earl Brovder, general secretary, an«ily VVorker vas reccntly compellel to register vith tihe State Department aa an agent of foreign interest*. snd thst is hov the puhlic vili continue to regard It. The chesp attempt at nn sllegedlv elever disguiso of this fact through the "šale" of the paper to stooges vili hardly make an invres-slon. To sil organized vorkers and to ^ neople of intelligence the Ds>ly VVorker remsins vhat it has alvsvs been: the enemy of the l nitc