S"—"N.	/z'-	»•*	K	'
Ob) glasilo ravenskih železarjev P
Is™~H
^*<roso»'^
Ravne na Koroškem, oktober 2000
Leto XXXVI
Sejmi kot ogledalo dosežkov in uspešnosti
Naslov je sicer priredba slogana, ki so ga organizatorji (Obrtna zbornica Slovenije in družba Celjski sejem) oblikovali za promocijo letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma, vendar pa ga lahko posplošimo na vse tovrstne prireditve. Prav tako kot njegovo izpeljanko: Parada novosti, znanja in priložnosti.
In ker je tako, so sejmi, ki se v jesenskem času kar vrstijo, priložnost, ki je ne smejo prezreti niti železarske družbe.
Nedavno in v naši bližini sta potekala t. i. celjski in radeljski sejem (resda po obsegu in pomenu zelo različna), na katerih je sodelovalo kar nekaj podjetij izza tovarniške ograje.
st OPREMA R*v"e'
Razstavni prostor Opreme Ravne na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju
(Foto: arhiv podjetja)
33. mednarodni obrtni sejem MOS je zaznamoval Celje med 8. in 17. septembrom.
Na 60 tisoč kvadratnih metrih seje predstavilo 1821 razstavljalcev iz 30 držav sveta. V devetih dneh si je sejem (in obsejemske prireditve) ogledalo okoli 200.000 obiskovalcev. Na sejmu, ki tudi zaradi ponujenih poslovnih priložnosti upravičeno uživa sloves največje gospodarske prireditve pri nas, ugled pa sije pridobil tudi v Evropi in po svetu, sta sodelovali tudi ravenski železarski družbi Metal in Oprema.
Metal v zadnjih letih na MOS-u ni nastopal kot samostojni razstavljalec, letos pa so se v podjetju odločili, da to storijo.
"Za to potezo smo sc odločili iz enostavnega razloga: želimo biti bolj prisotni in prepoznavni na slovenskem trgu kot proizvajalec visokokakovostnih in kakovostnih jekel, hkrati pa smo želeli predstaviti naš prodajno-skladiščni center, ki je vse premalo poznan med kupci in potencialnimi kupci, predvsem orodjarji," je povedala Gabrijela Urnaut, vodja marketinga.
Zato so na Metalovem razstavnem prostoru vrteli projekcijo o predstavitvi podjetja, opremili pa so ga tudi z razstavnimi eksponati (okroglo paličasto jeklo različnih dimenzij in različne površinske obdelave) in s panoji, ki predstavljajo podjetje, osnovno proizvodno shemo ter posamezne skupine orodnih jekel (jekla za delo v hladnem, za delo v vročem, za oblikovanje plastike in hitrorezna jekla). Prav slednji panoji, ki so novost, so zbudili veliko zanimanje obiskovalcev. Vsebujejo namreč podatke o specifičnih predstavnikih jekel iz vsake skupine, njihov namen uporabe, dodan pa je tudi slikovni material. Pripravili sojih v oddelku Kakovost.
"Opazili smo, da obiskovalci ne vedo za možnost konfckcioniranja oziroma razreza in dostave manjših količin jekla iz prodaj no-skladiščnega centra. Predstavili smo jim tudi način, kako lahko zaloge v njem preverijo kar preko interneta. Med obiskovalci je bilo tudi veliko predavateljev iz poklicnih in strokovnih šol, ki jih je zanimalo predstavitveno gradivo; izrazili pa so tudi željo, da bi naši strokovnjaki prišli predavat k njim, saj na šolah pogrešajo povezavo s prakso."
Letos so na sejmu poleg komercialistov sodelovali tudi raziskovalci iz Kakovosti. Urnautova ocenjuje, da je bila to dobra poteza, saj veliko kupcev (predvsem orodjarji) išče strokovno pomoč - podatke o toplotni obdelavi jekla, o njegovi nadaljnji površinski obdelavi, o izbiri primerne kvalitete jekla za določen namen uporabe itd. Tudi konkurenca daje vedno večji poudarek tehničnemu svetovanju kupcev, zato bo strokovna podpora komercialistom v Metalu tudi v prihodnje pomembna in prisotna.
Nepomembna pa ni ugotovitev, ki jo bo treba upoštevati v prihodnje:	Podjetja iz koncerna
Slovenske železarne bi morala biti na sejmih predstavljena v nizu razstavnih prostorov, ne pa vsako na svojem koncu sejemske dvorane, opozarja Gabrijela Urnaut.
Sicer pa zdaj potekajo posejemske aktivnosti; med drugim pošiljanje prospektov in ponudb.
Metal se udeležuje tudi drugih sejmov. Na zagrebškem je bil v sklopu koncerna SŽ, v Brnu pa v okviru podjetja Kovintrade, pod okriljem GZS bo nastopil oktobra na ZEPS-u v Zenici, na sejmu TEHNOMA v Skopju ter novembra oziroma decembra na EUROMOLT-u v Frankfurtu, na sejmu v Teheranu pa ga zastopa Impakta iz Ljubljane, prihodnje leto bo prisoten na Forma toolu v Mariboru itd.
Tudi v Opremi Ravne se udeležujejo sejmov v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Na Hrvaškem se skupaj z zastopnikom, podjetjem Pongrac, predstavljajo na mednarodnih sejmih v Zagrebu in Splitu (SASO), v Makedonijo, kjer je njihov zastopnik Ana iz Skopja, odhajajo na sejem TEHNOMA v Skopju, v BiH pa se v Zenici na ZEPS-u zdaj predstavljajo skupaj z Armaturami Muta.
V Sloveniji so prisotni na sejmu gradbeništva MEGRA v Gornji Radgoni, na MOS-u v Celju in Forma toolu v Mariboru, letos so bili še na radeljskem sejmu.
"Če podjetje na scjinu ne sodeluje, ga kupci pogrešajo in se takoj začnejo spraševati, ali je z njim kaj narobe," je povedal Milan Hrvacki, prodajni referent iz Opreme.
Zato so se v podjetju tudi na MOS dobro pripravili. "S sodobnimi pristopi - to je s predstavitvijo na PC in s filmom -, pa tudi s prospekti in z razstavnimi eksponati smo predstavili pnevmatska, sekalna, razbijalna in vrtalna kladiva ter plastične izdelke, za izdelavo katerih smo v Opremi izdelali orodja. Čeprav je bil obisk na sejmu manjši kot lani, pa je bil naš nastop uspešnejši; za nekaj poslov smo se dogovorili že na sejmu, interesenti pa nas pogosto kličejo tudi te dni. Za naše izdelke sc zanimajo gradbena podjetja in samostojni podjetniki; med obiskovalci pa so bili tako naši stari kupci kot nekaj novih interesentov," je nastop na sejmu ocenil Milan Hrvacki.
V Radljah ob Dravi je od 21. do 24. septembra potekal že 9. obrtno-podjetniški sejem. Na sejemskem prostoru, ki se na 2500 kvadratnih metrih površine razprostira ob osnovni šoli, vsako leto nastopajo obrtniki, mali podjetniki in podjetja iz Dravske doline ter iz drugih krajev Koroške, pridejo pa tudi razstavljalci iz Avstrije.
Na sejmu Radlje 2000 sta se predstavili tudi podjetji Energetika Ravne in EKO-Ekoinženiring. Na skupnem razstavnem prostoru sta na ogled postavili maketo čistilne naprave za cepljenje odpadnih olj in emulzij, s katero upravlja Energetika, kemične analize pa opravljajo v EKO-Ekoinženiringu. Ob tem pa je vsako podjetje poskrbelo tudi za predstavitev svoje dejavnosti in izdelkov.
Kot je povedal Robert Jamšek iz Energetike Ravne, so se z nastopom na radeljskem sejmu želeli predstaviti širši javnosti, saj storitve opravljajo tudi za
ZA 1.1 m ZDRAVO KOROŠKO
KOOINIRACIJSKI
POSTROJ
RAVNE
1 KOINŽEMRING
Sejem Radlje 2000 - razstavni prostor Energetike Ravne in Eko-Ekoinženiringa
(Foto: arhiv Energetike)
naročnike zunaj tovarniške ograje. Za naročilo v času sejma so dali desetodstotni popust za izvedbo toplovodnih in plinovodnih instalacij, za servis plinskih peči, za nastavitev parametrov zgorevanja in za izdelavo projektne dokumentacije.
"Odločitev za sodelovanje na sejmu je bila pravilna," ugotavlja Jožko Kert, direktor EKO-Ekoinženiringa. Obiskovalci so se na razstavnem prostoru pogosto ustavljali, se seznanili z njihovo dejavnostjo in z izdelki, ki doslej zunaj železarskega območja niso bili tako znani, zato v podjetju - od prvega nastopa na sejmih nasploh - pričakujejo povečano povpraševanje po njihovih izdelkih in storitvah. Dodatno promocijo pa je podjetju naredilo tudi Radio Radlje, ki je EKO-Ekoinženiring predstavilo v 20-minutni oddaji.
V Radljah je svoje izdelke iz rokodelnice in lesno galanterijo na ogled postavilo tudi podjetje ZIP center. Kot je razložil Danilo Čebulj, je sejem v Radljah za njihovo promocijo zaradi regijske naravnanosti povsem ustrezen, primeren pa je tudi zaradi tega, ker ni tako masoven, da bi se razstavljalci 'izgubili1. Rezultat sejma so številni stiki s potencialnimi naročniki in že tudi naročila. Sicer pa v podjetju pospešeno tržijo svoj darilni program za decembrska praznovanja.
Predstavitev aktivnosti železarskih družb na sejmih verjetno ni popolna. Za prihodnjo številko, npr., pričakujemo poročilo o predstavitvi valuka v Atenah.
Kaj reči za sklep? Udeležba podjetij na sejmih je za "snubljenje" kupcev brez dvoma nujna. Vendar je to le eden od prvih korakov za pridobitev posla. Ali bodo kupci izdelke naročali (in ostali kupci tudi v prihodnje), pa je odvisno od njihove cene, kakovosti in dobavnih rokov.
A. Č.
Generalni direktor EUROFER-a I	v Sloveniji
Dietrich von Hiilscn, generalni direktor EUROFER-a, Evropskega združenja proizvajalcev jekla, je bil 11. in 12. septembra
Ina delovnem obisku v Sloveniji. Obiskal je SZ Acroni Jesenice in SZ Metal Ravne, srečal pa sc je tudi s člani nadzornega sveta Slovenskih železarn. Pomembnega gosta je sprejel tudi dr. Jože Zagožen, minister za gospodarske dejavnosti.
Osnovni namen obiska je dokončanje postopka za sprejem Slovenije v EUROFER, ki združuje vse proizvajalce jekla v Evropski uniji. Je strokovno jedro evropskih jeklarjev, glavne naloge združenja pa so koordinacija proizvajalcev jekla v EU, kontrola vseh legalnih oziroma nelegalnih pomoči metalurškim podjetjem, analize trendov na jeklarskem trgu ter preprečevanje kartelnih dogovorov.
S članstvom v EUROFER-u bodo slovenskim jeklarjem odprte nove možnosti za nadaljnje pospešeno vstopanje na evropski trg jeklarskih proizvodov. Slovenski jeklarji bodo tako pridobili dostop do pomembnih strokovnih komisij za specialne jeklarske proizvode, po drugi strani pa to pomeni, da bodo lahko usklajevali slovenske razvojne programe v EU.
Prof. dr. Vasilij Prešern
50 let proizvodnje strojev na stisnjeni zrak na Ravnah
Pnevmatika Ravne, ki je od leta 1998 sestavni del družbe SZ - Oprema Ravne d. o. o., slavi letos visok jubilej, saj je minilo pol stoletja, odkar so v njej izdelali prvi stroj na stisnjeni zrak. V vseh teh letih se je kakovost izdelkov hitro dvigovala zaradi prizadevnosti in vztrajnosti zaposlenih ter neprekinjenega vlaganja v raziskave in razvoj, s čimer je podjetje doseglo ugleden položaj v panogi. K temu je
Iprav gotovo pripomoglo tudi, pri proizvodnji teh strojev nepogrešljivo, visoko kvalitetno jeklo Železarne Ravne, ki se na Ravnah kali že 380 let.
SPRVA LE PROIZVODNJA REZERVNIH DELOV
Proizvodnja strojev na stisnjeni zrak ima na Ravnah dolgo tradicijo. Začetki segajo v leto 1950, ko tovrstne proizvodnje drugje v bivši Jugoslaviji takrat še ni bilo. Stroji na stisnjeni zrak so bili nepogrešljivi v rudarstvu, kovinski industriji, gradbeništvu, potrebovali so jih tudi pri gradnji prometnic, v gozdarstvu ipd., zato so jih uvažali iz evropskih držav in ZDA. Težave pa so bile pri oskrbovanju z rezervnimi deli in pri vzdrževanju, zato so se pričeli s tem ukvarjati na Ravnah. Rezervni deli, proizvedeni na Ravnah, so se izkazali kot izjemno kakovostni, zato so z njimi oskrbovali tudi tuja podjetja. Proizvodnjo rezervnih delov so kmalu razširili na proizvodnjo
Vrtalno kladivo na stisnjeni zrak
MFD — 90	(Foto:	arhiv podjetja)
celotnih pnevmatskih strojev. Na trgu se je pojavila težnja po poenotenju strojnega parka. Do takrat so v podjetjih uporabljali stroje iz različnih držav, od različnih proizvajalcev, in to je povzročalo izjemno kompleksno in stroškovno neugodno vzdrževanje oziroma servisiranje. Tako smo - v skladu s potrebami in z razvojem
trga ter z interesi vodstva železarne - na Ravnah začeli razvijati in proizvajati stroje na stisnjeni zrak. Kot prvi je bil izdelan prototipni stroj -vrtalno kladivo RK-18; pozneje je stekla serijska proizvodnja. Kmalu po tem smo razvili in pričeli proizvajati naslednja vrtalna kladiva: RK-21, RK-28, RSK-21, RK-17, RK-15, RK-26, VK-24, sledila so kladiva za rušenje in razbijanje: ROK-07, ROK-09, ROK-12, RRK-30, RGK-3, LRK-7, LRK-8, SRK-10, SRK-17 in vse, kar je potrebno za brezhibno delovanje kladiv: podporne noge, mazaike, brusilkc za vrtalni pribor, monoblok svedri in vrtalne krone različnih tipov. Izdelovali smo pribor, kot so konice, sekači in lopate različnih mer za kladiva za rušenje. Za kovinsko industrijo in livarne smo razvili brusilke, nabijače peska, sekalna kladiva, kladiva za kovičenje ter pripadajoči pribor. V naš širok proizvodni asortiment spadajo tudi težki vrtalni stroji - lafete (te so namenjene predvsem za globinska vrtalna kladiva), hidravlična vrtalna in razbijalna kladiva (tako ročna kot tudi bagrska).
PRODAJA PO VSEM SVETU
Program pnevmatike in hidravlike (oziroma fluidna tehnika Ravne) je zahteven, vsestransko koristen in hkrati zelo obsežen. Predstavlja zelo pomemben člen industrije v državi. Predvsem v strojegradnji se ta program v okviru Slovenije in bivše Jugoslavije izdeluje samo v ravenski železarni.
Širina in globina proizvodnega programa in težnja slediti ter zadostiti zahtevnim trgom pomenijo nepretrgano raziskovanje in uvajanje izboljšav. Inoviranje, tako na tehnološkem kot tudi v konstrukcijskem smislu, sledi zahtevam kupcev. Vsi ti dejavniki so pomembno pripomogli pri prodiranju na nova tržišča in k širitvi poslovne mreže. Prodajne aktivnosti so se v zadnjih letih razširile z območja Slovenije, Hrvaške, Makedonije in nekaterih evropskih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Belgija in Švica, tudi na Avstralijo, Indonezijo, Fiji ter na nekatere države Bližnjega vzhoda.
Dobri rezultati so plod znanja, dolgoletnih izkušenj, vlaganj, kot tudi delavnosti in iznajdljivosti zaposlenih. V vseh teh letih so se pojavljale tudi številne težave: pomanjkanje
Desettisoči pnevmatskih strojev Ravne so delovali in še delujejo stotine metrov globoko v rudnikih, iščejo rudo, rudišča, rudnine, mineralne surovine ... prav tako na dnevnih kopih apnenca, dolomita, granita, marmorja, andezita, diahaza, baza!ta ... Tisoči kilometri cest so nastajali, ko so ravenski pnevmatski stroji rušili, vrtali, odpirali nove predore ... Tako je v temačne rove rudnikov, v neskončnih asfaltnih kačah, po katerih se valijo kolone pločevine, ... za vedno vtisnjena zgodovina oziroma tradicija Pnevmatike Ravne kot pomemben delček mozaika Železarne Ravne.
surovin, problemi na ekonomskem, komercialnem in tudi organizacijskem področju. Številnim, a različnim problemom se niso izognila niti uspešna svetovna podjetja. 50 let je precej dolga doba, v kateri je bilo veliko vzponov in padcev. K temu so nedvomno botrovali tudi dogodki v svetu: številna gospodarska nihanja, padajoči trendi v rudarstvu in železarstvu in nenazadnje tudi osamosvojitev Slovenije ter z njo usodno povezana izguba trgov bivše Jugoslavije.
S tipično koroško trmo smo kljubovali kriznim obdobjem ter črpali energijo in optimizem v prosperitetnih časih. Lahko zapišem, da smo ponosni, ker se je proizvodnja ohranila na naših tleh vse do danes. Hkrati je to obveza, da bomo tudi v prihodnje poskušali slediti svetovnim trendom in zadovoljevati vedno zahtevnejša tržišča ter tako še bolj odločno zakorakali v 21. stoletje.
50-lctna tradicija je priložnost, da izrečemo zahvalo našiin predhodnikom, kupcem, dobaviteljem, poslovnim partnerjem, skratka vsem, ki nas spremljajo na naši poti. Lahko hi rekli -v dobrem in zlem. Hkrati veljajo iskrene čestitke in zahvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k napredku proizvodnje in s tem tudi mesta Ravne, in vsem partnerjem, ki so s svojo privrženostjo in željo po uresničevanju skupnih idej, interesov in projektov pripomogli k temu jubileju.
Avgust Knez, univ. dipl. inž. str.
ELVIPOVCI NA TRIGLAVU
Sodelavci podjetja Elvip smo se 18. avgusta povzpeli na vrh Triglava (2.864 m). Pred tem smo bili že na Ojstrici, prihodnje leto pa bomo pripravili izlet na Mangart.
Stanko Mihev
OSKRBA Z ENERGIJO V AVGUSTU
V avgustu se nadaljuje trend povečanja proizvodnje surovega jekla. Proizvodnja je presegla mejo 11.000 t (11.813 ton). V primerjavi z julijem (8.966 t) seje proizvodnja povečala za 31,2 %.
V avgustu je bila distribucija električne energije 11.706 MWh in je za 29,8 % višja kot julija (9.021 MWh). Avgusta 1999 je znašala distribucija 7.704 MWh in je bila za 51,9 % manjša.
Distribucija zemeljskega plina je bila v avgustu (2.686.551 Srn3) za 24,6 % večja od planirane količine (2.156.405 Srn’). Porabljena količina zemeljskega plina v prvih osmih mesecih je znašala 31.584.363 Srn in je od načrtovane količine (27.809.530 Srn3) večja za 11,9 %.
Proizvodnja pare (859,0 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem (897,0 t) zmanjšala za 4,2 %. Glede na lanski avgust (891,0 t) pa je manjša za 3,6 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v avgustu 4.333 m3 in je bila za 7,5 % nižja kot v juliju (4.685 m3).
Distribucija hladilne vode v avgustu (375.681 m3) je v primerjavi z julijem (402.784 m3) nižja za 6,7 %. Glede na lanski avgust (271.598 m3) je bila distribucija tega energenta višja za 38,3 %. Distribucija pitne vode je bila v avgustu 59.743 m3 oziroma za 5,4 % nižja v primerjavi z julijem (63.180 m3). Glede na distribucijo lani avgusta (62.733 m3) je za 4,8 % nižja.
Proizvodnja komprimiranega zraka je bila v avgustu 5.569.691 m3 in je glede na prejšnji mesec (5.428.061 m3)
višja za 2,6 %. Glede na avgust 1999 (5.177.924 m3) pa je za 7,6 % višja.
Proizvodnja in distribucija tehničnih atmosferskih plinov, kisika in dušika je bila količinsko nižja v primcijavi z julijem. Proizvodnja kisika je bila v avgustu (283.393 kg) za 2,9 % nižja kot v juliju (291.784 kg). Distribucija argona je bila v avgustu 13.249 kg in je glede na julij (16.653 kg) nižja za 20,5 %.
Vodja RP: Darinka Potočnik
INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V SEPTEMBRU
V septembru večje intervencije ob požarih ali drugih nesrečah v železarskih družbah niso bile potrebne, opravljenih pa je bilo 7 prevozov zaradi poškodb pri delu in eden zaradi nenadnega obolenja.
Ostale intervencije:
5. 9. 2000 ob požaru v gradu na Javorniku,
8. 9. 2000 ob izlitju kurilnega olja v Mislinjo,
14. 9. 2000 ob požaru v gostinskem objektu na Trgu svobode na Ravnah.
V. d. direktor: Branko Čas, dipl. inž. str.
O USPESNI GLASBENI SEZONI IN NAČRTIH RAVENSKIH GODBENIKOV
Za Pihalnim orkestrom železarjev Ravne je še ena uspešna glasbena sezona. Minila je natanko tako, kot si jo je Upravni odbor orkestra zamislil - uspešno in naporno. Poleg nastopov na pogrebnih slovesnostih in
aplavzi nagrajevali domiselno prepleten glasbeni program različnih žanrov in prazničnih glasbenih razpoloženj. Orkester je pod zanesljivo taktirko mojstra Srečka Kovačiča z urejenim in s plemenitim zvokom navdušil še tako ravnodušnega poslušalca in dokazal, da v svojem umetniškem razvoju strmo napreduje. Javnosti so se predstavili tudi naši domači uspešni plesalci in pevci. Kot vsako leto seje dvorana umirila šele po dodanih Straussovih valčkih in Radetskem maršu. Ob sprejemanju čestitk smo bili srečni in ponosni: ponosni nase in na svoje zvesto občinstvo ter na prijatelje, ki spremljajo naše delo in nas podpirajo.
Godbeniki Pihalnega orkestra železarjev Ravne na ulicah Montbcliarda (v ospredju dirigent Srečko Kovačič)
rednih proslavah smo večino energije letos namenili kar trem večjim projektom: božično-novoletnemu koncertu, tekmovanju najboljših slovenskih orkestrov v umetniški kategoriji ter gostovanju na paradah v Franciji. Nastopi so bili tematsko zelo različni in so zahtevali povsem drugačen program, hkrati pa so pokazali na izjemno moč orkestra, kar se odraža v sposobnosti nastopanja ob najrazličnejših priložnostih in v razpoloženjih: od povsem filharmoničnega vzdušja najtežjih koncertnih izvedb za pihalni orkester do bolj sproščenega in nič manj napornega paradnega nastopa tipične "marš muzike".
Božično-novoletni koncert
Božični koncert se je lepo uskladil z božičnim večerom in spet je v ravensko telovadnico prišlo rekordno število zvestih poslušalcev, ki so z burnimi
Majsko državno tekmovanje pihalnih orkestrov v umetniški kategoriji v Krškem
Zagrizli smo v obvezno skladbo z zgovornim naslovom "Godba gre v vesolje" mladega in ambicioznega skladatelja Roka Goloba, ki jo je napisal prav za to tekmovanje. V zanimivo, razgibano tristavčno skladbo je vnesel precej elementov filmske glasbe. Ob "Simfoniji Brevis", ki smo jo zaigrali kot drugo skladbo po izbiri (in ki je bila predpisana kot obvezna skladba tudi na svetovnem tekmovanju na Nizozemskem leta 1997), pa je vendar izzvenela nekoliko lahkotno, tipično "ameriško" in je po splošnem mnenju ponudila premalo selektivnosti za ta nivo tekmovanja. Številne vaje - tudi ob nedeljah - so se obrestovale, saj smo v konkurenci orkestrov iz Celja, Slovenj Gradca, Maribora, Trbovelj, Vevč,
Krškega in Logatca ponovno osvojili zlato plaketo. V izjemno ugodnih kritikah petčlanske komisije je zapisano: "izvrstno izvedena obvezna skladba v vseli disciplinah ocenjevanja s poudarjeno umetniško noto", "glasbeni problemi so preseženi z mojstrsko spretnostjo", "visoka kultura izvedbe v discipliniranosti in seriozni naštudiranosti partiture". Naš nastop je posnela tudi nacionalna televizija.
Gostovanje v Franciji
Junij so zaznamovale priprave na gostovanje v Franciji. Že drugo leto zapored smo se namreč odločili, da na povabilo posredniške agencije iz Rima ponovno nastopimo na paradah v Franciji. Lanski nastopi v Parizu in Calaisu so bili očitno dovolj dobro priporočilo. Tokrat smo odpotovali v Montbeliard, slikovito mesto v osrčju Burgundije, kjer je tri dni potekal tradicionalni festival z mednarodno udeležbo orkestrov in folklornih skupin. Nabrala se nas je pisana druščina iz vseh delov Evrope: nastopili smo v družbi nemških trobilcev, škotskih dudarjev, italijanskih bobnarjev s številnimi zastavonošami, manjkala pa ni niti beloruska folklora.
Vsak dan smo korakali po ozkih ulicah centra mesta med množico domačinov, ki se je radovedno ozirala po naših obeležjih na praporu in se navduševala nad našim nastopom, ki smo ga prav za to priložnost še posebej izpilili v ravenskem parku. Poskrbeli smo tudi za promocijo naše mlade države, saj sta naši simpatični hostesi v narodnih nošah neprestano delili propagandne prospekte.
V soboto zvečer smo v čudoviti večnamenski dvorani zaigrali še na koncertu in kot zadnji nastopajoči tako navdušili do takrat precej mirne poslušalce, da so kar zaplesali. V nedeljo smo popestrili dopoldan onemoglim v domu starostnikov, popoldne pa smo dvigovali prodajo na sejmu v centru mesta in se udeležili sprejema pri županu Montbeliarda, kjer smo izmenjali simbolična darila.
Kako naprej?
Letošnje tekmovanje v Krškem smo izkoristili predvsem za uigravanje pred pomembnim dogodkom: svetovnim tekmovanjem v Kerkradeju na Nizozemskem v juliju leta 2001. Minila so štiri leta, odkar smo se iz "dežele tulipanov" vrnili z zlato medaljo s posebno pohvalo v prvi težavnostni stopnji. To je bila tudi najboljša ocena vseh dosedanjih slovenskih nastopov na tem tekmovanju, ki se ga naši orkestri udeležujejo že skoraj trideset let. Ravenčani smo bili tudi prvi Slovenci, ki smo si upali nastopiti na tekmovanju v korakanju (vzporedno poteka na mestnem stadionu v Kerkradeju), in edini, ki smo se vrnili iz "mesta zvokov" (leta 1989) kar dvakrat "pozlačeni".
Skupaj s tekmovanjem v treh težavnostnih kategorijah v koncertnem programu pa na Nizozemskem poteka tudi tekmovanje v posebni - umetniški kategoriji. V njej lahko nastopijo le vrhunski amaterski orkestri, ki so v dosedanjih tekmovanjih dosegli najvišje ocene. V tekmovalnem nastopu, ki je podoben celovečernemu koncertu in ne sme biti krajši od ene ure, orkester zaigra več skladb najtežjih kakovostnih stopenj. Pri svojem umetniškem izražanju mu je dovoljena večja samostojnost, ki v omejenem obsegu dovoljuje tudi solistične točke. V letu 1987 je bil ta nivo rezerviran izključno za sto- in veččlanske orkestre iz Nizozemske, Švice, Španije, Italije in Velike Britanije. Do danes se še nobenemu slovenskemu orkestru ni uspelo pridružiti tem izbranim "amaterskim filharmonikom". Menimo, da je naš orkester dozorel do te mere, da se poskušamo prijaviti in nastopiti tudi mi. Naše dosedanje delo je nedvomno zadostna podlaga in odločitev je dozorela.
Besedilo in fotografija: Brane Širnik
KULTURNA KRONIKA
Koroški muzej in KD koroških likovnikov sta v Likovnem salonu pripravila razstavo 27 del 27 njegovih članov (vseh je 55). Otvoritev razstave "Slike" je bila 7. 9., o njej sta spregovorili direktorica muzeja mag. Karla Oder in predsednica društva Anita Predikaka. V kulturnem programu sta nastopila glasbenika Urška Predikaka in prof. Peter Napret. Kustodinja Simona Javornik, ki je razstavo pripravila, je zapisala, da ima vsako razstavljeno delo individualni pečat, umetnike pa druži skupen ustvaijalni zanos in ljubezen do upodabljanja. Razstava je bila odprta do 19.9.
Že 21. 9. so ravenski muzealci razstavili slike Silvestra Plotajsa - Sicoa. Ob otvoritvi je igral trobilni trio Glasbene šole Ravne na Koroškem.
Na Prevaljah so 14. 9. na osnovni šoli odkrili spominsko ploščo ob 40-Ietnici bralne značke, v parku ob Gozdni hiši so ob 20-letnici njegove smrti odkrili doprsni kip pedagoga in pisatelja Leopolda Suhodolčana (avtoija Mirsada Begiča) ter predstavili zbornik "... da bi na ta svet ne legla pozaba...", v katerem je poleg spominskih zapisov o Suhodolčanu glavnina knjige namenjena predstavitvi 2089 bibliografskih enot (nanašajo se na pisateljevo ustvarjalnost, vsebujejo pa tudi pregled zapisov o Suhodolčanu), kar je rezultat nekajletnega dela Marije Suhodolčan-Dolenc. Več o prireditvah bo v Koroškem fužinarju.
Zaključna prireditev ob slovenskem knjižnem kvizu "Prežihov Voranc in Koroška" je bila 20. 9. pri Prežihovi bajti v Kotljah. Predstavili so rezultate kviza, podelili nagrade, nastopila sta tudi Primož Suhodolčan in Milan Kamnik. Več bo v Koroškem fužinarju.
• Kultura je bila zastopana tudi na Jesenskih srečanjih na Prevaljah. Nastopili so: Pihalni orkester Slovenske policije, Pihalni orkester Prevalje, Salonski orkester 1GEM, igralci Matjaž Javšnik (v predstavi "Od Boga poslan"), Ivo Ban, Zvezdana Mlakar in Iztok Valič (v predstavi "Ljubimec najine žene II.") ter koroški pesniki in pisatelji z obeh strani meje.
Zbrala: A. Č.
HOROSKOP
ZA OKTOBER
OVEN
Vaše počutje se bo izboljšalo, postali boste bolj samozavestni in zadovoljni s seboj. Nekoliko bolj zaposleni boste v družinskem krogu, na delovnem mestu pa se boste počutili kot prerojeni. Možno napredovanje. Vaša srečna številka je 17.
BIK
Ker boste hoteli izboljšati svoj položaj v službi, se boste popolnoma predali delu. Naleteli boste na pravo priložnost. Partnerju se boste prikupili z darilcem. Tudi vidva si lahko privoščita romantične večere. Vaša srečna številka je 7.
DVOJČKA
Čeprav ste si nakopali preveč dela, boste nekaj časa našli tudi za stare prijatelje. Pripravite se na težka poslovna pogajanja, saj vam bodo prinesla kar nekaj novih sivih las! Vendar bo veselje ob uspehih večje, kot si predstavljate! Razmišljajte tudi, kako bi se lahko vsaj malce razbremenili. Vaša srečna številka je 12.
RAK
Za dobro počutje si boste morali vzeti nekaj trenutkov samo zase. Potrebovali boste več sprostitve, sicer ne boste mogli opraviti vseh nalog. Pogovor s prijatelji vam bo koristil. Utrnilo se vam bo nekaj pozitivnih idej. Vaša srečna številka je 15.
LEV
Kljub dobrim izračunom ste se vendarle malce ušteli. Napako lahko popravite! Pogovorite se z odgovornimi in v zadnjem trenutku boste rešili načrte. Uresničili se vam bodo tudi osebni načrti in želje. Poroka. Presenečenje v ljubezni. Vaša srečna številka je 3.
DEVICA
Obhajal vas bo občutek, da ne morete dohitevati časa. Ljudje bodo nenehno nekaj zahtevali od vas. Iskali boste kotiček, kjer bi bili nevidni. Nekdo vas skrivoma opazuje in vam pošilja ljubezenske izjave. Vaša srečna številka je 19.
TEHTNICA
Začelo se bo čudovito romantično obdobje. Ne bo vam primanjkovalo energije, kar žareli boste od zdravja in zadovoljstva. Pripravite se na slavja. S partnerjem se boste dobro razumeli, tudi na delovnem mestu bo šlo kot po maslu. Imeli boste srečo tudi pri denarju. Preizkusite se v lotu. Vaša srečna številka je 34.
ŠKORPIJON
Vaše obdobje šele prihaja! Ta mesec izkoristite za nove naložbe. Ustvarite si nov krog znancev in prijateljev, saj jih boste pri novih poslih potrebovali. Zaupajte v svoje moči. Videli boste, da znate veliko več, kot si upate priznati. Ne zapirajte se v svoj svet. Ljubezen: nova spoznanja. Vaša srečna številka je 9.
STRELEC
Pazite, da ne izpraznite preveč svoje denarnice. Investicije so terjale več energije in sredstev, kot ste pričakovali. Vendar vas bo reševalo delo, prejeli pa hoste tudi nekaj zaostalih plačil. S partnerjem skušajte zgladiti zamere. Pojdite v samoto in dobro premislite, če ste ravnali prav. Vaša srečna številka je 16.
KOZOROG
Ker bo v tem mesecu več dela kot ponavadi, se boste lahko končno oddahnili. Finančni prilivi bodo rednejši in velikokrat tudi znatnejši. S partnerjem se boste veliko pogovarjali in tako tudi zgladili dolgoletni nesporazum. Veselje vam bo popestrilo otroško čebljanje. Kratko potovanje vam bo prineslo srečo. Vaša srečna številka je 52.
VODNAR
Zadali si boste toliko odgovornosti in obveznosti, da bo ogroženo tudi vaše zasebno življenje. V službi vas bodo občudovali. Lahko si obetate tudi napredovanje in povišico. Partnerju kupite darilo in mu s tem pokažite, kaj čutite do njega. Neko soboto bo zazvonil telefon in ... Vaša srečna številka je 33.
RIBI
Spremembe na delovnem mestu, novi načrti in novi sodelavci vam bodo vzeli ogromno časa. Poskrbeti boste morali tudi za naložbe iz preteklosti, sicer vas bo čas prehitel. Kljub vsemu pa si boste občasno privoščili lenarjenje. S partnerjem se boste čudovito ujeli, lahko si boste privoščili tudi daljši izlet. Vaša srečna številka je 37.
KLUB 24 - NAJVEČJI KOROŠKI HRIBOVSKI IZZIV
Klub 24 so letos junija ustanovili Občina Črna na Koroškem, Planinsko društvo Črna na Koroškem in Hotel Klub Kmes, kjer je tudi njegov sedež. Njegov namen je promocija koroškega planinstva in turizma. To je vrhunski hribovski izziv na robu človekovih zmogljivosti, primeren le za zelo utijene in vzdržljive planince, navajene hoje po sredogorju in visokogoiju.
Član postane, kdor v 24 urah zmore vzpone na vseh pet koroških vrhov oziroma se dotakne naslednjih točk: spomenik v Črni na Koroškem, cerkev na Uršlji gori, Dom na Slemenu, Koča na Smrekovcu, Koča na Loki, vrh Raduhe, Bukovnikovo sedlo, vrh Olševe, kmetija Kumer v Koprivni, vrh Pece, spomenik v Čmi na Koroškem. Po kakšnem zaporedju gornik premaguje 80 kilometrov dolgo pot s 4750 m vzponov, ni pomembno, prav tako ni določeno, kje jo mora začeti. Zapisana trasa je zgolj predlog, ki pa se zdi še najbolj smotrn. Sicer pa pot sledi planinskim markacijam, zaenkrat je ne bodo posebej označevali.
Po podatkih iz planinskih vodnikov bi za vzpone do omenjenih točk porabili okoli 30 ur. Prvi klubovec je za pot potreboval 18 ur in 33 minut (hodil je 15 ur in 43 minut). Moški, starejši od 50 let, in ženske bodo v klub sprejeti, če bodo pot prehodili vsaj v 25 urah. Kontrole v gorah ni, vsakdo si čas meri sam, osnova je planinska etika. Pot je treba v celoti premagati peš, dovoljena je le uporaba pohodnih palic in mobilnega telefona. Pohodniku lahko s hrano in pijačo na poti pomagajo prijatelji. Razumljivo je, da se podviga vsakdo loteva na lastno odgovornost. Če zmore izziv, se oglasi v hotelu v Čmi, kjer se vpiše v posebno knjigo. Srečanje klubovcev (doslej jih je že 13, med njimi še ni nobene pohodnice) bo vsako prvo soboto v decembru.
A.Č.
ŠPORT
ATLETIKA
Mladi atlet Koroškega atletskega kluba Ravenčan Rok Šnajder vse bolj potrjuje nadarjenost za tek na srednjih progah. V Celju je na državnem pionirskem prvenstvu osvojil dva naslova prvaka Slovenije v tekih na 1000 in 2000 m. Na memorialnih tekih Borisa Keršbaumerja v Mežici je zlahka premagal vse svoje vrstnike v teku na 2000 m. Kasneje, konec septembra, je slavil zmago na 1500 m dolgi progi na igrah treh dežel v Wolfsbergu v Avstriji, nato pa znova uspešno nastopil v reprezentanci Slovenije na troboju pionirskih vrst Madžarske, Hrvaške in Slovenije v Zalaegerszegu. Tam je Rok prepričljivo zmagal v teku na 1000 m.
NOGOMET
Odkar je mariborski strokovnjak Borut Jarc zamenjal na trenerski klopi Korotana Dinka Vrabca, so Prevaljčani nanizali kar štiri zmage zapovrstjo. Premagali so Primorje in Maribor v gosteh ter Koper in Publikum doma. Sledili sta dve neuspešni tekmi v Domžalah in Novi Gorici in nato znova zmaga nad Taborom iz Sežane doma, tako da so bili Prevaljčani po prvi tretjini prvenstva uvrščeni na 5. mesto.
Mesto pred Korotanom so bili Dravograjčani, ki so nekaj časa bili celo na 3. mestu na lestvici, in sicer za Olimpijo in Mariborčani. Posebej uspešno igro so varovanci treneija Kostajnška prikazali v tekmah od 6. do
10.	kroga, ko so v petih tekmah izgubili le v Ljubljani z Olimpijo, premagali pa Rudar, HIT Gorico in Primorje ter igrali neodločeno v Murski Soboti z Muro. Prav po zmagi nad ekipo iz Prekmuija so se Dravograjčani tudi uvrstili med osem najboljših klubov v slovenskem pokalu. Njihov nasprotnik je Rudar iz Velenja, ki je v osmini finala izločil Prevaljčane.
Slabše se godi nogometašem Fužinarja v tretji ligi, ki so bili po 8. krogu uvrščeni na 10. mesto, torej med ekipe, ki jim grozi izpad iz lige. V osmih tekmah so Ravenčani le dvakrat zmagali, dvakrat so igrali neodločeno, štirikrat pa so ostali brez točk. Upati je, da bodo varovanci trenerja Tomaža Juraje v nadaljevanju bolj uspešni.
ODBOJKA
S tekmo proti ljubljanski Olimpiji so odbojkarji Fužinarja GOK IGEM v soboto, 7. oktobra, krenili v novo prvoligaško sezono, teden dni pozneje pa odigrali še srečanje v Murski Soboti. Igralska podoba ravenske ekipe se je po končani lanski sezoni precej spremenila. Klub so zapustili Jure Kokot, Asim Demirovič, Aleks Berdon in Rok Iglar. Prišla pa sta Tomislav Mišin iz Karlovca, ki je prevzel vlogo podajalca, ter napadalec Miomir Krasič iz Beograda. K Fužinarju sta se vrnila tudi domačina Peter Šuler in Ožbi Zmagaj. Mesto dosedanjega trenerja Leona Bariča z Reke je prevzel Mežičan Bojan Ivartnik, pomagata pa mu pomočnik Marko Verbič in kondicijski trener Zdravko Kotnik. V novem tekmovalnem obdobju torej za ravensko ekipo poleg
omenjenih odbojkaijev nastopajo še: David Slatinšek, Samo Bačvič, Nejc Pušnik, Vlado Kotnik, Primož Dimtiš, Savo Radženovič in Janko Tone. Cilj ekipe je osvojiti mesto pri vrhu prvenstvene razpredelnice. Za naslov novega državnega prvaka se bodo po napovedih potegovale predvsem ekipe Kamnika, Bleda, Stavbarja IGM, Salonita, Fužinarja in Pomurja, za obstanek v ligi pa Brezovica, Granit, Šempeter in Olimpija.
V pripravljalnem obdobju so Fužinarjevi odbojkarji odigrali precej prijateljskih tekem. Poleg tega so nastopili tudi na tradicionalnem turnirju v spomin na bazoviške žrtve v Trstu, kjer so med šestimi ekipami osvojili 3. mesto, za Valom iz Gorice, članom italijanske B2 lige ter hrvaškim prvoligašem Reko. Fužinarjev igralec Samo Bačvič je bil proglašen za najboljšega napadalca na turnirju.
KEGLJANJE
Šest koroških ekip, štiri moške in dve ženski, nastopa v letošnjem ligaškem tekmovanju. Kegljači Elektrarne Dravograd in kegljavke Gradnje IGEM iz Slovenj Gradca nastopajo v najvišjih 1. A državnih ligah, moška in ženska ekipa Korotana v 1. B ligah, medtem ko moški ekipi Fužinarja in Slovenj Gradca tudi v novi sezoni tekmujeta v 2. ligi.
NAMIZNI TENIS
Na Ravnah je na odprtem turnirju za prvenstvo Slovenije med mlajšimi kadetinjami zmagala igralka Fužinarja Inter diskonta Ivana Zera, ki je v finalnem dvoboju odpravila klubsko kolegico Manco Fajmut z 2:1. Na podobnem turnirju na Ptuju je bil Žiga Kus iz Radelj drugi, Ravenčan Tilen Mlinar pa se je uvrstil od 5. do 8. mesta.
Na igrah treh dežel Avstrijske Koroške, Furlanije -Julijske krajine in Slovenije v Wolfsbergu so barve Slovenije zastopali tudi igralci koroških klubov. Pri fantih je bila Slovenija v namiznem tenisu druga, med posamezniki pa Ravenčan Jure Dretnik prav tako drugi. Pri dekletih je naša ekipa zmagala, med posameznicami je I. mesto pripadlo Zali Šetina, Katja Tomažič z Mute pa seje uvrstila na 3. do 4. mesto.
Pričelo se je prvenstvo v slovenskih ligah. Ravenski ekipi letos nastopata, in sicer moška ekipa v tretji, ženska pa v drugi ligi.
LOKOSTRELSTVO
Ravenčan Urban Ravnjak (LK Koroška) je 24. septembra postal državni prvak med kadeti na prvenstvu v Ljubnem ob Savinji. V slogu sestavljeni lok je »ustrelil« odličnih 839 krogov in zmagal pred Valenčičem iz Ilirske Bistrice in Cesnikom iz Žalca. Med dečki je Dejan Pešl osvojil 10. mesto. Sočasno je v Ljubnem potekalo tudi tekmovanje za slovenski pokal FITA 900 krogov za člane. Tekmovalci LK Koroške so se uvrstili: od 5. do 8. mesta Marko Jamnik, Franjo Zajc, Aleš Gornjec in Mladen Trojner, na 12. mesto Marjan Zavodnik in na 13. mesto Maksimiljan Grašič. Med članicami je bila odlična druga Tanja Hodnik.
Ivo Mlakar
ČESTITKA
Zoran Pšeničnik, univ. dipl. inž. str., je 8. septembra 2000 na Fakulteti za strojništvo Maribor uspešno zagovarjal magistrsko nalogo. Iskreno čestitamo!
Sodelavci iz Opreme Ravne
ZAHVALI
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ALOJZA PLAZNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žena Zdenka in hčerka Tjaša s Tomom
V goruli je iskal in ljubil brezpotja; našel je tudi svojo zadnjo pot.
Ob boleči izgubi očeta MIRKA ČRESLOVNIKA se sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem ostalim iskreno zahvaljujeva za vse tople tolažilne misli in besede, za darovano cvetje in sveče ter za vso nenadomestljivo pomoč, ki sva je bila deležna. Bolečina mine dosti hitreje in preide v neizbrisen spomin na ljubljenega, če ti nekdo stoji ob strani. Hvala pevcem za odpete pesmi in pihalnemu orkestru za zaigrane žalostinke, g. Jožetu Studenčniku in g. Maksu Večku za poslovilna govora in g. Darku Primožiču za vse storitve.
Sinova David in Evgen
POPRAVEK
Tiskarski škratje v članku o naložbah v ekologijo v podjetju Styria Vzmeti (IF 9/2000, str. 5) oljne hlape pri kalilnih strojih spremenil v vodne.
Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
KADROVSKA GIBANJA
V AVGUSTU
Konec avgusta je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.895 zaposlenih; v zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo zaposlenih 447 ljudi.
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
METAL	1.128
STO	735
NOŽI	187
ARMATURE MUTA	342
OPREMA	160
LOGISTIČNI CENTER	132
ENERGETIKA	107
STAN. PODJETJE	18
Z1P CENTER	86
STYRIA VZMETI	128
TRANSKOR	49
T. K. RAVNE	8
VOGARD	74
ŠERPA	122
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	50
FLUKTU ACIJ A
Sklenitve delovnega razmerja
V železarskih družbah so avgusta našteli 17 sklenitev delovnega razmerja: 8 v Metalu, 5 v ZIP centru, 2 v Logističnem centru ter po 1 v STO in v Nožih.
Večina (10) zaposlenih je dobila delo za določen čas, le eden za nedoločen čas. 4 delavci so bili prerazporejeni znotraj koncerna. V Metalu so zaposlili 2 pripravnika.
Od drugih podjetij na območju železarne so na novo zaposlovali le v Eurestu, kjer so za določen čas zaposlili kuharja - slaščičarja.
Prekinitve delovnega razmerja
Avgusta je bilo v železarskih družbah prekinjenih 17 delovnih razmerij: 6 v Metalu, 5 v Logističnem centru, 4 v STO ter po 1 v Opremi in ZIP centru.
Vzroki so bili naslednji: upokojitev (3), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (6), smrt (3) in odhod v Slovensko vojsko (1) ter prerazporeditev znotraj koncerna (4).
V drugih družbah na območju železarne seje število zaposlenih spreminjalo le v Eurestu (1 delavka se je upokojila), v Vogardu (zabeležili so 1 sporazumno prekinitev delovnega razmerja) in v podjetju Styria Vzmeti (2 delavcema je bilo sporazumno prekinjeno delovno razmerje).
Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje:	Miran Kodrin, prof
Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače. Tel.: 0602 21-131 ali (02)-82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Elektronski naslov: AndrejaCibion@sz-mctal.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Glasilo je obdavčeno z 8-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 61
Nagradna križanka št. 60	—	REŠITEV
VODORAVNO: SONČNICA, UP, KROKODIL, LOS, IKT, VEZAJ, LO, RAA, AJA, AMEN, ONTAKE, GANA, SI, KROKAR, BROM, TONDA, AEDA, ON, ARON, ZBIRANJE, STA, ERNANI, NAKIT, NO, IK, SLAP.
Žreb je določil naslednje nagrajence: IVANA GLOBOČNIKA, SŽ STO Ravne, d. o. o. (knjiga Nevarne mreže), VIDO GREGOR, Čečovje 33, Ravne na Koroškem (knjiga Prekmurski profili),
SANDRO KAMNIK, Šerpa, d. o. o. (knjiga Reka mojega življenja).
Nagradna križanka št. 61: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 2.
11.	2000 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
LISTIČ, PRILEPLJEN ČEZ BESEDILO
REKA V ANGLIJI
PRSNI
KOŠ,
OPRSJE
JEZIK
BANTU
ČRNCEV
MESTO V VOJVODINI
IKO
VRSTA
APNENCA
IKRAVEC
ORIENT.
BARVILO
ZA
LASE
ZAŽIGAL-
NE
BOMBE
UŽITNA
MORSKA
RIBA
EPIZODNI
IGRALEC
ODPRTINA V STENI
NAGLAS
O
PRISTAŠ
REVOLU-
CIJE
O
GOROVJE V MAKEDONIJI
OTOK OB ITALIJANSKI OBALI
K
DRUŠČI-
NA
KRAJ NA KRASU
VULKAN
NA
SICILIJI
13. IN 22.ČRKA
RDEČ GOZDNI SADEŽ
GERMANSKI OREL
IF
EPSKA
PESNI-
TEV
PRINCIP ZLA PRI PERZIJCIH
BENCINSKA STOPNJA (M NOŽ.)
KONICE
ČEŠKA
PRITRDIL-
NICA
U
RIMSKI
DRŽAV-
NIK
MESTO V BRAZILIJI .... PAOLO
URANOVA RUDA
R
ANDREJ
ŠIFRER
RIMSKO
PODZEM-
LJE
KREPELO
PUSTNA
MASKA
MEHIŠKA
GOMOLJ-
NICA
KIT.UTEZ.
MERA
ITAL MESTO V PIEMONTU
NIKELJ
ANDREJ
DOLINAR
PREBIVA-
LKA
IRSKE
ŽEN. IME (TILKA) APARATURA
SEATOV
AVTO
TEKSTIL.
TOVAR.
MARIBOR
RAJKO
MODREJ
SLO. ZAB. ANSAMBEL
K
R
ARABSKI
ŽREBEC
1TALIJ.
KAMION
ČASOV-
NOST
JESEN
OČE,
ATI
Tokratnih nagrad se bodo razveselili vsi, ki so radi "sami svoji mojstri". Andrej Herman, s. p., ki se s svojo ekipo ukvarja z antikorozijsko zaščito in s slikopleskarstvom, bo trem reševalcem križanke, katerih rešitve bodo izžrebane, podaril praktične nagrade, s katerimi bodo lahko polepšali svoj dom.
IME IN PRIIMEK:.......
PODJETJE OZ. NASLOV: