PRIHODNOST V OČEH >ROGi SPOMINI NA LEGENDE (Mef) Popraznični dnevi so morda čisto pravi za razmišljanje o tem, kako in koliko Slovenci imamo in se imamo radi. Če bi sodili po voščilih, ki smo si jih izrekali te dni si želimo predvsem veliko zdravja, veliko najboljšega in še nekaj sreče, pa veliko manj denarja in sploh zelo malo ljubezni, kot da bi šlo za nekaj neprimernega, skoraj škodljivega. Še najmanj pa smo si zaželeli upanja, tistega prefinjenega občutka, ki je dejansko gibalo človeštva nasploh. Koliko upanja je v generaciji, ki zdaj končuje osnovno šolo ali je sredi srednješolskega šolanja? Kaj si pravzaprav želijo in koliko možnosti imajo, da se jim te želje izpolnijo. Si želijo spoznavati tuje kraje in ljudi, druge kulture, neznane svetove, nova odkritja in nedoživetc občutke. Prav gotovo so tudi takšne želje del njihove mladosti, vendar skrito čakajo na koncu vrste želja, saj so dandanes pomembnejše in med vrstniki cenjene čisto dragačne želje. Takšne, ki z vratolomno hitrostjo zapeljejo z očetovim avtomobilom med potnike na avtobusni postaji, takšne, ki za vzornike postavljajo kriminalce ali takšne, ki govorijo o uspehu kot ga je doživela peterica mladih z imenom Bepop. {C Banka Koper 9. januar 2003 Upanje in ustvarjanje prihodnosti smo prepustili neznanim kreatoijem našega vsakdana. Država si je preprosto umila roke nad prihodnostjo novih generacij. Sprejema zakone, financira projekte, predstavlja razvojne iniciative, hkrati pa ugotavljamo, da se število nezaposlenih mladih še vedno povečuje in da so nekateri potisnjeni v take stiske, da enostavno ne zmorejo več takšnega življenja brez upanja. Ob novem letu smo v Izoli zabeležili dve skrajni dejanji obupa mladih ljudi. Če nočemo, da bo ugasnilo še nekaj plamenov v očeh se moramo čimprej domisliti kako mladim vrniti upanje. Izgovarjanja na kapitalizem je dovolj, zdaj bi že morali imeti pripravljen program prestrukturiranja izolskega gospodarstva. Prestrukturiranja, ki bi, kljub neživljenskosti novega zakona o delovnih razmetjih mladim odprlo poti za uresničitev tistih želja, kijih zdaj še skrivajo za masko potrošniške družbe. Kot Hrpelje brez Kozine je tržnica brez Celestine. Zdaj se ne pove odkrito, kdo je tam po Titu Tito. Eni pravijo, da Celestina na oblast potiska sina, drugim pa se vse bolj zdi, da oblast prevzema hči. Ampak nas še zmeraj rajca, da bi spet čez trg zavpila: »Ti le kar prebiraj jajca, tiča vmes ne boš odkrila.« PIZZERIJA KOSILA med 12. in IS. uro SPAGETERIfA 041 /67 59 53 IZOLA, tel.: 616 80 00 H/avfo (fjjj/EREBm i\yi oxo iv/iaxx: tel. 05/ 640 4253 1. k) k šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili lzola-05/6401110 www.sifra-nepremicnine-sp.si Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64 PTT's NOT DEAD V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa paludi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja. Izola Mavrica mojega srca, v sebi te bom nosila, v svoji duši te bom ljubila. Bodi srečna vesela, mnogo v tebi je zabave, naj živijo bistre glave. v Šotor so postavile da smo bili veseli, prav lepo smo se imeli. Čestitam vsem, ki to zamisel s imeli in so za nas tako skrbeli. Glasbe je bilo za vsa ušesa. Z Brajkom fešta je bila res pestra, Roxie - Srečko pa skrbel je za Silvestra. Dosti sreče, denarja in zdravja Vam želi in Vas pozdravlja Celestina - balerina. Potrta ljubezen Ernest Cah V mnogih prsih vlada nemir, mnogo žena je pretepenih. Za zidovi je skrit prezir, koliko otrok je osamljenih? Človek izbistri si razum, um naj v tebi prevlada! V nežnost izlij pogum, da tvoja družina ne strada! Milina v otroških očeh, naj srce ti prevzame! Iztrgaj iz misli večni greh iz srca brazde zorane! Ena misel v tebi naj dozori, ljubezen - življenja je smisel, le ona v tebi naj živi in briše solze it otroških oči! MANDRAČ JE PRAVO DARILO Predstavljajte si paket v katerem je 50 številk tednika Mandrač, ki ga raznašalec ali poštar vsak četrtek odloži v vaš nabiralnik. Mandrač je darilo, ki traja celo leto. Če še niste naš naročnik pokličite uredništvo (tel.: 64 00 010), pošljite fax ( 64 00 015) ali elektronsko pošto ( urednistvo@mandrac.com) Takšen je bil prizor zadnje dni starega leta v eni od naših pisarn, kamor so delavci Društva prijateljev mladine iz Izole spravili darila, ki sta jih za mlade Izolane pripravila Božiček in Dedek mraz. Za Božiča je najprej svoja razdelil mož v rdečem, pred novim letom pa še mož v belem in lepo število plišastih igrač, ki so jih zbrali z republiško akcijo in tudi posebej med Izdani je našlo nove lastnike. Verjamemo, da bodo znali skrbeti zanje in jih bodo naslednje leto morda podarilu še komu, da se jih lahko razveseli. Študentski servis Consorzio studentesco servizi STUDENTEI1; zavod za posredovanje del dijakom in študentom Župančičeva 14/111,6330 Piran-Pirano, tel. 05/671 00 20, fax.: 05/671 00 21 OE IZOLA, PITTONIJEVA 4( vhod s Postojnske ulice ) Izola, tel.: 05/663 40 15 fotokopije 10 sn!» Urnik: 8.00 -16.00 VELIKA PONUDBA DEL ! O bele T-SHIKT 76 ODRkSLfc N''L’XLA&ir 362,00 SIT Junior d.o.o. - Industrijska cona 9/e - Izola GROSISTIČNA PRODAJA - ZA PROMOCIJO IN PROSTI ČAS TRENIRKE ZA ODRASLE 3.200,00 SIT DELOVNI ŠKORNJI 980,00 SIT POLO majica 165gr 1.161,00 SIT DELOVNE ROKAVICE 165,00 SIT BREZROKAVNIKI 2.450,00 SIT TUTE za delavnice v barvah 4.027,00 SIT BUNDE ZA ODRASLE od 4.259,00 SIT DELOVNE HAUE že od 3.120,00 SIT KAPE 235,00 SIT OBLAČILA ZA GOSTINSTVO!!! Vse cene so brez 20% DDV Fax: 05/ 641 50 81 od 8h-16 h (ob delavnikih) VSE ARTIKLE LAHKO TISKAMO IN VEZEMO ■ PO DOGOVORU ! Veselje ali vandalizem v v DRAGE ŽRTVE PRAZNIČNEGA POKANJA Praznično veseljačenje je ob vsem pokanju petard včasih res bolj podobno bitki kot praznovanju. Tudi letos ni bilo nič drugače, čeprav je treba priznati, da so petardni bojevniki bolj intenzivno pokali predvsem v času okrog Božiča in Novega leta, medtem ko so decembra kot kaže še zbirali moči in pripravljali svoj arsenal. Po tej "bitki" k sreči ni bilo treba preštevati mrtvih, zato pa imajo izolski komunalci v teh dneh toliko več dela s preštevanjem uničenih kontejnerjev in košev za smeti. Večina poškodb je kot kaže delo vnetih metalcev petard, čeprav je v nekaterih primerih videti, kot da bi bil na delu manični požigalec. OD KONTEJNERJEV DO KLOPI Na izolski Komunali so doslej našteli 9 zažganih in razstreljenih zabojnikov ter 16 uničenih uličnih košev za odpadke. Ena klop je končala v morju, dve klopi v parku na Trgu padlih pa sta bili uničeni. Radoš Petrovič z izolske Komunale pravi, daje ta park tudi sicer pogosta tarča vandalov, saj so tu že pred prazniki zabeležili več poškodb košev za smeti, ki so jih že zamenjali, poškodovanje klopi pa je že kar na dnevnem redu. Na svetilniku seje nekdo lotil večjega kontejnerja, kije pogorel do tal, tako da je od njega ostalo le kovinsko ogrodje ter kolesca. Nekdo drug, očitno vneti nasprotnik ločenega zbiranja odpadkov, je zažgal mali modri zabojnik v Koprski ulici, ob lovski koči na Baredih pa je nekdo kratko malo razstrelil tam postavljeni zabojnik. HÉ| ; '~f, Zažgane in uničene kontejnerčke so našli še na Gregorčičevi ulici, v Alietovi, v Zustovičevi ter Trinkovi ulici. ...•-1 - ••• ; . - - - ~ -•;r '' ' 'Z It«. POPRAVEK V zadnji številki Mandrača smo poročali o tem, kako so občinski svetniki sprejemali informacijo o gradnji hitre ceste in ob tem naredili napako, saj smo objavili napačno skico novega izolskega priključka na hitro cesto. Objavili smo predtadnjo varianto, ki se seveda razlikuje od tiste, kije dogovorjena z Darsom. Pravo bomo predstavili v naslednjem Mandraču v pogovoru z odgovornimi na Uradu za prostorsko planiranje in v pogovoru s člani Komisije, kije bila ustanovljena posebej za obravnavo teh vprašanj a ni sodelovala pri določanju zadnje variante priključka. NEKAJ SO JIH UMAKNILI Našteli so tudi 11 uničenih kovinskih koškov za smeti, največ v starem mestu, Jagodju in Livadah, vandali pa so se spravili tudi na šest zabojčkov za pasje odpadke. Kot pravijo na Komunali bi bila škoda verjetno še večja, če ne bi na najbolj izpostavljenih mestih (predvsem ob obali), večino koškov začasno odstranili. Naj povemo, da stane zabojček za pasje odpadke kar 62.000 tolarjev, za ulične kovinske koške je treba odšteti po 23.000 tolarjev. Po grobih ocenah znaša skupna škoda skoraj milijon tolarjev. Ker so poškodovani zabojniki zavarovani, bo sicer del te škode pokrila zavarovalnica, kljub temu pa bo za nabavo novih morala del denarja odšteti tudi Komunala sama. Poškodbe zabojnikov za odpadke so komunalci prijavili policistom, ti pa bodo proti odkrtim storilcev lahko uvedli kazenski pregon. (Karmen Bučar) OBISK PRI NOVOROJENČKIH Županji in župan treh obalnih občin so tudi letos obiskali novorojenčke in njihove mamice v izolski porodnišnici. Letos je prvi na svet privekal Matija Pongrac, ki se je ob 1 .uri in 18 minut rodil mamici Klavdiji iz Ankarana Deček je bil tudi zadnji novorojenček v lanskem letu, Noel Jurman, ki se je mamici Neli Gomizelj rodil 31 .decembra ob S.uri in 41 minut. Po besedah dr. Dušana Deisingerja, predstojnika ginekološko-porodniškega oddelka se je v izolski porodnišici lani rodilo 586 otrok, med katerimi je bilo 6 parov dvojčkov. Zabeležili so 580 porodov (leto prej jih je bilo 548), v treh primerih pa seje zgodilo, da so mamice rodile kar doma in so v porodnišnico prišle šele po porodu. V preteklem letu niso imeli niti enega primera mrtvorojenega otroka, zaradi možnih zapletov pri prezgodnjem porodu pa so v Ljubljano napotili tri nosečnice. Naziv »dojenčkom prijazna prodnišnica« so prvič prejeli leta 2000, lani pa jim je komisija Unicefa ponovno podelila ta naziv. V letošnjem letu načrtujejo vrsto novosti: radi bi opremili alternativno porodno sobo, že spomladi pa bodo vsem porodnicam, ki bodo to želeli, lahko omogočili porod brez bolečin Iz leta v leto pa raste tudi število očetov, ki želijo prisostvovati porodu (lani se jih je za to odločilo 67 odstotkov, 64 odstotkov leta 2001 in 60 odstotkov leta 2000). (K.B.) Sneg v Izoli BO MANDRAC SPET POLEDENEL? Sneg v Izoli ni ravno vsakdanji pojav. Listanje po arhivu nas je privedlo do spoznanja, da smo ga imeli zadnjič pred štirimi leti, ko ga je bilo ravno za vzorec, leta 1994 pa ga je bilo kar za 4 centimetre. Nekateri starejši seveda pomnijo čase, ko je bila cesta skozi Izolo debelo zametena, občina pa ni premogla niti enega pluga, danes pa je seveda drugače. Delavci izolskega komunalnega podjetja so se s snegom spoprijeli že sredi noči, okrog enih zjutraj, torej dobri dve uri po začetku sneženja. Očistili oziroma posuli s soljo so najpomembnejše lokalne ceste, tako da v izolski občini ni prišlo do pomebnejših prometnih zastojev. Nemoteno je obratoval tudi javni prevoz, celoten promet pa je seveda vendarle potekal upočasnjeno. Kot rečeno je okrog enih zjutraj dežurna ekipa izolske Komunale s tovornjakom s posipalcem začela posipati prednostne ceste Ruda -Bolnišnica, Izola-Belveder in Izola-Korte, nato so proti jutru začeli s posipanjem pločnikov v mestu, najprej seveda okrog šolskih poslopij. Do jutra so porabili dva tovornjaka peska in dve toni soli, v torek do 15. ure pa so na izolskih cestah posuli skupno štiri tone soli in štiri tovornjake peska. Igor France, vodja dežurne službe v Komunali Izola, je povedal, da so v torek in sredo še enkrat posipali ceste 1. reda v izolski občini (Ruda- Bolnišnica, Izola-Belveder, Izola Medoši, odcep za Malijo do avtobusne postaje in odcep za Barede), dežurna služba pa je bila na delu tudi v torek in sredo ponoči Po izjavah odgovornih lahko začasna otoplitev, nato pa kasnejši padec temperatur in burja povzročijo poledenele ceste, zato so ponovno obkrožili celo občino, očistili pa so tudi pločnike v Livadah in v mestu. IZLETI v LONDONm PARIZ tel:. 01/ 426 80 61 e-mail: twin@siol.net Posipali so povsod, kamor so lahko prišli s tovornjakom, nekatere odseke pa so posipali tudi ročno. Kljub temu so imeli nekateri občani težave s prihodom na delo, saj so bile ceste zelo poledenele. Prvi sneg je namreč padel na dokaj topla cestišča, se tam stopil nato pa na hitro zamrznil. Sneg, ki gaje prekril je nevarnosti le še povečal. ČIŠČENJE PLOČNIKOV JE NAŠA SKRB Ob tem velja spomniti, da občinski odlok govori o tem, da smo občani dolžni očistiti tudi pločnike pred našimi hišami oziroma bloki, vendar je bilo malo takih, ki so se v torek in sredo otili tega dela. Bolj ali manj smo se namreč navadili, da to namesto nas storijo komunalci, čeprav je res, da bi v primeru nesreče pešca bili za njegovo poškodbo odgovorni mi. Z razmerami v občini odgovorni delavci Komunale redno obveščajo vodstvo izolske občine in Civilno zaščito, ki pa je ni bilo treba aktivirati. NEVARNOST ZMRZALI Povejmo še, da so za sredo ponoči in četrtek napovedane izedno nizke temperature tako da se lahko zgodi, da bo po dolgem času spet zamrznil tudi izolski mandrač. Ribiči tega hladnega seveda niso veseli, saj že nekaj dni niso odšli na morje, druge škode pa v občini doslej ni bilo prav veliko. Morda velja omeniti le poplavo v jedilnici osnovne šole Vojke Smuč, kjer je popokala napeljava centralne kurjave, jedilnico je zalila voda in spet bodo potrebna obsežna sanacijska dela, med drugim tudi zamenjava parketa. Pa še nasvet: Če imate težave s snegom, ledom ali čim podobnim pokličite dežurno službo JP Komunala (tel.: 041 650 882) in povprašajte kaj vam je storiti oziroma kako vam lahko pomagajo. (PR) Tretje tedensko žrebanje December v Izoli V PONEDELJEK ZA IBIZO Novoletni prazniki so že krepko za nami, končuje pa se tudi akcija December v Izoli. V torek, Zjanuarja smo izžrebali še zadnje dobitnike nagrad v tretjem vmesnem žrebanju, v ponedeljek, 13. januarja pa nas čaka še sklepno dejanje - zaključno žrebanje, ko bomo izvedeli koga bo letos zapeljala nova Seat IBIZA. Vse o zaključnem žrebanju in dobitnih številkah boste seveda lahko prebrali v naslednjem Mandraču, zaenkrat pa si poglejmo katere so bile srečne številke tretjega vmesnega žrebanja. Tokrat se je nabralo toliko kupončkov, da je postal naš običajni zabojček, iz katerega žrebamo, premajhen in smo si morali omisliti večjega. Pri žrebanju so sodelovali glasbenik Vili Novak, ki bil eden tistih, ki so nas v prazničnih dneh zabavali v šotoru na Lonki, Romeo Černeka iz Trgovine Oljka ter Alenka Žeger iz Artfota. Dobitnik prve nagrade - izleta za dve osebi v božični Gardaland je tokrat nakupoval v Mercatorjevem marketu na Dantejevi ulici, lepo srebrno ogrlico pa dobi nekdo, ki je kupoval v Marketu Jagodje. Za tiste, ki ste morda spregledali rezultate prejšnjih dveh vmesnih žrebanj, pa jih objavljamo ponovno. Dobitniki nagrad naj se zglasijo na Uredništvu Mandrača, Veliki trg 1, 6310 Izola ali po tel. 05/ 640 00 10 ob delovnikih med 10. In 12.uro oziroma naj se javijo po elektonski pošti urednistvo@mandrac.com zaradi prevzema nagrad. Dokazilo o dobitku je drugi, večji del kupona z isto serijsko številko. Rok za prevzem nagrad je 28.2.2003 "Perilo moči" usmerja čisto energijo iz okolice v vaše telo Oglejte si o tem serijo oddaj na TV 3 ob sredah zvečer, s ponovitvami ob vikendih. V. URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12 UGOTOVITE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje REZULTATI TRETJEGA VMESNEGA ŽREBANJA DNE 07.01.2003 IZŽREBANA ŠTEVILKA 1. nagrada-lzlet za 2 osebi v Gardaland 14250 (Mercator Degro - Dantejeva ul.) 3. Fotoaparat 16220 ( Mercator Degro - Ljubljanska ) 6. komplet CD plošč 17424 (Mercator Degro • Veliki trg) 10. komplet knjig 17463 (Mercator Degro - Veliki trg) 5. Skiro 17788 (Mercator Degro - Veliki trg) 8. komplet CD plošč 19206 (Soča) 15. žoga 19622 (Soča) 4. Walkman 22169 (Discont BTC) 2. nakit-verižica 2955 (Mercator Degro-Market Jagodje) 11. komplet knjig 29570 (Mercator Degro-Market Livade) 16. žoga 30424 (Trgovina Piacer) 14. Naročnina na Mandrač 32555 (Hipermarket SPAR) 13. Naročnina na Mandrač 34410 (Hipermarket SPAR) 9. komplet knjig 38345 (Market Nanos - Hrib) 12. Naročnina na Mandrač 43390 (Trgovina SANIS) 7. komplet CD plošč 45481 (Trafika 3 DVA-Veliki trg) GLAVNO ŽREBANJE bo potekalo v ponedeljek 13.1.2003 ob 20.00 uri. Če bo tehnično mogoče, boste žrebanje ^ahko gledali v neposrednem prenosu na KTV MANDRAČ in TV SPONKA, sicer pa si ga boste lahko ogledali na posnetku v torek 14.1.2003 ob 18.00 uri na omenjenih KTV kanalih. VSE IZŽREBANE ŠTEVILKE BODO OBJAVLJENE V NASLEDNJI ŠTEVILKI tednika MANDRAC. 3. Fotoaparat 6. komplet CD plošč 11. komplet knjig 8. komplet CD plošč 15. žoga 13. Naročnina na Mandrač 7. komplet CD plošč 2. nakit - verižica 9. komplet knjig 16. žoga 12. Naročnina na Mandrač 14. Naročnina na Mandrač 5. Skiro 1. nagrada-lzlet za 2 osebi v Gardaland 4. Walkman 04817 (Market EL’DORADO) ; 7476 (Mercator Degro Market Jagodje) 11162 (Hipermarket SPAR) _____________ 11372 (Hipermarket SPAR) 11692 (Hipermarket SPAR) ______________ 11699 (Hipermarket SPARf 18036 (SOČA) 19854 (SOČA) 20284 (Trgovina PLACER)_______________ 23126 (ŠPORT MALA) 25027 (Mercator Degro Market Livade) 25041 (Mercator Degro Market Livade) 27137 (Mercator Degro Market Livade) 40193 (Trgovina REVITA) REZULTAT11. VMESNEGA ŽREBANJA DNE 10.12.2002 IZŽREBANA ŠTEVILKA 10. komplet knjig _____ 3. Fotoaparat 7. komplet CD plošč 11. komplet knjig 15. žoga 8. komplet CD plošč 9. komplet knjig 14. Naročnina na Mandrač 16. 1. nagrada4zlet za 2 osebi v Gardaland 5. Skiro 6. komplet CD plošč 12. Naročnina na Mandrač 13. Naročnina na Mandrač 2. nakit - ogrlica 4. Walkman 01869 (Hipermarket SPAR) 04475 (Mercator Degro-Trg republike) 13971 (Hipermarket SPAR) 20328 (Trgovina PLACER) 20901 (DZS • knigama in papirnica Žiga Zois) 20994 (DZS - knigarna in papirnica Žiga Zois) 23628 (Market NANOS-Hrib) 23701 (Market NANOS-Hrib) 24741 (Mercator Degro-Veluščkova) 24897 (Mercator Degro-Veluščkova) 41114 42849 (Market Livade - Mercator Degro) 42886 (Market Livade - Mercator Degro) 42889 (Market Livade - Mercator Degro) 01698 (Hipermarket SPAR) 01742 (Hipermarket SPAR) Alkoholni zakon VSAK DESETI MED NAMI JE ALKOHOLIK? Državni zbor bo v kratkem ponovno razpravljal o predlogu takoimenovanega Kebrovega alkoholnega zakona, ki je že ob prvem branju povzročil pravi mali vihar med poslanci, še posebej pa med zainteresirano javnostjo, kamor sodijo predvsem proizvajalci alkoholnih pijač, gostinci, organizatorji različnih prireditev in morda celo ‘sami pivci. Za slednje sicer lahko zagotovimo, da ne bodo posebej lobirali proti sprejetju takšnega zakona, drugi našteti pa so vteh dneh gotovo na to temo govorili stistimi, ki lahko vplivajo na sprejetja ali vsaj preoblikovanje predlaganega zakona. Ob tem pa je res, da samega predloga skorajda ne poiznamo, zato morda le nekaj bistvenih poudarkov iz omenjenega predloga. ALKOHOL VZAME 15% ŽIVLJENJ Slovenija se uvršča med države, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos. Formalnih in neformalnih omejitev uživanja alkohola je zelo malo, poraba alkohola na prebivalca je visoka. Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov. Posledično so velike tudi škodljive posledice, ki jih čutijo posamezniki in celotna družba. Pitje alkoholnih pijač lahko škodljivo vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje posameznikov, na družine, lokalne skupnosti in celotno družbo. Neposredni in posredni učinki so številni in niso omejeni zgolj na manjše število uživalcev velikih količin alkoholnih pijač, ampak posredno vplivajo na celotno populacijo. Alkohol je psihoaktivna droga, ki lahko vodi v tvegano ali škodljivo pitje in odvisnost, s tem pa povečuje prezgodnje obolevanje in smrtnost. Uživanje alkohola je poleg tega povezano s povečanim tveganjem za poškodbe (vključno s prometnimi nezgodami), nasiljem (usmerjenim proti sebi, družini ali drugim osebam), samomori in kriminalnimi dejanji (prevare, ropi in posilstva). Ocene strokovnjakov kažejo, daje z rabo alkohola v razvitih državah povezanih približno 9% vseh bolezni in do 10% vseh smrti v populaciji ter 15% izgubljenih let potencialnega življenja pred dopolnjenim 65 letom starosti. OSNOVNOŠOLSKI ALKOHOLIKI? Tudi v tej številki Mandrača pišemo o mladih, takorekoč otrocih, ki jim pitje alkohola še zdaleč ni nekaj neznanega. Učitelji vosnovnih šolah znajo povedati o učencih, ki pridejo v šolo z očitnimi znaki vinjenosti, prodaja alkoholnih pijač mladoletnikom in celo otrokom v trgovinah je vse manj restriktivna, tudi točenje alkoholnih pijač mladoletnim osebam je vse pogostejše, razlog pa je preprost: padec kupne moči trgovce in gostince dobesedno sili v prodajo za vsako ceno. Seveda pa problem še zdaleč niso le mladi. Prav tako je vse manj opazen korekten odnos do oseb, ki že kažejo znake odvisnosti od alkohola Zelo redko se zgodi, da bi v gostinskem lokalu slišali gostinca, ki skuša svojega gosta prepričati naj namesto alkoholne raje naroči brezalkoholno pijačo ali celo nekaj za pod zob. Pred očmi nekaterih brezvestnih gostincev propadajo družinski očetje, možje, žene, matere, sinovi in hčerke. Neprizadeto opazujeo njihove vse bolj tresoče roke, vse bolj steklene oči in nabuhle obraze a največkrat ne storijo ničesar. Potem obrazi počasi izginjajo na pokopališče k sv Ani a namesto njih prihajajo novi. Ali ne gre tudi v tem primeru za neke vrste nenaklepni umor, podoben tistemu, ko dealer mladoletniku proda zadnji gram heroina? Predlagatelj zakona se očitno zaveda tega stanja duha v naši družbi, zato so ukrepi za omejevanje porabe alkohola predvsem naslednji: prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in osebam, ki kažejo očitne znake odvisnosti od alkohola, uvedba časovnih omejitev prodaje alkoholnih pijač in popolna prepoved prodaje na mestih, kjer se izvaja dejavnost vzgoje, izobraževanja, zdravstva, športa, ter v obratih javne prehrane. Opozorilo o prepovedi prodaje cigaret mlajšim od 15 let v trgovinah še izobesijo, tistega o prepovedi prodaje in točenja alkoholnih pijač pa ni skoraj nikjer. Poraba čistega alkohola na prebivalca Registrirana poraba čistega alkohola na državljana Republike Slovenije, starejšega od 15 let, je leta 2000 znašala 10,9 litrov, kar pomeni, daje vsak državljan Slovenije, starejši od 15 let, popil v povprečju 103,0 litrov piva, 41,5 litrov vina in 1,05 litra žganih pij at Preračunano na celotno populacijo, v katero so vključeni tudi otroci, je bila poraba čistega alkohola na osebo 8,6 litra (to je 86,6 litrov piva, 34,9 litrov vina in 0,9 litra žgane pijače). S to porabo se Slovenija uvršča med države z veliko porabo. Poraba čistega alkohola na prebivalca na leto Francija Slovenija Alkohol, zdravje in smrt Bolezni in stanja, ki so dokazano neposredno povezana s pitjem alkoholnih pijač, so: alkoholna psihoza, sindrom odvisnosti od alkohola, zloraba alkohola brez odvisnosti, alkoholna polinevropatija, alkoholna bolezen srca, alkoholni gastritis, alkoholna obolenja jeter, previsoka stopnja alkohola v krvi in zastrupitve z etilnim alkoholom Za to skupino je alkohol edini dejavnik tveganja. Zaradi bolezni in zastrupitev, kijih neposredno pripisujemo alkoholu, je v letu 2000 število bolniških dni predstavljalo 6,4 odstotni delež vseh bolniških dni v tem letu. Povprečno trajanje ene odsotnosti zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev, kijih neposredno pripisujemo alkoholu, je znašalo 40,7 dni. Zaradi vzrokov, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, je v obdobju 1987-1996 vsako leto v povprečju umrlo 522 prebivalcev, starih 15 let in več. Stopnja umrljivosti zaradi kronične bolezni jeter in ciroze, kjer je alkohol poglavitni dejavnik tveganja, visoko presega evropsko povprečje in še bolj povprečje držav članic. V Franciji, ki je pred leti imela podobno visoko umrljivost kot Slovenija, je danes umrljivost zaradi jetrne ciroze za polovico manjša kot v Sloveniji. VSAK DESETI JE ALKOHOLNI ODVISNIK? V posebni raziskavi seje leta 1999 vsega 5% Slovencev opredelilo za doživljenjske abstinente, kar je bistveno manj kot v nekaterih državah EU. Podatki kažejo, da 21% odraslih oseb pije več od relativno vame količine alkohola na dan, 57% odraslih pa se opije vsaj enkrat v letu. Po ocenah omenjene raziskave je bilo med odraslimi prebivalci Slovenije kar 11% oseb (170.000 oseb), ki so verjetno že odvisne od alkohola. Med njimi je 21% moških in 4% žensk. Povprečna starost je 42 let. PREDLAGANI UKREPI Predlog zakona prinaša kar nekaj ukrepov, ki naj bi prispevali k zmanjšanju porabe alkoholnih pijač. Nekatere že poznamo od prej, saj je bilo točenje alkohola vinjenim in mladoletnim osebam prepovedano že celo vrsto let, nekateri pa so zelo novi. Poglejmo nekatere. - Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primemo za otroke. - Prepovedana je prodaja in ponudba alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, v gostinskih obratih je prepovedana tudi prodaja alkoholnih pijač osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. - Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka prejšnjega člena, zahtevati, da predhodno izkaže svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb. Če oseba to odkloni, se ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholne pijače. - Alkoholne pijače je prepovedano prodati oziroma ponuditi osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let, v gostinskih obratih pa tudi osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. - Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač iz avtomatskih samopostrežnih naprav. - Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro naslednjega dne, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa, določenega v skladu z zakonom. Ne glede na prejšnji odstavek je prepovedana prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan. Prepovedana je prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač: - v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost (vrtci, šole, zdravstveni domovi), - v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in - med delovnim časom v obratih javne prehrane. - Gostinski obrati, ki prodajajo alkoholne pijače, morajo imeti v prodaji vsaj dve brezalkoholni pijači, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače. IN KAJ PRAVIJO GOSTINCI? Izolski gostinci in trgovci so o predlogu zakona dokaj slabo obveščeni. Vedo le to, kar so slišali ali prebrali v medijih, sicer pa pričakujejo, da bodo podrobnejša obvestila prejeli takrat, ko bo zakon dokončno sprejet. Danica Godina iz gostišča Sidro je povedala, da tista najpomembnejša določila zakona pri njih že zdaj spoštujejo, saj mladoletnim osebam ne točijo alkoholnih pijač, previdni pa so tudi pri tistih, ki bi morebiti preveč pogledali v kozarec. Sicer je takšnih pri njih manj, saj imajo v glavnem goste, ki prihajajo k njim na kosila in večerje. Tudi Drago Mikulič iz gostilne Na livadi (bivša Solata) je povedal, da ve o predlogu zakona le to, kar je slišal in videl na televiziji in po tistem sodeč zakon ne prinaša nič posebej novega. Seveda pa je vprašanje, kako bodo nadzirali njegovo izvajanje in kakšne bodo predvidene kazni. Mimogrede je še povedal, da je še vedno veliko neznank glede polaganja dnevnega iztržka na banko in da bi potrebovali natančnejše obvestilo obrtne zbornice, davčne uprave ali banke. Marjan Novak iz gostilne Korte je dolga leta delal v Srednji gostinski šoli v Izoli in se seveda tudi stanovsko zanima za zakonodajo s tega področja, vendar je tudi on povedal, da pozna predlog zakona le iz medijev. Po njegovi oceni je uveljavljanje takšne zakonodaje lahko koristno, predvsem pa je po njegovem mnenju prav, da se prodaja alkoholnih pijač umakne iz bencinskih servisov in trgovin, ki so odprte 24 ur na dan. Glede jutranjega točenja žganih pijač pa tudi ne bo težav, saj odpirajo gostilno šele ob 11-tih dopoldne. Občina toži in je Rožena BO OBČINA PRAVDE DOBILA ALI PLAČALA Pravdanje je slovenska nacionalna navada in tudi občina Izola ni imuna na zapravljanje denarja za plačevanje različnih strokovnjakov s področja pravosodja, da bi zaščitila svoje interese. V zadnjem obdobju pa se zdi, da ji pravdanje ne gre ravno najbolje od rok. Večino pravniškega dela seveda opravijo že v občinski upravi, ki jo vodi diplomirana pravnica Irena Jerman, kljub temu pa občina velikokrat koristi usluge odvetnika Igorja Kocjančiča iz Kopra, ki je občino zastopal tudi v nekaterih najtežjih primerih povezanih z lastništvom občinskih zemljišč, ki so tako ali drugače končala kot tuja lastnina. Natančnega poročila o tem, kolikrat je bila občina v različnih postopkih pred različnimi sodišči uspešna ali ne nismo uspeli izbrskati, ob novem letu pa smo izvedeli za kar nekaj postopkov ki so trenutno odprti, vsaj dva pa se menda nista izšla po pričakovanjih občinske uprave. Najprej seje razpletla tožba na Okrajnem sodišču v Novi Gorici v zvezi z znanimi nesporazumi glede lokala pod Belvederjem. Znano je, da seje občina pritožila na sklep s katerim je sodišče ugotovilo, da ni razlogov za neizdajo uporabnega dovoljenja dosedanjemu najemniku in lastniku prostorov pod Belvederjem. Sodišče v Novi Gorici je sicer razsodilo najemniku v korist a je vprašanje kaj bo imel od tega, saj je istočasno z vrnitvijo postopka na temeljno raven določilo, da je Občina Izola zainteresirana stranka v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja. Malo pred novim letom smo tudi izvedeli, daje Upravno sodišče ugotovilo, kako je Občina Izola zamudila rok za pritožbo v zvezi s sklepom občinskih svetnikov glede prodaje zemljišč v obrtni coni znanemu investitorju, kar dejansko lahko pomeni, da bo načrtovana prodaja na licitaciji propadla. Žal Upravno sodišče Republike Slovenije ne premore svoje spletne strani in tako tudi ne objavlja svojih sklepov, tako da se moramo pač zanašati na manj uradne vire. Na Upravnem sodišču čaka na razplet tožba v zvezi z gradnjo na nasutju pri hladilnici Riba Kot je znano se je Občina Izola pritožila, ker je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo gradbeno dovoljenje Marinvestu, ne da bi sploh povprašalo o tem Občino, ki je lastnik zemljišča. Postopek na sodišču trenutno stoji, najavljen pa je že nov spor, ki aj bi ga začeli nesojeni kupci zemljišč v industrijski coni (Ikor in Live), to pa bi v primeru uspešnega pravdanja za občino lahko pomenilo še dodatno plačilo zaradi zamude pri uresničevanju investicij. Vsekakor je res, da brez sodišč dandanes ni mogoče rešiti nobenega resnega zapleta, za dober občutek občanov in verjetno tudi občinskih svetnikov pa morda ne bi škodovalo poročilo o tem, koliko sporov je imela Občina izola v zadnjih letih in koliko jih še ima ter kako uspešna je bila pri njihovem razreševanju. (DM)________________________________________________ December pod platneno streho ŠOTOR JE OPOZORIL NA DVORANO Postavitev prireditvenega šotora na Lonki je bila že nekaj časa predmet pogovorov na Komisiji za prireditve Občine Izola, letos pa je ob sodelovanju Turističnega društva in KUD Mediteran festival ideja le doživela realizacijo. Turistično društvo je v sodelovanju z GIZ za turizem in Občino Izola poskrbelo za infrastrukturo, Mediteran festival pa za programski del prireditev, ki so se zvrstile v šotoru od Božiča do Novega leta. Izredno dober obisk v razmeroma pustih prednovoletnih dneh je ponovno opozoril na to, da Izola zares potrebuje dvorano za kakšnih 500 do 1000 obiskovalcev, saj le takšne dvoran, omogočajo izvedbo! zares vrhunskih! kulturnih in zaba\mhjjjgjfl prireditev. V Izoli sicer imam dve štiri dvorane, dv športni in dvi gledališki te kinodvorano, venda vse skupaj niso vredne niti Zadružnega doma v Kortah, ki edini zmore prireditve te vrste, čeprav je zelo nepraktičen in povsem neopremljen. Primer je bil že koncert popularne skupine Bepop, ki jo je prišlo poslušati in predvsem videti okrog 1000 najmlajših in njihovih staršev. Navdušenje je bilo popolno, zabeležili smo dve nezavestni navijačici, kar je celo vecM^itja^znanem koncertu v Celju, arnost je bila |brezhibna, nekateri a niso videli prav eliko, saj je bilo reba pred odrom [postaviti celo arnostno ograjo. Posebej vznemirjeni sta bili dekleti iz Comunità Dante Alighieri, ki sta zapeli pred popularno četverico, ki je morala dobesedno zbežati, da se je izognila avtogramov željnim oboževalcem. Nastop Bepopovcev ni posebej dolg, morda kakšnih 45 minut, vendar to nikogar od prisotnih ni posebej motilo. Emocij je bilo namreč toliko, da nihče ni gledal na uro. Sicer pa so bili posebej veseli tisti najvijači, ki so lahko zapeli skupaj s svojimi vzorniki pa tudi Ela Markočič, ki je spremljala očeta in Bepop v backstage, ki je bil kar v sejni sobi županje, saj je bil pritisk fanov enostavno prevelik. Sicer pa se že obeta novo darilo mladim glasbenim sladokuscem. Za pusta bodo v Izoli Game Over. Povsem drugačna muzika in drugačna publika pa je bila v šotoru dan kasneje, ko so na svojem tradicionalnem novoletnem koncertu nastopili domači 3 Big Band z gosti. Enako je bilo le vzdušje. Šotor je bil poln, bilo je veliko petja in plesa, Vladka Gojak, Vili Novak in Rudi Bučar so peli kot slavčki, bend je bil tradicionalno dober z nekaj novimi člani, aplavzov in pohval ni hotelo biti konca. Seveda ima postavitev šotora na Lonki nekatere prednosti a tudi slabosti. Zagotovo dogodka niso bili veseli vsi bližnji stanujoči, čeprav so organizatorji poskrbeli, da se prizorišče ni spremenilo v navaden žur plač, pa tudi pomanjkaje parkirnih mest je bilo čutiti. Drugače pa se je pokazalo, da je šotor pravo vabilo na zabavo. To so ugotovili tudi nekateri izolski trgovci, ki pred tem niso pokazali nobenega zanimanja za sodelovanje z organizatorji, ob pogledu na polno prizorišče pa je bilo nekaterim kar žal. Naslednjič jih bo Turistično društvo ali drugi organizator ponovno povabil k sodelovanju in verjamemo, da bo takrat drugače in ne bo treba iskati gostinca na kontinentu. Tretji prireditveni dan je bil namenjen takoimenovani rock in rap publiki. Prvič smo lahko poslušali zelo zanimive Bitch «oys, k.i se zgledujejo po Shadows in podobnih surf skupinah, sledila je zabava z vedno boljšimi Zmelkoow, piko na i pa sta dala Murat & Jose, ki sta povzročila pravo euforijo in razdelila toliko avtogramov, da bi jima še Bepop zavidali. Njun nastop je bil dodelan in poln energije, služil pa je kot potrdilo organizatorju, da ima tudi hip hop številno publiko tudi na našem koncu. ARRIGONI SE ŽIVI Arrigoni je glasbeni pojem, ki ga pozna generacija šestdesetih in sedemdesetih let. V parku je bilo nekdaj najbolj znano plesišče v Izoli ni okolici, tukaj so gostovale številne znane skupine, glavni pa so bili seveda Kameleoni in FaronL Eni so šli narazen, drugi so nastajali in takrat je skupina Faraoni premogla kar dva bobnarja: Nelfija Depangherja in Tulia Furlaniča. Petintrideset let kasneje smo ju spet videli v starem elementu. Vsega eno pesem a za zgodovino dovolj. Na koncertu Arrigoni generacije je bilo veselo in emocionalno do t' skrajnosti, kako tudi ne, ko pa je odmevala Bambolina, so žvižgale kitare slavnih Cream in je bilo slišatu tudi nekaj izvrstnega R&B-ja. Zbrali so se nekdanji prijatelji in sodelavci, na odru in pod njim, oboji pa so za nekaj ur vrnili čas nazaj. Videli in slišali smo kompletne Kameleone in skoraj kompletne Farone, Benča in še koga. Za minutko smo na oder spravili vseh pet veličastnih: Danila, Marjana, Jadrana, Tulia in Vanjo, že zaradi tega je bilo vredno priti v Izolo. Trije zadnji prednovoletni dnevi pa so minili v znamenju bolj domačih, narodnozabavnih in etno zvokov in ritmov. Najprej je obiskovalce šotora zabaval Ottavio Brajko s svojo skupino, dan pred Silvestrovim so rezali Je'bela cesta in Vili Novak na Silvestrovo pa Roxie band. Silvestrovanje je bilo veseljaško in šotor je bil znova premajhen za vse, ki so želeli veselje deliti z drugimi sokrajani. Opolnoči je udeležencem silvestrovanja voščila županja Breda Pečan in postregla s kozarcem šampanjca, takoj po praznikih pa je Turistično društvo že poskrbelo za odstranitev šotora in zadovoljni lahko ugotovili, da je vse minilo brez težav in v zadovoljstvo velike večine Izolanov. Odboika FESTIVAL TUDI _ _ _ __ ______ Z AMERIČANKAMI KAPUČINO Ženski odbojkarski klub Izola je zadnji konec tedna v letu 2002 izpeljal že osmi mednarodni festival odbojke. Na njem je sodelovalo 22 ekip v štirih kategorijah, med ekipami pa sta bili tudi dve ameriški. Mladinska ekipa iz Los Angelesa in kadetska ekipa iz Utaha (gre za srednješolski ekipi) sta predstavljali pravo poživitev turnirja, ki je na ta način res postal zanimiv in na trenutke prav atraktiven. Žal organizatorji niso uspeli izvesti tekmovanja v moških kategorijah, saj sta se prijavili le dve mladinski ekipi, tako da je bilo tudi skupno število nastopajočih nekoliko manjše kot v prejšnjih letih. Izven konkurence je na festivalu nastopila tudi slovenska kadetska reprezentanca, ki je prav v tistih dneh opravila mini priprave na obali, jutri pa bo odšla v Litvo na ©(MB Uspešen začetek izolskih smučarjev Kljub »slabi« zimi za ljubitelje smučanja so v izolskem smučarskem klubu opravili že tri uspešne smučarske izlete. Program kluba in celoletne smučarske šole predvideva 10 smučarskih izletov od decembra do konca marca. Izletov se je udeležilo čez dvesto smučaijev, I so imeli na Zoncolanu kar dobre snežne pogoje. Letos je vključenih v Celoletno smučarsko šolo 41 otrok, ob zadnjem sneženju pa se bo njihovo število zagotovo povečalo. Učitelji smučanja so imeli tudi strokovni seminar na Cerknem, tako da so na sezono dobro pripravljeni. Smučarski klub Izola ima uradne ure vsak četrtek od 17. do 19. ure v Kraški 1. Tu se lahko prijavite na smučarske izlete, včlanite v Smučarski klub Izola ali pa se samo pogovorite o »smučariji«. V Smučarskem klubu Izola vam lahko organiziramo enodnevne in večdnevne smučarske izlete vključo s šolo smučanja. Vse informacije na tel.041/256-306 Vabljeni! kvalifikacijski turnir za uvrstitev na EP. Rezultati; mladinke 16 ekip] 1. Poreč, 2. OK Izola, 3. Luka Koper; najboljša podajalka - Antonija Perhat, najboljša igralka - Arieta Žužic (obe Poreč); kadetinje (5 ekip) 1. Tar, 2. Utah, 3. ŽOK Izola; naj. podajalka -Ivana Jovičič (ŽOK Izola), najboljša igralka - Božena Gale (Tar); n m* Starejše deklice (6 ekip) 1. Nova KBM Maribor, 2. Ljutomer, 3. ŽOK Izola; naj. podajalka - Iva Vodopivec (Nova KBM), najboljša igralka - Petra Škarja (Mokronog); mini odboiKatS ekipi 1. Ljutomer A, 2. Ljutomer B, 3. ŽOK Izola. PRIZHANIA IN DENAR Januar je sicer dokaj športno miren mesec a izolske športne delavce čaka kar nekaj pomembnih dogodkov. V ponedeljek 6. januarja se je namreč iztekel rok za prijavo na razpis za sofinanciranje programov, ki so jih morali Centru za kulturo, šport in prireditve dostaviti vsi izolski športni klubi, ki želijo prejemati mesečno sofinanciranje iz občinskega proračuna. Kolikor smo seznanjeni so se na razpis prijavila vsa delujoča športna društva. V petek 17. januarja pa bo slovesnost v prostorih Hotela Riviera, kjer bodo podelili tradicionalna priznanja najboljšim izolskim športnikom in ekipam. Tudi tokrat bo nagrajenih več kot 100 športnikov, med njimi pa sta tudi avtomobilista Andrej Jereb in Tom Nemamik, ki sicer nista člana izolskih klubov. / POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Po vrnitvi v vsakdanjik kar nekaj nenadejanih daril. Še najbolj je zagodlo vreme, rokometna dvorana pa počasi dobiva standardni utrip. Rokomet se čez praznike ni dal kaj dosti motiti, vsaj v Izoli ne. Prometa (prestopov igralcev) skarajda ni bilo. Dve posoji, to je vse. Seveda so bile želje, predvsem na moški strani, po okrepitvah. Toda je vse ostalo le pri tem. Dogovori so seveda potekali, vendar niso bili uspešni. Trener in ekipa bodo morali pošteno poprijeti, predvsem pa maksimalno izrabiti pripravljalni čas. Trenutno mesto na lestvici kvari ugled in ime. Že pričetek je pokazal, da so akumulatorji pri igralcih prazni, da so prazniki bolj škodili kot koristili. Časa je dovolj, izkoristiti bo potrebno vse možnosti, predvsem priprave drugih ekip, katere bodo tudi letos pri nas na pripravah. Tudi Izolani se bodo podali na krajši izlet, predvsem zaradi utrjevanja medsebojnih odnosov. Spomladanski razpored ni najbolj naklonjen, vendar seje kar nekaj ekip znašlo še v slabšem položaju (odhodi igralcev) in tudi to bo potrebnoizkoristiti. Strategijo in število točk ima trener že pripravljeno, vmes so samo igralci in pa nasprotniki. Tudi pri dekletih je vse nared za spomladanski del prvenstva. Tudi njim pričetek priprav ne diši preveč. Bazične priprave, te so pri vseh osovražene, pa žal brez njih ne gre. Sicer pa ekipa ostaja v starem sestavu, poškodbe se počasi sanirajo in pričetek naj bi ekipa dočakala maksimalno pripravljena. Pogledi so še vedno uprti proti vrhu, vendar bo potrebno več kot samo želeti. Kot vedno, samo da se prične, vmes bomo kaj naredili, še vedno pa je najljubša improvizacija. http;//inembers,xoont,vir|ilio.it/ArgoCiano/ Jadranje Vasilij Žbogar zmagovalec Evropa Cupa Naš najboljši laserist, član JK Burja Izola, Vasilij Žbogar je leto 2002 zaključil s skupno zmago v seštevku Evropa Cupa. Z drugim mestom na novoletni regati na Hvaru si je že drugič zapored priboril naslov najboljšega v seriji regat za Evropa Cup. Drugemu mestu, pa je Vasilij Žbogar dodal še zmagol v navigacijski regati za Memorial Zdenka Roiča in si tako prislužil prostor na ploščici 26 let starega____________________ pokala. Sicer je na 26. novoletni regati po ogorčenem boju slavil član splitskega Mornarja, Mate Arapov, kije na koncu za dve točki prehitel Žbogarja in se mu tako oddolžil za lanski poraz. Na tretje mesto seje uvrstil Italijan Michelle Paoletti, Marko Sekardi iz Kopra pa je regato končal na 11. mestu. V razredu Laser Radiai so se za zmago borili kar trije svetovni prvaki, Jan Mikulin, član JK Burja, seje uvrstil takoj za najboljšimi in na koncu zasedel četrto mesto, Rok Puvar, BD Sidro, je bil 13., mesto za njim je regato končal Jernej Markič iz JK Jadro. Jure Žbogar iz JK Burja se je uvrstil na 17. mesto. V konkurenci 131 optimistov sta jadrala tudi Piratovca Nik in Kirn Pletikos. Najboljši po osmih regatah je bil Svetovni prvak, Filip Malika, drugi je bil Mihovil Fantela, na tretje mesto pa seje uvrstil Nik Pletikos, kije tako sezono končal s še enim odličnim rezultatom. ENI NA HVAR, DRUGI V NAPULI Tradicionalne božične regate za pokal Campobasso v Napoliju pa so se udeležili jadralci JK Olimpie in Športnega društva Piran. Vreme organizatorjem ni bilo posebej naklonjeno, še posebej pa ne najmlajšim jadralcem, saj jih organizatorji zadnji dan niso pustili na morje zaradi premočnega vetra. V konkurenci 99 jadralcev iz Poljske, Izraela, San Marina, Slovenije in Italije je bil od Slovencev najboljši Danny Stanišič iz Pirana (19-to mesto) pred klubskim tovarišem Juretom Markičem, odlično pa so vozili tudi mladi Olimpikovi optimisti, saj je bil Simon Laganis 34-ti, Nejc Dolinšek 41-ti, Klas Kaligarič 45-ti, Jakob Perne 56-ti, Kan Tomažič in Ren Kaligarič pa sta bila 73-ti in 74-ti. Regato v Napoliju so mladi jadralci in spremljevalci izkoristili še za ogled Vezuva in kraterja Pozzoli ter seveda pompejev in drugih zgodovinskih zanimivosti tega lepega mesta. Jadralni klub Olimpie se ob tej priložnosti zahvaljuje Veslaškemu klubu Argo Izola za izposojo kombiniranega vozila s katerim so lahko odpotovali na regato. Jurak in Pilepič deveta v Palamosu Na 27. božični regati v Palamosu v Španiji seje od slovenskih jadralcev najbolje odrezal Koprčan Gašper Vinčec, ki je v razredu Finn zasedel peto mesto. V razredu 470 sta slavila Francoza Leboucher in Garos, Izolana Sašo Jurak in Rian Pilepič sta se uvrstila na deveto mesto med 27. tekmovalci. NAMIZNI TENIS 1.SNTL-članice Iskra Avtoelektrika : Arrigoni 5:5 Izolanke so v prvem krogu spomladanskega dela igrale v Vrtojbi. V primorskem derbiju, kjer so bikle domačinke, okrepljene s Kitajko Yang Ting absolutni favorit, so igralke Arrigonija iztržile pomembno točko. Po dve zmagi sta za ekipo prispevali RallOtillOVa id LlldVikOVa, ter eno zmago par RahOtin / Erika JailŠCVaC. Pri domači ekipi pa je bila najboljša Kitajka Yang Ting z vsemi tremi zmagami. Za dobro in požrtvovalno igro je treba pohvaliti prav vse igralke. Maja Ropret prva pri mlajših kadetinjah V nedeljo je v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani potekal 24. memorial A. Jakhla za kadete, kadetinje in mlajše. Med najbolj uspešnimi so bili tudi tokrat mladi tekmovalci in tekmovalke Arrigonija. Prav vsi so pokazali napredek v igri, rezultatsko pa so posegali po mestih, na katera tmutno sodijo. Uvrstitve: Stareiše kadetinje Petra Kukovec 3. mesto, Alenka Ačimovič, Nika Marušič 5-8. mesto, Romina Ropret med 16 Starejši kadeti Gregor Vukovič, Matjaž Trbovc med 24 Mlajše kadetinje Maja Ropret 1. mesto, Kristin Fatorič 3. mesto Mlajši kadeti Simon Frank 5-8. mesto, Blaž Petrina med 16, Luka Argenti med 32 lana Ludvik druga v Križah twee im Preteklo nedeljo, 22. 12. 2002, je potekal v Križah 12. mednarodni božično - novoletni turnir. Najvišje se je uvrstila Jana Ludvik, ki je osvojila odlično drugo mesto za Petro Škiabar iz koprskega Istrabenza. Povedati je potrebno, da je Jana za med štiri premagala prvo nosilko Špelo Burger iz Mengša, v polfinalu pa presenečenje turnirja, klubsko kolegico AlCnkO AČiMOViČ, ki je z zmago nad Tomazinijevo iz Istrabenza presenetila vse prisotne. Med drugimi rezultati zadnjih tekem preteklega leta je Petra KUkOVCC dosegla sedmo mesto na 1. TOP 12 RS za mladinke, kjer je Matika JaUŠGVac dosegla osmo mesto v drugi kvalitetni skupini, na klubskem turnirju Arrigonija za kadete in kadetinje pa sta bile zmagovalca Matjaž Trbovc ter Maja Ropret. ^ qoutìoue ninfl ^ IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 05 / 641 - 62 - 25 ZA TEKSTILNE IZDELKE OPUŠČENEGA PROGRAMA VAM NUDIMO 50% POPUST OB TAKOJŠNJEM PLAČILU. POPUST VELJA DO RAZPRODAJE ZALOGE! Bodite drugačne, oblecite se pri NINI, v Ljubljanski 40 v Izoli! BOŽIČEK VERSUS DEDEK MRAZ Tudi letos smo v Izoli gostili vse tri dobre može, ki obdarujejo otroke. Miklavž je prišel manj pompozno, Božiček in Dedek mraz pa glasno in kolikor se le da širokih rokavov. Božiček seje zgodil nekoliko nepričakovano, obvestilo, objavljeno zgolj v Mandraču, pa je imelo neverjeten učinek. V sredo 25. decembra se je namreč ob napovedanem času na Velikem trgu zbralo več kot 1000 ljudi, v glavnem staršev z otroci, prišli pa so pogledati Božička, ki se bo pripeljal s pravimi severnimi jeleni. Čeprav potuje po zraku je imel kar nekaj dela, da je mimo prometnega zamaška na Črnem kalu prišel v Izolo z enourno zamudo, zato pa so ga bili vsi toliko bolj veseli. Odločitev o povabilu Božička z jeleni je bla dobra in pohvala gre Alojzu Pečanu, ki ga je ulovil med potjo po planetu ter vsem staršem in otrokom, ki so vzdržali čakanje na hladnem Velikem trgu. Tudi Dedek mraz je bil zelo utrujen od večdnevnega obhoda okrog pridnih otrok in ko je prišel tudi v šotor na Lonki je bil že vidno utrujen. Kljub temu so ga bili otroci zelo veseli in so glasno sodelovali pri njegovih vse bolj artistični predstavi. Še prenosni mikrofon in nekaj več spektakla pa bo izolski Dedek Dare *0 lahko konkuriral tudi BePop. Vaško Atasovski QUARTE! petek, 17. januar 2003 ob 20.30 Kulturni dom Izola Vaško Atanasovski QUARTE! Vaško Atanasovski - alt & sopran saksofon, flavta; kompozicije Dejan Berden - klavir Ewald Oberleitner - kontrabas Nino Mureškič - tolkala IZDAN CD "Vaško Atanasovski Quartet - Vročinska roža" Oktobra 2002 pri založbi Extraplatte Musikproduktions Dunaj, Avstrija. Vaško Atanasovski Quartet nas skozi mnoge kulturne aspekte in vizije sveta popelje na pot globalnega jazza. Projekt je nastal avgusta 2001 ob povabilu za nastop kot predskupina legendarnemu argentinskemu saksofonistu Gatu Barbieriu v avstrijski vasici Rudersdorf. Značilen avantgardni, etno jazzovski slog Vaška Atanasovskega se v novem kvartetu manifestira v energični, polnozvočni in večplastni obliki. Kompozicije so polne neparnih ritmov, mešanih taktovskih načinov, poliritmije in improvizirane igre, obenem pa jedrnatih, zgovornih in prepoznavnih melodij. Skladatelj jih je zaupal zasedbi kvarteta, ki ga sestavljajo: eden najboljših slovenskih pianistov Dejan Berden, nato priznan avstrijski kontrabasist in profesor Ewald Oberleitner, mojster tolkal in ritmov Nino Mureškič ter Vaško Atanasovski na saksofonih in flavti. Zasedba mojstrsko obvladuje repertoar, mu daje polet, barvitost, pestrost enkratnih solističnih izletov in skupinske igre ter izjemen žar Vaško Atanasovski je umetnik, glasbenik in skladatelj, ki je ob raziskovanju sodobne improvizirane glasbe, afro ameriške tradicije, evropske klasične glasbe, ljudskih godb z različnih koncev sveta in samospoznavanja, uspel razviti izjemno originalnost v kompoziciji in slogu igranja. Za seboj ima že celo vrsto avtorskih projektov, s katerimi raziskuje zmeraj nove koncepte komunikacije, estetike in ustvarjanja. Svoje vizije in znanje je do sedaj delil in širil z umetniki najrazličnejših profilov; od glasbenikov, koreografov, režiserjev in dramskih igralcev, med katere sodijo tudi priznana imena kot so: Michel Godard, Roberto Bartoli, Tamara Obrovac, Iko Otrin, Jernej Lorenci, Jasna Knez, All Capone Štrajh Trio, Quatebriga, Romano Rai, Krunoslav Levačič, Armin Pokom, Nino Mureškič, Ewald Oberleitner, Igor Bezget in drugi. gledališče GLEDALIŠČE KOPER nedelja 12.1. 2003 ob 20. uri koncert ob 50 letnici BENEŠKI FANTJE prodaja vstopnic: Knjigarna GRAFFI! Izola MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA ODDELKE ZA OTROKE IN MLADINO vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 14. 1. 2003 ob 17. uri, v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9. Prisluhnili bomo Pravljici o zimi in slovenskim ljudskim živalskim pravljicam. Toplo se oblecite in prinesite copatke! JUHA. KI IZ BUC SE KUHA 150 gr. kuharskih knjig, zlasti takšnih za otroke, 80 gr. slikanic, 500 gr. resnih in neresnih priročnikov, 2 lončka kravje župce, ščepec zrn modrosti, zavitek špagetov, 3 čajne žličke mišje priloge, hlebček ljubega kruhka in 1 slastna knjiga o prijateljstvu kino ODEON ČETRTEK, 9.1., PETEK, 10.1., SOBOTA, 11.1., NEDEUA, 12.1., PONED., 13.1. in TOREK, 14.1.2003 FRAJERSKE SUPERGE ob 18.30 (Like Mike), najstniška komedija Režija: John Schultz / Vloge: Lil'Bow Wow, Michael Chestnut, Jonathan Lipnicki; NOČ ČAROVNIC: VSTAJENJE ob 20.30 (Halloween: Resurrection), grozljivka Režija: Rick Rosenthal / Vloge: Jamie Lee Curtis, Bianca Kajlich, Busta Rhymes, Tyra Banks; Art KINO - Odeon sreda 15.1. ob 20.30 romantična tragikomedija Filmi z ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - LIFE MONSUNSKA SVATBA | Monsoon Wedding Zlati lev Benetke 2001 za najboljši film festivala in nominacija za oscarja 2001 ! Režija: Mira Nair Igrajo: Naseeruddin Shah, Liliete Dubey, Shefali Shetty, Vijay Raaz Monsunska svatba je eden tistih redkih, filigransko prefinjenih filmov, ki gledalcu razkrivajo neznane kulture; nam dokazuje univerzalnost naših občutkov in razkriva krhkost temeljev na katerih gradimo svoj svet v komunikaciji s tistimi, ki jih imamo radi in ki nas obkrožajo. Film govori o indijski družini, ki se pripravlja na poroko svoje hčerke z uspešnim poslovnežem. Nevesta ne pozna ženina, hkrati pa še vedno ni prebolela svoje stare ljubezni in se pred poroko spusti še v avanturo... Duhovito, dinamično, zabavno in veselo. Lepi kostumi, zapeljiva glasba, monsunski deževje in...razkošna svatba. Dogaja se v priljubljenem punjabskem kulturnem okolju režiserke Mire Nair, (poznamo jo po filmu Kamasutra) kjer se starodavna tradicija in sodobno življenje prepletata v enkratni harmoniji. Monsunska svatba sledi petim prepletajočim se zgodbam, od katerih vsaka predstavlja drugačen aspekt ljubezni, ki prestopa razredne, ozemeljske ter etične meje. Film poveličuje sodobno Indijo, kakršne še nismo videli na filmu. vas čakajo na ... na knjižni čajanki, ki bo v četrtek, 16. januarja ob 10. uri dopoldne, v prostorih mladinskega oddelka Matične knjižnice Izola, Ul. Oktobrske rev. 1. Prijazno vabljeni! KULTURNI DOM IZOLA sobota 18.1. 2003 ob 17. uri PREMERA SREDNJEŠOLSKA SKUPINA GLEDALIŠČA STEPS NUCA COPATARICA KCI / JSKD - oi Izola vstopnina 500 SIT BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1. 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure Vkorakali smo v novo leto in pred nami so nove priložnosti za nova učenja. Morda vam lahko v primorski Borzi znanja pri tem pomagamo in vas seznanimo z nekom, ki vas lahko kaj novega nauči ali vaše znanje potrebuje. Naši člani iščejo: * vse o bio-kmetijstvu; * znanje solo petja; * vse o budistični meditaciji; * znanje nizozemskega jezika; * starogrškega jezika; * kleklanja; * partnerstvo pri latinoameriških plesih; Naši člani ponujajo: * Pomoč pri komunikaciji v tujem jeziku,* Znanje raznovrstnih masaž; * Lektoriranje besedil; * Znanje fotografiranja; * Vse o jahanju ( tudi turnirske discipline); * Znanje ter tehnike igranja Tenisa; * Ponujajo pa vam tudi znanja vodnih športov - potapljanja Vse to in še več v primorski Borzi znanja! Dosegljivi smo vsak delavnik od 8. do 13. ure ter ob četrtkih še od 16. do 1830 in sicer na tel. št. 05/ 66 31 282 ali osebno v Matični knjižnici Izola. BOR Z A ZNANJ/ \ galerija INSULA Aleš Sedmak znanstvene ilustracije Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Izola Vabimo vas na otvoritev razstave slik ESTER LAMPIČ JSKD ki bo v četrtek 16.1. ob 19. uri v Sončni dvorani v ulici Giordano Bruno 6 Izola. a® m, Slikarstvo Estere Lampič je zagotovo del sodobnega likovnega fenomena na Slovenskem, za katerega je značilno, da je likovno ustvaijanje takorekoč vsesplošen sestavni del in žlahtna kulturna nadgradnja vsakdanjosti. Slikarska sije sicer že na začetku svojega uka za življenje zastavila sedanjim podobne cilje, a pri tem, kot nakazuje sama, v poklicu uspešne oblikovalke le delno uspela. Vsekakor je pri tem zanimivo, da so tudi izhodišča pogledov na umetnost in vzori ostala nekdanja, s težnjami po čim bolj dovršenim odslikavanjem stvarnega sveta. Zasidranost v realizmu postavlja Lampičevo v množico enako mislečih, katerih slikarske stvaritve se zaradi že kar stoletje trajajoče vztrajnosti zaokrožujoče dopolnjujejo v vse bolj enotno podobo, ki že ima in še nadalje stopnjuje svojo zgodovinsko vlogo v umetnosti, ne da bi izpostavljala posameznika. Toda tako s cilji, se tudi z nastopanjem - z razstavami - slikarka ne izdvaja iz omenjenega fenomena splošnosti, saj je tematika njenega slikarstva predvsem izraz estetske in čustvene navezanosti na domače okolje. V krajinskih podobah in slikanju cvetličnih tihožitij skuša izpovedati - tako kot večina na navedeno motiviko vezanih slikagev - svoje lastno videnje.V slikah Estere Lampič je čutiti veliko ljubezni in navezanosti ob kompozicijskem izbiranju in postavljanju motivike, pa tudi poglobljenosti v prikazano predmetnost ne moremo odrekati. Tako je slikarka med redkimi, ki skušajo vsaj v kakšnem naslikanem prizoru zajeti v motiv tudi trenutek sedanjosti, npr. s pogledom na ulico. Sam ustvarjalni koncept njenega slikarstva pa je soroden večini in želi predvsem pokazati, ne pa raziskati ter slediti določenemu videnju. Slikarka se kot rečeno prepušča doživetju in interpretiranju izbrano lepega, se pri tem srečuje s povsem določenimi likovnimi problemi in jih brez izrabe možnosti nadaljnjega analiziranja le delno upošteva. Vsekakor so zanimivejše tiste slike, ki zajemajo in zrcalijo čas nastanka in so prav zato tudi najbolj samosvoje. dr. Mirko Juteršek Poletni športi pozimi VESLANJE JE ZDRAVO, LE V MODI NI Veslaška tekmovalna sezona je seveda že zdavnaj končala, vendar to že dolgo ni več mrtva sezona za športnike na morju, saj je zima čas za fizične in druge priprave, pa tudi za pogovore o veslanju nasploh. Tokrat smo k pogovoru povabili Mitjo Gerževiča, študenta 4. letnika Fakultete za šport, ki je sicer tudi član veslaškega kluba Argo iz Izole in eden od vodij veslaške šole, ki jo vsako poletje pripravijovtem klubu. - Tudi lani smo povabili mlade k veslanju, šli smo v šole in jih skušali privabiti čimveč, saj je iz mase lažje dobiti tiste res perspektivne, vendar je dandanes vedno težje pridobiti mlade zašport, ki zahteva veliko naporov in odrekanja. To pa so vrline, ki dandanes niso ravno v modi. - Ali je težje tudi zato, ker imamo v Izoli dva veslaška kluba? - Ne vem, če je to poseben razlog. Dejstvo je, da se interesi mladih zelo spreminjajo, da šport zdaj morda ni na prvem mestu in da skušamo tiste, ki imajo športne predispozicije privabiti vsi klubi, od rokometnega in nogometnega do odbojkarskega, jadralnih, veslaških, strelskih in kaj vem še katerega. Sreča je, da je ta baza mladih dovolj široka, da nekako popolnimo večino kadrovskih potreb v naših klubih in tako smo tudi mi dobili kar nekaj mladih, ki so lansko poletje preživeliv naši veslaški šoli. - Zastavili ste jo zelo strokovno. - Dandanes šport ni več le ljubiteljstvo, brez strokovnosti in dobrega planiranja ne gre. Naša šola je namenjena otrokom starim od 10 -14 let, osnovni program traja od konca šole do konca avgusta, potem pa nekateri nadaljujejo in tisti najbolj vztrajni postanejo pravi veslači. - Nekateri starši poletne športne šole izkoristijo tudi za varovanje otrok, ko so sami v službi. - Gotovo je tudi to prisotno a stem ni nič narobe, saj je v vsakem primeru bolje, da je otrok v nekem okolju z neko vzgojo kot da ga vzgaja ulica. Vendar pa mi še zdaleč nismo le varstvena ustanova, saj imajo udeleženci šole prvih 14 dni vsak dan šolanje (z izjemo vikendov), potem pa trikrat tedensko in ob sobotah še dodatne aktivnosti. Lani smo pripravili plavanje, potapljanje, kolesarjenje, rolkanje, piknike, pohode in izlete med katerimi so si seveda najbolj zapomnili zaključni izlet v Gardaland. Po končani šoli so vsi učenci dobili diplomo o opravljeni šoli veslanja, večina je stem zaključila spoznavanje našega športa, nekateri pa so ostali in nadaljujejo s treningi. - Kdo vse sodeluje pri izvedbi veslaške šole? - V klubu imamo dober strokovni team v katerem je Iztok Butinar, kot glavni trener, ki ima pod okriljem večino veslačev (vse starejše), med drugim tudi reprezentanta Boštjana Božiča. Laura Rehar skrbi za finance in vso "birokracijo", njena hči, Maja Rehar, ki prav tako študira na Fakulteti za šport (2. letnik) pa nam pogosto že priskoči na pomoč in pomaga, tako Iztoku kot tudi meni, ki sem zadolžen za celoletno Šolo veslanja za najmlajše. - Tudi ti študiraš na Fakulteti za šport. Ali boš specializiral veslanje? - Specializacija seveda nastopi kasneje, zelo verjetno pa je, da bom skušal delati na področju, ki ga poznam in kjer sem se tudi sam SS športno udejstvoval. Vsekakor pa bi alg mlade, tiste od četrtega leta osnovne * šole dalje, povabil, naj pridejo v veslaški klub in spoznajo ta šport, ki je resda naporen a tudi lep in tekmovalno zelo razburljiv. (Mf) SEBASTIAN IN ROCK N ROLL mi . PK Titty dance in Sebastian želita vsem veliko plesnih in glasbenih užitkov v letu 2003 V organizaciji PK Titty Dance iz Izole so si mnogi ljubitelji plesa lahko ob koncu decembra, na OŠ Antonja Ukmarja na Markovcu ogledali »predstavitev« izolskega plesnega kluba in Finale pokala Slovenije v akrobatskem rock'n'roll-u, za pridobitev naslova skupnega pokalnega prvaka za leto 2002 (v vseh kategorijah). Program prireditve je povezoval Sebastian. dolgoletni prijatelj izolskega kluba, ki nas vedno znova preseneti s svojimi iznajdljivim in preprostim vodenjem takšnih prireditev. Večerni finale so popestrili poleg članov slovenskih klubov (PK Briljantina - Ljubljana, PK Apolonij - Maribor, PK Pan - Novo Mesto, PK M - Ljubljana, Tržič, Grosuplje) tudi pari iz ARRK Panda iz Zagreba ter Flamenco iz Tuzle Gostje večera pa so bili državni prvaki 2002 v break dance-u iz plesne šole Kazina iz Ljubljane. Množica gledalcev pa nam je potrdila, da je željna takšnih prireditev, zato plesalci že vabijo, da jih obiščete 23. marca v izolski športni dvorani, kjer bo potekal celodnevni 5. kvalifikacijski turnir v show plesih (show dance, disco dance, hip hop, step, break dance, salsa...). Obenem pa plesni klub Titty dance Izola vabi k ponovnemu vpisu v mesecu januarju 2003. Ker je število vpisnih mest v nekaterih skupinah omejeno, prosijo, da predhodno pokličete Mirno na tel. 031/579-214 (vsak dan od 10.00 - 14.00 ure). JADRANJE PO VULKANU Mladi jadralci JK Olimpie so pred novim letom sodelovali na tradicionalni regati v Napoliju, to pa so izkoristili tudi za ogled nekaterih zanimivosti tega mesta in okolice. Med drugim so odšli tudi na Vezuv in se fotografirali pred znanim vulkanskim kraterjem Pozzuoli. No. 188 -Jk • • •'-'fE?!? 9 I 2003 j Anno Nuovo: su con la vita! Certo, chi ha inventato il motto “Anno nuovo, vita nuova” doveva essere un grande ottimista oppure qualcuno che ormai aveva toccato il fondo e sperava che, passata Sant’Epifania che tutte le feste si porta via, forse si sarebbe portata via anche qualche problema rimasto in sospeso alla fine dell’anno precedente. Noi non vogliamo appartenere a. nessuna delle due categorie, anche se - dobbiamo ammetterlo - una buona spazzolata sui nostri problemi da parte della Befana ci avrebbe permesso di guardare ai prossimi mesi con maggiore serenità. Cerchiamo succintamente di fare il punto per quanto riguarda la nostra Comunità. Il bilancio di previsione della Slovenia per il 2003 ci lascia più o meno allo stesso livello dell’anno scorso, che poi è lo stesso dell’anno precedente: prendendo per buoni alcuni dati statistici secondo i quali in questi due anni l’inflazione non avrebbe superato l’otto per cento, noi ci troviamo decurtati di un buon 15 per cento. Per il bilancio del Comune di Isola è ancora tutto da vedere nelle prossime settimane, anche se non crediamo che le cifre con le quali faremo conoscenza ci faranno fare salti di gioia. Anche perché, secondo la legge, il Comune ci dà tanto quanto riesce a farsi rimborsare dallo Stato. Un tanto, tuttavia, per quanto riguarda il normale funzionamento e svolgimento delle nostre attività. Accanto a questo problema, che già di per sé è rilevante, va aggiunto quello della “storia infinita” di Palazzo Manzioli. Che cosa rappresenti e che cosa potrebbe rappresentare, se tutto fosse finito e se tutto funzionasse a dovere, l’abbiamo constatato a metà dicembre durante la celebrazione del 1070.esimo anniversario del primo cenno storico del nome della nostra città. Per ora, l’unica cosa certa è che l’emendamento alla Finanziaria della Slovenia per coprire almeno parzialmente le necessità è stato definitivamente bocciato. Quindi siamo al punto di partenza. Ma non solo, oltre alle spese dell’arredo e a quello del funzionamento, sarà necessario - per ultimare i lavori edili e di ristrutturazione - “scovare” qualche milioncino per “tamponare” sbagli, disguidi e dimenticanze dei numerosi esperti che in questi anni si sono avvicendati nei lavori edili e di restauro. Come, per esempio, “assicurare” qualche decina di metri quadrati di pavimento che per qualche errore di calcolo (meno male che esistono i computer) non sono stati forniti da una delle parti. Un incontro a brevissima scadenza dovrebbe tenersi tra la nostra CAN, il Comune di Isola ed, eventualmente, l’Ufficio per le nazionalità presso il governo sloveno. Riusciremo a farcela? Riusciremo a porre fine alla “storia infinita”? E gridare finalmente ai quattro venti che, per la nostra Comunità, il 2003 rappresenta veramente “un anno nuovo e vita nuova”? In attesa di una risposta, a tutti i connazionali e a tutti i concittadini, i migliori auguri. La Redazione CAN: solidarietà per Luisella Ravalico Questioni che potremmo definire di quasi ordinaria amministrazione all’esame della seduta di fine d’anno della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola, svoltasi proprio tra le feste di Natale e quelle di Capodanno. Assente per malattia il presidente Luciano Kleva, al quale sono andati gli auguri di pronta guarigione, la riunione è stata guidata dal vicepresidente. AH’ordine del giorno, fra l’altro, la nomina della commissione per l’inventario, di quella per l’aggiornamento dello statuto della CAN (lavoro iniziato già nel mandato precedente e non portato a termine), la nomina dei firmatari dei documenti finanziari e, pure, l’avvio del procedimento per la nomina della Commissione di controllo. Su richiesta del Sindaco di Isola, signora Breda Pečan, a maggioranza di voti è stata pure deciso di proporre Silvano Sau alla carica di vicesindaco del Comune, in vista della prossima riunione del Consiglio Comunale. Infine, su proposta dei consiglieri Aurelio Bressan e Rossella Raschini, è stato approvato aH'unanimità che gli indennizzi dei consiglieri e della presidenza per il mese di dicembre vengano devoluti sul conto della connazionale e nota attivista piranese Luisella Ravalico per l’acquisto di un saliscendi interno, onde permetterle - visto il suo particolare stato di salute - condizioni di movimento più agevoli. In questo modo, i consiglieri della CAN hanno voluto rispondere concretamente Janez Kramar: Isola 1941-1945 Negli ultimi giorni dello scorso anno ha visto la luce il volume di Janez Kramar “Izola 1941-1945”. Come noto, lo storico capodistriano, scomparso circa un anno fa, aveva già pubblicato nel 1987 il poderoso volume intitolato “Izola - mesto ribičev in delavcev” (Isola - città di pescatori ed operai) che percorreva la storia della nostra cittadina dalle origini al 1945. Con questo secondo libro l'autore - pur se postumo - ha mantenuto la promessa di completare anche la seconda parte della storia cittadina, comprendente gli anni meno documentati, che vanno dalla fine della Seconda guerra mondiale al periodo immediatamente antecedente la fine della Federativa. Questo secondo volume di complessive 410 pagine è suddiviso in quattro parti. Dalla prima, intitolata “Dalla liberazione del maggio 1945 al Memorandum di Londra del 1954, alla seconda che porta il titolo “Dal Memorandum di Londra agli Accordi di Osimo del 1975”, alla terza che va dagli accordi di Osimo alla nascita dello Stato indipendente di Slovenia nel 1991. Di particolare interesse la quarta parte comprendente l’elenco di tutti gli esodati dal Comune di Isola dall’ottobre 1953 al dicembre del 1954. aH’appello lanciato qualche settimana prima anche dalla stampa regionale. L’opera è stata pubblicata dal Centro di ricerche scientifiche della Slovenia e dalla Società storica per il Litorale meridionale di Capodistria. S.S. Palazzo Manzioli: Storia infinita.. Foto: C. Chicco Dicembre a scuola Non c è più re|igione Alla Scuola elementare Dante Alighieri il mese di dicembre è trascorso all’insegna delle ultime fatiche del trimestre e dei vari festeggiamenti . Con una massiccia partecipazione di alunni e una folta presenza di genitori il consueto programma di fine anno ha riempito di allegria la palestra scolastica. Tra i primi ad esibirsi i bambini della Scuola materna L’aquilone che hanno presentato con serietà una piacevole canzoncina mimata tratta dal programma Hocus & Lotus. Gli alunni della scuola, soprattutto quelli che frequentano le classi dalla prima alla quinta, hanno presentato delle scenette, alcune delle quali elaborate e con effetti speciali, e numeri musicali di canto corale. Non sono mancate neppure le esibizioni del sempre valido balletto. Alla fine alunni genitori ed operatori scolastici si sono ritrovati nell’atrio della scuola per un breve rinfresco. Due le iniziative portate a termine ultimamente dalla cooperativa scolastica: la produzione di bigliettini di auguri e l’allestimento del calendario 2003. Entrambi le attività hanno visto coinvolti tutti gli alunni ed alcuni insegnanti, guidati dalla responsabile della cooperativa e dall’insegnante di educazione figurativa. Quest’anno il tema del calendario è lo sport e i compilatori si sono sbizzarriti con le illustrazioni e nella ricerca di curiosità delle varie discipline. Recita dei bambini dell’asilo Foto: M. Ma urei Dicembre ha portato anche un gradito premio all’alunna della classe ottava Maja Novak che ha scritto uno dei cinque migliori componimenti alle gare di lingua italiana che si sono svolte ad Umago. Buoni pure i piazzamenti nelle gare sportive a livello comunale, intercomunale e regionale. Ricorderemo tra l’altro un secondo posto conseguito di nostri alunni al torneo di tennis da tavolo tra le scuole deh’Istria e di Fiume. Non bisogna infine scordare l’arrivo di Babbo Natale che ha portato doni alla Scuola materna e si è intrattenuto con i bambini delle singole sezioni. Marino Maurel Dicembre 2002: La Slovenia nell’Unione Europea - evviva il bilinguismo! Foto: C. Chicco Negli ultimi giorni dell’anno scorso venivamo frequentemente fermati da nostri concittadini che ci chiedevano il perché dell’ulteriore chiusura di “Casa Manzioli". Noi, stupiti dalla domanda, chiedevamo di che chiusura si trattasse, visto che neanche dopo diciotto anni di lavori di restauro la suddetta casa non è mai stata aperta. L’illusione era stata offerta dalla celebrazione dei "1070 anni di Insula" consumata negli ambienti della “Manzioli”. Celebrazione che neanche lontanamente voleva significare l’apertura ufficiale di quegli ambienti tanto agognati dalla comunità italiana di Isola e non solo da questa. Per arrivare a questo, purtroppo, ci sarà ancora, molto da attendere. Sì, perché qualche giorno dopo la citata cerimonia la Camera di stato della Slovenia bocciava l’emendamento alla finanziaria 2003 e 2004 che doveva garantire l’agibilità della "Manzioli". Quello che ci preoccupa, oltre alla poca sensibilità dei parlamentari sloveni per le opere pubbliche isolane, che tra questi ci sia, speriamo di no, anche qualcuno di quelli che per le stesse dovrebbero essere particolarmente votati. Gianfranco Siljan “Si dice e non si dice” Qualche riflessione sul sostantivo “madama”. Vi diciamo che è una voce di buon conio, anche se di derivazione francese. Insomma, è accettabile. Però sarà sempre meglio dire: signora, dama, donna. “Madama” in italiano oggi ha significato ironico, scherzoso, come pure “madamigella”. “Madama” è accettabile anche nel senso di “polizia” quando si voglia tenersi al gergo della malavita. Però è molto salutare non aver da fare con quest’ultima madama. ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA Nuovo orario d’apertura: dal 6 gennaio 2003, da lunedì a venerdì, dalle ore 16.30 alle 19.30 Sono disponibili i periodici Focus, Panorama, L’Espresso, Airone, Storia illustrata, Artecultura, Gente viaggi, Donna moderna, Starbene, Casaviva, Quattroruote, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello sport, Il piccolo, La voce del popolo e Deio. MANIFESTAZIONI CULTURALI E SPETTACOLI Mercoledì 22 gennaio, ore 18, Palazzo Besenghi (pianoterra) CONCORSO LETTERARIO Serata di premiazione dei vincitori del concorso bandito dalla Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola nel 2001. Organizzazione: Comunità autogestita della nazionalità Italiana di Isola E DI ARTI FIGURATIVE Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore^ responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5) 641 50 31, 641 58 53 www.can-is.si can.isola@can-is.si Nesrečen začetek leta ^ ^ TRAGIČNA SMRT NA STRAZI Prva vest je bila dokaj skopa. Vojaške oblasti so sporočile, da se je v vipavski vojašnici Janka Premrla Vojka v noči s sobote na nedeljo s svojo osebno oborožitvijo med opravljanjem stražarske službe smrtno ranil vojak. Kot so sporočili iz generalštaba Slovenske vojske, kjer dogodek sicer globoko obžalujejo, okoliščine dogodka kažejo, da naj bi bil storil samomor. O nesrečnem dogodku so obvestili pristojne državne organe, preiskava tragičnega dogodka pa poteka. BIL JE TIH, MIREN FANT Kmalu po tej prvi informaciji pa smo izvedeli, daje nesrečni nabornik Izolan, 19 letni Valter Tikvicki iz Smrekarjeve ulice v starem delu mesta. Spomnili smo se skromnega, tihega fanta iz soseščine, ki je bil tik pred koncem šolanja po katerem naj bi postal strojni tehnik. Valter ni bil problematičen mladenič, nikoli ni imel težav s policijo ali kako drugače, zadnje čase pa ga je bilo videti bolj malo, saj se je veliko zadrževal pred računalnikom. K vojakom je šel najprej v Ptuj, potem so ga premestili v Maribor in končno v Vipavo, kjer naj bi odslužil še deset dni vojaškega roka. KAJ SE JE DOGAJALO TISTO NOČ Kot so sporočili iz generalštaba Slovenske vojske, se je tragični dogodek v noči s sobote na nedeljo. Nesrečni vojak nabornik je bil pred tem doma za božične praznike, po enodnevni vrnitvi v vojašnico pa ga je poveljujoči skupaj z ostalimi vojaki poslal se ua novoletni dopust od 27. decembra do 2. januarja. V vojašnico se je vrnil v četrtek zvečer, stražarsko dolžnost pa je sprejel v petek. V noči na nedeljo je Valter stražil vipavsko vojašnico na severni strani (proti Vrhpolju), sovojak, ki bi ga moral zamenjati na stražarskem mestu, pa ga je našel mrtvega. Drugi vojaki so sicer slišali strele, vendar sojih zamenjali s pokanjem petard. Mirko Zaič ODŠEL JE POŠTAR Ljudje odhajajo. Eni glasno, drugi povsem neopazno, a odhod je vedno enak: žalosten in dokončen. Tako je dokončno odšel Mirko Zaič, naš poštar, ki je trideset let prihajal do naših vrat, nam prinašal dobre in tudi slabe vesti, pač takšne kot smo sijih zaslužili. Toda vedno je to storil s predanostjo in skrbnostjo, ki ga je naredila za našega poštarja. Zahrbtna bolezen ga je napadla pred časom in ga ni izpustila z svojih krempljev, zdaj gaje dokončno odpeljala s seboj. Ne bo več njegovih hitrih korakov po naši ulici, ne bo več zvonca na vratih, dobrih in slabih vesti. Prinašali jih bodo drugi, prav tako naši poštarji, le Mirka ne bo več. ZADNJE IZ 112 V Izoli so v času zadnjega meseca iz proizvodnih prostorov podjetja Technol d.o.o. ukradli električno orodje. V neznano so izginili tri kotne brusilke in vbodna žaga. Škodo ocenjujejo na 87.000 SIT. Neznanec je v času zadnjih dveh dni vlomil v skladišče trgovine Kapric na Pekarniški ulici v Izoli, kjer je ukradel za 1.190.000 SIT gotovine ter blagajniškega minimuma. V prostore krajevne skupnosti Malija pa je priletela raketa, ki je razbila steklo, druge škode pa na srečo ni povzročila. KS Malija je oškodovana za 5.000 SIT. VZROKA PA NI Tako kot v večini takšnih primerov (v Izoli smo ob koncu leta zabeležili še en primer samomora) tudi tokrat ni mogoče ugotoviti, kaj je nesrečnega Valterja privedlo do te odločitve. Tudi uradnega pojasnila o nesreči še ni, ker preiskava še poteka, mnogi pa se sprašujejo, kakko je z zdravniško službo v slovenski vojski oziroma ali sploh spremljajo obnašanje in morebitne psihične težave vojakov na služenju roka. Prve dni januarja 2001, prav tako po praznikih, si je namreč sam sodil vojak gardnega bataljona v ljubljanski vojašnici Franca Rozmana Staneta. Pogreb pokojnega Valterja Tikvickega bo danes ob 15. uri na izolskem pokopališču. Ko zima trka na vrata OGREVANJE IN VARČEVANJE Energija za ogrevanje postaja iz dneva v dan dražja. Zato je dobro vedeti, kako lahko vplivamo na varčno rabo energije. Pri tem lahko zmanjšamo stroške ogrevanja, ne da bi nas zato zeblo. Na prihranek toplote in bivalno ugodje pomembno vplivajo tudi temperature zraka v prostorih, saj so preveč ogrevani prostori tudi sovražnik našega zdravja in nam po nepotrebnem praznijo žepe. Za spalne prostore zadošča že temperatura od 17 do 18 stopinj C, medtem ko je v bivalnih prostorih prijetneje pri temperaturi 20 ali več stopinj C. Ugotovljeno je, če znižamo temperaturo prostorov za eno stopinjo C, prihranimo v naših klimatskih razmerah od 6-8 % energije. Preko noči ali takrat ko nas ni doma, je smiselno znižati temperaturo v prostorih na 16 stipinj C. Velike toplotne izgube energije nastajajo tudi skozi okna Različne velike reže na oknih in vratih ustvarjajo prepih in odvajo toploto. Zato je smiselno zatesniti vse reže. Zvečer lahko okna zastremo z zavesami, z zunanjimi roletami ali polkni. Vsaka takšna ali podobana rešitev, ki zmanjša izgube lahko zmanjša toplotne izgube skozi okna tudi do 15 %. Veliko toplote izgubimo tudi z napačnim prezračevanjem. Če so okna le priprta, se prostor počasi ohlaja in je potreben daljši čas za izmenjavo zraka. Pri tem vlaga iz zraka kondezira po vogalih v prostoru, kar pogosto povzroči nastanek in razvoj plesni. Pravilno zračimo tako, da zapremo ventil na radiatorju in za nekaj minut na stežaj odpremo okna. To storimo v vsakem prostoru po večkrat na dan. Čim hladnejše je, tem krajši naj bo čas zračenja. Na večjo porabo energije in goriva za ogrevanja vpliva tudi nepravilna namestitev ogreval. Če jih zastiramo z zavesami ali pohištvom, močno zmanjšamo njihovo toplotno oddajo. Zato moramo v prostor dovesti več energije, da dosežemo enakomerno in zadostno ogrevanje po celem prostoru. Na pozitivno energijsko bilanco lahko vplivamo tudi tako, da v čim večji meri izkoristimo sončno energijo. V sončnem vremenu odgrnimo zavese, da ogreva prostor tudi sonce, ker so tudi tukaj omembe vredni prihranki. Izgube toplotne energije so zelo odvisne od gradbenih materialov iz katerih so sestavljene zunanje površine zgradbe.. Zato je zelo pomebno, da so vse obodne površine dobro toplotno izolirane. Tudi s pravilno izbiro ogrevalnih naprav in goriva lahko vplivamo na varčno rabo energije in s tem na manjše stroške za ogrevanje. Če želite več predvsem pa konkretnih nasvetov za varčno rabo energije, vas vabimo, da nas pokličete. Poleg strokovnega nasveta lahko vsi obiskovalci dobijo brezplačno informacijsko gradivo vezano na posamezno tematiko ter druge pisne materiale. Svetovalna pisarna ima sedež v prostorih KS Staro mesto na Kristanovem trgu, še najbolje pa bo, če telefonirate tajnici županje (66 00 107 - Neva) in dogovorili se boste za srečanje s svetovalcem. KRIMINALIJE Za nami je dobrih štirinajst najbolj norih dni v letu in če je res, da se po jutru dan pozna, potem bo tudi letošnje leto precej živahno, vendar brez prav posebej velikih dogodkov, ki imajo svoj prostor na teh straneh. Izola je pač majhno, zanimivo mestece in takšne vrste stvari tudi špičijo naši someščani in tisti, ki se priklatijo od drugod. PETARDE SKORAJ GRANATE Po splošni oceni je bilo letos bistveno manj petard v uporabi kot leta nazaj in tudi kasneje so se pojavile, vendar je tomenda še najbolj posledica dejstva, da je kupna moč padla, policisti pa so prijeli tudi nekaj glavnih "grosistov". Petard je bilo torej manj, posebej tistih, manj udarnih, zato pa so bile nekatere že na ravni granat in so marsikomu nagnale strah v kosti. Pred novim letom so policisti prijeli dve večji skupini mladostnikov, ki so metali petarde, v enem primeru pa je šlo tudi za očeta, ki je skupaj s svojima sinovoma granatiral skozi okno stanovanja v stanovanjskem bloku. Tudi neposredno pred in ob prehodu v novo leto je zelo pokalo, občani so telefonirali na policijsko postajo, policisti pa so popisali nekaj otrok in bodo njihove starše razveselili s pozivom k sodniku za prekrške. OTROCI KATEREKOLI ULICE m ' O tem, kako nekateri starši skrbijo za svoje otroke in kako uspešna je njihovavzgoja pa pričata dve intervenciji policistov, ki so v par dnevih imeli v obdelavi isto skupino otrok, starih od 10 do 14 let. Najprej sojih v poznih nočnih urah srečali na Velikem trgu, seveda brez nadzora staršev. Odpeljali sojih na policijsko postajo in poklicali starše naj jih prevzamejo, o dogodku pa so obvestili tudi Center za socialno delo. Dan ali dva kasneje pa so morali policisti v trgovino Spar kjer so prodajalci isto skupino otrok zalotili pri kraji. Tudi tokrat so šli po nakupih kar sami, skrivaj pa so hoteli "kupiti" steklenico Stok-a, ki je seveda alkoholna pijača in nekaj čokoladic, kar jasno kaže, da so vendarle še vedno le otroci. Tudi v tem primeru so morali s policisti na policijsko postajo kamor sojih spet prišli iskati starši, policisti pa so, razen Centra o njihovih navadah obvestili še državno tožilstvo. KRADEJO KAMENJE IN KOKOŠI Človek komaj verjame, da je kaj takega mogoče in vendar je občan iz Šareda policistom sporočil, da so mu ukradli kamen. Greza gradbeni kamen, velik približno 2.5 kubičnega metra, ki seveda ni zelo lahek, lastnika pa je tat oškodoval za kakšnih 160 tisoč tolarjev. Prebivalec Starega Jagodja pa je policiste obvestil, da je neznanec vlomil v kokošnjak in mu ukradel štiri kokoši, ki so verjetno končale kot božično kosilo. Škoda znaša 10 tisočakov in tako smo lahko ugotovili, da so kokoši bistveno manj vredne od kamenja. ZA MILIJON TOLARJEV ŠKODE Petardisti so še posebej veliko škode naredili na smetnjakih, ki so last javnega podjetja Komunala. Gre za lani kupljene in nameščene smetnjake s pepelniki, ki so skupini ali dvem skupinam mladostnikov služili kot izstrelne rampe za različne vrste eksplozivnih sredstev. Efekt eksplozije v litoželeznem smetnjaku je bil seveda zelo učinkovit, saj je ojačal zvok pa še smeti so letele vse naokoli. To, daje ob tem bil uničen tudi smetnjak minerjev očitno ni motilo preveč, saj so na tak način poškodovali lepo število smetnjakov in kontejnerjev in Komunali na ta način povzročili za kakšnih milijon tolarjev škode. Kratko so potegnili smetnjaki na sprehajalni poti do Podbelvederja, vstarem delu mesta in v Livadah. Nič krivi plačniki komunalnih storitev se zahvaljujejo mladostnikom in njihovim staršem za dodatno obremenitev občinskega proračuna iz katerega bo treba plačati nakup novih smetnjakov. Da je vandalizem postal del naše vsakdanjosti pa so pred novim letom pričale tudi svetleče jelke, ki so sicer pritrjene na fasade hiš v starem delu mesta. Skupino otrok so tako motile, da sojih enostavno iztrgali iz fasad in tako poskrbeli za manj lepo pričakovanje novega leta. Prav tako so veseljake zelo motile okrasne lučke na fasadi hotela Delfin pa sojih enostavno iztrgali in hotel oškodovali za 150 tisoč tolarjev. Policisti imajo storilce takšnih dejanj v glavnem zapisane v svoji evidenci, sodnik za prekrške jih bo najverjetneje kaznoval, vendar se zdi, da je penalni sistem bolj ali manj neučinkovit. Morda bi bilo še najbolje, če bi v časopisu lahko objavili imena storilcev takšnih vandalizmov, tako da bi položnice za plačilo komunalnih storitev, namesto tistim občanom, ki skrbijo za svoje okolje in naše mesto, lahko poslali v plačilo kar tistim staršem, ki sejim zdi takšno početje njihovih otrok povsem normalno. BOJITA SE PLINA Ženska je poklicala policiste in povedala, da ji soseda grožita, jo žalita in sploh nadlegujeta. Policisti so ugotovili, da je ženska naročila jeklenke s plinom, dostava le teh pa je soseda tako vznemirila, da sta se dobro znesla nad njo. Pravi vzrok bo skušal izvedeti sodnik za prekrške. Ml SE IMAMO RADI Na Trgu Republike sta se stepla stara prijatelja. Razlog pretepa tudi tokrat ni znan in vprašanje je, če ga bo izvedel tudi sodnik za prekrške. Tepeni so bili tudi v leseni baraki pod bolnico. Do barake je prišel moški, razbil vhodna vrata, vstopil v notranjost barake in pretepel enega od podnajemnikov. Tudi on se bo malo pogovarjal s sodnikom za prekrške. Policisti so morali kmalu zatem v Polje, kjer je prišlo do medsosedskega spora. Tokrat je razlog spora znan. Gre za nesnago, ki jo povzroča kokošnjak ene od udeleženk spora. Med razpravo o higieni je na obe strani letela ta ista nesnaga, letele pa so tudi različne žaljive besede. Sodnik za prekrške bo ugotovil, kdo je večji ekolog. Na policijsko postajo je prišel samostojni podjetnik in povedal, da je v Jagodju tresnil po obrazu naročnika del, kijih je on opravil, naročnik pa jih zdaj noče plačati. Policisti so ugotovili, da je naročnik dobil lažje telesne poškodbe in zato so podjetnika kazensko ovadili. V Dobravo pa je poklicala ženska in povedala, da njen bivši fant skuša priti v njeno stanovanje, j igrozi in jo žali. Policisti so ugotovili, da seje deklerazšlo s fantom, ta pa se je na Silvestrovo malo podprl in ojunačil ter ji skušal povedati svoje mnenje glede takšne prekinitve razmerja. Ker se, kljub opozorilom policistov nikakor ni mogel pomiriti je dobil prostor v pomirjevalni sobi na policijski postaji. Na policijsko postajo je prišel fant in povedal, da so ga neznanci pretepli v diskoteki Gavioli. Zdravniki so ugotovili, da je dobil hude telesne poškodbe, zato so policisti storilce kazensko ovadili. Nek drugi fant pa je policiste obvestil o tem, da ga je na Belvederju, pred lokalom The Club, obiskovalec iz Kopra brcnil v glavo. Tudi tega "glavobrca" so policisti kazensko ovadili. Policisti so morali tudi v Jagodje, kjer je bivši fant nepovabljen vstopil v stanovanje bivšega dekleta. Tam ji je vpričo prisotnih primazal dve zaušnici in ji odvzel mobilni telefon. Policisti so kazensko ovadili zaradi tatvine in nedovoljenega vstopa v stanovanje, k sodniku za prekrške pa bo šel zaradi kaljenja reda in miru. MAT KUR... Trije mladostniki iz Zagorja so končali v izolski marini in sezabavali s prevračanjem gasilskih aparatov. Ko je do njih prišel varnostnik so mu fantje grozili in ga žalili, tako daje poklical policiste. Ko so ti prišli v marino mladeničev že ni bilo več tam a daleč tudi niso bili. Prišli so le do Toažičeve ulice in tam so policistom tudi priznali, da niso bili najbolj vljudni do varnostnika. Ko pa so policisti malo pogledali v njihov avtomobil so tam našli plinsko pištolo, kije prava kopija znane Berette. Pištolo so jim zasegli in bodo njeno uporabo razložili sodniku za prekrške. TOPLO BOLJ KOT PO NAVADI Policisti so morali v Ljubljansko ulico kjer je v enem od stanovanj razneslo oljno peč. Vzrok eksplozije je bila dotrajanost peči in preveč natočenega kurilnega olja. Požar je sicer pogasil lastnik spomočjo stanovalcev tako da večje škode ni bilo, o dogodku pa so obvestili tudi koncesionarja za kurilne naprave in dimnike. IZVRSTNO JE PARKIRAL NA Silvestrovo popoldne so morali policisti v Jagodje, kjer je voznik katrce tako dobro zapeljal s ceste, da seje vozilo zagozdilo med zid in ograjo in ga ni mogel speljati več na cesto. Policisti so ugotovili, daje avtomobil, poleg voznika, vozilo še nekaj opojnih snovi, ki so ga opogumile do te mere, da je med postopkom začel groziti in žaliti še policiste. Tako tem ni preostalo nič drugega kot da so mu ponudili posebno prenočišče v "pomirjevalnici", dečki pa so med postopkom še ugotovili, daje spretni voznik pred tem podrl še žičnato ograjo v Ulici Proletarskih brigad. ŽUR JE BIL MEGA Policisti so morali na novega leta dan na plažo Pod Belvederjem, kjer so neznani storilci popolnoma uničili prikolico - letno točilnico, ograjo v dolžini 8 metrov in nadstrešek. Škoda znaša najmanj 200 tisočakov. Pravtako ni mogoče najti nobenega pametnega razloga za razbito steklo in dve betonski koriti pri trgovini Spar in za razbito steklo učilnice na OŠ Livadev katerega so neznanci vrgli večji kamen. ROPARSKE IN SRAKARSKE Začnimo s pretepom in ropom na Trgu Republike. Dva mlajša moška sta prišla do mladeniča in ga najprej pretepla potem pa sta mu še odpeljala kolo z motorjem. Policisti so šli hitro v akcijo in še isti dan našli kolo z motenjem, malo za tem pa še oba storilca tega junaškega dejanja. Občanu iz Ulice Ferda Bidovca so iz kolesarnice ukradli otroško gorsko kolo temno modre barve. Zadnje vilice so rumene, prednje pa sive barve (če bi ga kdo slučajno videl). V ulici Oktobrske revolucije pa je občan našel moško kolo znamke Rog, tip Klatež, temno sive barve in s prestavami. Klatežko kolo je občan spravil v garažo, lastnik pa bo podatke dobil na policijski postaji. Neznanec si je zaželel glisiranja po suhem in je vdrl v gliser, ki je bil hranjen na suhem v marini. Notranjost je dobro razmetal, si postregel s hrano in pobral avtoradio. V Polju je neznanec vdrl v pomožni objekt in tam ukradel glasbeni stolp starejše izdelave, škode pa je naredil za 20 tisočakov. Prav tako v Polju pa so delavci podjetja ugotovili, da jim zadnje čase nekdo stalno krade orodje. Trenutno ga pogrešajo že za kakšnih 60 tisočakov. Neznanci so vdrli tudi v kontejnerje na gradbišču v Jagodju in iz enega od njih odnesli stroj za delanje navojev na ceveh, vreden več kot 100 tisoč tolarjev. Prometnih nesreč med novoletnimi prazniki skoraj ni bilo, kar seveda razveseljuje, pa tudi alkoholna lestvica ni postregla z nobenimi rekordi. Tako-le so zapisali policisti po opravljenih nekaterih meritvah: 1.92, 1.70, 1.61, 1.53, 1.40, 1.39, 1.36, 1.31, 1.28, 1.23, 0.98, 0.85, 0.77 in 0.68 grama alkohola na kilogram krvi. IBIZA JE PREŽIVELA Še pred leti smo najmanj teden dni pred novim letom umikali razstavljeno nagradno Ibizo, v strahu da bi jo kdo poškodoval, potem pa smo spoznali, da je naš strah odveč. Izolani, tisti s petardami in tisti brez smo poskrbeli, da bo izžrebani lastnik dobil Ibizo kot se šika. ČUDNO KOT ČERNOBIL Pri Matticovih v Polju se dogajajo čudne stvari. Oče Luciano je namreč na dvorišču posadil jablano in ta ima očitno težave z ambientacijo, saj jim je letos rodila nekaj sila nenavadnih jabolk. Najbolj nenavdni so bili dvojčki pa tudi sicer so bila jabolka zelo čudne oblike. Luciano jih je dal na ogled MALI OGLASI - STEKLOKERAMIČNO kuhalno ploščo-CERAN/GORENJE EC T68C -HL-popolnoma NOVO, zaradi dvojnega nakupa, PRODAM 20% ceneje (80.000 sit). Digitalno upravljanje grelnih polj, vgrajen timer, 4 kuhalne in 7 ogrevalnih površin. Telefon: 041 693-363; 040 218476; 05 6271-360 ■ V IZOLI kupim garsonjero (vbloku9 tel 041 774 999 ■ Prodam gorsko kolo. tel 041 908 046 ■ PIZZERIJA GUŠT išče kuharja ali kuharico, tel 041/ 675 953 ■ MANJŠE STANOVANJE za daljše obdobje IŠČEMO v Izoli. Tel.: 031 502 349 - HIŠO (170 m2) z dvoriščem in vrtom v centru Kopra (Zupančičeva 10) PRODAMO. Tel.: 627 62 72 od 17-21. ure. ■ Renault 4 GTL, letnik 89 z avtoradijem in 100W zvočniki ZELO UGODNO PRODAM (50.000 Sit). Tel.: 041 821 442 (po 15. uri) - INŠTRUIRAM angleščino in italjanščino. Tel. 041 315 966 - Upokojena učiteljica nudi POMOČ PRI UČENJU otrokom nižjih razredov osnovne šole. Tel. 031 445 651 - Iščem GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE v Izoli (Livade, Jagodje). Tel.: 031 654 989 - Kombi ZASTAVA 850 ugodno prodam. Tel.: 6580 290 - Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat z ohišjem. Tel.: 64 00 010 MAMIMIMC , je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tei 05/640 0010, fax. 05/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: B1ROGRAF1KA BORI, Izola BOŽIČEK JE PREHITEL SNEG Izolo je obiskal čisto pravi Božiček, kije v mesto prišel s sanmi in severnimi jeleni, menda tam nekje z Mojstrane. Čeprav smo za obisk izvedeli dokaj pozno gaje na Velikem trgu pozdravilo skoraj 2.000 Izolanov, odraslih in tistih najmlajših, ki so še posebej radovedno opazovali in božali zanimive živali z evropskega severa, ki so jih doslej v glavnem videli le na televiziji. Jelen in košuta sta bila kar malo prestrašena spričo takega navala radovednežev, malo pa tudi zaradi dokaj visokih temperatur ob koncu decembra. Prišla sta kakšnih 14 dni prezgodaj, saj če bi božiček malo počakal s svojim prihodom bi tudi v Izoli doživel idilo, kot smo jo posneli v torek zjutraj nad izolskimi strehami. Se tudi vam zdi, da na tej naši fotografiji manjka le še Božiček s svojo vprego? MOTOHOV KOT H SOLARIJ ležeči in turbo FINSKA in ... TURŠKA SAVNA |j| ROČNA in ^ VODNA MASAŽA URNIK: ODPRTO VSAK DAN od 11.00 do 21.00 ob sobotah odprto do 22.00 ob ponedeljkih uprto Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tol t AtM fln 77 A/M 71 ftA IZREDNA PONUDBA KLIMA NAPRAV! Akcija traja do 25. januarja 2003. m Opravili smo tudi tretje tedensko žrebanje nagrad akcije December v Izoli. Tokrat so se povabilu na žrebanje odzvali: Alenka Žeger iz ArtFoto, Romeo Černeka iz trgovine Oljka ter pevec in multiinstrumentalist Vili Novak. O tem, komu so prinesli srečo oziroma nagrade pa pišemo na notranjih straneh Mandrača. LG LS - L 1262 RL 3,5 KW hlajenje 3,8 KW gretje 5 letna garancija! Cena z montažo in 8,5% DDV 210.000,00 SIT Plačilo na 12 obrokov! PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS Knap Vili s.p. Tel.: 05/ 6400 820 Okt. revolucije 20 GSM: 041/650 671 6310 IZOLA www.viking-klima-sp.si