ile41 (1. no«*1 očef i ■ j SiiiiiLiii nafl alisti 2 ftME AMERICAN IN SPIRIT FOREfGN I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 31, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Indci tehtajo ponudbo Anglije za samostojnost po končani vojni New Delhi, Indija, 30. marca. j * i • j m - voditelji indije se posvetuje- Vlada bo upregla jetnike jo glede ponudbe Anglije, ki je £a VOjttO pripravljena dati Indiji popol- Washington, Povodenj je vrgla Japonce nazaj no samostojnost, ;toda šele po končani vojni. Dozdaj še ni gotovo, če bodo ponudbo sprejeli ali ne. -Urad za vojno produkcijo dela na načrtu, da zaposli v vojni produkciji 167,-000 jetnikov, ki se nahajajo v . v, „ vseh državnih jetnišnicah po Angleška ponudba govori, da deželi jetnišnice bi lahko pro-bo ostala Indija v času vojne pod ducirale kovinske izdelke, pre-anglesko kontrolo, ker je potre- dilne predmete, odeje in prebila skupna fronta vseh narodov zervirana živila proti osišču. Takoj po končani ^Zakoni mn0gih držav prepo-vojm si bodo pa Indci lahko sa- vedujejo pošiljati izdelke jetrni izbrali vlado, k^kor bodo že- nišnic izven države. Toda vla- leli. i da upa, da to ne bo delalo po- Ameriška mornarica je 24. februarja nenadno napadla Japonce na otoku Wake, (} ameriška last. oprave na obrežju. Japonci se niso nadejali napada. Amerikanci so jim uničili vse Slika kaže ameriško k; i~arko "pri delu." Najnovejše vesti iz Slovenije ■SrD»l. ew!i ni na Marijinem tr-- Pl0dirala bomba. Zaradi lta%nski vojaki .^valili ^ srvtreijatL zadeti'30 1 ' ■ Je Slovenci - - - " ' \If°Vec Niveden-1») decembra, aretiranimi so bile tudi ženske. V okolici Črnomlja so slovenski uporniki ubili dva italijanska z oro- vojaka. V zvezi s tem so v sosednjih vaseh prijeli nad 250. oseb, moških in ženskih. na mirne ljudi in med njimi in industrijalec Najprej so ga Ko se je skušal . je bil zadet v le« >°-do hiše Vj^ Pa ga je italijanski «laVj s puškinim kopitom i>, !• a s° mu izstopili mož- (vlzdihnil- 'Iti i2 gec Viktor Meden je ro-S. ygfnj pri Cerknici, od M leti _ ^Uani je kupil že tZnan° Lesk°včevo špe kovino. Znan je bil velik rodoljub in za- X)enSki mo1 ~ 0p" F* % % ^arca 1942. — Jugo-'^j z Vojna mornarica se Sel B eško bojuje v Sre-% JJ morju. V bitkah na 'Je.-, 0 dru gimi sodelujejo "Durmitor" in ter podmornica So se vse prebile obroč in srečno \ ari£leška pomorska \i5 alan! V'" ki K X adoh železniški Pr°si ;fe,.nove vasi je bil neda-l» e^j^en italijanski čast- obi 1anski v°Jak- Ita-%n a*sti so zaradi tega \ j(i 1[sto oseb iz Radoho-Lovrenca. Med Francija. — Tajni francoski list "Liberation" poroča iz nemških virov in po vesteh iz Vichy-ja, da v Jugoslaviji besne ostri boji iii da četniki prodirajo vse globlje v Bosno. Njihovo delo je tako popolno, da v vsakem zavzetem predelu takoj uredijo notranjo upravo. V njihovih rokah so železnice, pošte in vse javne oblasti, izdajajo svoj dnevnik in vzdržujejo delo po>tovarnah. * ženeva. — Nekaj zakasnelih podatkov o prometu v Sloveniji: 2. julija zvečer je prvič pripeljal vlak z Jesenic v Radovljico. Istega dne so tudi začeli voziti vlaki iz Jesenic v Bohinj. Dne 10. julija je bil popravljen bohinjski predor in vzpostavljena železniška zveza s Podbrdom. Karavanški predor je bil popravljen 18. avgusta in prvič je peljal vlak z Jesenic v Celovec in Beljak dne 20. avgusta. Prvi vlak iz Radovljice v Ljubljano je pripeljal dne 22. avgusta. V splošnem je železniški promet bil zaprt vseh pet mesecev po zasedbi. V zadnjih časih pa so napadi na železniške proge in mostove tako pogosti, zlasti na črti Maribor-Ljubljana-Trst, da je potovanje po železnici tvegano in da so železniške zveze med po-cdinimi kraji zastale. si* sprejel angle-% v*a Poslanika —o- Radio iz Mos- Jt>nja H ■■■ VSaV■ , se jeJožef sta" Jal dve uri z novim V Poslanikom Kerr-om 1'inom je bil tudi bister Molotov. m f.^nišivice 1356 E. 66. VX a iz bolnišnice ter , ^0v°tom najlepše»za-y^ ^lsk«. cvetlice in da-kot v bolniš- seja . *nea v Slovenskem ^ oomu na Recher klub Pomikajoče slike, . Mubljana" sejo v \S in ob nava la«stvo je prošeno, v velikem številu Nadaljni električni predmeti ustavljeni Washington. — Vlada je ukazala tovarnam, da z 31. majem prenehajo izdelovati razne električne potrebščine, kot toasterje, likalnike, roasterje, perkolatorje, cigaretne prižigalnike in podobno. Slovensko podjetje Edward Slabe 1127 E. 78. St., je postavil v novih prostorih na 870 E. 140 cesti več novih strojev, s katerimi bo izdeloval dele za armadne eroplane. Uposlil je 20 prvovrstnih mehanikov in podjetje s polno paro obratuje. Edward Slabe je sin Frank Sla-beta, kateri živi na 1086 E. 68. St. ter je poročen s hčerko Mr. Lučiča, poznane hrvatske družine. Mlademu in podjetnemu rojaku naše iskrene častitke v želji obilnega uspeha. Vlada priporoča nove olajšave pri davkih Washington. — Urad zaklad-niškega tajnika priporoča kongresu, naj bi sprejel pri razpisu prihodnjih dohodninskih davkov nekatere nove olajšave. Tako naj bi smela družina odšteti od vsote, ki je podvržena davkom, stroške za izjemne zdravniške stroške. Toda v tem naj bi bila določena gotova vsota, katero bi se smelo odšteti. Dalje naj bi se dalo družinam kredit za vzdrževanje otrok, ki so stari nad 18 let, pa niso prekoračili 21 leta in ki pohajajo še v šolo. Dozdaj je olajšava samo za otroke do 18. leta. Nadalje naj bi se dovolilo olajšavo tudi v družinah, kjer žena dela. V takem slučaju naj bi se dovolilo 10% od njenega zaslužka za vzdrževanje gospodinjstva. Ako žena dela, mora pač najeti pomoč za gospodinjstvo. --o- Smrt v Bridgeport V Bridgeportu je umrla včeraj Mrs. Terezija Glivar, rojena Kastelic, stara 53 let. Prvič je bila poročena Zlate, toda njen mož je bil ubit v- prvi svetovni vojni. V Bridgeportu zapušča soproga Josipa in tri sinove : Rudolfa, Charlesa in Henrya, v Clevelandu sina Mihaela Zlate, ki vodi znano mesnico na 704 E. 140. St., ter Josipa v Detroitu pa sina Cirila, v Euclid, O. zapušča brata Rudolfa Kastelic, v starem kraju dve sestri in enega brata ter starega očeta, ki se je nahajal svoje čase v Clevelandu. Po domače je bila Zlajpohova iz Žužemberka. Zapušča tudi več drugih sorodnikov tukaj in v starem kraju. Pogret? bo v sre-I do dopoldne v Bridgeportu. Naj blaga žena počiva mirno v j ameriški zemlji .preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. Shod Oltarnega društva Nocoj ob sedmih je shod Oltarnega društva fare sv. Vida v novi šoli. Prošene so vse članice, da gotovo pridejo, kakor tudi vse katoliške žene, da pristopijo v Oltarno društvo in tako pomagajo prispevati k skladu za dolg na naš krasni veliki oltar. Na veliki petek bodo zaprli mestno hišo župan Lausche je podpisal resolucijo mestne zbornice, da se mestna hiša na veliki petiek opoldne zapre. V bolnšinici Miss Rose Sepetauc se nahaja v Cleveland Osteopathic bolnišnici. Želimo ji skorajšnje okrevanje. I V Indiji je 240,000,000 pravih sebnih težav in da bi se jetniški j !ndcev m 77,000,000 muslima- izdelki lahko pošiljali zaveznikov. Slednji zahtevajo samo- kom. Urad za vojno produkci-I stojno državo popolnoma zase. j j0 pa izjavlja, da ne bo ukrenil {„ vTTT0^-~. . ! ničesar, kar bi bilo v škodo or- Sest nemških Častnikov je «aniziranemu delavstvu ali in- plačalo z življenjem, ker |dustriji New York. — Iz Evrope po-1 ročajo zanesljivi viri, da so nemške oblasti ustrelile šest nemških častnikov v Parizu, več so jih pa poslali v konfinacijo na Poljsko. Kaznovani.so bili, ker niso preprečili angleškega zračnega napada na Pariz 3. marca. Poročila trdijo, da so bili ob času tistega napada skoro vsi nemški častniki, ki imajo nalogo obraniti Pariz, na neki zabavi v nočnem klubu Bal T,;, bar in. Nič niso vedeli o napadu, dokler niso angleški bombniki že več časa metali bombe na tovarne v predmestju. Zabava v tem klubu je bila ta hrupna, da ni bilo niti slišati po- Amerikanci in Avstralci so dobili v zraku premoč nad Japonci na Novi Gvineji. — Japonci so izgubili v tem okolišu tudi mnogo bojnega ladjevja. Melbourne, Avstralija, 30. marca. — Naravne sile so prišle na pomoč zaveznikom, ki branijo pristanišče Moresby na otoku Novi Gvineji, ko je silno deževje poplavilo dolino Markham, po kateri so Japonci prodirali proti pristanišču. Japonci so se morali umakniti iz vseh pozicij v notranjosti otoka, katere so si bili pridobili s tolikimi izgubami. (-------——-— Istočasno naznanja avstralski ; To, da je poplava ustavila Ja-minister letalstva, da so si pri-;p0nce pred prodiranjem prod dobili Amerikanci in Avstralci; pristanišču Moresby, je velike na Novi Gvineji premoč v zraku i važnosti. Moresby leži na južni nad Japonci ter da so izgubili! obali otoka Nova Gvineja, odko- so zanemarjali službo i Japoncem se je izjalovil napad naBataanu Washington. — Vojni oddelek poroča, da so izvedli Japonci izpad na ameriške postojanke na polotoku Bataan. Amerikanske in filipinske čete so jih vrgle nazaj z ogromnimi izgubami. Japonci noč in dan bombardirajo trdnjavo Corregidor pred zalivom Manila. Včeraj so trdil j avske baterije tako dobro merile, dja so sklatile j a p o n s k i bcmbnik z višine 27,000.čevljev. Na južnih Filipinih, na otoku Mindanao, se še vedno vrše boji med domačini in japonskimi četami. kanja bomb. In morda bi ne bili j Senat je odglasoval za nemški častniki nič vedeli o tem napadu, če bi ne bil šel manager kluba ven in jih obvestil o bombnem napadu. MISLI, DA BO ZMAGA ZAVEZNIKOV LETOS New Orleans. — Generalni major John Beith iz Londona, ki predava po Ameriki, zatrjuje, da bodo zavezniki doživeli zmago še letos. Kot v prvi svetovni vojni, se bo tudi letos zrušila Nemčija znotraj. Prijazen obisk V družbi Jožeta Zalokarja nas je včeraj obiskal Kari Korče, slovenski farmar iz Little Falls, N. Y. Kari je bratranec Mrs. Zalokar in Gašperja Korčeta. Nad 30 let je obdeloval veliko farmo, zdaj jo je moral pa prodati, ker ni dobiti poljskih delavcev. Ker je pa še pri moči, si bosta s ženo kupila kako manjšo farmo, na kateri bosta delo lahko zmagovala sama. Tukaj bosta ostala pri Zalo-karjevih s ženo kak teden na oddihu. Kako se ugasne bombe Pri obrambni manifestaciji nocoj v mestnem avditoriju, bo ognjegasni oddelek pokazal Občinstvu, kako se postopa z zažigalnimi bombami, ki jih vrže sovražnik na hiše in kako se jih napravi neškodljive. Ker nihče ne ve, kaj še vse pride v tej vojni, bo tudi pouk v tem prav prišel, zato ne zamudite te prilike, da boste poučeni glede tega. Program v mestnem avditoriju se bo pričel ob 8:15 zvečer. Vstopnine ni nobene in župan Lausche osebno apelira na ves Cleveland, naj pride. Japonci v teh vodah. 10 odstotkov svojih bojnih križark. Japonski bombniki "so danes obiskali Moresby, toda so bili pregnani, predno so napravili kaj škode. Tudi pristanišče Darwin v severni Avstraliji so obiskali danes popoldne japonski bombniki. Podrobnosti o tem napadu še niso znane. Uradno poročilo zatrjuje, da so izgubili Japonci dozdaj nad Avstralijo in bližnjimi otoki 48 bombnikov in kakih 15 poškodovanih. Dalje so izgubili Japonci v zadnjih par tednih najmanj pet križark v teh vodah. der bi imeli Japonci, ako bi zasedli to mesto, samo kratek polet do Avstralije. Najprej so Japonci poskušali zavzeti pristanišče z morja. Ker se jim to hi posrečilo, so začeli prodirati iz severnega dela preko džungle ter tako s kopnega naskočiti pristanišče, kot so to izvedli v Singapore Toda deževje jim je ustavilo prodiranje po edini poti po suhem do pristanišča in kot poročajo poznavalci kraja, bo ostala dolina Markham pod vodo najmanj štiri mesece. Torej je Moresby toliko časa varen pred napadom s kopnega. Senator trdi, da so plačali delavci na obrambnih delih unijam do $30,000,000 v asesmentu vojake večjo plačo Washington, 30. marca.—Se-natska zbornica je z 73 glasovi, proti noben, odglasovala, da se zviša mesečna plača ameriškim vojakom od $21 na $42. Zvišanje se tiče vseh vojaških edinic, to je armade, mornarice in ma-rinov in sicer od prostaka do poročnika drugega reda. Za •višje častnike se ni zaenkrat določilo še nič. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico, kjer se pričakuje, da bo brez večje debate sprejet. Kljub temu pa še vedno ne bodo ameriški vojaki najboljše plačani, ker Avstralija plača prostakom celo $62.10 na mesec. Armadne bolničarke, ki so dobivale dozdaj od $70 da $115 na mesec, bi dobivale po zvišani lestvici od $90 do $150 mesečno. -o- WPA bo zmanjšala aktivnost Frank T. Miskell, lokalni manager WPA naznanja, da bo organizacija skrčila število delavcev -v 14 severnih okrajih dr. žave Ohio. Cuyahoga okraj, kjer je štela plačilna lista WPA leta 1938 še 38,000 oseb, jih bo imela zdaj komaj 4,000. WPA bo opustila vse projekte, ki niso v direktni zvezi z vojno produkcijo. Namen tega je, da se ljudi prisili zapustiti WPA in iti v vojno industrijo. ZadKnji dan za licence Nocoj o polnoči mora biti vsak avto opremljen, z novimi licencami. Vsi uradi, kjer se prodajajo licence, bodo nocoj odprti, dokler bo kaj odjemalcev. Policija pravi, da bo jutri aretirala vsakega, katerega av to ne bo imel 1942 licenčne številke. Washington, 30. marca. — Senator Reed je danes govoril v zbornici in izjavil, da so plačali delavci, ki so zaposleni v vojni in obrambni ndustrji v unjske blagajne nad 30 milijonov dolarjev. Reed je temeljil svojo izjavo na osebni preiskavi ter je pozval senat, naj sprejme njegov predlog, ki bi prepovedal siliti delavce stopiti v unijo pri delih, za katera plača vlada. Reed je povedal zbornici, da so bili prisiljeni navadni delavci na nekem projektu v njegovi državi (Kansas) plačati v unijo $12.00 za sprejem in potem po $2 asesmenta na mesec. Samo na tem projektu je dobila linijska blagajna v pristopnini in drugih asesmentih nad $216,-000. "Da so unije nabrale pri vladnih delih nad 30 milijonov dolarjev, sem dognal sam po preiskavi," je rekel senator Reed. "Toda koliko so nabrale pa drugod, nihče drugi ne ve kot unije in te pa tega ne dajo v javnost." Landis svari pred bombnim napadom na Detroit Detroit, Mich. — Ravnatelj federalnega urada za civilno obrambo je svaril Detroitčane: industrijce, delavstvo in civilno prebivalstvo, da bi osišče prav tako lahko poslalo bombnike na Detroit, kot na kako mesto ob obali. Zato je pozval, da je treba pripraviti vse potrebno za obrambo mesta. -o- Pionir težko bolan Eden najstarejših slovenskih naseljencev v Clevelandu, bivši splošno poznani trgovec z obuvalom, Frank Suhadolnik, je že dlje časa privezan na posteljo na svojem domu Chardon Rd. in Euclid Ave. Poleg srčne napake so mu oslabele tudi noge, da je popolnoma odvisen od svoje skrbne žene in pridne hčerke Marte, ki mu prav ljubeznivo strežeta noč in dan. Njegovi stari trgovski kolegi in drugi naj bi ga ob priliki obiskali. K letalcem Dne 26. marca je odpotoval v Dayton, O. k letalskemu koru Stanley J. Koss, sin Mrs. Ivanke Koss iz 955 E. 78. St. želimo mu vso srečo. Več zajcev V clevelandski okolici so rejci dvignili število zajcev za 25 odstotkov. Tudi to je posledica vojne. Zajčje meso je dobro in primeroma zelo poceni. KJE BODO ZDAJ LOVILI ZLOČINCA Edwardsville, 111. — Policija v tem mestu si beli glave, kako bi dobila v roke zločinca, ki je zažgal neko poslopje. Zločinec je namreč čisto navaden vra-bič, ki je pobral na tleh tlečo cigareto, jo nesel v svoje gnezdo in s tem povzročil ogenj. lllinoiške čete v mestu Dan 6. aprila je proglašen za vojaški dan. Ta dan bo paradi-ralo v Clevelandu 1,500 mož illi-noiške 33. divizije, ki je garnizi-rana v taborišču Forrest, Tenn. 5,000 mož te divizije bo poslanih 6. aprila v štiri ameriška mesta v parado z vso svojo opremo. Razprodaja Zadruge Od danes pa do sobote bo v vseh treh prodajalnah Slovenske zadružne zveze razprodaja po znižanih cenah na vsem blagu. Naše gospodinje opozarjamo na oglas Zadruge v dariaš-njem listu. Zbiranje za shod 1 Vežbalni krožek društva sv. Katarine, št. 29 ZSZ se udeleži parade in shoda za civilno obrambo. Zbirališče bo nocoj ob 6:30 v St. Clair Ave. kopališču, nakar se skupno odpeljejo na določeno mesto. Zadušnica V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim John Klavsom ob priliki pete obletnice njegove smrti. r r «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Z a Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland. Do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail. $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 75 Tue., March 31, 1942 Ali ni mar Jugoslavija rešila Evrope? Zadnji petek je minilo eno leto, kar se je izvršila v Jugoslaviji nekrvava revolucija. Slabič knez Pavle, premier Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Markovič, so bili bacnjeni z vlade in general Simovič, do tedaj poveljnik letalcev, je prevzel vlado. Vlada kneza Pavla je dva dni prej podpisala na Dunaju pogodbo s Hitlerjem in prodala našo lepo Jugoslavijo osišču. Toda ko so prišli barantači domov, so bili na postaji areti-ranci od nove vlade in pakt z osiščem je bil razveljavljen. Jugoslavija je pokazala Hitlerju zobe, prva izmed malih evropskih držav. Hitlerja je vzelo nekaj dni, da je .prišel k sapi, potem je pa začel groziti in svojo grožnjo tudi izpolnil na cvetno nedeljo 6. aprila, ko so začele deževati na Belgrad bombe iz nemških letal. Med prvimi, ki so dali svoje življenje za svobodo je bil slovenski minister Kulovec. Ali je imela Jugoslavija prav, da se je uprla Hitlerju in si raje izbrala častno smrt kot pa večno sužnost? Še danes je'tukaj mnogo naših rojakov, ki mislijo, da ni storila prav. Pa je! Kaj bi pa iniela Jugoslavija, če bi se bila podala Hitlerju? To, kar imajo druge države, navadna sužnja bi bila. Kaj bi ne bila dala mož in fantov za vojsko? O, pa kako hitro! Saj jih morajo dajati tudi druge sužnje: Madžarska, Slovaška, Romunska in zdaj jih bo morala dati menda tudi Bolgarija. Naši fantje bi bili v deset tisočih mrli v ruskih zametih, kot so oni, ki jih je s silo pognal Napoleon proti Rusiji. Pri vsem tem bi bila pa pred demokratskim svetom poznana kot navadna mevža, slabič, ki ni vreden ponosnega jugoslovanskega imena. Po vojni bi ne imela nobene besede in za večno bi nosila na čelu sramoten pečat bojazljivca. Tako pa stoji danes Jugoslavija, najsi na križ pribita, pa vendar na častnem mestu v Evropi. Prva, ki si je upala pogledati Hitlerju v oči, ne da bi ji pri tem strepetalo srce. Pa še nekaj! Vojaški strokovnjaki Rusije, Anglije in Zed. držav, so javno priznali, da je Jugoslavija s svojim odporom proti Nemčiji rešila Rusijo. To je gola istina. Polnih šest tednov je namreč Hitler zmudil z Jugoslavijo, predno je mogel peljati vojsko proti Rusiji. In teh šest tednov je pomenilo rešitev za Rusijo, kajti ravno za šest tednov je prišel Hitler prepozno do Moskve, kjer ga je dohitela ruska zima in kocka se je obrnila. Hitler, ki je računal, da bo v Moskvi pred zimo, se je naenkrat znašel v zametih in tedaj je planila po njegovi armadi ruska bojna sila, ki ga od tedaj neprestano goni nazaj. Upamo, da zavezniki ne bodo nikdar pozabili, Rusija prav gotovo ne bo, da bi bilo Rusije lansko jesen konec, če bi se ne bila uprla Hitlerju Jugoslavija. Zato pa, mislimo, bo dobila Jugoslavija svoje poštend plačilo pri zeleni mizi, če je količkaj še poštenja na svetu. Zato, mislimo, da bo lahko zahtevala vsaj svoje nazaj in to je edino, kar bo zahtevala: nazaj naše Primorje, nazaj našo Koroško in sploh vse, kar je bilo nekdaj naše. Zato si upamo pogledati vsakemu v oči in reči: za svoje junaštvo, za svojo Kalvarijo, za rešitev Evrope, nam dajte garancijo, da bomo dobili nazaj svojo zemljo, ki je naša po vseh človeških in božjih postavah. In za vse te zločine, ki so jih izvedli fašisti nad Slovenci. ni bil kaznovan niti en fašist. Toda par Slovencev, ki se je rešilo z golim življenjem iz gorečega narodnega doma v i rstu, so pripeljali na zagovor pred policijo. Več dni po tem grozovitem činu italijanskih fašistov, je prinašalo tržaško časopisje vesti, kako so prebivalci narodnega dopa streljali na demonstrante in jih obmetavali z bombami. Časopisje je tudi trdilo, da so našli v narodnem domu celo skladišče skritega orožja. Na razstavi fašistov v Rimu leta 1932 so faktično kazali orožje in streljivo, ki so ga "našli" v razvalinah narodnega doma. Toda fašisti se niso zadovoljili samo s požigom narodnega doma v Trstu. Ko so bili demonstranti na potu proti poslopju Balkana, so udrli v poslopje jugoslovanskega konzulata, kjer so razbili pohištvo in odnesli jugoslovansko zastavo. , Trst je videl tisti večer organizirane napade na vse slovenske kulturne in trgovske institucije. Udrli so v pisarne Jadranske banke, v podružnico Ljubljanske kreditne banke, v Hrvaško posojilnico in Generalno posojilnico. Povsod so razbijali pohištvo in pisarniške potrebščine. Fašisti so obiskali tudi večina pisarn slovenskih odvetnikov, kjer so prav po divjaško razbijali in uničevali. Razume se, da niso pozabili obiskati tiskarne Edinosti in srbsko šolo. Fašisfi so tudi obiskali in razbili skoro vse znane slovenske gostilne in restavracije v Trstu. Ta škoda po raznih slovenskih podjetjih v Trustu je znašala nad 5 milijonov lir. Fašistično časopisje je skušalo vso stvar vreči na slovensko prebivalstvo, ki da je samo izzivalo. Da je to gola BESEDA IZ NARODA Pismo iz NewYorka Da je New York veliko in imenitno mesto, to veste brez mojega pripovedovanja, kajne, gospod urednik? Nikar pa ne mislite, da je potemtakem v New Yorku tudi sama modrost doma. Nak, tega pa le nikar ne verjemite. Povem Vam iz lastne skušnje. Odkar sem tu, sem zavil že okoli marsikaterega ogla, pa Vam odkrito povem, da sem srečal že zelo veliko novega, pameti pa še prav malo. Zato tudi ne morete pričakovati, da bi bila v mojih pismih sama modrost in sama pamet na prodaj. Pa zopet ne smete misliti, da valim kako veliko krivdo na New York. O, tisto ne. S temi besedami sem hotel dati samo nekoliko opravičila za današnje nemodro pismo. — Oni dan mi je pisala bližnja rojakinja in me je vprašala, če sem v starem kraju poznal njenega strica, Boštjanovega Jur-ja. Da je imel svojo hišo blizu naše, je poudarila, zato sem ga skoraj moral poznati. Ha, seveda sem ga poznal, še več. Celo storijo bi zdaj napisati o slavnem Boštjanovem Jurju. Čez ozko dolino smo gledali spred naše hiše k Boštjano-vim. En ogel in dve zunanji steni Boštjanove hiše smo prav dobro videli, če ni bila v dolini megla. Tudi sprednja vrata navadno niso bila preveč zakrita z jablanami in hruškami, ki so rasle okoli hiše. Gospodar je bil torej Boštjanov Jur. Ni lepo raznašati tuje nerodnosti, to dobro vem, ampak kar je res, je res, je pač res. Boštjanov Jur je bil — nak, malo je le treba stvar olepšati. Torej, Boštjanov Jur je veljal v devetih farah naokoli za pijanca. Toliko se menda sicer ni nikoli napil, da bi obležal v kakem obcestnem jarku. Samo toliko se ga je pogosto navlekel, da mu je odpovedala tista lepa čednost, ki se imenuje krotkost ali celo po-hlevnost. In ko ga je ta čednost minila, je Boštjanov Jur — zdivjal. Pa spet nikar prehudo razumeti. Ni divjal med tujimi ljudmi, toliko spodobnosti je bilo v njem tudi takrat, ko je merica prekipevala. Ko ga je začela razganjati tista prej omenjena iivjost, je udaril po mizi, pomaknil klobuk nad tilnik in go-drnjaje vstal. — Potem se je napotil proti domu in vso pot pcmagal gospodu Bogu preklinjati vseh tri sto tavžent hudičev, ali koliko jih je že naštelo njegovo ne najboljše poznanje katekizma. Ko je tako prikolovratil blizu do domačega hišnega ogla, pa zatulil, da je odmevalo v hrib in dol: "Beg, hudič!" Da takoj pojasnim. Iz nadaljnjega pripovedovanja boste lahko razumeli, da bi bila besedica "beg" popolnoma na mestu, če bi bila tako lepo slovenska, kot bi človek mislil na prvi pogled. Pa ni bila. Boštjanov Jur je prav hotel reči "weg," kar je nemško in se po naše pravi "stran." Lahko tudi "proč." Jur .je pa besedo poslovenil in nikjer ni bilo radi tega zamere. Torej! Kadar je vlekel veter proti naši hiši, smo tudi pri nas prav dobro slišali in vse razumeli, ko je odmeval od Boštja-novih gor: "Beg, hudič!" In ker smo slišali in razumeli, smo pogledali skozi okno ali pa celo izpred hiše proti Boštjano-vim. In vselej smo videli enak prizor. V tistem hipu so planile iz hiše tri ženske, mati Franca, hči Franca in hči Johana in so bežale navkreber po bregu, kakor da jih res preganja nekaj rogatega. Skrile so se vsaka za svoj grm in oprezovale proti domu, kaj se bo zgodilo. Pa se ni nikoli nič zgodilo. Jur se je pomiril, kakor hitro so bile ženske z doma, in tudi streznil se je prav kmalu. Kake pol ure so čepele ženske za grmom, potem so začele polagoma prodirati nazaj proti domu in se bližale hiši od treh strani, kakor da bi jo bilo treba znovo "zavzefi." Potem je bil spet mir pri Boštjanovih do — prihodnjič. Bila je to igra in vsa dolina je imela nad njo svoje veselje. Ampak če bi ženske ne bežale, kot jih je bil Jur naučil, bi stvar najbrž nehala biti šala. Brez dvoma bi padalo po hrbtu in po glavi, ali kamor bi že priletelo. . . Jaz ne vem, kako je prišlo, ampak ko sem bral v pismu rojakinje vprašanje, če sem poznal Boštjanovega Jurja, mi je prišlo na misel, da je danes po celi Sloveniji en sam velik, pa zelo drugačen, strašen in grozen, nič več v igro Boštjanovega Jurja povit: "Beg, hudič!" Saj ne mislim reči, da je Boštjanov Jur pripravljal pot današnjemu divjaku, ki je priloma-stil v deželo in Boštjanovo igro spremenil v kruto, grozno resnico, ter celo Jurjev "beg" popravil in ga preoblekel v njegovo prvotno obleko, zraven pa še hudiča ponemčil . . . Zdaj se glasi: "Weg, windishe Teufel!" Saj pravim, gospod urednik, kljub imenitnosti velikega New Yorka pride človeku na misel takale otročja nespamet. Ali mislite, da bo kaj kmalu prišel dan, ko bo Slovenija začela lezti izza grmov po vsej Evropi in bo začela spet zavzemati "svoje do- move Nardžič "Da se ne pozabi.. Vsak dan vestno preberem urednikovo kolono v Ameriški Domovini, ki nosi naslov "Da se ne pozabi . . .", pa ne morem drugače, kakor da vam povem, da je do pičice vse res tako kakor pišete. Sedaj, ko ravno pišete o Slovenskem narodnem domu v Trstu, vam pošiljam še sliko istega, ko je bil že požgan. Iz srca sem hvaležna našemu uredniku in vem, da so tudi drugi, posebno pa oni iz naših krajev, ker se tako trudite za nas, da bi le imeli kaj uspeha. Saj človeka srce boli, da bi zakričal na ves glas, da bi ga slišal cel svet: "Mi nismo Italijani in nikdar ne bomo!" Mi smo prvi, ki smo okusili kaj so fašisti, ampak premalo nas je bilo, da bi nas kdo slišal. Naše oči pa so bile uprte v Jugoslavijo, kajti vsi smo vedno upali in pričakovali, da le ona nas bo rešila. Ljubili smo jo, morda celo bolj kot njeni lastni državljani, pa žalibog, prešibka je bila, da bi nam bila mogla kaj pomagati. Toda vseeno smo jo imeli za mater, nekteri naš človek je dobil v Jugoslaviji zavetje, ko so ga začeli preganjati fašisti, ker je mogoče malo preglasno povedal, da je Slovenec, kajti to je bil največji greh, vse si bil lahko, samo Slovenec ne! Preveč bi vzelo prostora in tudi časa, če bi človek hotel popisati vse nakane fašistov in njihove hudobije in sploh vse trpljenje, ki so ga prizadejali našemu zasužnjenemu ljudstvu in poleg tega pa bi sedaj še morali izjavljati, da smo Italijani. To boli, tako boli, da je nemogoče zapisati. To ve le tisti, ki to na svoji lastni koži občuti. Naši otroci so se kar spogledovali in kar v glavo jim ni šlo, da sem jaz Italijanka. "Daj, bomo šli s teboj v mesto, ti ne znaš prav povedati . . .", so mi rekli, "mi jim bomo povedali, da si ti Slovenka." Jaz iz dna srca želim zmage zaveznikom in tudi pomagati sem pripravljena kar bi pač mogla, samo da se enkrat za vselej uniči in doseže zmago nad krutim fašizmom ter odrešenje naših lastnih bratov in sester ter celega sveta. Bog živi Ameriko in njene zaveznike in daj jim končno zmago nad peklenskim sovragom. Vam hvaležna, Naročnica. Prijatelj in sosed človeško življenje se ravna po vremenu; danes nas ogreva soln-ce jutri hud mraz sega do kosti. Danes imamo vsega v izobilju — smo srečni in zadovoljni v krogu svojih dragih — a jutri jih že ni. Skaljena je sreča — razdvojen dom. Tedaj, ko nas smrt, nesreča in bolezen oropa zemeljske sreče, tedaj šele človek spozna pravo vrednost prijateljstva. Trdno, neomajeno ti stoje ob-strani, celijo globoko zarezane rane z prijateljsko ljubeznijo. Neštetokrat sem že občutila to veliko bogastvo. V vseh težavah mi je bilo olajšano trplenje, zakaj? Zato, ker so mi prihiteli na pomoč moji zvesti prijatelji in sosedje. Moj oče so nešteto krat dejali: "Človek je vedno od visen od drugih ljudi — dobri prijatelji in sosedje so vredni več kot vse bogastvo celega sve* ta." Kako resnične so bile Vaše besede! Zelo težko bi bilo moje življenje ako ne bi imela prijateljev, kateri so vedno ob vseh časih prihiteli na pomoč. Ko sem se pred nekaj tedni morala podati v bolnišnico in sem se z bolestjo poslavljala od mojih otrok, sem zahrepenela po svojih dragih, katere že krije črna gruda. Oh, ko bi imela vsaj očeta, mater, soproga, koliko la žje bi bilo trpljenje, sem si mislila. A komaj sem se dobro zavedla, sem že zapazila okrog se be prijatelje, ki so me tolažili, in me dan za dnem obiskali, me obsipali z krasnimi cvetlicami, darovi, pismi in drugimi dobrinami. Rada bi priobčila imena teh zvestih prijateljev in sosedov, pa bi porabila preveč papirja, ker jih je tako veliko šte vilo. Ginjena sem do solz, ko premišljujem ta dobra, usmiljena srca, ki so mi bila vedno naklonjena. Nimam bogastva, da bi mogla kdaj vse povrniti, imam pa srce, ki ljubi in ki bo ostalo hvaležno do smrti. Za vašo naklonjenost, pomoč in ljubezen vam kličem "Stotera hvala." Ljubi Bog nja vam stotero poplača in naj vas obvaruje bolezni in drugih nezgod. Družinca in jaz se vas bomo z hvaležnostjo spominjali v molitvah in vam vračali ljubezen v veselju in žalosti. Mary Marinko, 6713 Bonna Ave. Slovenci v 32. vardi h ž priča dejstvo, da so vprizorili fašisti slične demonstracije v istem času v Reki in raznih mestih v Istri, kar kaže, da sb se bili fašisti pripravili na to po dobro napravljenem načrtu. Na redni mesečni seji Slovenskega demokratskega kluba je bilo prečitano povabilo od našega župana Frank J. Lauscheta, v katerem vabi na shod, ki se vrši nocoj v Public Auditor i ju. Glavni govornik bo James M. Landis, eksekutivni direktor civilne obrambe. Poleg govornikov pa bo nastopil tudi cleve-landski sinfoničen orkester in eden najboljših moških zborov — Orpheus Choir. župan Lausche se je potrudil, da je bil ta shod sklican v našo korist. Zato pa se tudi mi potrudimo in udeležimo v velikem številu. člani Slovenskega demokrat- skega kluba v 32. vardi ste pro-šeni, da se zberete pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd. ob sedmih zvečer. Na februarski seji je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1942: predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Ave., podpredsednik Joseph Poznik, tajnica Celia Jack-litz, 1251 E. 173rd St.; blagaj-ničarka Mrs. Albin Smrekar, zapisnikar Michael Lah; nadzorni odbor: Anton Rudman, George Turek in Mrs. Jennie Fonda. Seje se vrše vsako četrto sredo v mesecu v Turekovi dvorani. Sedanji predsednik se je že pokazal, da je na svojem mestu, progresiven in da dobro pozna r.aše politične razmere. Pod njegovim vodstvom ima naš klub priliko storiti mnogo dobrega za celo vardo. Pridite na sejo in se boste o tem lahko sami prepričali. Tajnica. -o- Ladja na dnu morja Vsak dan beremo o potopljenih ladjah. Malokateri izmed nas pa premisli, kaj se s trupi teh ladij prav za prav zgodi, ko jih požrejo morske globine. Običajno mislimo, da so najtežje poškodbe potopljenih ladij tiste, zaradi katerih so se pač potopile. V mnogih primerih je tudi res tako, na primer, če torpedo zadene in raznese sovražno ladjo ali če ladja zgori. Zelo pogosto pa nastanejo glavne poškodbe šele tedaj, ko izgine trup ladje z morske površine. Ce hočemo vzeti prav natančno, moramo razlikovati tri stopnje razdejanja. Prvič razdejanje, ki povzroči, da se ladja potopi (požar, sovražni izstrelek, vihar); drugič poškodbe med potjo v globino in tretjič uničujoče vplive, ko ladja že leži na morskem dnu. Torej premislimo naj prvo dogajanja med potjo v globino. S čedalje večjo silo vdirajo vodne mase ' Nič ni čudnega, ce^ kem obrambnem li glava, ampak kot mi je oni dan P tričeva Ančka iz ^ rekla, da jo drug' ^ boli glava, kadar P1^ sedi pri možu in ^ ga čuka, dočim _ njen John zdrav in ^ biti to le pristni W * * ., t« Po večerji je deli v parlor ju: h^/J mati in domači P16-^ nik. Pa se obrne Va j emu ateku in £a N „ V "Ata, povej m« nastane vojna? a t®; vendar kak 'Vzrok • "I, seveda je ^.jsK ti bom razložil. MA se sprla Anglija "Glej ga dedca,K budalosti?" roč"°' j^1 hišna mati. .j ni sprla z A "Sevela se ni- ^^ to omenil le za P "Pa je to zelo * ker s tem otroka J na napačne mis'1, • "Saj ga ne za^J "Pa ga!" "Pa ga ne!" "Pa ga, pa ti*- ■ "Ata," se teda-ček, "zdaj pa Že V stane vojna." ■■DEKLETA IN ŽENE! če želite fino STERLING suknjo a" t«* n KO NOČ, naročite isto sedaj direktno > kF f terc dobite pri meni veliko ceneje^ k* ^ v^ Za pošteno blago in točno postrežbo rečam. / j , w V li E N N O li. LEV S ^j ENdicott 3426 1034 ADDISON RD- Jf Sedal je čas, da si naročite FUB-COA' j mo po NAJNIŽJIH cenah na Wlhl-1' ., mmmmmmmm!m8mttmim»«mtmt8»m SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnika K. Maji "In tistikrat — tistikrat naj j^o drugi, kar hočejo! Ne »m se brigal za nje, vzel si J»m Winnetouov in Old Shat erhandov skalp in skalpe nje-g0v'h belih psov!" nil^r'..''e nož in srdito zamah . 1 njim po zraku, čisto resno J« mislil, ^Zakaj je bil tak —? Kaj smo storili -? Pr!temU ose't>no Prav ničesar, w . smo ga" videli, ko se Djl ]e Predstavil za Zunija. Pa Je poleg, ko smo v Sonori inanili haciendera don Timotea ^nemške izseljence, moje roja-bi,' pred Yumami. Pravica je krivi na naši strani in » na njihovi, mnogo me- Vnašali minil° tisUkrat' smo tistikrat Yu-sklenili smo mir z njimi pueblu smo skrajno mi jt^iv . ^nali z njimi. In vendar nas dražil — preg ]e sirov, tudi po pov-8if0vPojmovanju Indijancev Na " sem gledal v svitu ceni inje?0v sovraštva spa-Zakas 1 obraz, sem razumel, X ni; J1leg0va žena ni hotela več j2t!IVeti ^upaj. Vv Je odkimala. • W .f°' da bi kedaj dobil nji- ne?>, si bodo vzeli drugi, ko '"Tiste fletno k -r T v veiti u / Peci. In ko po- Sm °nU in M°S'ollonom' da 1)0 2ač iUSli in Jedili k njim, se \^5H SPl°Šna in velika * J %t^mi< dobili jih bodo. In ® b°do Mogolloni vzeli V "Vsp Pe •" 9 ^ mi je!" je dejal ro- V^j a le vidim posestnike ' na kolu —! želel bi, da i*?-" ^ - °sniem * :"""'» X«v »tt - utt -r so ; l!(. " IU verf i f} ie^l aceJ P°Ve ej'f pre. y prest "me in Planili na n0" obi- a?eni in iznenadeni. \ v.?21 s° se jim razlezli v \ °2ec je bil Jonatan Mel- Vta11 Poskočila- Hi . t" e'ton • W Je pohitel k njej. li Ha —1" h vi A VP^ »0. ,aJ tA 9 7 m n v 1 ' } / $ liJ / ■^Pueblo Sijala Sta si v naročje. je k utici. I Prihajaš?" j0 je vpra- %a?„e Peci. In kam si na-\ v' "V:0golIonom. in ti?" ' K tebi, seveda!" i„ ■ Ko si komaj pete priieti tiste'ki V pueblu." ^V^Beli peči." „Viltni'>',~~~" pred vami ali >Snami »o." S° odšli iz puebla ko vi Prej?" 8a njlIni smo odšli. Zba-H \ je tebe, veš!" ,Nožl bro! ^išo še daleč, danes pri Beli peči 'Na s° že! Zamudila sem to »poto« Koče < smo imeli. Naj-Am ;llnašli prav za prav :-:tJ,l^ti J h Smo se utaborili, mislili' da bi za" pričakuješ —! Iznenada je stal za menoj —." "In te je seveda zgrabil?" "Seveda!" "In Yume te niso branili?" "Kako me bodo, če pa niti vedeli niso, kaj se je pripetilo! Videla bi jih bila rada, pa sem lezla k njihovemu taboru —. Ko j so odjezdili, pa mene vzeli s seboj in me odložili v divjini. Nisem vedela, kje sem, ves dan sem blodila okoli, noč sem prebedela v samoti,—strašno je bilo!" "In potem —?" "K sreči so me spet našli Yume. Pa z iskanjem smo zamudili ves dan. In medtem so jezdili tisti ljudje dalje —." "— in so bili morebiti davi že pri Beli peči! Kdo bi si bil mislil —! Sledu nismo našli o njih —. Podrobneje mi moraš vse pripovedovati! Le eno mi ko j povej ! Vogel še tiči v podzemeljskem hodniku puebla—?" "Ne več. Našli so ga in vzeli s seboj." Jezno je zacepetal. "Sam vrag jim je pokazal hodnik —! Ali pa si bila ti neprevidna —•!" Nikar m!i tako me govori! Vse sem storila, da bi jih zmotila. Znosila sem ležišče na lo-puto, ki zakriva 'vhod k vodovodu. Ali misliš, da ga' nista našla, tista dva lovska psa, Shatterhand in Winnetou? In z njima sem morala iti—. Ne mo. rem ti povedati, kako sta ravnala z menoj, z damo —! In ko sta bila v hodniku, sem jima ušla, zadelala vhod in mislila, končno ju imam —. Pa prideta črez pol ure nazaj —." "Po hodniku — ?" "Kaj še! Crez ploščad!" "Našla sta rov —?" , "Seveda! In tudi ujetnika." "Ti ljudje so od vraga —!" "In potem so me zvezali in zvezano pustili v pueblu." Srdito je siknil: "Moram jih dobiti, moram— moram —! Našli so mojo skrivnost, morajo umreti, sicer ga ni kraja na svetu, kjer bi bil varen in miren —! Kje pa je oče?" "Tudi njega so našli." "Tudi —? Kje?" "V njegovem stanovanju." "In kam so ga djali?" "S seboj so ga vzeli." k Zaškrtal je z zobmi. "To je — to je — seveda — velika nsreča —!" Pomolčal je. "Vsa sreča pa je pri vsem tem, da je skril denar v škornje." Nekaj časa se je obotavljala, pa le priznala: "Tudi njegov denar so na-šli." Šinil je pokonci. "Ti ljudje so — z vsem peklom — v zvezi —. Sesti -sesti moram." Sesedel se je. Da smo našli denar pri starem Meltonu, ga je očividno huje bolelo, ko da smo ga prijeli in vzeli s seboj. Judita je sedla k njemu. Ni se zmenil za njo, komolec je uprl ob, kolena in zagrebel obraz v dlani. Tolažila ga je in mirila, ni odgovoril, ni se genii. V živo ga je zabodlo, da je izgubljen denar, ki ga je da očetu. Rahlo sem šepnil Apaču: lDalje prihodnjič) Tudi sreča ne počiva Po več ko dvajsetih letih sem se slučajno sestal v Zagrebu z nekdanjim šolskim tovarišem Romanom Rogačem. Skupaj sva svoje dni drsala klopi na gimnaziji. Rogaču je nagajala latinščina in ko se je pridružila še grščina, je zamenjal šolo z mehanično delavnico. Najini življenjski poti sta se tako ločili in večkrat sem pozneje slišal, da je Roman Rogač postal ugleden, bogat in-dustrijec. Njegova vnanjost je potrjevala ta sloves: mogočna postava, dostojna obleka, debela zlata verižica, debela cigara. Kot čistokrvna Slovenca sva kmalu sedela pri dobri kapljici in obujala spomine. Nekdanji profesorji in součenei so morali 1 evid . na Si bila!" Nle dna sem bila! Saj ^ \o,nt na zalezovanje bo- ie t.marsikateri rdečkar. S t odurni človek vse-i, • 1 , i Kjer ga najmanj PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu_Vpra_ Sajte za naš budget naCrt. Pregled furnczov zaston.1. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. IIEndcrson 6X77 DAJEMO EAGLE ZNAMKE Službo dobi slovensko ali hrvaško dekle za delo v kuhinji v restavrantu Vprašajte v Šornovem resta vrantu, 6034 St. Clair Ave. (77) di. Našel sem zakoten listič z donečim imenom "Stara pravda," ki je naenkrat začutil potrebo, da se bavi z našo občinsko upravo. Nekega dne je objavil gorostasno trditev, da sem si jaz prilastil 50,000 dinarjev občinskega denarja." Kar vrglo me je skoraj vznak in z nemo osuplostjo sem strmel v Rogača. On je udaril po mizi: "Čudiš se kaj? Pomisli, jaz jaz, Roman Rogač, d(a bi se dotaknil enega samega tujega dinarja! Bil sem besen. Raztrgal sem cunjo, ki me je tako blatila, in s stisnjenimi pestmi sem se napotil proti postaji, da sedem na vlak in pozovem na odgovor brezvestnega urednika. Ko sem stopil na ulico, me je poleg jeze obšel še čut sramu. Žig nepoštenosti imam na čelu in nositi ga bom moral, do-' kler ga ne izbrišem pred javnostjo. Bog ve, kako dolgo bo to trajalo! Bil sem ves iz sebe, škripal sem z zobmi od samega obupa." Živo je Rogač pripovedoval in še zdaj je bil njegov pogled kar divji. Naenkrat pa se mu je raz lil rahel nasmeh po obrazu: . "Zdaj pa poslušaj, Mikula! Zdrvel sem mimo soseda, ki me je nekam spoštljivo pozdravil. V naslednjem trenutku me je presregel zastopnik tovarne strojev, katerega sem že dolgo | brez uspeha prosil, da bi mi j dobavil na dolgoročno odplačevanje neke stroje, ki sem jih nujno potreboval. Podal mi je roko in kar začel: — Gospod Rogač, brzojavil sem že tovarni, da nemudno izvrši' Vaše naročilo. Prihodnji teden bodo stroji tukaj. — Jaz sem ga debčlo pogledal: in zdrvel naprej. Z odprtimi' & 95 M 91 M 9i M a M 95 01 M ® M 01 M & M 01 91 & 01 M 01 M 0! Jf 01 M M 9 Velikonočna razprodaja Zadruge 0D DANES DO SOBOTE 4. APRILA S to razprodajo DIREKTOR!J ZADRUGE želi vsem svojim odjemalcem in delničarjem vesele velikonočne praznike in se priporoča za nadaljno naklonjenost. KVALITETA - POSTREŽBA - IN NIZKE CENE—NAŠE GESLO OCCIDENT MOKA, 24 Vi Ibs....... DIAMOND OREHI, funt..................ggc BELE ROZINE, 2 funta .................. MED, funt ..................................25' VELIKE ČEŠPLJE, 2 zavoja za... VELIKE POMARANČE, ducat........JJff SILVER BAR BRESKVE, ................Af ! No. 2Vi kante, 2 za H"I MONARCH DARK CHERRIES, Ollfč No. 2'/2 kanta L3 MONARCH SOUPS, 3 kante za...... KIRKMAN'S CHIPS, — 2 za OCTAGON POWDER am. gc velik jgč ZADRUŽNA KAVA, ..............2 za EA; rudeč zavoj , WW ZADRUŽNA KAVA, ..............2 za AJ? plavi zavoj / OLD RELIABLE KAVA, 2 funta za ggf? ROMAN BEANS, 2 funta za .......... AJDOVA MOKA, 4 funte za..........JJjfi YACHT CLUB TOMATOES, ..........AEp No. 2 kante, 2 za SNIDER'S CATSUP, ................2 za AEi< Velike steklenice Vw SILVER BAR GRAH, 2 kante za...... OCTAGON SOAP, 10/tornadov za ^gč KIRKMAN'S SOAP, 10 komadov— ZADRUŽNE POSEBNOSTI: Domači suhi želodci — Suhe klobase — domače prekajene* šunke kakortudi fina perutnina Založite se za praznike—po zmernih cenah! 01 M 9, M 0 M 101 M 01 M 0] M 01 jega tekmeca naj pogledam, ki me zdaleka ne doseza po spretnosti in solidnosti. In vendar v njegovi delavnici veselo pojeta dadivo in stroj od jutra do večera. Mož se pač udejstvuje v javnosti in ima podporo svoje stranke. . Mehanik prihaja v dotiko z vsemi sloji prebivalstva in če hoče uspevati, se ne sme odtegovati javnemu življenju, kakor sem to delal jaz. Tako približno je govoril občinski tajnik in posledica je bi-a, da sem se vpisal v eno vodilnih strank. Pri naslednjih občinskih volitvah je moja stran- naj mi odstopi v najem vsaj nekaj četver-nih metrov zemlje ob delavnici, da bi se laže gibal. Zdaj pa naenkrat tako prijaznost. Skoraj osorno sem ga zavrnil: —Pustite me! Ali niste čita-li "Stare pravde"? Grem 'v uredništvo, da klevetnikom primerno posvetim! — — Ha-ha-ha, gospod Rogač! Slovenska Zadružna Zveza 687 East 152nd St. — GLenville 6316 16201 Waterloo Road 712-14 East 200th Street IVanhoe 1248 I Vanhoe 3562 DA, DOVAŽAMO TUDI NA DOM! VAŽNO ZA VRTNARJE: Zadružni Umetni Gnoj se dobavlja v vseh treh trgovinah. Za splošno vrtno rabo 4-12-4 formula vreča 80 funtov za $2.10; Za cvetlice, grmičevje, itd., vreča 50 funtov za $1.80. NE POZABITE: Gnoj MORA BITI dobro udelan in vmešan v zemljo in DOBRO poškropljen z vodo, kajti drugače vse spari. RAZLOG? Frišen je! Dober je, in to js lastnost vsakega, ki je res dober. VAŽNA PLESNA VESELICA:-V soboto 11. aprila PLESNA VESELICA ZADRUŽNIH KEGLJAČEV V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU NA WATERLOO - VOJAKI IN MORNARJI PROSTI! .... ZA OBILNO UDELEŽBO VABI IN SE PRIPOROČA ODBOR. r 56 B r 56 r 56 r 56' W 56 r 56 r 56 If 56 r 56 W 56 W 56 r 56 r 16 r 56 r 56 r 66 r 56 r 56 W 56 r 56 r 66 r 56 r 56 r 56 w B W 56 r r 56 r 56 66 r 56 r 56 r B di," ki je mene tako raztogotil, ima naravnost čaroben vpliv! Vse, kar so mi prej ljudje zanikali, mi pada zdaj v naročje kakor zrelo sadje. Vse gre naenkrat kakor namazano! Ali je sploh pametno, da hodim v uredništvo in pobijam pisanje, ki se izkazuje kot ugodno in koristno zame?" Roman Rogač se je široko zasmejal: "Mikula, namesto na postajo, sem zavil v gostilno. Ko sem se otresel gostilničarjevih poklonov, sem začel razmišljati. No, danes aaposlujem nad pet Zelo lepa prilika sto delavcev v svoji tovarni Naprodaj je gostilna in re- strojev, moje trgovske zveze pa stavracija, ki ima licenco D-5. segajo daleč čez meje naše mi- Ima vso najmodernejšo opre- le domovine . . ." mo. Nahaja se na najbolj pro- Dvignil sem čašo: metnem vogalu na St. Clair "To se pravi sreča! Živela Ave. v sredini slovenske nasel- sreča!" bine. Cena je jako ugodna. Ne "Ne, dragi Mikula: Živela zamudite te prilike, ki se vam "Stara pravda," ki ima v meni najzvestejšega, hvaležnega naročnika!" (S.) MALI OGLASI Seveda sem čital. Ne razburjajte se vendar zaradi tega! Kaj vse se danes piše! Gorje, če bi se hotel človek jeziti zaradi vsake take reči. Le oglasite se kmalu pri meni, da se domeniva zastran stavbišča! Hitel sem naprej. Ugledal sem gospodarja hiše, v kateri sem imel delavnico. Baš pred nekaj dnevi mi je bil odpovedal zaradi nerednega plačevanja najemnine. Že od daleč je vihtel "Staro pravdo" v rokah in se glasno smejal: — Ali ste čitali, gospod Rogač? — — Čital sem, čital, Baš hitim, da nesramnežem pokažem —Razumem, razumem! Čuj_ te, gospod Rogač, tisto z odpovedjo je bila le šala. Vse preklicu j cm lin izvršil bom tudi popravila, katera ste želeti. — Nehote je postal moj korak bolj počasen. Zamisil sem se. Vraga, članek v "Stari prav- Spoznal sem, da na tem svetu plača denar in samo denar. Več 'je zaleglo zdaj v nekaj , Trgovina naprodaj Proda se establirana trgovina z grocerijo in mesnico, ki dela na mesec do $2,700 prometa; poleg je stanovanje; zidano poslopje; v slovenski nasel- urah grdo obrekovanje, ki me je bini> ge nabaja južn0 od Unjon predstavljalo kot denarnega moža nego prej vse moje dolgoletno, trdo, pošteno delo. Tedaj mi je šinila v glavo drzna misel in z njo sem zagrešil edino nepoštenost svojega življenja: Vzel sem papir in napisal "Stari pravdi" anonimno pismo, da se moti, ko piše, da sem poneveril občini 50,000 dinarjev. Vsota je mnogo večja, giblje se okrog 200,000 dinarjev. "Stara pravda" je ta moj dopis s slastjo objavila." "Imenitno," sem dejal, "in potem ?" "Seveda sem se pobrigal, da se je zadeva razčistila, toda sile si ravno nisem dajal. In ko je bila stvar raziskana ter moja nedolžnost izkazana, sem že imel dvajset pomočnikov, a v moji delavnici je brnelo devet strojev. Bil sem tudi že župan. Ave. Se proda ali zamenja za hišo za eno ali za dve družini. Za podrobnosti vprašajte Wargo & Mikes 10413 Union Ave. Telefon Michigan 2440 Pozor, čebelarji, Naprodaj imam nekaj panjev izvrstnih čebel, prav po nizki ceni. Kogar veseli čebe larstvo, ima zdaj lepo priliko. Pišite ali se zglasite pri Anton Barbiču, 7810 Rosewood Ave., Cleveland, O. (76) nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x) Avto naprodaj Proda se 1938 Buick avto s "heavy duty' ' kolesi, 23,000 milj, radio, heater; vse v prvovrstnem stanju, coupe za 5 oseb; se ga žrtvuje radi odhoda k vojakom in se potrebuje gotovina. Cena je samo $400. Oglasite se na 1082 E. 66. St., zgorej. (75) Oblak Furniture Co. 1 TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEndercoa 2971 Naprodaj kurilna naprava na vročo vodo; sedem radiatorjev, nova peč in cevi. Vprašajte na 992 E. 64. St., ali pokličite HEnderson 8499.__(76) Buy U. S. Defense Stamps and Bonds. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno' zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Šivilja dobi delo Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave. (x) Eouripik * PALAU/ CAROLINE ISLANDS ^ \ JAPANESE MAHbATJ: _ OMR ADMIRALTY « Monus e BISMARCK«« ^Touk.nau fe^RCH.PEUAGO V kitu/ ^ ModonSv* ______ „ Kopingo morongi Fakfok Cerom §./ Okoba uUINtA N^S . i L iuica. I AUSTRALIAN Thursday I. O Morwby SomwittACop, »S T/V? / Work DARWIN If ? 1__ 0 Gulf Ot { • IJ \ ~ Birdum L Carpentaria /cook»ow>) \ * V / 1 \i Borroloola / Coirn.VN Normonton* »Croydon ) I NORTHERN TERRITORY Towntvill^« QUEENSLAND Mackay' Razsipajte to velikonočno radost s cvetlicami THt (Jlorists 4SMKUII0K ll §k llh Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom krjlnjsko-slovensk; KATOLIŠKA JEDHOT* Najstarejša slovenska podporna organih v Ameriki . . . Posluje že 48. leto Članstvo 37,800 Premoženje $5,000>( Solvenlnost K. S. K. Jednote znaša 127^ Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri I,£U štcni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO*1- kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. opcraci bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od I«- 0 otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. * K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste ccrtifik"18 dobe od $250.00 do $5.000.00. GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN "Bežite, bežite," je rekel, "uverjen sem, da pojdete z nami. Kar obljubite, vikont. Stvar je malenkostna in brez posebne važnosti, a treba je, da smo eno-dušni. To je edino, za kar nam gre." Zmajal sem z glavo. Oba sva se bila ustavila v senci orehov, nekaj korakov od rešetnih vrat. Saint-Alaisev lakaj je izpreva-jal konja po cesti. "Nu," je prijateljski silil vame, "saj menda ne mislite, dk bi mogla ta kolobocija z glavnimi stanovi, ki jih je njegovo Veličanstvo v svoji vzvišeni nespa-meti dalo sklicati po Neokerju, obroditi kak sad? Zbrali so se dne 4. maja in danes smo že 17. junija; vse doslej niso delati drugega kakor to, da so mlatili prazno slatno. Kmalu bodo spet razgnani in stvar bo opravljena." "Čemu, potem takem protesti?" sem vprašal negotovo. "Takoj vam pojasnim, čemu, prijatelj," je odvrnil s prizanesljivim nasmeškom, treplja je se s korobačem po škornjici. "Ali že veste najnovejše novice?" V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Krovat ki nas je za vedno zapustil dne 31. marca 1938. Oh, kako je hiša prazna, odkar ljubega očeta več ni; ta hiša prej tako prijazna; nevljudna, tiha se nam zdi. Četrto leto je minilo, kar truplo vaše že trohni; zda j lepše sonce vam tam sije, in lepša zarja rumeni. Kruta smrt, čemu odvzela si nam dragega očeta, kar najdražje smo imeli, spravila si v jamico! Kje ste, kje ste, zlati oče, tužno vsem je nam po vas, da bi se odprla vrata, se prikazal vaš obraz. Vsi bi se vas oklenili, v vaše gledali oči, bi od nas vas ne pustili, z vami bili bi vse dni. S trnjem vaša pot življenja bila je zaraščena, bridka, polna le trpljenja, nikdar pa okrašena. V grobu tihem sladko spite, v kraju večnega miru, ljubi soprog, dragi oče, večna luč naj sveti ti. žalujoči ostali: ROSE KROVAT, soproga; JOSEPH KROVAT, sin. Cleveland, O., 31. marca, 1942. "Kakšne so?" sem rekel oprezno. "Povejte jih, da vidim, ali jih že vem." "Kralj je odslovil Neckerja." "To ni mogoče!" sem vzkliknil. Moje strmenje je bilo tolikšno, da ga nisem mogel utajiti. "Pač," je odvrnil, "bankar je odslovljen. čez teden dni bodo izginili tudi njegovi glavni stanovi ali narodna skupščina, kakor je menda nazval to stvar, in bomo spet tam, kjer smo bili. Dotlej pa je treba, da potrdimo kralja v njegovih modrih namenih in mu pokažemo, da smo še na svetu. Odločiti se moramo za dejanja. Naša dolžnost je, da protestiramo." "Ali, gospod markiz," sem dejal, nekoliko razburjen po tej novici, "ste li uverjeni, da bo narod mirno prenesel vse to? Nikoli še ni bilo hujše zime, nego je bila letošnja, ne slabše letine, ne bede, kakršna je dandanes pri nas. In vrhu tega so upi vzdramljeni, duhovi vznemirjeni po volitvah in ... " "In komu gre hvala za to?" Čudno me je pogledal. "Nič se ne bojte, vikont; narod se bo sprijaznil z vsem. Poznam Pariz in porok sem vam, da ni več tisti, kakor je bil za časa državljanske vojne, naj misli gospod de Mirabeau kar hoče. Pariz je dandanes miren in pameten in ne bo trenil z mezincem, že poldrugo stoletje ni bilo nobene vstaje, ki bi zaslužila to ime, razen nekaj gladovnih pobun, ki bi jih bili dve stotnji Švicarjev| izlahka zadušili. Verjemite, da se s te strani ni bati ničesar: le malce spretnosti, pa pojde vse po nitki." Toda novica me je izzivala k ugovarjanju. Uprl sem se čuteč, da mi narašča samozavest. "O tem dvomim," sem rekel hladno. "Stvar se mi ne vidi tako preprosta, kakor mislite vi. Kralj potrebuje denarja, drugače mu preti polom; in narod nima več denarja, da bi mu ga dajal. Ne vidim možnosti, kako naj bi se obnovil stari red." S togotni bliskom v očeh mi je zabrusil Saint-Alais: "Recite rajši, vikont, da ne želite, da bi se obnovil!" "Reči hočem to, da je bil stari red nezmiseln," sem trpko odvrnil. "Kakor ni mogel ostati, tako se vrniti ne sme." Ni mi takoj odgovoril. Skoro minuto sva gledala drug drugega. On je bil tik onkraj vhoda, med tem ko sem stal jaz na tej strani; sveže vejevje se nama je širilo nad glavama. Za marki-zovim hrbtom se je belila ce^ta v prahu in pripeki junijevega solnca; njegov obraz je bil zari-pel, trd in preteč — in moj mu je bil najbrže podoben. Tedajci pa se je izpremenil, Saint-Alais je udaril v kratek, prijeten in vljuden smeh in je nekam prezirljivo skomignil z rameni. "Eh," je dejal, "kaj bi se prepirala; upam, da vendarle podpišete. Mislite na to, gospod vikont, mislite na to. Zakaj" (pri tej besedi je premolknil in me hudomušno pogledal) "nihče ne more vedeti, kake bodo posledice." "Tem bolj je treba, da premislim," sem odgovoril. "Tem bolj je treba; da premislite, preden porečete 'ne'," je dejal s pomembnim glasom in se globoko priklonil, to pot brez nasmeška. Nato je stopil k svojemu konju in se vzpel na stremen, ki mu ga je držal lakaj. Ko je bil na sedlu, je zbral vajeti v rokah in se sklonil z obrazom k meni. "Seveda," mi je rekel tiho in z vrtajočim pogledom v oči, "pogodba je pogodba,- gospod vikont; Montecchi in Capuletti so iz more, prav tako kakor vaš sramotni steber. A vzlic temu moramo hoditi isto pot -J— razumete, isto pot? — ali pa se moramo ločiti! Takšno je moje mnenje." To rekši je prijazno naklonil glavo, kakor da njegove besede niso bile grožnja, ampak ljubeznivost, in odjahal. Nekaj časa sem stal na mestu, tresoč se od ogorčenja; nato sem z dolgimi koraki krenil nazaj po senčnem drevoredu. Misli so se mi vrtinčile v glavi, načrti in upi so se borili med seboj; tako je bila moja notranjost v malem slika zmede, ki je vladala tiste dni po vsej Evropi. Zmisel markizovih besed je bil tako očiten, da se nisem mogel varati o njem. V vso vljudnostjo mi je dajal na izbero, da se odločim za to zvezo z njegovo rodbino, ki jo je bil še oče uredil zame, ali pa za politične ideje, ki mi jih je bil vcepil pokojni roditelj in ki jih je bilo leto dni bivanja v Angliji še poglobilo. Ko sem ostal po očeto-v smrti sam v svojem gradu, sem živel pred vsem bodočnosti: sanjaril sem o Denizi de Saint-! Alais, dražestni devojki, ki mi J je bila določena za ženo in ki jej nisem bil videl, odkar so jo bili poslali v samostan; sanjaril sem tudi o delu, ki sem ga hotel izvršiti — o tem, kako razširim okoli sebe blagostanje, ki sem ga bil videl na Angleškem. Saint-Alaiseve besede so grozile obema lepima načrtoma in že to me je moralo navdati s skrbjo. Reči pa moram, da me to dvoje ni tolikanj žalilo kakor njegova oholost; smejal sem se ji in klel od razburjenja, vse vprek. Dva in dvajset let mi je bilo, njemu pa sedem in dvajset, in me je hotel komandirati! Mi smo bili zanj budalasti deželani, on pa mož visoke politike, poslan iz Versaillesa in Pariza, da bi nas vodil in učil! če pojdem njegovo pot, se bom smel poročiti z njegovo sestro; če ne, pa ne! Tak je bil položaj. Seveda ni trajalo niti ure po njegovem odhodu, da je bil moj j sklep storjen. Namenil sem se, da se mu postavim po robu, in sem porabil ves ostanek tistega dne v to, da sem s trdnimi, ne-ovrgljivimi razlogi opravičeval pot, na kateri sem hotel vztrajati : zdaj sem si obujal v spominu pismo, v katerem je bil gospod de Liancourt obrazložil svoj reformni načrt, zdaj sem si ponavljal misli, ki nii jih je razvijal gospod de La Rochefoucauld, ko je bil nedavno tega v Lu-chonu. Enako kakor jaz. V pol ure, v jezni raz-vnetosti in brez dolgega premišljevanja, se je odločilo baš tisti teden še deset tisoč drugih za eno ali drugo izmed obeh poti, ki sta bili na izbero. Gargouf, Saint-Alaisev oskrbnik, ki je zvedel novico o Neckerjevem oadcu tisti dan, kakor jaz. je bil silno vesel preobrata; niti malo ni slutil, kaj pomeni zanj. Tudi abbe Benoit, naš župnik, ki je bil zvečer moj gost, ni videl v tej novici ničesar posebnega, čeprav jo je vzel z žalostjo na znanje. In Joahim Murat, sin krčmarja v Bastidi blizu Cahor-sa, je takisto moral zvedeti, kaj se je zgodilo; toda senca kraljevskega žezla ni niti v mislih pala na njegovo pot, prav tako, kakor se notarju Soultu v Tarn-ski Bastidi tisto noč ni sanjalo o maršalski palici. Notar pa mar-šalska palica! Krčmar pa že-zlo! Bože moj, komu bi prišlo to na.um? Bolj moder od Danijela in bolj previden od Jožefa bi bil moral biti človek, da bi bil slutil take stvari pod staro vlado, v stari Franciji, v starem svetu, ki ga je zrušil tisti mesec julij leta 1789! In vendar so bila tudi takrat! vsem vidna znamenja, ki so preroško kazala v bodočnost. Jaz sem zagledal ta znamenja že drugi dan in to v zadostnem številu, da se mi je duh odvrnili od osebne zamere k plemenitejšim razgledom, nego je uveljavlje-nje samega sbe. Na poti v Ca-hors, kamor sem se odpravili s svojima služabnikoma Gillesom in Andrejem, nisem videl samo opustošenj, povzročenih po zimskem mrazu in pomladni burji, tedaj ne samo očrnelih in posušenih orehov, usahlih vinogradov, uničene rži in zapuščenih njiv v njihovi žalostni goloti; ne samo tistih običajnih znamenj bede, ki sem se jih bil že navadil, čeprav so rne prve čase po moji vrnitvi iz Anglije navdajala z grozo: ilovnatih kolib, Bivša plesalka, 28. letna Madeline Webb je bila z dvema drugima moškima obdolžena umora neke Poljakinje, kateri so morilci odnesli $1,500 vreden diamantni prstan. Morilska trojica je bila pridržana v New Yorkni. Tu je bilo pd dovolj zelenjadne solate. — V bližini Philadelphije je iztiril t&vorni vlak, ki je bil naložen s sadjem in zelenjavo, kar je večina vse uničeno ali tako poškodovano, da ni nobeno rabo. Slika nam kaže razbite železniške vozove ponesrečenega vlaka. o. GUAM BASES Australian » M Pacific Ocean :■: i' i IEW IRELAND abaul * . »Bouoaiiv jr} ■ , .oougair 'NEW W«'« RITAIN |—Ž* ^ V SOLOMON j IS. BRITISH Coral Sea (jot nji zemljevid nam kaže kje zavezniki najbol j udarjajo na japonske postojanke severno od Avstralije. Ameriški in avstralski bombniki so napadali Rabul na Novi Britaniji, odkjer so Japonci napadali važno pristanišče Port Moresbyt Nova Guinea. Cilj Japoncev pa je najbrž Avstralija. Yankiji v Avstraliji. Ameriški vojaški pilotje naših zračnih trdnjav pravijo: "Thumbs up" predno odidejo na zračno pot preko Južnega Pacifika. To so naši fantje na ameriških bombnikih, ki so se udeležili zračnih bojev nad Filipini. oken brez stekel, sestradane drobnice in votlolicih žensk, ki so sključene v dve gube pulile travo. Ne, videl sem tudi druga, še pomembnejša znamenja. Na križepipotjih in mostovih so se zbirali moški v sumljiveJ in čakali, sami ne vedoč ^ njih molčanje je bilo mrko,izobrazi divji, njih obrvi nap ne in njih vpadla lica sp®1 izrazu nepomirljive P**™ bi morala biti v vsaki slovenski hiši