PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob** v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija** pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnih
T-
o t?
7-. M C.
r_
lije)
Ul '23
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 166 (12.798)
Trst, sreda, 15. julija 198
V pričakovanju manj napetih odnosov med Craxijem in De Mito
Mandatar Goria preverja možnost
o
o
tv
O
o
Im Lefebvre v Vatikanu
oblikovanja nove večinske vlade
Laične stranke baje nameravajo sodelovati v novi koaliciji
RIM — Poverjeni predsednik Giovanni Goria se je z veliko vnemo lotil poskusa za sestavo nove vlade. Kot narekuje tradicija, se je včeraj sestal z delegacijo Krščanske demokracije, v popoldanskih urah pa je pričel sestavljati programski dokument, ki ga bo danes predložil političnim silam. Že včeraj pa je imel mandatar vrsto nelormalnih sestankov s predstavniki bivše petstrankarske koalicije z namenom, da preveri, ali sploh obstajajo možnosti za oblikovanje kakršnega koli kabineta.
Prvi previdni signali, ki sramežljivo prihajajo iz tajništev strank bivšega zavezništva, so bolj ali manj spodbudni za najmlajšega poverjenega predsednika v zgodovini italijanske republike. Vsi vsekakor soglašajo, da je Cossigova poteza zelo umestna in da predstavlja mandat zakladnemu ministru neke vrste posredovanje med zahtevami in stališči KD in PSI ter kot neke vrste poziv Craxiju in De Miti, naj ne preveč nategujeta vrvi. Kvirinal je izbral izkušenega tehnika in gospodarstvenika, s čimer je hotel opozoriti tudi na nujne ekonomske in finančne probleme, ki trkajo na vrata. Od tod tudi govorice, da je Cossiga priporočil oblikovanje vlade, ki bi imela edini cilj odobritev finančnega zakona. To pa sta predsedstvo republike in sam Goria odločno demantirala, čeprav mnogi vztrajno govorijo o »prehodni« vladi.
V pričakovanju jasnejših stališč, iz katerih bo mogoče razbrati perspektive poverjenega predsednika, je vodstvo KD včeraj »toplo pozdravilo« Cossigovo odločitev ter izreklo podporo mandatarju. Stranka relativne večine se predstavlja na pogajanjih navidez enotna in močno strnjena okrog tajnika De Mite, v njenih vrstah pa je opaziti določeno zadrego nad razvojem dogodkov. Marsikdo namreč očita sekretarju in njegovim najožjim sodelavcem, ki pravzaprav
nadzorujejo ves strankin aparat, da so takoj po volitvah skušali za vsako ceno zaostriti odnose s PSI. Tega mnenja sta tudi Andreotti in Forlani, ki sta od vsega začetka skeptično gledala na možnost tajnikove kandidature za ministrskega predsednika. De Mita pa odgovarja, da so to kandidaturo časopisi pretirano napihnili, socialisti pa demagoško izkoristili.
Bettino Craxi pa medtem potrpežljivo pričakuje prvo potezo poverjenega predsednika in razpravo na današnjem zasedanju vsedržavne skupščine PSI. V pričakovanju razpletov je včeraj podtajnik Martelli podčrtal, da PSI ne pozna namer in načrtov mandatarja, pozna pa dobro temeljne smernice socialističnega programa. Na prvo mesto je nekdanji Craxijev delfin postavil ljudske referendume o vprašanjih jedrske energije in sodstva. Strankino glasilo Avanti pa rabi nekoliko manj izostrene tone in se zavzema za sestavo resne in učinkovite vlade s programom, ki bo kos gospodarskemu in družbenemu položaju v državi.
Socialdemokrati, liberalci in republikanci so medtem baje že sklenili, da bodo neposredno sodelovali v novi vladi. PRI je tako včeraj že imenovala svojega načelnika v novem kabinetu, ki bo dolgoletni minister za stike s parlamentom Mammi. Slednji je tudi med kandidati za novega strankinega tajnika skupno z La Malfo in predsednikom poslanske skupine Battaglio.
Včeraj so se oglasili tudi komunisti, ki očitajo poverjenemu predsedniku, da si je kot zakladni minister prizadeval za ošibitev socialnih pridobitev manj premožnih slojev ter bil med glavnimi zagovorniki znanega dekreta o krčenju premične lestvice. Podobna stališča je v še bolj ostrih tonih iznesel novi tajnik Proletarske demokracije Francesco Russo Spena. (st)
VATIKAN Monsinjor Marcel Lefebvre, znani francoski tradicionalistično oziroma integralistično naravnani škof, ki je bil prav zaradi te svoje značilnosti pred leti suspendiran »a divinis«, se je sestal včeraj s prefektom vatikanske skupnosti za versko doktrino, kardinalom Josephom Rat-zingerjem.
Njun razgovor je trajal približno uro in dvajset minut, o njem pa ni bilo mogoče zvedeti nič več od tistega, kar je zapisano v uradnem sporočilu: da je srečanje potekalo v znamenju iskrene volje po dialogu in vzajemnega razumevanja in da je bil na njem govor o raznih vidikih vprašanja o bratovstvu med sv. Pijem X. in Sveto stolico.
Opazovalci zatrjujejo, da je prišel Lefebvre v Vatikan nasmejan in da se je iz Vatikana ravno takšen vrnil. Ob tem se seveda vprašujejo, čemu njegovo zadovoljstvo, potem ko je bil »heretik« vsa ta leta trn v peti papežu. Odgovora ne dajejo, jasno pa je, da je Janez Pavel II. neposredno priprl vrata človeku, ki je skrajno konservativen in ki mu do nastopa Woj-tyle, torej v času kakovostnega skoka Cerkve v demokratičnem smislu ni bilo dano pobotanje s poglavarjem rimskokatoliške Cerkve.
V tem oziru je še posebno značilno dejstvo, da so spornega gosta sprejeli v Vatikanu duhovnik in skupina se-minaristov tako imenovane bratovščine sv. Pija X., to je verske organizacije, ki jo je ustanovil sam Lefebvre in ki zavrača vse vrednote in vsebino drugega vatikanskega koncila.
Nevarno naraščanje napetosti v Pakistanu
75 mrtvih v bombnem atentatu v Karačiju
KARAČI — Pakistansko glavno mesto Karači sta včeraj pretresla bombna atentata, ki sta, po prvih in nepopolnih ocenah, povzročila smrt 75 ljudi, število ranjenih, med temi jih je veliko težko ranjenih, pa je izredno visoko. Bombi sta eksplodirali v polurnem presledku, oba peklenska stroja pa sta bila postavljena v visoko obljudena predela mesta.
Prva bomba je, okrog 18.30 po krajevnem času, eksplodirala na avtobusni postaji, druga pa je eksplodirala v bližnji veleblagovnici. Na železniški postaji je eksplodirala avto-bomba. V hipu so se vneli tudi nekateri avtomobili, ognjeni zublji pa so se v nekaj minutah razširili na štiri bližnje zgradbe. V gorečih stavbah še vedno veliko ljudi čaka na pomoč gasilcev, ki še niso požara dokončno pogasili. Slabe pol ure kasneje je neznanec vrgel bombo tudi v bližnjo veleblagovnico, ki je bila takrat nabito polna. Vso četrt je v hipu zaobjel gost dim, ljudi pa je prevzela neverjetna panika.
Odgovornost za atentat ni zaenkrat prevzel še nihče, policija pa zaslišuje več osumljencev. Minister za informacije Oazi Abdul Majid Abid je obtožil nedefinirane »subverzivne elemente«, dejal pa je tudi, da se bo pakistanska vlada odločno in z vsemi sredstvi borila proti naraščanju tovrstnega kriminala.
Včerajšnji atentat je že drugi v državi v zadnjih desetih dneh. Na 10. obletnico državnega udara Zie Ul Haka je namreč na železniški postaji v Lahoreju — tam so predsednikovi nasprotniki in privrženci Ali Bhuta, umorjenega bivšega predsednika, najbolj močni — eksplodirala bomba in povzročila smrt 7 ljudi, ranjenih pa je bilo najmanj 50.
Pešavar, mesto na meji med Pakistanom in Afganistanom, je bilo v ponedeljek prizorišče podobnega bombnega atentata. Neznanci so nastavili peklenski stroj pred ameriškim veleposlaništvom, eksplozija je povzročila precej materialne škode, žrtev pa ni bilo.
Poindextev in McFarlane sta morala še počakati
Protisandinistični diapozitivi zadnje »Ollijeve« predstave
WASHINGTON — McFarlane in Poindexter, ki nestrpno pričakujeta vstop v senatno dvorano Caucus, kjer poteka javno preverjanje resnice o aferi Irangate, sta morala potrpeti še en dan. V luči televizijskih žarometov je tudi včeraj sedel podpolkovnik Oliver North, ki je odločil (oz. je zanj odločil spretni odvetnik Brandon Sulli-van), da se bo poslovil od preiskovalnih komisij z efektno sceno.
Preiskovalno areno je zapustil po impresivnem zagovoru ameriške vses-
transke pomoči kontrasom v Nikaragvi. Oliver North se je pripravil celo na predstavo, ki pa mu jo je onemogočil senator Inouyi. Podpolkovnik je namreč nameraval podkrepiti svoja stališča s komentiranjem kakih šestdesetih diapozitivov, ki naj bi predstavljali neizpodbitne dokaze sovjetskih proti-ameriških manevrov v Južni Ameriki. Senatni komisiji sta mu sicer preprečili projekcijo (»dvorane ni mogoče zatemniti«), North pa je lahko ustno ob-
razložil vsebino nekaterih diapozitivov.
V svoji petnajstminutni razlagi, ki jo je najbrž že kdaj prakticiral v Beli hiši, ko je zbiral finančne podpore za protisandinistično gverilo, je North ponovil nič kolikokrat, da je »sovjetska grožnja« stalno prisotna v Južni Ameriki. Kuba, Nikaragva, Salvador, Panama, to naj bi bila gnezda tistega komunizma, ki naj bi grozil ZDA. Južna Amerika pa naj bi bila vojaška postojanka sovjetskih sil. »Zato se morajo ZDA postaviti tej nevarnosti v bran ter odkrito in prepričano podpreti delovanje kontrasov v Nikaragvi,« je zaključil North.
Milijoni Američanov nasedajo njegovim navdihnjenim pričevanjem, nekateri so prepričani, da bi se lahko potegoval celo za predsedniško mesto. McFarlane in admiral Poindexter, ki jih zatožna klop še čaka, sta že izjavila, da bosta demantirala vse Northove obtožbe. Cimprej bi ga rada ponovno potisnila v kožo grešnega kozla, ki si jo je »Ollie« snel kar pred televizijskimi kamerami.
Dve žrtvi atentata ETA
MADRID — V kraju Ojiate v baskovski pokrajini sta bila včeraj zjutraj ubita dva agenta Guardie civil. Žrtvi sta pripadali posebni protiteroristični enoti, umrla pa sta za posledicami bombne eksplozije, ki je zajela vozilo, na katerem sta se peljala. V atentatu sta bila ranjena tudi dva druga pripadnika Guardie civil, ki sta v kritičnem stanju. Odgovornosti za atentat ni prevzela še nobena teroristična skupina, vendar policija domneva, da ga je treba pripisati baskovski teroristični organizaciji ETA.
Sicer pa je prav včeraj prevzela ETA odgovornost za nekatere druge atentate proti napravam državne petrolejske družbe Campsa. Šlo naj bi za »gospodarsko sabotažo enega izmed strateških sektorjev« španske države. V sporočilu so tudi napovedali nove atentate.
Kurt Waldheim se noče pogovarjati s predstavniki Russelovega sodišča
BARBARA GORIČAR
DUNAJ — V zvezi s pismom, ki ga je Russelovo razsodišče naslovilo na Franza Vranitzkega s prošnjo, da mu omogoči pogovor s predsednikom republike (pismo do vče-faj sicer še ni prispelo), meni kancler načeloma, da mora Waldheim o tej zadevi odločiti sam. No, iz predsedniške Pisarne se je med tem že izvedelo, da za takšen pogovor niso pripravljeni, ker bi - kot je izjavil Waldheimov sekretar za tisk Gerold Christian - »ne imelo prav nobenega smisla, da bi se nekemu privatnemu nizozemskemu združenju«, katerega predsednik Vladimir Dedijer je že kot »samozvani sodnik izrekel svojo sodbo« omogočil razgovor »z gospodom predsednikom«.
Kot smo že poročali, je Dedijer v pismu Vranitzkemu zapisal, da so bili nedavno odkriti novi dokumenti o Wald-neimovi dejavnosti med drugo svetovno vojno, ki kažejo na vpletenost avstrijskega predsednika v »zločine zoper človeštvo v Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji«. Fritz Koenig, predsednik parlamentarnega kluba OEVP je imel takoj, ko so
avstrijski mediji to pismo objavili, že pripravljen odgovor: »Pismo sodi v koš za smeti«. Včeraj je predsednica zelenega parlamentarnega kluba Freda Meissner-Blau poleg kritike, ki jo je naslovila na Hansa Rudolfa Kurza, Švicarja, ki stoji na čelu takoimenovane zgodovinske komisije (ta naj bi raziskala pravo resnico o predsednikovih vojnih letih na Balkanu), tudi od Kurza zahtevala, naj v komisijo (v njej bo namreč sodeloval tudi Jugoslovan), nujno vključi Vladimira Dedierja. Začudeno je tudi vprašala, zakaj še ni izšla že davno najavljena »bela knjiga«.
Kot poroča Neue AZ (socialistično glasilo), bo treba na to VValdheimovo resnico še dolgo čakati. Zaenkrat še niso razčistili niti, kdo jo bo tiskal, kdo bo založnik (na vsak način hoče biti to zunanje ministrstvo Aloisa Mocka) in kdo naj bi kril stroške zanjo (Mock je mislil, da bo to Bundes-pressedienst pri kanclerskem uradu). Predvsem pa, kot navaja Neue AZ, ima najbolj temeljite pomisleke v zvezi z belo knjigo kancler Vranitzky, ki meni, da naj bi material najprej služil zgodovinski komisiji, ki bo konstituirana še v juliju.
Petrič srebrn, Italijani nizajo uspehe
Jugoslovan Darjan Petrič se je v včerajšnjem plavalnem nastopu moral zadovoljiti s srebrom, zato pa Italijani nizajo zlata odličja tako v plavanju kot v sabljanju. Na sliki (AP) zmagovita trojica azzuzzov (Ducceschi, Poggi in Fio-
rella) v hoji na 20 km
Predsednik SZDL Smole analizira položaj v Jugoslaviji (3)
Tehnologija in inovativnost kadrov ključni vprašanji gospodarstva SFRJ
Objavljamo tretje nadaljevanje govora predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta v Društvu za mednarodne zadeve v Miinchnu o sedanjem gospodarskem in političnem stanju v Jugoslaviji.
Ekonomska kriza pa je poleg negativnih elementov spodbudila tudi naša pozitivna razmišljanja, zlasti v smeri prestrukturiranja našega gospodarstva, zagotavljanja eko-nomsko-tržnih zakonitosti, odločnejše usmeritve v izvoz, zlasti na zahtevna konvertibilna tržišča ter sploh večjega vključevanja v mednarodno delitev dela.
Mislim, da je naša sedanja usmeritev pravilna, da je zdrava in realna. Pričakujemo pa tudi od naših partnerjev, da nam pri tem pomagajo. Žal pa se pogosto dogaja, da nam delajo težave. Kljub temu da imamo »sui generis« pogodbo z Evropsko gospodarsko skupnostjo, imamo težave in še vedno ne moremo povsem uveljavljati naše prisotnosti na skupnem evropskem tržišču.
Gospodarska in družbena kriza pri nas je povezana z dolgoročnejšim, rekli bi »strukturnim« problemom, s potrebo po modernizaciji proizvajalne strukture našega gospodarstva. Mi smo se sicer industrializirali, vendar gre za industrijsko strukturo, ki temelji pretežno na tehnologiji, ki smo jo na hitro uvozili iz tujine, ne pa generirali doma. Ko spremljamo današnji razvoj v svetu, vidimo, da je stalna rast učinkovitosti - - in s tem povečevanje mednarodne konkurenčnosti — bistveno odvisna od povečane tehnološke inovativnosti. To pa pomeni, da vir napredka niso enostavno investicije v strojno opremo, ampak da je ključ napredka v inovativnosti kadrov. To spoznanje pa ima za nas dalekosežne posledice, vse do drugačnega pristopa do osnovnih, celo ideoloških postavk socialističnega ideala in realizacije socialistične družbe.
Popolnoma jasno nam je, da zahteva človekova ustvarjalnost družbene in politične pogoje, v katerih se lahko razcveta. Danes ustvarjamo takšne pogoje z velikimi težavami, lahko pa rečem, da že žanjemo tudi prve rezultate v silnem razcvetu inovativnosti v delovnih kolektivih. Seveda pa je razumljivo, da gospodarske težave in še vedno nizki življenjski standard to v dokajšnji meri zavirajo.
Zavedamo se, da so prav zahodne demokracije dosegle v zadnjem desetletju ali dveh največje uspehe na tem področju tehnološke inovativnosti. Zato želimo, da bi se s temi
deželami čim tesneje povezali in z njimi tudi sodelovali, žal za to ni bilo dovolj razumevanja na strani voditeljev projekta Eureka. Naši znanstveniki sodelujejo danes z vsemi vašimi znanstvenimi institucijami, mnogi pa celo začasno ali trajno v njih tudi delajo. Vse to podpiramo in pospešujemo, ker menimo, da znanost nima meja, niti državnih niti ideoloških. Potrebnega pa je več razumevanja tudi .z vaše strani. Čeprav nismo na isti tehnični ravni kot vi, je izkušnja pokazala, da idejna ustvarjalnost ni izključno posledica stopnje gospodarskega razvoja.
V	zvezi z novimi pogajanji v GATT se je pozornost v svetu upravičeno in okrepljeno obrnila na področje storitvenih dejavnosti. Na tem področju so odnosi med nami zelo intenzivni. Turizem, ki se med našima deželama uspešno razvija, še zdaleč ni izčrpal vseh svojih možnosti. Sedaj smo ustvarili možnosti ekspanzije na tem področju z našo zakonodajo o skupnem vlaganju. Prav tako sem prepričan, da bo marsikaj prinesla na tem področju tudi naša nova orientacija v pogledu drobnega gospodarstva. In v zvezi s tem bi želel opozoriti predvsem na dve stvari. Turizem nima svojega gospodarskega pomena zgolj kot promet storitev. Turizem je lahko in mora biti predvsem odskočna deska za gospodarsko sodelovanje na mnogih drugih področjih. To mora biti priložnost, da se bolje spoznavamo, in na tej osnovi ogradimo tudi druge oblike gospodarskega sodelovanja. Ocenjujejmo, da je naš turizem še vedno na relativno nizki ravni, predvsem zato, ker je kvaliteta naših uslug zelo skromna (hotelirstvo in restavracije), in ker je tudi naša izvenpenzionska ponudba še izredno siromašna. Sodimo pa, da je lahko gospodarsko sodelovanje z vašimi podjetniki na tem področju izredno koristo za naš napredek.
V	kontekstu izmenjave naših mnenj bi rad opozoril tudi na vprašanje delavskih nakazil, ki vsekakor niso majhna. V zadnjih letih devizni priliv s tega področja upada. Ne bežim od tega, da je to posledica nesrečnih prijemov in ukrepov, ki so jih sprejele tudi naše finančne in monetarne instance. Mislim pa, da obstajajo številne možnosti medbančnega sodelovanja, ki bi bodisi jamčile našim zdomcem sigurnost njihovih depozitov, oziroma, ob vzajemni garanciji vaših in naših bank, omogočale nalaganje teh prihrankov v domovini naših zdomcev.
Vojaška parada v Parizu ob francoskem prazniku
PARIZ — »Tradicija in tehnologija«, to je bilo geslo včerajšnje vojaške parade na Elizejskih poljanah v Parizu ob priliki francoskega državnega praznika in 198. obletnici zavzetja Bastili-je. Mimohod raznih oddelkov francoske vojske pred edinim tujim državnim poglavarjem, čadskim predsednikom Hissenom Habrejem, je trajal eno uro.
Posebno pozornost so med včerajšnjo parado posvetili tehnološko najbolj dovršenemu orožju, pehotne oddelke pa je zastopalo komaj 4.000 vojakov. Francoska vojska je radovednim turistom, ti so bili namreč večji del gledalcev, prikazala nove rakete Pluton, protitankovske rakete Milan, tanke povsem nove koncepcije VAB
in novo raketo zrak-zemlja srednjega dometa ASMP.
Kot običajno je Mitterrand tudi tokrat dal novinarjem intervju, večina vprašanj pa se je vrtela okrog tega, ali bo predsednik kandidiral tudi na naslednjih volitvah. Kot vselej doslej se ni o tem Mitterrand dokončno izrekel, izkoristil pa je priložnost, da je odvrnil ministrskemu predsedniku Chiracu, ki ga je'obtožil, da se že obnaša kot predstavnik opizicije. Dejal je: »Predsednik republike ostane do zadnje minute svojega mandata in mora vselej popolnoma jamčiti izvrševanje svoje funkcije. Takšen je tudi moj namen.«
Na sliki (telefoto AP): predsednik Mitterrand je bil na čelu parade.
Genscher in Dizdarevič
Tiskovna konferenca sovjetskega predstavnika Kasljeva
o mednarodnih vprašanjih
MALENTE — V prvem krogu pogovorov med jugoslovanskim sekretarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem in voditeljem diplomacije Zvezne republike Nemčije Hansom Dietrichom Genscherjem so bila v ospredju vprašanja mednarodnih odnosov. Včeraj se je namreč začel sestanek med voditeljema diplomacije obeh držav, ki sodi v okvir stalnih srečanj, na katerih obravnavajo vprašanja, ki so zanimiva za obe strani. Dizdarevič in Genscher sta se srečala v malem mestu Malente, ki so ga v 12. stoletju ustanovili Lužiški Srbi in ima ime po enem od njihovih knezov.
Kot so povedali člani jugoslovanske delegacije, sta Dizdarevič in Genscher izmenjala mnenja o problemih varnosti in sodelovanja v Evropi, še posebej pa o pogajanjih dveh velesil v zvezi z umikom jedrskega orožja iz Evrope. Ministra sta se strinjala, da bi umik jedrskih raket srednjega in kratkega dosega pomenil preobrat v odnosih med Vzhodom in Zahodom in bi prispeval k ustvarjanju boljšega ozračja v Evropi in svetu.
Genscher je seznanil Dizdareviča z vsebino pogovorov, ki jih je imel pred tednom dni v Moskvi, kamor je odpotoval v spremstvu zahodnonemškega predsednika Richarda von VViezsaeckerja. Obisk je ocenil kot pomemben korak v odnosih med ZRN in Sovjetsko zvezo. Ministra sta se prav tako strinjala, da so sovjetske reforme, katerih pobudnik je generalni sekretar CK KP SZ Mihail Gorbačov, pozitiven dejavnik v mednarodnih odnosih in da prispevajo k izboljšanju ozračja med Vzhodom in Zahodom in v Evropi v celoti, (dd)
Delegacija Židovskega kongresa končala obisk v Jugoslaviji
BEOGRAD — Delegacija Svetovnega židovskega kongresa, ki jo vodi predsednik Edgar Bronfman, je končala obisk v Jugoslaviji. Delegacijo so sprejeli predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov, predsednik zvezne konference SZDLJ Milojo Drulovič in zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič. Delegacija je prav tako obiskala Zvezo židovskih občin v Jugoslaviji.
Stiki Socialistične zveze Jugoslavije in Svetovnega židovskega kongresa so se začeli leta 1968, toda do zadnjih srečanj je prišlo pred enajstimi leti. Pobudo za nadaljevanje stikov je dal Svetovni židovski kongres. Na pogovorih v Beogradu so prišli do skupnega stališča, da je za razreševanje bližnjevzhodne krize najbolje sklicati mednarodno konferenco v okviru Združenih narodov, kajti le na ta način bi lahko prišli do celovite, trajne in pravične rešitve tega problema, (dd)
Znaki rahlega zbližanja na dunajski konferenci o varnosti in sodelovanju
DUNAJ — Po včerajšnji plenarni seji dunajskega nadaljevanja konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je vodja sovjetske delegacije Jurij Kašljev na tiskovni konferenci komentiral zahodni predlog, ki ga je v imenu dežel severnoatlantske zveze v petek predložila Portugalska. Šlo je za predlog dveh konferenc, ki bi potekali hkrati in v istem mestu, vendar bi na prvi - o ukrepih zaupanja - sodelovalo vseh 35 držav, udeleženk KVSE, na drugi - pogajanjih o konvencionalni razorožitvi - pa le 23 držav obeh vojaških blokov.
Kašljev je menil - in tu so ga podprli na plenarni seji še češkoslovaški, poljski, vzhodnonemški in poljski delegat - da sicer zahodni predlog o vojaški varnosti v Evropi vsebuje evolucijo, da pa dežele varšavskega sporazuma vztrajajo na stališču, naj bi na pogajanjih o konvencionalni razorožitvi moralo sodelovati vseh 35 držav. Sovjetski predstavnik je tudi izrazil prepričanje, da tisto, kar je v petek predložil NATO, ni zadnja beseda, ker se bo o vsem še razpravljalo. Obenem je Kašljev tudi dejal, da zahodni predlog ni dovolj konkreten, ker sicer govori o konferenci, ki naj bi se odvijala znotraj KVSE, zveza s KVSE pa je bolj slaba (govor je bil namreč, 'da bodo
blokovsko nevezane države o pogajanjih občasno obveščene).
Ko je odgovarjal na vprašanja, je Kašljev dejal, da ZSSR smatra, naj bi nevtralne in neuvrščene dežele sodelovale na teh pogajanjih iz več razlogov: najprej se je treba izogniti ustvarjanju dveh neenakopravnih skupin v KVSE: spoštovati je treba interes skupine NN, da soodločajo o vprašanjih varnosti, ki seveda prav tako zadevajo njih: pogajanja blok-blok pa so pokazala, da je težko priti do kompromisa brez sodelovanja NN držav, ki odigravajo svojo pozitivno posredniško vlo-
go, in vse to je - nenazadnje po besedah Jurija Kasljeva - jamstvo za uspeh.
Belgijski, italijanski in norveški predstavnik so na plenarni seji še vnaprej trdili, da tisto, kar so v imenu NATO sporazuma predložili v petek, v nobenem primeru ni negacija integritete procesa KVSE, potem pa so ponovili zahodno stališče, da je predlog za pogajanja o vojaški varnosti brezpogojno vezan tudi z zahodnimi stališči, ki zadevajo področje človekovih pravic.
BARBARA GORIČAR
Zaigrali so »Bandiera rossa«...
REGGIO CALABRIA — Kalabrijski deželni center za posege in sodelovanje je v okviru manifestacije Živeti v Sredozemlju povabil tudi jugoslovanski rock skupini Idyot in Kid Idyot.
Okrog 23. ure so se Kid Idyot ločevali od številnega, pretežno mladega, občinstva in so kot zadnjo skladbo zaigrali »Bandiera rossa« v rock izvedbi. Takrat pa je skočil na oder marešalo policije in je strgal iz rok enemu izmed nastopajočih mikrofon. Po krajšem prerekanju med policijo na eni strani ter med organizatorji in večjim številom mladih na drugi so fantje dokončali sporno skladbo. Medtem je marešalo pojasnil svoj nastop s tem, da je rock skupina z igranjem pesmi apologirala prekršek.
Koncertu je prisostvoval tudi kulturni ataše jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu Jovan Primeru, ki je obsodil ravnanje marešalo in je sklenil vložiti uradno protestno noto.
V Uradnem listu že objavljeni predlogi za 11 novih referendumov
RIM — Volilna kampanja se še ni dodobra polegla in ni še znano, ali bodo referendumi o sodstvu in o jedrskih elektrarnah (če jih ne bodo prej preprečili) letos jeseni ali šele čez dve leti, kb' se že pojavljajo na obzorju novi predlogi za referendume. V predvolilnem času se je nabralo kar 11 takih predlogov, za katere bodo verjetno jeseni ali spomladi prihodnjega leta začeli zbirati podpise. Levji delež pripada tudi tokrat radikalni stranki, ki je predlagala sedem novih referendumov, tri referendume so predlagali liberalci, enega pa Gibanje za zaščito pravic nekadilcev.
V Uradnem listu je bila 18. maja napoved šestih referendumov, ki so jih predlagali radikalci. Prva dva predloga zadevata zakonska določila za izvolitev poslanske zbornice in senata. Kot znano, predlaga radikalna stranka uninominalni volilni sistem, to je »angleški« sistem. S tema dvema predlogoma želijo tako radikalci seznaniti javno mnenje s to problematiko in izzvati vsaj delno reformo volilnega sistema. Dvomljivo pa je, ali bo ustavno sodišče priznalo referendume o takih vprašanjih, kajti že v zvezi z letošnjim predlogom za ukinitev členov o volitvah višjega sodnega sveta je Ustavno sodišče izreklo negativno mnenje in takega referenduma ni dovolilo.
Tretji predlog radikalne stranke zadeva novi konkordat med Italijo in Svetim sedežem. Gre za enostavni predlog za odpravo ratifikacijskega zakona tega pomembnega dokumenta in že sedaj je moč z lahkoto predvidevati, da takega referenduma Ustavno sodišče ne bo dovolilo, saj ustava izrecno prepoveduje referendume o zakonih, s katerimi je parlament ratificiral mednarodne pogodbe.
Četrti referendum na predlog radikalne stranke predvideva ukinitev 15. člena zakona, ki ustanavlja državno zdravstveno službo. Gre za določilo o skupščinah KZE, ki jih, kot znano, vo-
lijo občinski sveti. Takoj je treba povedati, da je isti predlog vložila tudi liberalna stranka. Razlog za tak referendum je, po mnenju predlagateljev, slabo in neučinkovito delovanje teh organov, na osnovi katerih so, kot trdi radikalna stranka, politiki v celoti prevzeli nadzorstvo nad zdravstvom.
Peti predlog radikalcev zadeva ukinitev novega zakona o preventivnem zaporu. Gre za zakon, ki je bil po hitrem postopku odobren februarja letos z namenom, da se prepreči izpustitev iz zapora številnih obtožencev na procesu proti mafiji v Palermu in da se prepreči zagovornikom zavlačevanje sodne razprave. Tedaj je bil sprejet zakon, ki predvideva podaljšanje preventivnega zapora v primerih zelo hudih kaznivih dejanj in ki preprečuje zagovornikom, da zahtevajo, naj sodnik na javni razpravi prebere vse akte postopka. Radikalci, ki štejejo v svojih vrstah tudi nekaj bolj ali manj skesanih mafijcev, so že takrat nasprotovali temu zakonu in bi ga želeli zdaj odpraviti z referendumom.
Sesti predlog pa zadeva odpravo zakona o »obveznem bivališču«. Gre za zelo nepriljubljen zakon, ki omogoča sodnikom, da nekatere osumljence ali obtožence prisili, da bivajo v kakem kraju daleč od doma. Namen tega zakona je bil preprečiti stik med sumljivimi oziroma nevarnimi ljudmi in njihovim krajem. To je seveda vedno povzročalo nejevoljo med prebivalci kraja, v
katerega je bil osumljenec poslan, kajti »gost« je bil očitno nezaželen. O spremembi tega zakona je govor že nekaj let, saj s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi o kaki izolaciji sploh ni mogoče govoriti.
Nekaj dni kasneje, to je 27. maja, so radikalci predložili še en predlog za referendum. Gre za ponovitev referenduma o lovu, točneje za odpravo določila, ki omogoča lovcem, da tudi brez izrecnega dovoljenja vstopajo na zasebna zemljišča. Za podobno zahtevo je že lansko leto odbor ekologistov zbral zadostno število podpisov, vendar je bilo besedilo referenduma nespretno sestavljeno, kar je omogočilo ustavnim sodnikom, da predlog zavrnejo, saj je vseboval določila o lovu in o ribolovu in ni rečeno, da je lahko odločitev enaka za obe dejavnosti. Sedaj pa novo besedilo zadeva izključno lov.
Dva dni kasneje, 29. maja, so bili v Uradnem listu objavljeni trije predlogi liberalne stranke. Vsi trije predlogi zadevajo vprašanja zdravstva. Prvi predlog je popolnoma enak predlogu radikalcev in v bistvu predvideva ukinitev skupščin KZE.
Drugi predlog liberalcev predvideva odpravo dela člena 19 zakona o ustanovitvi državne zdravstvene službe, ki dejansko omejuje svobodno izbiro družinskega zdravnika, ker jo pogojuje »v okviru objektivnih meja organizacije zdravstvenih služb«.
Tretji predlog liberalne stranke pa je že znana zahteva po odpravi tako imenovanega »davka na zdravje«, to je plačila 7,5% osebnega dohodka v zdravstveni sklad, ki ga je od lanskega leta treba plačati na vse dohodke, razen na dohodke _od odvisnega dela. To vprašanje je že lansko leto vzbudilo val razburjenja in že tedaj je bilo moč zaznati val zahtev po ukinitvi. Vprašljivo je, ali je tak referendum v skladu z ustavnimi določili, saj ustava izrecno prepoveduje referendume o davčnih zakonih. Ustavno sodišče bo moralo torej določiti, ali je »davek na zdravje« res davek, ali pa gre za drugačno obliko »obveznega prispevka« državljanov.
In končno je bil 4. junija objavljen v Uradnem listu predlog Gibanja za zaščito pravic nekadilcev, ki je predlagalo ukinitev nekaterih besed zakona iz leta 1975, s katerim je bila uvedena prepoved kajenja v nekaterih javnih lokalih in na javnih prevoznih sredstvih. S predlogom, ki je zastavljen v referendumu, bi dejansko povečali seznam krajev, v katerih je kajenje prepovedano.
To so torej novi predlogi. Nekateri zadevajo že znana vprašanja in so le zastavljeni v novi obliki, drugi pa predstavljajo pravo novost. Postopek je seveda šele na začetku, saj predstavlja objava v Uradnem*listu le prvo dejanje zelo dolgega in zapletenega postopka. Sedaj bodo morali pobudniki zbrati za vsak predlog najmanj pol milijona podpisov. Nato bo moralo te podpise potrditi kasacijsko sodišče, nakar bo ustavno sodišče odločalo, ali so taki predlogi v skladu z ustavo ali ne. V kolikor bo razsodba pozitivna, bo stekel postopek za sklicanje referenduma; o teh vprašanjih bi lahko v najboljšem primeru glasovali spomladi leta 1988, lahko pa tudi leto kasneje. Medtem pa bi lahko parlament bistveno spremenil zakone, o katerih naj bi glasovali, in tako izničil vsebino referenduma.
Na včerajšnji tiskovni konferenci
Rinaldi in Gonano obrazložila lanske izdatke Dežele F-JK
TRST — Včeraj je bila na sedežu Deželnega odbora F-JK tradicionalna tiskovna konferenca, ki sta jo sklicala deželni odbornik za finance Dario Rinaldi in odbornik za programiranje in bilanco Nemo Gonano.
Odbornika sta prisotne novinarje seznanila z lanskimi izdatki deželne uprave, s spremembami večletnega deželnega proračuna in z osnovnimi programskimi točkami, ki v bistvu usmerjajo izdatke dežele.
Rinaldi je v svojem posegu poudaril, da so se deželni izdatki v lanskem letu zvišali, kar pomeni, da je deželna uprava hitreje izplačevala izglasovane vsote. V lanskem letu je Dežela F-JK razpolagala z 2.062 milijardami lir, od teh je že izplačala 1.353 milijard, to je 66 odstotkov od razpoložljive vsote, to pa pomeni, da je zvišala potrošnjo za 5 odstotkov. Vsota, ki jo je deželni svet že odobril, a je uprava še ni izplačala, znaša 19 odstotkov. Skupni seštevek Pomeni, da je Dežela praktično uporabila 85 odstotkov razpoložljive vsote.
Še bolje pa kaže v letošnjem prvem Polletju. Dežela je že izplačala 604 milijard lir, za vsedržavni zdravstveni sklad pa je plačala 535 milijard, skupno torej 1.139 milijard.
Tu bi se za trenutek zaustavili in na kratko obrazložili manj »veščim« bralcem, kaj pomeni hitro izplačanje razpoložljive vsote. Deželne uprave razpolagajo z določeno vsoto denarja. Del te vsote morajo avtomatično izplačati raznim vsedržavnim skladom, kot je na primer sklad za zdravstvo, ostali del vsote pa je v celoti razpoložljiv. Dežela daje kredite, vlaga denar v razne investicije, pomaga podjetjem z
leasingom, skratka, denar nameni najrazličnejšim potrebam. Med neko prošnjo in izplačilom, med ugotovitvijo, da je treba nekaj narediti (na primer graditi novo cesto) in pričetkom del in izplačilom stroškov pa preteče določen čas. Večino časa požre birokratski aparat, še prej mora priti do zakona, ki tudi zahteva svoj čas, skratka, med prošnjo in izplačilom je pot dolga. Bolje deluje določena deželna uprava, prej lahko izplača denar in jasno je, da prej kot nekdo denar dobi, toliko bolj učinkovita je pomoč. Rinaldi je pohvali našo deželno upravo, da dobro dela in da zelo hitro izplačuje določe ne vsote.
Rinaldi je spregovoril tudi o zakonu, ki so ga izglasovali te dni in ki spreminja večletni deželni proračun. Največ denarja bo namenjenega stanovanjem in javnim delom, sledijo izdatki za boljše delovanje deželnega »apara-
ta« in podpore za razne gospodarske dejavnosti.
Kot posebna točka je prisotne novinarje zanimal pregled davkov IPPEF-IRPEG-IVA, ki jih prispevajo posamezniki v raznih pokrajinah naše dežele. Stanje za lansko leto je takšno: videmska pokrajina je prispevala 38 odstotkov, tržaška pokrajina 32 odstotkov, pokrajina Pordenon 22 odstotkov, goriška pokrajina pa je na repu s samimi 8 odstotki.
Odbornik Nemo Gonano je v svojem posegu obrazložil osnovne smernice Deželnega odbora pri svojem delu. Velik del deželnih podpor je namenjenih kmetijstvu in obrtništvu za racionalizacijo proizvodnje. Znaten del sredstev je namenjenih za industrijsko dejavnost, največ pa bo Dežela namenila javnim delom, kot so razne infrastrukture, prevozne žile in dela za čiščenje okolja.
Nov dokumentarec o Benečiji
V naslednjih dneh bo uradno predstavljen dokumentarec o današnji stvarnosti v Benečiji namenjen beneškim izseljencem. Za izvedbo je poskrbela Zveza slovenskih izseljencev F-JK s finančnim prispevkom dežele Furlani-je-Julijske krajine, so sodelovali za snemanje in tehniko Videoest, za znanstveno-etnološke raziskave SLORI, za režijo Marko Sosič in še L. in M. Bergnach, A. Purich, M. Vogrig, A. Stulin in L. Bucovaz
Pomoč in oskrba starostnikov nova oblika družbene skrbi v
na domu Sežani
Družba mora na
na najrazličnejše nači-stare prebivalce tako,
ne poskrbeti za da bodo lahko čim dlje ostali v tistem okolju, kjer so živeli in delali v svojih najaktivnejših letih. Večina starostnikov, ki imajo urejene stanovanjske razmere, pa niso vec popolnoma teles-
Osvežilni potujoči bife
ČRNI KAL — Pred dnevi je na vrhu črnokalskega klanca, tik pred usekom (gledano z ljubljanske smeri) 2a katerim se cesta »spusti« proti niorju, Srečo Vrbanc iz Ljubljane odprl poletni potujoči bife. Veliko parkirišče je lepo počistil, postavil pred Prikolico deset miz s stoli, senčnike, skratka uredil prostorček, kjer se bo marsikateri popotnik pred prihodom
na morje rad ustavil. V Vrbančevem lokalu je moč dobiti več vrst hladnih pijač od piva za 1000 din pa do coca cole in sokov po 400 oziroma 500 din. Pleskavice prodajajo po 2500 din, klobase tudi po 2500, solato in krompirček (pommes frites) po 600 din itn. Lokal bo imel odprt do septembra meseca.
DUŠAN GRČA
no in duševno zdravi, ne potrebuje stalne bolnišnične niti domske oskrbe, ampak so ob tuji pomoči sposobni živeti svoje življenje. Tej obliki pomoči pravimo pomoč in oskrba na domu.
Za to obliko pomoči lahko rečemo, da je najbolj ustrezna in najbolj človeška oblika pomoči. Pomaga starejšemu človeku, ki zaradi različnih vzrokov ne more v celoti skrbeti zase, svojci pa ne morejo ali nočejo nuditi pomoči in oskrbe. Širom po Sloveniji, v urbanih naseljih - mestih, je ta oblika organizirane pomoči in nege na domu že dalj časa organizirana. V sežanski občini pa je ta dejavnost šele v povojih. Tu imajo dobro organizirano patronažno službo, ki opravlja zdravstveno nego in pomoč težje pokretnim in drugim težjim bolnikom, dobro deluje tudi dispanzer za borce, zdravstveni dom ter dom upokojencev v Sežani in enota v Dutovljah. Ugotavljajo, da je po vaseh razširjena individualna sosedska pomoč, ki jo izvajajo predvsem člani rdečega križa. Le ta je vedno prostovoljna in občasna, pokriva manj obsežne potrebe, zato je potrebna tudi nega na domu, ki je kot zdravstvena storitev utemeljena tudi v Zakonu o zdravstvenem varstvu.
Tako je Center za socialno delo Sežana ugotovil potrebe po pomoči in oskrbi na domu in na podlagi teh ugotovitev, skupaj z drugimi dejavniki na području socialnega skrbstva, organiziral izvajanje teh oblik pomoči. Zaradi velikosti sežanske občine in s tem otežkočenega dela so izbrali krajevno skupnost Sežana. Tako so delavke sežanskega Centra v tednu starejših občanov v mesecu septembru lani obiskale 122 občanov, starih nad 78 let, ki prebivajo v sežanski krajevni skupnosti. Tako so obiskale 2,3 odstotka občanov sežanske krajevne skupnosti, ki šteje 5217 pebivalcev. Izdelali so nalizo in ugotovili, v kakšnih razmerah živijo in kakšno pomoč potrebujejo.
Izražena pomoč pri gospodinjskih delih
Ugotovili so, da kar 35 odstotkov obiskanih živi popolnoma samih, večji del le teh je v mestu Sežana. Zato pričakujejo, da bodo le ti v primeru poslabšanega zdravstvenega stanja potrebovali pomoč drugih oseb (svojcev zavodsko varstvo ali domsko varstvo). V Sežani so najbolj izražene potrebe po pomoči pri gospodinjskih delih (nakupovanje in kuhanje). Sorodniki in otroci dobro skrbijo za svoje straše. vendar pa jim predstavlja to znanje precejšpnjo obremenitev. Ob tem je zaskrbljujoče dejstvo, da starejši, ki živijo sami, zanemarjajo svoje prehrano, kar negativno deluje na njihovo zdravljenje. Ker ne hodijo po nakupih, so zoženi tudi stiki z ljudmi. Njihova prehrana je enolična, cesto nezadostna in nekvalitetna. Tega se prično zavedati šele, ko oslabijo in onemorejo in so potrebni zdravstvene pomoči. Ker obstajajo razne oblike pomoči, od katerih sta najrazličnejša dostava hrane na dom in skupno prehranjevanje, se Center za socialno delo Sežana dogovarja z Domom upokojencev, da bi lahko starejši ljudje prihajali jesti v njihovo skupno jedilnico ali pa da bi jim dostavljali hrano iz njihove kuhinje. Razmišpljajo tudi o vključevanju šolskih otrok (pomladek RK) kot prenašalcev hrane starejšim ljudem iz šolskih kuhinj.
Kar 35 odstotkov anketiranih jih je potožilo zaradi slabega zdravstvenega stanja. Zdravstvena nega na domu naj biu imela prednost pred zdravljenjem v bolnišnici. V anketi so ugotovili, da imajo starejši ljudje zadovoljivo rešene stanovanjske probleme in da so materialno preskrbljeni. Večina starej-pših tredno vzdržuje stike s svojci in okoljem, kar jim vliva pogum.
Raznovrstne oblike pomoči
Na Centru za socialno delo v Sežani so pričeli voditi evidenco špotreb sta-
rostnikov, evidentirati možne izvajalce in so pripravili program konkretne pomoči na domu. Seveda je vsak začetek težak. Zatika se pri ljudeh, ki so tuje pomoči potrebni. Zelo težko je pripraviti ljudi in jih navaditi na to novo obliko družbene skrbi, da bi jo pravočasno izlkoristili. Trenutno imajo zabeleženih šest potreb po pomoči na domu. Iz vrst gospodinj, upokojenk in nezaposlenih delavk iščejo tudi kandidate, ki bi bili pripravljeni izvajati oblike pomoči, njihovo delo pa bi bilo ustrezno ovrednoteno.
In kaj starostniki pričakujejo od pomoči in oskrbe na domu?
Vzdrževanje bivalnih prostorov, pretiljanje in zraženje postelje, skrb za njihovo higieno osebnega in posteljnega perila, ogrevano stanovanje, pomivanje posode in vzdrževanje kuhinjskih prostorov, pomoč pri hranjenju, nakup prehrambenih artiklov in drugih drobnih predmetov, priprava enostavne prehrane in napitkov, pomoč pri vzdrževanju osebne higijene, umivanje, kopanje, preoblčačenje, nabava zdravil itd. Vse te potrebe delavke s Centra ugotavljajo na obiskih na domu, v povezavi s patronažno službo, rdečim križem, razgovori s svoijei in na druge načine. Pričeli so z organizirano službo pomoči starostnikom na domu in v mestu Sežana, postopoma in na podlagi dejanskih potreb pa jo bodo razširili na vsa ostala naselja v sežanski občini.
Oglasite se na Centru za socialno delo v Sežani
Vsekakor ima pomembno vlogo tudi informiranje potencialnih kandidatov, kibi bili pripravljeni sodelovati pri izvajanju, in tistih, ki so potrebni oskrbe in pomoči na domu. Zato se lahko oboji obrnejo z vprašanji na Center za socialno delo v Sežani, telefon 73-690, ali pa se osebno zglasijo v Ul. I. maja št. 1 od 7. do 16. ure.
Pričakujejo odziv in vabijo k sodelovanju.	•
Olga Knez Stojkovič
DANIELLE STEEL	15.
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
»Tudi jaz te potrebujem, kot prijateljico. Kot igralka pa ne potrebuješ mojih nasvetov, Faye Priče. Več talenta imaš, kot sem ga jaz kdaj imela. Vem, da bo vse v redu. Če bi bila zraven pri snemanju, bi te samo motila.« Bilo je prvič po dolgem času, da je Faye začutila potrebo po moralni podpori pri snemanju; negotovost je čutila še potem, ko se je dva dni pozneje, kot je bilo predvideno, odpravljala iz San Francisca na pot po obali proti posestvu, ki sta ga Hearstova skromno imenovala »Časa«; vso pot je mislila na Harriet.
Čeprav še sama ni razumela, zakaj, se je počutila bolj osamljeno kot že leta nazaj. Pogrešala je Harriet, svoj stari dom v Pennsylvaniji, svoje starše. Prvič po mnogih letih je začutila, da v njenem življenju nekaj manjka, čeprav se ni mogla domisliti, kaj naj bi bilo to. Skušala si je dopovedati, da je to samo živčnost zaradi nove vloge, vendar je bilo več kot samo to. Trenutno ni bilo v njenem življenju nobenega moškega, pravzaprav ga ni bilo že dolgo časa, in Harriet je imela prav, ko je trdila, da ni prav, ker se ni ustalila -toda s kom? V tem trenutku se ni mogla domisliti niti enega obraza, ki bi ji kaj pomenil, nikogar ni bilo, ki bi si ga želela videti ob vrnitvi domov, in veseljačenje na Hear-stovem posestvu se ji je zdelo še bolj prazno kot prej. Prišlo
je na ducate gostov in, kot vedno, na ducate zabavnih oseb, toda nenadoma se ji je zdelo, da takšno življenje nima duše in da so ljudje, ki jih spoznava in srečuje, prazni. Edina smiselna stvar v življenju so bili njeno delo in človeka, na katera je bila najbolj navezana, Harriet Fielding, ki je živela petsto milj stran, in njen zastopnik Abe Abramson.
Po tednu dni neskončnega smehljaja ji je bilo v pravo olajšanje, ko se je spet odpravila v Los Angeles. Ko je prispela, si je s svojim ključem odklenila vrata in se povzpela v belo razkošje svoje spalnice, kjer se je nenadoma počutila dosti bolj srečno kot v zadnjih tednih. Čudovito je bilo spet doma. Njena hiša se ji je zdela lepša kot mogočno Hearstovo posestvo; z blaženim smehljajem se je vrgla na pregrinjalo iz bele lisice, brcnila čevlje z nog, se zastrmela v ljubki lestenec in s pričakovanjem pomislila na svojo novo vlogo. Spet se je dobro počutila. Kaj potem, če v njenem življenju ni moškega? Saj ima delo, ob katerem je zelo, zelo srečna.
Ves naslednji mesec je dan in noč študirala, naučila se je vsake vrstice v scenariju, svojo in vse ostale vloge. Preskušala je različne odtenke igre, dneve in dneve hodila po vrtu, govorila sama s sabo, preskušala nove prijeme in postajala ženska, ki naj bi jo igrala. V filmu naj bi jo moški, s katerim se je bila poročila, pritiral do norosti. Po scenariju ji je vzel otroka, ona pa je najprej poskusila ubiti sebe in nato njega, potem pa se je počasi, počasi začela zavedati, kaj vse ji je prizadejal. Na koncu ji je uspelo dokazati njegove zle namere, dobiti otroka in ubiti zlega moža. To zadnje dejanje nasilja in maščevanja je bilo silno pomembno za Faye. Se bo zamerila občinstvu? Ali pa jo bo imelo še rajši? Bo prizadeto? Bo osvojila njihova srca? To ji je pomenilo vse. Tistega jutra, ko naj bi se začelo snemanje, je bila točno ob napovedani uri v studiu, s scenarijem v rdeči
aktovki iz aligatorjevega usnja, ki jo je vedno nosila s seboj, s torbico za ličila iz enakega usnja in s kovčkom, ki ga je bila napolnila s stvarmi, ki jih je vedno rada imela pri sebi na snemanju. Ko je na svoj mirni, profesionalni način zasedla svojo oblačilnico, so bili nekateri navdušeni, drugi, ki se niso mogli kosati z njo, pa so besneli. Faye Priče je bila predvsem in nad vsem profesionalka, zraven pa še perfekcionistka. Toda od nikogar ni zahtevala nišesar, česar ni poprej zahtevala od sebe same.
Studio ji je dodelil spletično, ki naj bi skrbela zanjo, za njene obleke in oblačilnico. Nekatere igralke so pripeljale s seboj svoje služabnice, toda Faye si ni mogla nikoli zamisliti Elizabeth v tem okolju, zato jo je vedno puščala doma. Ženske, ki jih je poslal studio, so bile prav tako učinkovite. Tokrat so ji dodelili prijetno črnko, s katero je bila že delala. Bila je izjemno sposobna in Faye je uživala v njenih komentarjih in pripombah. Ženska je dobro opažala in je delala pri studiu že vrsto let; ob njenih zgodbah se je Faye včasih do solz nasmejala. Tega jutra sta se z veseljem pozdravili. Ženska je obesila vse Fayine obleke v omaro, zložila njene šminke iz torbice in pustila aktovko s scenarijem pri miru, kajti to napako je nekoč prej že naredila in je vedela, da Faye ne mara, da bi se kdo dotikal njenega scenarija. Prinesla ji je kavo z ravno pravšnjo količino mleka, ob sedmih zjutraj, ko je prispela frizerka, ki naj bi počesala Faye, je prinesla še eno mehko kuhano jajce z eno rezino opečenega kruha. Vsi so vedeli, da na snemanju dela prave čudeže in da izredno skrbi za »svoje« zvezde, toda Faye se ni s tem nikoli okoriščala in Pearl je bilo to všeč.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Po večmesečni upravni paralizi
Bordon: Čimprej zagotoviti Miljam novo občinsko upravo
Z včerajšnje tiskovne konference v Miljah: z leve Ciacchi, posl. Bordon,
Donadel in Pessato
Po petkovi burni seji občinskega sveta
Bo slovenski stavek vključen v zapisnik?
Upravna dejavnost v Miljah je že več mesecev paralizirana v pričakovanju dogovora o novi večini in novem odboru, ki ga pa doslej iz raznih razlogov še ni bilo mogoče doseči. O tem je na včerajšnji tiskovni konferenci spregovoril dosedanji miljski župan in novoizvoljeni poslanec Willer Bordon, ki je predvsem poudaril, da obstajajo pogoji, da bi v kratkem času našli ustrezno rešitev. Ta pa je toliko bolj nujna, ker upravna paraliza traja že predolgo, pred durmi pa je razprava o proračunu, brez katerega nobena uprava ne more delovati.
Toda katere so zapreke na poti k sporazumu? Bordon je poudaril, da politični položaj v Miljah ni tako zapleten, da ne bi mogli najti izhoda iz sedanjega stanja. Večine brez najmočnejše politične grupacije, se pravi Liste Frausin, niso možne, možna je ena sama večina, in sicer zavezništvo med silami, ki se sklicujejo na evropsko levico, to pa so sama Lista Frausin, PSI in PSDI. V zadnjem času je prišlo do nove situacije, ko sta v socialdemokratsko svetovalsko skupino, ki je doslej štela enega samega člana, vstopila še predstavnik "melone" Marchio in bivši socialist Russignan, s čimer jer PSDI postaja tretja sila v občinskem svetu (po Listi Frausin in KD).
Odkod torej težave? Eden glavnih problemov, kot je povedal Bordon, je vprašanje župana. Sam Bordon ne namerava več kandidirati, to stališče je podprla tudi skupščina članov miljske sekcije KPI, ki se je sestala v ponedeljek zvečer. KPI je tudi že dala vedeti, da ne postavlja vetov na nikogar, da je pripravljena pristati tudi na župana, ki bi ne bil iz vrst večinske Liste Frausin, da pa po eni strani niso vsi možni kandidati zanjo sprejemljivi, po
drugi strani pa tudi sama ne sprejema vetov in namerava sprožiti tudi lastne kandidature.
Obstajajo pa tudi problemi programa. KPI v tem pogledu daje prednost vprašanju realizacije Marine Muja, ki še vedno čaka na odobritev s strani deželne uprave, drugi temeljni problem pa je dobava vode in metana. Seveda je tu tudi vprašanje Aguile, ki ga mora krajevna uprava budno spremljati, odločitve pa se seveda sprejemajo drugje.
To je torej sedanji položaj. Predstavniki Liste Frausin, socialistov in socialdemokratov se bodo sestali v prihodnjih dneh, da bi vsa odprta vprašanja razčistili in dali Miljam novo upravo. Bordon upa, da bo to mogoče doseči v najkrajšem času, drugače bo
treba krizo prenesti v občinski svet, kjer bo moral vsakdo sprejeti svoje odgovornosti.
Na tiskovni konferenci, ki so se je poleg Bordona udeležili tudi član tajništva tržaške federacije KPI Pessato, načelnik svetovalske skupine Liste Frausin v miljskem občinskem svetu Donadel in koordinator miljske sekcije KPI Ciacchi, je bil tudi govor o naporih miljskih komunistov, da bi čim bolj prenovili svoje vrste. V tem pogledu je bilo že veliko narejenega, saj so na primer v celoti obnovili sekcij-sko vodstvo, delno pa tudi svetovalsko skupino. Na ponedeljkovi skupščini miljske KPI pa je bil odobren odstop še dveh občinskih svetovalcev, na mesto katerih bosta vstopila v občinski svet mlada neodvisneža Livio Sol-dini in Claudio Mutton.
Kot smo poročali, je svetovalcu Tržaškega gibanja Paolu Parovelu na petkovi seji tržaškega občinskega sveta uspelo, navzlic prizadevanjem lis-tarskega župana Staffierija, da bi mu namen preprečil, izreči v svojem posegu o občinskem proračunu tudi stavek v slovenščini, s katerim je hotel dokazati aktivno solidarnost z zahtevo slovenskih izvoljenih predstavnikov, da v javnih upravah uporabljajo svoj materin jezik. Medtem ko je izgovarjal omenjeni stavek (ki ga je bil prej izrekel v italijanščini) ga je sicer Staffieri kar trikrat prekinil in opomnil, da ne sme govoriti v jeziku, različnem od italijanščine, besede pa se mu ni upal odvzeti, ker se je verjetno bal tožbe pred sodiščem, kot se je zgodilo njegovemu predhodniku Deu Rossiju (in bivšemu listarskemu odborniku Seri-ju), ki sta pred nedavnim prejela sodno obvestilo, ker pred štirimi leti nista omogočila istemu Parovelu, da je izpeljal do konca svoj poseg o občinskem proračunu.
Pač pa je župan zagrozil svetovalcu Tržaškega gibanja, da njegovih 27 besed v slovenščini ne bodo vključili v uradni zapisnik s petkove seje skupščine, češ da jih sam ni razumel in torej ne more jamčiti za njihovo umestnost. Toda Parovel se ni dal kar tako ugnati. Generalnemu tajniku, ki je po uradni dolžnosti poklican, da jamči za točno zapisovanje poteka skupščin, je izročil prepis spornega stavka in njegov italijanski prevod, s pripombo, da pravilnost prevoda lahko preveri občinska prevajalska skužba (ki deluje redno že več let).
Zahtevo po točnem in integralnem zapisu vsega svojega posega, vključno s slovenskim stavkom, je Parovel ponovil na ponedeljkovi seji načelnikov svetovalskih skupin z županom in občinskim tajnikom. Pri tem je poudaril, da tržaška Občina že vrsto let razpolaga s prevajalsko službo za slovenščino, ki je jezik dela prebivalstva in se ga tudi občinska uprava poslužuje v vrsti uradnijr aktov. Izpustitev slovenskega stavka z zapisnika pa bi predstavljala, po Parovelovem mnenju, kršitev členov kazenskega zakonika, ki kaznujejo zlorabo javne funkcije, spodbujanje h kršitvi zakonov, odklanjanje_ javnih aktov in njihovo potvarjanje. Če torej slovenskega stavka ne bodo vključili v zapisnik, se bo svetovalec Tržaškega gibanja obrnil na sodišče.
Na njegovo točno vprašanje, če bo slovenski stavek vključen v zapisnik, se je župan izognil jasnemu odgovoru in dejal le, da bo poskrbel za spoštovanje veljavne zakonodaje »po posvetovanju z generalnim tajnikom ali z občinsko pravno službo«. Občinski tajnik dr. De Petris pa je izjavil, da kot garant za točnost zapisnikov ni odvisen od župana, in da bo poskrbel za točno spoštovanje zakonov. Prišlo je torej na videz do kontrapozicije med županom, čigar stališča so odraz nacionalističnih stremljenj, in najvišjim občinskim funkcionarjem, ki je dolžan zagotavljati zakonsko neoporečno zapisovanje poteka sej. Kako se bo zadeva končala pa bomo ugotovili konec meseca, ko bo po glasovanju o proračunu sestavljen dokončen zapisnik z vse proračunske razprave in bo moč preveriti, ali je v njem tudi sporni slovenski stavek.
Včeraj še zadnji izidi letošnje mature
Stoodstoten uspeh na Trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois«
Pogovor z odličnjakom Paolom Di Marcantoniom
Maturant, ki mu je astronomija konjiček
Predvčerajšnjim so se tudi na trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois« in na oddelku za geometre zaključili zrelostni izpiti. Ob včerajšnji objavi izidov med maturanti ni bilo opaziti žalostnih obrazov (kot vidimo na gornji sliki), saj je bil letošnji uspeh stoodstoten.
V 5. A razredu so izdelali: Adriana Bandi (50/60), Paolo Busan (40), Ales-sandro Cok (37), Carmen Crismancich (55), Andrej Granier (42), Edi Grilanc (55), Elena Gruden (40), Aleksij Kralj
(42)	, Alessandro Leban (42), Caterina Marzetti (58), Tamara Pieri (42), Katia Pirc (60), David Pregare (40), Čristina Rebula (40), Denis Salvi (48), Sanja Sedmak (48), Helena Sosič (52), Elizabeta Spetič (60), Walter Stanissa (50), Laura Valentino (46), Igor Vodopivec (45), Alberto Zenic (42) in Milena Žerjal (48):
v 5. B razredu: Dario Blasina (42), Ivo Corva (48), Dimitrij Danieli (42), Elena Ferluga (42), Erika Garbini (50), Nadia Gherlani (42), Ingrid Gulič (56), Alessandro Kompare (53), Maximilian Kralj (36), Barbara Lokar (42), Sergio Lozei (45), Alessandro Oberdank (42), Walter Olenik (39), Vasilij Pečar (39), Tania Pertot (42). Maurizio Pettirosso
(43)	, Andrea Pieri (38), Erika Puntar (52), Annamaria Savarin (46), Eriča Sedmak (54), Nataša Smotlak (42),
Na prefekturi o mestnih odpadkih
Na prefekturi so se včeraj sestali tržaški župan Staffieri, občinski odbornik Orlando, pokrajinski odbornik Dini in miljski občinski odbornik za javna dela, ki so se pogovorili o perečem vprašanju odlagališč za mestne odpadke, še posebej glede prostorov za odlaganje odpadnih materialov iz upepepljevalnika in gradbenih del. Na sestanku so ugotovili soglasje vseh glede predlogov tržaške Občine, zlasti kar zadeva nujnost odloka predsednika deželnega odbora, ki naj dovoli odprtje odlagališča pri potoku Osp.
Maja Štoka (60), Marco Svagelj (42) in Čristina Ukmar (48).
5. razred oddelka za geometre: Marco Bandelli (38), Marco Chemelli (39), Aleš Čok (36), Andrea Cossutta (38), Tatjana Kokorovec (42), Nevenka Marušič (50), Alfredo Oberdan (52), Emanuela Sacchi (38) in Alessandra Škrinjar (54).
V	okviru praznika komunističnega tiska, ki bo ob koncu tedna v Zgoniku, bo v soboto zvečer po dolgih letih spet nastopala na Tržaškem profesionalna folklorna skupina Lado iz Zagreba s sporedom, ki ga bo naslednji teden predstavila tudi v ljubljanskih Križankah.
Ansambel Lado je nastopal v tržaškem Kulturnem domu kmalu po otvoritvi, kar pomeni pred kakimi dvajsetimi leti. Kasneje iz raznoraznih razlogov (pretežno finančnega značaja) nismo bili deležni obiska te skupine kljub zanimanju za ljudsko izročilo, ki je tu pri nas pred nekaj leti doživelo znaten vzpon.
Prav gotovo je Lado med jugoslovanskimi profesionalnimi skupinami trenutno najkvalitetnejša in razpolaga z najširšim repertoarjem. Skupina, ki je bila ustanovljena leta 1849, je v začetku gojila in predstavljala predvsem hrvaško ljudsko izročilo, kmalu pa je uvrstila v svoj repertoar tudi plese drugih jugoslovanskih narodov, da je postalo njeno prikazovanje raznolike in bogate jugoslovanske folklore med turnejami po vsem svetu res celovito.
V	Zgoniku nam bodo gostje iz Zagreba predstavili koreografije bogatih običajev na Hrvaškem, kot so obhodi Ladaric za ivanje, kola v Slavoniji, plesi devetnajstega stoletja v Trogiru, moško kolo v Bunjevcu ali slikovito svatovanje v Podravini, in plese dru-
Večinoma so rezultati srednješolskih matur že znani in maturanti" že na počitnicah. Nenavadno je, da je bila pred včerajšnjim dnem (preden so razobesili tudi izide mature na trgovskem tehničnem zavodu) med vsemi številkami, ki so visele na razglasnih deskah, letos le ena šestdesetica. Zaslužil si jo je Paolo Di Marcantonio, ki je kot najboljši končal študij na znanstvenemu liceju. Sam pravi, da je sicer vedno bil med najboljšimi dijaki, da pa si ni upal pomisliti na šestdesetico. Sele ko je dobro pisal matematični in slovenski test, je uvidel, da lahko poseže po najboljših ocenah.
Ker mu leži naravoslovje in se z njim ukvarja tudi v prostem času, se je pri slovenski nalogi odločil za naslov iz biogenetike. Pri ustnem preverjanju znanja pa mu je močno pomagalo njegovo veliko zanimanje za astronomijo med letom je profesorju oddal poročilo o razvoju zvezd in o zvezdah so razpravljali tudi na izpitu.
»Zadnjih štirinajst dni sem se kar precej učil. Ravno tiste dni je kar naprej deževalo, tako da nisem imel drugih velikih skušnjav. Največ težav sem imel z italijansko literaturo, ki smo jo morali zagovarjati — vse ostalo mi namreč dosti bolj leži. Pred začetkom sem se bal le slovenščine, pred
gih narodov in narodnosti na jugoslovanskem ozemlju, med katerimi so prav gotovo najbolj arhaični plesi s planinskega področja v osrednji Bosni in nema kola iz Črne gore, ritmično najbolj privlačna makedonska ora, verjetno pa najmanj poznani madžarski moški plesi iz Vojvodine. Koreog-
ustnim izpitom pa sem imel malo treme, tako kot vsi, ki čakajo na svoje zadnje dejanje na višji srednji šoli.«
Doma so veliki dogodek seveda proslavili, saj, kot pravi Paolo, »šestdese-
rafije so podpisali najboljši jugoslovanski koreografi in izvedenci za posamezna področja, pravo bogastvo pa predstavljajo noše, saj razpolaga skupina s preko 800 originali, a so novejše rekonstrukcije prav tako bogate in dragocene zaradi resnosti, s katero se skupina predstavlja občinstvu.
tiča ni zmeraj«. Sedaj ga čakajo dolge počitnice, daljše kot prejšnja leta, saj univerza odpre svoja vrata šele novembra. In kam bi našega maturanta lahko vleklo, če ne na oddelek za fizi-ko! »Najprej fizika, nato mogoče astrofizika — če se bo le dalo bi rad postal raziskovalec ali kaj podobnega, le profesor nikakor ne.«
Maturantske obveznosti je končal med prvimi in do sedaj je v dobri meri že pozabil na vse težave in na trud, ki ga je vložil v maturo. Uživa zaslužene počitnice in dela načrte le za najbližjo prihodnost: s prijatelji so se dogovorili za pot po Evropi z Inter-railom, ki je druga najcenejša možnost za potovanje za mlade, poleg avtostopa seveda. Obiskati nameravajo Avstrijo, Nemčijo, Francijo, prenočišča pa bodo iskali v mladinskih domovih.
Že naslednji teden se bo z vso resnostjo bodočega študenta podal na univerzo, da bi zvedel podrobnosti o študiju in pogoje za vpis. Zahtevnega dela, ki je pred njim, se ne boji, meni le, da bo imel nekaj težav s fizikalnimi izrazi — do sedaj jih je uporabljal v slovenščini, naslednja leta pa bo njegov šolski jezik italijanščina.
Toda, do novembra je še daleč. Na vrsti je zaslužen oddih, skratka počitnice. (mčj)
Nastop Teatra Stabile v Astiju
Deželno gledališče Teatra stabile je predvčerajšnjim zvečer nastopilo v Astiju, na Festivalu nove dramaturgije, s predstavo Koncert Beckett. Predstava — monolog v režiji Marca Sci-accaluge in v izvedbi Vittoria Fran-ceschija združuje različne literarne zvrsti (roman, poezija, pripoved), temo pa išče v človekovi poti od rojstva do smrti.
Samuel Beckett v svojih delih ponuja neizčrpen gledališki zaklad izjemne lepote, ki so ga režiser in njegovi sodelavci znali zaslutiti: v globini se vedno skriva življenje, takšno, kakršno je mogoče danes.
V današnjem gledališču, ki je vedno bolj potrošniško usmerjeno, odvisno od množičnih medijev in "umrljivo", se ta predstava po zaslugi enega današnjih največjih ustvarjalcev uvršča med resnične umetniške predstave.
■ Tržaška Občina namerava vzeti v službo, v pričakovanju izvedbe predvidenega natečaja, nekaj poklicnih bolničarjev, ki naj bi jih dodelili počitniškim domovom za ostarele. Zato občinska uprava poziva vse zainteresirane, ki razpolagajo z ustrezno diplomo in imajo po zakonu pogoje za sprejem v javne službe, naj vložijo potrebne prošnje na posebnih obrazcih, ki jih izdaja personalni oddelek tržaške Občine na Trgu Unita št. 4, drugo nadstropje.
V okviru festivala komunističnega tiska v Zgoniku
Po skoraj 20 letih FS Lado na Tržaškem
PRIMORSKI DNEVNIK — 15. julija 1987
r
tržaški dnevnik □ stran 5
Včeraj srečanje na deželnem odborništvu za industrijo
Ostro tiskovno sporočilo tovarniškega sveta
Za hude probleme tovarne Iret ni pričakovati hitrih rešitev
Dežela in soglasni o
sindikati
rafineriji
Prizadevanja delavcev tovarne Iret, ki so v dopolnilni blagajni, da bi si zagotovili vsaj minimalne plače, še vedno niso končana. Tovarniški svet je namreč s posebnim tiskovnim poročilom oznanil, da je tehnična komisija medministrskega odbora Cipe zahtevala dodatne raziskave, preden se bo odbor izrekel o podaljšanju režima izredne dopolnilne blagajne.
Iret je specifično in morda edino podjetje v Italiji, glede na njegovo enosmerno proizvodnjo, namenjeno na prav tako enosmerno izvozno tržišče. Prav to je bil razlog, da ga je tako težko prizadel odlok ministra Formice, mnogo bolj kot druge podobne tovarne. Rimska birokracija piše v tiskovnem sporočilu ima torej nekatere upravičene dvome glede podelitve izredne dopolnilne blagajne podjetju, katerega bilanca je bila vse do leta 1986 aktivna in ki je trenutno v dejanski in hudi finančni krizi, za katero pa je potrebna zelo natančna razjasnitev.
Ce je res, da je odlašanje s podaljšanjem režima posebne dopolnilne blagajne lahko razumljivo pravijo sin-.dikati — pa je nujno upoštevati dvoje: da bodo delavci v dopolnilni blagajni v prihodnjih mesecih ostali brez minimalnih plač, kar za njihove družine brez dvoma pomeni izredno hudo breme; da ti delavci nočejo iskati ' grešnega kozla". Toda, pravijo, podjetniško izbiro, ki je bila še do včeraj zelo donosna, toda tvegana in kratkovidna (z enosmerno proizvodnjo, namenjeno zelo nestabilnemu tržišču), so morali trdo plačati delavci. Podjetje namreč ni bilo sposobno s politične in niti z upravne strani podpreti svoje zahteve po posebni dopolnilni blagajni, toda,
obstaja tudi mesto, ki bi se bilo v tem primeru moralo izreči, predvsem preko svojega združenja industrijcev, ki pa s svoje strani ni bilo sposobno niti tega, da bi rimski birokraciji razložilo, kako je v primeru Ireta zahteva po dopolnilni blagajni dejanska potreba in ne goljufija.
Vsa teža torej ostaja na plečih delavcev — pravijo tovarniški svet in pokrajinske federacije kovinarskih sindikatov — vendar poleg življenjskega problema delavcev v dopolnilni blagajni, ki morajo v prihodnjih mesecih najti kakršenkoli vir dohodkov, bodo še dolgo ostali na dnevnem redu problemi te tovarne, ki so bili že toli-korat pojasnjeni, a so še vedno povsem nerešeni.
Srečanje ZSKD o kulturi miru
Zveza slovenskih kulturnih društev priredi jutri, 16. julija 1987, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nad-str.) v Trstu informativno srečanje o deželnem zakonu za razvoj kulture miru in za mednarodno sodelovanje.
Na srečanje so povabljeni Au-gusta de Piero Barbina, Silvano Pagura in Giorgio Cavallo - podpisniki omenjenega zakona, predstavniki deželnih oblasti, slovenski svetovalci, predstavniki javnih uprav in slovenskih kulturnih ustanov oz. organizacij.
Predstavniki sindikalnih organizacij in tovarniškega sveta rafinerije Aguila so se včeraj sestali s podpredsednikom deželnega odbora in odbornikom za industrijo Gianfrancom Carbonejem, s katerim so opravili podrobno analizo trenutnega položaja, tudi v perspektivi novega sestanka na ministrstvu za industrijo, ki bo 23. julija v Rimu.
Sogovorniki so tudi ocenili uradne in neuradne vesti, ki so se v tem zadnjem času razširile na račun zadeve Total. Tako sindikati kot Dežela so zelo negativno ocenili zavlačevanje s pogajanji in križanje različnih sogovornikov ministrstva za industrijo. Na hitro so tudi pregledali finančni načrt družb Friulia in Petracco za odkup rafinerije (ki predvideva skoraj 50 milijard deželnega finančnega prispevka k celotni vsoti 145 milijard), medtem ko bodo z njim povezani industrijski načrt preučili na posebnem sestanku s predstavniki Friulie.
Na sestanku so poudarili tudi politično vlogo ministrstva za industrijo, ki je glavni javni sogovornik v teh pogajanjih in ki mora jamčiti povezavo med državnimi in zasebnimi interesi posameznih naftnih družb ter ohranitev proizvodne dejavnosti v žaveljski rafineriji. Obrat lahko preživi ob obalnem skladišču, vendar slednje ne more biti samostojno, saj bi se v primeru ukinitve rafinerije zastavila nujnost reindustrializacije vsega območja. Na koncu so se dotaknili še vprašanja dopolnilne blagajne, ki zapade konec julija in ki jo bo v sporazumu z Deželo potrebno podaljšati do konca leta.
Na Občini ustanovili ožjo komisijo za proučevanje vprašanja parkirišč
Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji na predlog župana Staffierija sklenil imenovati ožjo komisijo odbornikov, ki se bo bolj poglobljeno ukvarjala z bolečim problemom parkirišč v mestnem središču. Komisiji bo predsedoval župan, v njej pa bodo še odborniki Calandruccio, Hermet, Pacor in Vattovani. Njena prva naloga bo najti ustrezno mesto za maksiparkirišča, ki jih predvideva študija ISTIEE (Inštituta za preučevanje prevozov v evropski gospodarski integraciji) in Inštituta za ceste in prevoze pri Tržaški univerzi.
Študija, katere nosilec je bil prof. Caracoglia, je terjala več kot leto dela ter obravnava vse tematike mestnega prometa in prevozov, daje pa seveda predloge tudi kar se tiče parkirnih prostorov. Komisija, ki so jo včeraj ustanovili, bo ob koncu svojega dela poročala občinskemu odboru, ki bo moral sprejeti ustrezne sklepe.
_1_	Zapustila nas je naša draga
1	Albina Pertot
por. Cavo
Pogreb bo danes, 15. t. m., ob 13.30 iz mrtvašnice v Nabrežini na pokopališče.
Žalostno vest sporočajo mož, otroci in drugo sorodstvo.
Nabrežina, 15. julija 1987 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta)
t
13. t. m. nas je zapustila naša draga
Ludmilla Graccogna ud. Fonda
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesek in nato na pokopališče v Gročani.
Žalostno vest sporočajo brat Drago, sestra Giuseppina, svakinja Lili-ana, vnuki in drugo sorodstvo.
Trst, 15. julija 1987 (Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil dragi mož in oče
dr. inž. Milan Sosič
Pogreb bo v petek, 17. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Jamarjevo truplo še vedno v rovu
Ves trud, da bi potegnili iz usodnega rova mladega, komaj 21-letne-ga Maurizia Martinija, ki ga je v nedeljo pogoltnil globok podzemski rov v jezercu Gorgazzo pri Pordenonu, je bil doslej neuspešen. Potapljati gasilske službe iz Trsta so včeraj neutrudno delali ves dan. V reševalni akciji so si pomagali tudi z globinskim robotom, ki je opremljen s posebnim kavljem. »Filippo« — tako je robotu ime — naj bi truplo približal reševalcem na približno 50 metrov, to je do »globine«, za katero so
se je v nedeljo z vodjo skupine tržaških gorskih reševalcev Lucianom Russom spustil v Jezerce, pod katerim se prepleta več podzemskih rovov. Nesreča se je pripetila,ko sta dosegla globino 90 metrov in sta se začela vračati. Reševalci računajo, da bodo njegovo truplo izvlekli na suho verjetno danes.
usposobljeni gasilci. Mladi tržaški jamar
Po Radiu Opčine bomo drevi lahko spet spremljali oddajo v živo z naslovom »Ostali Trst«, ki jo vodita občinski svetovalec Paolo Parovel in odvetnik Bogdan Berdon. Med drugim bodo oddajali posnetek sinočnje seje občinske skupščine, po vsej verjetnosti pa bo še govor o fojbah, upoštevajoč, da so predstavniki fašistične mladinske organizacije Fronte della Gioventu najavili svoje posege o tej temi.
S prijateljem sta se vozila proti Gabrovcu
Smrtna nesreča 19-letnega motorista
V prometni nesreči se je včeraj nasilno pretrgala življenjska nit 19 let starega Andrea Praslja iz Ulice Felluga 3. S prijateljem, 18-letnim Gianmarcom Loc-hejem, sta se včeraj okrog 18. ure peljala z motorjem aprilia ETX 125 po cesti, ki pelje iz Zgonika proti križišču za Gabrovec in Salež. Morda je bila tega kriva hitra vožnja, a nenadoma je motor na ovinku, približno sto petdeset metrov pred omenjenim križiščem, zaneslo na drugo stran cestišča. Praselj je z motorjem prerezal ovinek in zavozil na levo, kjer se začenja makadamska pot. Tu je z motorjem trčil v železni drog, ki stoji pred nizkim kamnitim zidom.
Mladi motorist je bil v trenutku mrtev. Po vsej verjetnosti si je pri trčenju hudo poškodoval prsni koš, saj mu je iz nosu in ust pritekla kri. Njegovega sopotnika Gianmarca, ki stanuje v Ulici Louis Pasteur 36 (v Naselju Rocol-Melara), je vrglo naprej in je obležal v travi. Pri padcu si je zlomil desno nogo in utrpel številne druge poškodbe. Rešilec Rdečega križa je mladeniča odpeljal v katinarsko bolnišnico. Tu so ga sprejeli na ortopedskem od-
delku, kjer se bo moral zdraviti tri mesece. Mlademu Andreu Praslju pa ni bilo več mogoče pomagati. Zdravniku ni preostalo drugega, kot da izda potrdilo smrti. Truplo so nato pokrili z belo rjuho in ga po dovoljenju dežurnega sodnika odpeljali v mrtvašnico.
Dinamiko včerajšnje nesreče je agentom prometne policije in agentom komisariata iz Devina nazorno
opisal 17-letni Marco Sibelja iz Ulice Donadoni 1, ki se je s svojim motorjem vozil tik za ponesrečencema.
Prasljevo smrt je zakrivilo skrajno nesrečno naključje. Če bi namreč motor zapeljal le nekaj centimetrov bolj na levo, bi se izognil zidu in udarec bi po vsej verjetnosti ne bil tako sunkovit, saj bi tudi on obležal v travi. Usoda pa je hotela drugače.
Če bi Prasljev motor zapeljal le nekaj centimetrov bolj na levo, bi do tragedije morda ne prišlo...
pismo uredništvu
Pripomba Mladinske sekcije SSk k članku »Tabor narodnosti v okrnjeni obliki«
Z velikim začudenjem smo prebrali kratko poročilo z naslovom »Tabor narodnosti v okrnjeni obliki« v Primorskem dnevniku z dne 12. julija. Članek namreč vsebuje hude netočnosti, ki smo jih dolžni pojasniti. Ker pa zasluži pomembna mladinska pobuda daljši prikaz, Vam v prilogi pošiljamo še članek o Taboru.
Netočnost je predvsem v trditvi, da Mladinska sekcija SSk ni pristala na skupno organizacijo tabora (z mladinskim odborom SKGZ in ZKMI) in da je šla »samovoljno v samostojno organizacijo srečanja«.
Resnica pa je, da so Tabori narodnosti že tradicionalna prireditev. Že dolgo je bilo določeno, da bo v začetku julija tak tabor v Trstu. Ker sta tako MO SKGZ kot ZKMI izjavila, na skupni seji dne 17.6.1987, da v tem času ne moreta sodelovati pri organizaciji, smo se kot mladinska sekcija SSk ponudili, da srečanje izvedemo tudi sami, da se tradicija ne prekine,-jeseni so namreč na programu druga srečanja, zaradi katerih bi se morali praktično odpovedati Taboru narodnosti. Kot je razvidno iz zapisnika seje, našemu predlogu ni nihče nasprotoval. Z našim predlogom smo takoj seznanili ZSMS, ki se je pozitivno
odzvala naši pobudi, MO SKGZ pa je tudi obljubil udeležbo, vendar smo na Taboru zaman čakali njegovega predstavnika. Dejansko smo zdaj doživeli napad v P. d., ki ni imel za vredno, da sliši tudi naše mnenje, še pred tem pa nekaj težkih primerov metanja polen pod noge organizatorjem s strani MO SKGZ.
Naj še pripomnimo, da je že pred časom v Dijaškem domu v Trstu, pozneje pa v Peršmanovi domačiji na Koroškem prišlo do Taborov narodnosti v priredbi le ene izmed organi-zacij-članic mladinske koordinacije.
To, da bi MS SSk ne »mogla zgoto-viti nobene oblike pluralizma in objektivnosti«, in pa cenene napade na enega izmed povabljenih predavateljev pa odločno zavračamo kot žaljive trditve. Sprašujemo se, kako je mogoče, da novinar Primorskega dnevnika, ki se je udeležil Tabora le za pol ure, lahko objektivno oceni triurno predavanje prof. Pahorja in živahno debato, ki je temu sledila.
Zal nam je, da prihaja znova do takih brezsmiselnih polemik, kljub temu da je bilo pred časom domenjeno, da se bomo vsaj mladi skušali temu izogibati.
MLADINSKA SEKCIJA SSk
Odložen na november proces proti industrijcu De Riuju
Proces proti industrijcu Raffaeleju De Riuju, predsedniku Triestine, je včeraj pred tržaškim sodiščem trajal samo nekaj minut, nakar so ga na zahtevo De Riujevih branilcev odložili na 3. november. Industrijec je obtožen raznih valutnih in davčnih prekrškov (med drugim naj bi utajil davke za okrog 9 milijard lir), skupaj z bivšim predsednikom Empolija Pinzanijem pa ga dolžijo tudi, da ni redno vknjižil dela vsote, ki jo je plačal za nakup igralca Empolija Gianfranca Cinella.
Vso noč iskali domnevnega utopljenca
V noči med ponedeljkom in torkom so pomorska policija iz Devina, gasilci, potapljači in luška kapitanija prečesali domala vso plažo in zaliv pri Botanjku pred Sesljanom. Iskali so truplo 50-letnega Niccoloja Varina, saj je vse kazalo, da je utonil. Alarm je sprožil mlad parček, ki je na obali opazil zapuščene moške obleke. Začelo se je dolgo in brezuspešno iskanje domnevnega utopljenca, ki se je zaključilo šele včeraj opoldne. Preiskovalci so v žepu kavbojk našli zdravniški recept, naslovljen na Niccoloja Varina, ki stanuje v Stari istrski ulici 23. Kasneje pa se je izkazalo, da je Varino doma čil in zdrav, prav tako pa tudi njegov 17-letni sin . Slednji je izjavil, da je izročil zdravniški recept svojemu prijatelju, 20-letnemu Sergiu Sokolinu, ki je v soboto odšel na kopanje. Tu pa ga je obšla slabost in so ga zato znanci odpeljali do-
mov. Sokolin je svoje obleke pozabil na plaži. Toda tu tiči spet nova uganka, kajti vse do sinoči je policija zaman iskala tudi Sokolina.
Kolektiv letovanja v Tolminu izraža občuteno sožalje tov. Edvinu Švabu ob izgubi drage mame. Žalovanju se pridružujejo Edi in Mara ter ostali člani kolektiva Dijaškega doma Svetozar Markovič.
Ob težki izgubi drage mame izrekata Edvinu Švabu globoko sožalje družini Darka Švaba in Fabia Pangerca.
Sekcija KPI občine Dolina izreka Edvinu Švabu in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame Avguštine.
Ob izgubi drage mame izreka globoko sožalje Edvinu Švabu in družini Slovenska kulturno-gospodarska zveza.
Žalostno vest sporočajo žena Nada, sinova Hilarij in Edvard ter hčerka Stanislava z možem Henrikom.
Opčine, 15. julija 1987
Ob smrti inž. Milana Sosiča, večletnega kandidata SSk, pokrajinskega odbornika, predsednika konzulte za Vzhodni Kras, člana strankinih vodstvenih organov, izreka družini iskreno sožalje Slovenska skupnost Trst.
Ob izgubi dragega očeta Milana Sosiča izrekata iskreno sožalje Stani in družini Sonja in mama.
Sodelavci Radia Opčine sočustvujejo s Hilarijem in družino ob izgubi dragega očeta.
Ob bridki izgubi
inž. MILANA SOSIČA dolgoletnega podpredsednika in predsednika Hranilnice in posojilnice na Opčinah, izrekajo iskreno sožalje soprogi, otrokom in ostalim svojcem upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Hranilnice.
Ob izgubi zaslužnega člana dr. inž. MILANA SOSIČA bivšega predsednika krajevnega sosveta za vzhodni Kras izreka sekcija Slovenske skupnosti za vzhodni Kras vsem svojcem svoje iskreno sožalje.
Uprava občine Dolina izreka občuteno sožalje županu Edvinu Švabu ter svojcem ob težki izgubi drage mame Avguštine.
Ob izgubi drage mame izrekajo županu Edvinu Švabu in družini iskreno sožalje uslužbenci občine Dolina.
Ob izgubi drage mame izreka Edvinu Švabu in družini iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev.
Kolektiv in gojenci Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel izrekajo ravnatelju Edvinu Švabu iskreno sožalje ob izgubi drage mame Avguštine.
Miran Košuta opravil v Benetkah diplomo iz klarineta
Vse kar si sedaj želim je malo počitka šele potem bom delal načrte za bodočnost
Ponavadi je tako, da si človek po napornem delu privošči kratek, ali dolg počitek. To že velja za naše letošnje maturante, to velja že za učence in dijake za gojence naše glasbene šole, le za Mirana Košuto, letošnjega diplomiranega na klarinetu, se počitnice še niso začele, kljub temu da je v prejšnjih dneh opravil izpit na konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah in to zelo uspešno.
Menila sem, da ga bom našla doma, da počiva in samo sprejema čestitke in dobre želje svojih prijateljev in znancev za ta njegov uspeh. Pa sem ga morala loviti preko telefona v Kopru, kjer je prejšnje dni končal snemanja kasete z glasbo iz slovenskega kabareta »Karst brothers« v študiju Slovenija, še prej pa je za Radio Trst posnel Mozartov koncert, s katerim se je že predstavil na zaključni akademiji GM v evangeličansko-luteranski cerkvi in ki je bil vključen tudi v njegovo diplomsko nalogo.
In ko sem ga končno dobila že v poznih večernih urah in ga povabila na kratek razgovor, je bil že »z eno nogo« v avtu, s katerim se je takoj odpravil na pot v Urbino, kamor je šel poslušat koncerte v sklopu mednarodnega festivala jazza.
»Miran, odveč bi vas bilo vprašati, če ste utrujeni, ker drugače tudi ne more biti. Tudi vas ne mislim vprašati, še ste zadovoljni z opravljeno diplo-
mo. Že to, da ste jo opravili z oceno 9, kot edini privatist (naša šola GM je še ve&no šteta le kot privatna šola) med petimi klarinetisti, ki ste v istih dneh opravljali v Benetkah izpit, je dovolj zgovoren dokaz, da ste lahko več kot zadovoljni, mi vsi ob vas pa ponosni in navdušeni, da smo pridobili novega klarinetista, ki se uvršča v že dolgo vrsto naših diplomirancev, ki delajo čast naši glasbeni šoli, pa tudi nam vsem kot slovenski skupnosti.«
»Ja, hvala za vse, kar ste mi lepega povedali, predvsem hvala za čestitke. Moji prijatelji so me raje kar povabili na večerjo, ker so rekli, da se besedi klarinet in kabaret sicer preveč rimata.«
No, do tu je bilo tudi malo šale; razgovor pa je bil potem zelo resen.
»Še kot mlademu fantu mi je bil klarinet všeč. Začel sem se ga tako učiti že pri devetih letih. Od tedaj dalje je bil moj profesor, moj glasbeni pedagog prof. Marcello Manuelli, honorarni profesor na naši glasbeni šoli, ki je pred menoj pripeljal do diplome iz klarineta še Silvia Pibrovca, ki sedaj poučuje na podružnici glasbene šole na Proseku.«
Diploma ni prvo priznanje za Mirana, ki je medtem opravil v Ljubljani še študij na filozofski fakulteti, kjer je diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti in je sedaj tudi urednik knjižnih izdaj pri Založništvu tržaškega tiska. Dobil je že nekaj priznanj na republiških in zveznih tekmovanjih v Jugoslaviji.
»Priprave za diplomo terjajo veliko časa, študija, fizične kondicije in koncentracije. Moram reči, da sem se veliko učil in vadil, predvsem v zadnjem času, da pa sem imel tudi delovne obveznosti, kar je moje priprave za diplomo precej otežkočilo. Na srečo imam dober spomin in si skladbo, ki jo začnem študirati, v razmeroma kratkem času dobro zapomnim. Tako sem lahko tudi naštudiral kar dva koncerta za klarinet na pamet, kar sicer ni v navadi, ker je to zelo naporno. In tudi to, da sem v Benetkah odigral oba koncerta - Webra, kot obvezno skladbo in Mozarta na pamet, je dobro vplivalo na izpitno komisijo, ki je bila sicer v svojih kriterijih in pri ocenjevanju kar stroga.«
»Kdor ni opravljal diplomskega izpita iz glasbe, si ne more predstavljati,
kako to poteka. Je to lahka, težka zadeva?« .
»No, v mojem primeru ni bila ravno lahka zadeva, saj so izpiti trajali, zaradi velikega števila diplomantov, kar tri dni. Prvi dan sem na primer dobil skladbo, ki sem jo moral naštudirati v komorni izvedbi v 24 urah. Kot diplomant sem igral glavni part in tudi sicer je bilo, glede intonacije in ostalega, skrb prepuščena meni. Skladbo smo potem izvajali ob koncu izpita. Naslednjega dne sem pred komisijo zaigral koncerta Webra in Mozarta. To je trajalo več kot eno uro igranja; popoldne pa sem moral med šestimi Etudami izbrati dve in jih tudi predvajati. Izpit se je nadaljeval še tretji dan, ko sem moral naštudirati skladbo, ki mi jo je izbrala komisija in to v treh urah. Zadnje pol ure sem imel časa, da sva jo skupno poskusila zaigrati s prof. Mojco Šiškovič, ki se ji moram tudi ob tej priložnosti še posebej zahvaliti. Dva dni je preživela z menoj v Benetkah ob mojih izpitih ter me je tako odlično spremljala, da so bili člani komisije nad njenim igranjem tako zadovoljni, da bi jo bili radi zaposlili kar pri spremljanju še drugih klarinetistov. Njena spremljava in njena pomoč sta mi bili v veliko oporo, kot mi je bil ves čas v oporo tudi moj profesor, ki je bil tudi z menoj v Benetkah.«
»Miran, diploma je sedaj za vami. Kaj že lahko spregovoriva tudi o načrtih?«
»Zaenkrat sem še tako pod vtisom vsega, da nimam nobenih jasnih načrtov. Rad bi svoje znanje še izpopolnjeval, rad bi na primer tudi koncertiral, a vem, da je to zelo težko. Sicer pa bo še čas za dokončne odločitve. Sedaj si samo želim, da bi se malo spočil. Barka in morje in počitek so sedaj moje glavne sanje.«
Še o marsičem sva se z Miranom pogovorila; o študiju klarineta, o tem, če je ta študij težek, kakšne morajo biti karakteristike in kvaliteta dobrega klarinetista, na kakšen klarinet je igral na diplomskem izpitu (posodil mu ga je namreč Franc Tržan), kako rad igra klavir, kakšna glasba mu ugaja itd.
Konec pa je bil le ta, da sem mu še enkrat izrekla čestitke in mu voščila najprej nekaj prijetnega počitka.
Neva Lukeš
Ob zaključku sezone ženskega pevskega zbora iz Saleža
Trud in požrtvovalnost pevk zbora Rdeča zvezda že obrodila prve sadove
Čas počitnic je in tudi pevke Ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža si bodo privoščile zaslužen oddih in si spočile grla do prvih septembrskih dni. Lahko rečemo, da je bila prva sezona uspešna in na gosto posejana z nastopi.
Svoj krstni nastop so pripravile pred nabito polno dvorano Spor-tno-kulturnega centra v Zgoniku ob mednarodnem prazniku Dnevu žena. Predstavile so se z desetimi pretežno narodnimi pesmimi v elegantno krojenih oblekah, ki so si jih sešile same. Za njimi je bilo samo devet mesecev vaj. Le peščica od 21-tih pevk je imelo za seboj pevske izkušnje, vse ostale pa so bile čiste začetnice. Toda vztrajnost, ki so jo pevke pokazale s točnim in rednim prihajanjem na pevske vaje (pred nastopom kar trikrat na teden), z ljubeznijo, ki jo goje do petja in nenazadnje temperamentnost in strokovna ostrina dirigentke Marte Werk-Volk, so poželi buren aplavz in ogreli srca prisotnih.
Pred krstnim nastopom so pevke že dvakrat stopile na pevski oder. Na II. srečanju ženskih zborov na Proseku so sodelovale pri skupnem izvajanju dveh pesmi vseh pevskih zborov; ob priliki 25-obletnice delovanja Športnega krožka Kras pa so obogatile špor-tno-kulturni program s svojim pevskim prispevkom.
Po krstnem nastopu ni bilo časa za oddih. Na prvi dan pomladi je zbor že pel na reviji Primorska poje, veliki zborovski prireditvi, ki se odvija tostran in onstran meje in odnesel zadovoljiv vtis, predvsem zato, ker je zbor še zelo mlad. Sledilo je več povabil domačih društev (Rovte-Kolonkovec,
Ženski pevski zbor Rdeča zvezda
Lonjer, Padriče), katerim so se pevke rade odzvale.
V pogovoru s pevkami na enem izmed zadnjih koncertov so nam zaupale, da jim je sugestivno in prijetno okolje Kraške hiše v Rep-nu nudilo velik pevski užitek. Prišlo je tudi povabilo iz matične domovine na 12. srečanje pevskih zborov, ki ga krajevna skupnost Brje pri Ajdovščini prireja ob Dnevu borca. Med povabljenci je bil tudi priznani skladatelj in dirigent Radovan Gobec. Slučaj je hotel, da si je zbor izbral kar ti njegove pesmi oziroma priredbe od štirih na programu.
Za konec smo povprašali še požrtvovalno dirigentko Marto Werk-Volk, kaj meni o zaključku prve sezone.
»Glede na veliko število neizkušenih pevk, ki so se odzvale vabilu za ustanovitev zbora, sem kljub temu zadovoljna, ker so se
pevke s svojo požrtvovalnostjo in trudom že marsičesa naučile. Ker pa je pot do lepega in ubranega petja težka in zelo dolga, upam, da bo začetno navdušenje še vedno prisotno v zboru in da bodo tako v prihodnji sezoni že vidnejši sadovi resnega in intenzivnega dela. Rada bi še pristavila dejstvo, da so pevke močno zasedene v teku dneva po raznih službah, v družini in marsikaterega od njih še na kmetiji, vendar so pevske vaje vzele kot oddih in sprostitev, a kljub temu kot resen in zahteven posel. Zato se jim lahko za tako požrtvovalnost iz srca zahvaljujem v upanju, da se bomo septembra brez izjeme vse ponovno srečale in z željo; da bi se nam še katera pevka priduržila in tako obogatela naše vrste.«
ŽPZ Rdeča zvezda želimo prijetne počitnice in uspešno nadaljnje delo.
J. J.
ZORANU LUPINGU
čestitajo za prvo mesto na svetovnem tekmovanju na diatonično harmoniko
KD Fran Venturini in skupina Glas harmonike
ŠZ Bor najiskreneje čestita
VSEM SVOJIM ČLANOM,
ki so letos uspešno opravili malo in veliko maturo.
čestitke
Danes bo ugasila svojo 5. svečko ELIZA MACAROL. Veselo in brezskrbno otroštvo ji iz srca kličejo vsi, ki jo imajo radi.
Draga ELIZA! Ob tvojem rojstnem dnevu prejmi zvrhan koš poljubčkov. Sonja in Erika.
Gospodu LUXI za 50 dovršenih želijo vso srečo prijatelji.
Danes se sreča z Abrahamom MILA iz Križa. Kolegice iz sanatorija Pineta del Carso nazdravljajo na lep jubilej in ji želijo mnogo zdravja in veselja.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 15. julija
- VLADIMIR
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 23.33 in zatone ob 10.43.
Jutri, ČETRTEK, 16. julija
KARMEN
PLIMOVANJE DANES: ob 00.14 najvišje 31 cm, ob 06.53 najnižje -54 cm, ob'
13.50	najvišje 41 cm, ob 19.48 najnižje -12 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
27.5	stopinje, zračni tlak 1017 mb ustaljen, veter 4 kilometre na uro severoza-hodnik, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja
23.5	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessia Vasta, Elena Perco, Dino Perco, Emil Bukavec, Debora Crevatin, Antonino Drago, Clara Orecchini, Melania Cuccuru, Stefano Pe-rin, Michele Perlangeli, Luca Rustia. UMRLI SO: 75-letna Augustina Barut,
71-	letna Ludmilla Graccogna, 70-letni Modesto Concas, 47-letni Antonio Deg-rassi, 83-letna Maria Novak, 90-letna Gi-ovanna Medved, 81-letna Anna Maria Brozich, vd. Maniscalco, 92-letna Elisa-betta Vascotto, 65-letna Gustava Cobelli por. Fioritto, 69-letna Maria Vascotto vd. Padoan, 88-letni Ambrogio Giurgevich,
72-	letna Stefania Blažič vd. Blaško.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
vazne prireditve
18. in 19. julija v Zgoniku FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA. Sobota, 18. t. m„ ob 17. uri otvoritev, ob 19.30 nastop folklorne skupine LADO iz Zagreba, ob 21. uri ples z ansamblom Spomin, v nedeljo, 19. t. m., ob 10. uri mladinski slikarski ex tempere in turnir v briškoli, ob
18.30	koncert Godbe na pihala iz Turiac-ca, ob 19.30 politično srečanje ter ob 21. uri ples z ansamblom L. Furlan.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Beneško Slovenijo - Špeter in na Matajur v petek, 17. t. m., ob 7.30 izpred Deželne palače na Oberdanovem trgu.
SPDT prireja v nedeljo, 19. t. m., avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Predvidene so tudi lažje variante. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače, cena izleta 12.000 lir, vodi pa Angel Kermec. Vpisovanje na ZSŠDI - tel. 767304.
Sekcija PSI Dolina organizira dvodnevni izlet v Avstrijo — Gradec 5. in 6. septembra 1987. Vpisuje Klavdij Kofol, tel. 228425 v večernih urah do 20. julija.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 Han-nah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986; r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Michael Caine, Max von Sydow.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15, Codice magnum, akc., ZDA 1986; r. John Irvin; i. Arnold Schwarzenegger, Kathryn Harrold.
EXCELSIOR II - 18.00, 21.45 Pericolosa-mente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra Winger, Robert Redford.
G RATTACIELO - 18.00, 22.15 Rotta ver-so la Terra, fant., ZDA, 1986, 100'; r. Leonard Nimoy; i. Leonard Nimoy, William Shatner.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 A.A.A. Ra-gazza tuttofare cercasi, porn.,
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Telefono rosso, i. Ilona Staller, □ □
EDEN - 16.00, 22.00 Teresa oral massa-ge, porn., □ □
PENIČE - 18.15, 22.15 Nove settimane e mezzo, er. dram., ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Ba-singer.
NAZIONALE III - 20.15, 22.15 China Blue, dram., ZDA 1984, 106'; r. Ken Russell; i. Kathleen Turner, Anthony . Perkins, □
MIGNON - 16.30, 22.15 E. T. - L’extra-terrestre, fant., ZDA, 1982; r. Števen Spielberg; i. Henry Thomas, Drew Bar-rymore.
EXCELSIOR I - 18.45, 22.15 Jampin' Jack flash, kom., ZDA 1986; r. Penny Marshall; i. VVhoopi Goldberg, Carol Cane.
CAPITOL - Danes zaprto.
LUMIERE FICE - 19.45, 22.00 II gioco del falco, krim., ZDA 1985, 131'; r. John Schlesinger; i. Timothy Hutton, Sean Penn.
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi dopusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Posizioni sessuali, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razna obvestila
KD F. Prešeren iz Boljunca prireja štiridnevni RAZISKOVALNI TABOR za dijake nižje srednje šole dolinske občine. Tabor bo v Boljuncu in se bo pričel 24. avgusta t. 1. Informacije in vpisovanje, tel. 228438 in 228729 od 13. do 14. ure do 20. julija.
Uradi SKGZ bodo poslovali v juliju in avgustu s sledečim urnikom: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30.
Taborniki! ijanes, 15. t.m., ob 7.30 zbirališče na sežanski železniški postaji. Gremo na taborenje.
_________prispevki_________________
V	spomin na mamo Marina Dovgana daruje Carleto 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 20. obletnici smrti očeta Ivana Rusije darujeta Lidija in Egidio Castellani
20.000	lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Igorja Caharijo darujejo Danijela, Giuliana, Mirta, Makri in An-dra 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob vpisnini daruje Dario Zlobec 15.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	spomin na Valerija Slavca darujeta Irma Godnik 10.000 lir ter Roža Božič
10.000	lir za KD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Valerija Slavca in Toreja Peloša darujeta Meri in Duilio 20.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
_________mali oglasi_____________
V SALEŽU je odprl osmico Herman Škrlj.
OSMICO je odprl Albin Tenze v Križu št. 111,-Toči belo in črno vino.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine skozi celo poletje. Tel. 814550.
STANOVANJE v središču mesta prodam zasebniku. Tel. 0481/85302 med 17. in 19. uro.
CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene kliente, da bo trgovina zaprta od 20. julija do 17. avgusta.
AVTOMOBIL ALFA G TV v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. 0481/85302.
PRODAM vespo PX 150 v odličnem stanju. Tel. 761819 od 7.30 do 14.30.
ODDAJAM prikolico, ki je v Fiesi pri Piranu. Tel. 226445.
PRODAM vvolksvagen passat L, fam., letnik december 1978 v dobrem stanju. Tel. 227284.
STAR UPOKOJENEC išče žensko za oskrbo. Nudi bivališče in možnost jer-banja. Tel. 040/211213.
AVTO peugeot 304, break, fam., 1.120 kub. v odličnem stanju prodam. Tel. 51837.
menjalnica
14. 7. 1987
Ameriški dolar............ 1320.—
Nemška marka ................ 721,5
Francoski frank........... 214,—
Holandski florint ........ 640.—
Belgijski frank.............. 34,20
Funt šterling............. 2125.—
Irski šterling............ 1915.—
Danska krona.............. 186.—
Grška drahma ............. 9.—
Kanadski dolar ........... 975.—
Japonski jen................... 8,50
Švicarski frank ........... 864.—
Avstrijski šiling............ 102,20
Norveška krona ............ 193.—
Švedska krona.............. 203.—
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta................. 9,50
Avstralski dolar .......... 900.—
Debeli dinar................... 1,85
Drobni dinar................... 1,90
Dni/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 67001 - 68881 DCIftD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Noč s Sneguljčico v sanjskem parku
Sneguljčica je stara petdeset let. Ob 'rojstnem dnevu11 otrokom najbolj priljubljene princeske si bomo lahko na televizijskih zaslonih svečano ogledali prvi risani dolgometražni film.
RAI 1 prireja namreč v petek, 17. julija, nočni program, ki predstavlja pravo poslastico za ljubitelje Disneyevih del. Priča bomo tako programu, ki ga bo v režiji Lucia Teste iz parka Vile Pamphili v Rimu v živo predstavila Barbara D'Urso. V slikovitem okolju košatih dreves se bodo zbrali slavni avtorji stripov in risank, predstavniki kulture in celotna redakcija znanega stripa Topolino, ki bodo s svojo prisotnostjo popestrili že itak kakovostno prireditev: predvajali bodo med drugim dva odlomka, ki ju je Disney pri montaži svoje mojstrovine opustil, kar predstavlja za publiko prijetno novost.
Najmlajši bodo imeli priložnost, da se morda prvič srečajo' s Sneguljčico, starejši pa bodo lahko za trenutek ušli vsakdanjemu življenju in prevesili svoje misli v okolje, kjer so si ljudje in živali prijatelji, kjer dobrota in ljubezen prevladujeta nad podlostjo, (ag)
____________Ženska in njena stvarnost_brcda Pilh»r
V Moskvi za mir in razorožitev
»V leto 2000 - brez jedrskega orožja! Za mir, enakopravnost, razvoj!« Tako je Mednarodna demokratična federacija žensk z mednarodno kratico FDIF naslovila svetovno srečanje žensk, ki je bilo v Moskvi od 23. do 27. junija. Kot članica italijanske delegacije se je kongresa FDIF udeležila Ester Pacor, ki je sicer kot celotna italijanska in tudi jugoslovanska delegacija sodelovala v razpravah kot opazovalka.
Federacija, ki je organizirala pomembno srečanje, združuje namreč ženske iz držav vzhodnega bloka, zato predstavnice žensk neuvrščenih ter zahodnoevropskih držav niso včlanjene vanjo. Tudi v skladu z novim političnim tokom v Sovjetski zvezi je tokrat Mednarodna demokratična federacija žensk želela dati svojemu kongresu pečat večje odprtosti do stališč ženskih organizacij širom po svetu in tudi do tez feminizma. Zato je bilo povabljenih veliko delegacij, organizirana so bila tudi neformalna srečanja med udeleženkami kongresa in predstavnicami različnih kategorij sovjet-skih^žensk, prišlo je do odkritosrčnej-ših soočenj o nekaterih, do pred kratkim nedotakljivih vprašanjih.
Po uradnih podatkih je v Federacijo včlanjenih 118 držav, tokratnega kongresa pa se je v različnih svojstvih (kot polnopravne udeleženke ali kot opazovalke) udeležilo 2300 delegatk, ki so zastopale 154 držav. Kongres se je začel (uvodno poročilo je imel Mi-hail Gorbačov) in zaključil s plenarnim zasedanjem, razprave pa so se odvijale v osmih komisijah. V delovnih komisijah so bila v bistvu zajeta vsa osnovna vprašanja ženske problematike: ženske za mir in razorožitev; ženske in družba; ženske in delo; ženske, otroci in družina; doprinos žensk v boju za narodno osvoboditev, osamosvojitev in samoodločbo; vprašanja razvoja in žensk; ženske in izobraževanje - mass media ter ženske; vloga in sodelovanje nevladnih organizacij pri uveljavljanju strategij, ki so jih sprejeli na konferenci v Nairobiju.
Pravzaprav smernice, za katere so se odločile udeleženke konference, ki je sklenila »žensko desetletje« Organizacije združenih narodov, so bile tudi povod za moskovsko srečanje. Iz razčlenitve delovnih zadolžitev komisij je razvidno, da so organizatorke precej teže namenile prav pregledu obvez, ki
so jih predstavnice raznih držav in organizacij sprejele pred dvema letoma. Zal pa glavni pomen smernic ostaja v tem, da so jih zapisali, kajti uresničenega je bilo bore malo.
Tako so zelo odločno naglasile ženske iz držav tretjega sveta, ki so v številnih posegih opozarjale na vedno bolj pereča vprašanja lakote, zaostalosti in naraščajočega razkoraka s tako imenovanim razvitim svetom. Njihova ocena o izvajanju sklepov konference v Nairobiju kot tudi o delovanju mednarodnih ustanov ter raznih organizacij v zvezi s temi problemi nikakor ni bila pozitivna.
V splošnem pa je dejansko nemogoče povzeti vse, kar je bilo povedano
na uradnih sestankih ali na še številnejših neformalnih srečanjih. Deloma, ker je bilo srečanj veliko, predvsem pa zato, ker ob zaključku kongresa pobudnice niso povzele glavnih misli in tez, ki so izšle iz razprav. Vsekakor bo o pomenu moskovskega srečanja FDIF pričala kopica referatov in zapisov o številnih posegih, udeleženke pa so na posamezne teme sprejele razne resolucije. Ker je bila osrednja tema kongresa zavzemanje žensk za mir in za razorožitev, je iz resolucij predvsem izzvenela obveza udeleženk po še odločnejših posegih žensk na tem področju.
1
i C "rai 1	________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute
14.00	Film: I sette delFOrsa Maggiore (vojni, It. 1953, r. Duillio Coletti,
i.	Pierre Cressoy, Eleonora Rossi Drago, Tino Carraro)
15.40	Risanka: Marco
16.30	Risanka: Disneyev svet
17.25 Aktualnosti: Danes v parlamentu
17.30	Mladinska oddaja: Cosi per gio-co
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Facciaffittasi-
21.30	Nagrada AICRET radijske in televizijske kritike
22.30	Dnevnik
22.40	Glasbena oddaja: Poletni rock -David Bovvie
22.55	Šport: boks (Bottiglieri-Bohorgu-ez) in kolesarstvo - Svetovno prvenstvo jr.
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
11.55
12.10
13.00
13.25
13.30
14.20
16.25
17.55
18.15
18.25
18.40
19.30 19.45
20.30
22.20
22.35
23.25
23.40
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
Komika: Tutto per Ludovico Nan.: Due ragazzi e una chitarra Dnevnik - ob trinajstih Dnevnik - Šport Nadaljevanka: Saranno famosi Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Tracy in nanizanka I figli delFispettore Film: Fanciulle di lusso (dram., 1952, r. Bernard Vorhaus, i. Anna Maria Ferrero, Susan Stephen) Aktualnosti: Spaziolibero Iz parlamenta Športne vesti Nanizanka: Perry Mason Dnevnik in vreme Dnevnik in šport Film: Nozze bianche (dram., Fr. 1984, r. Peter Kassovits, i. Nicole Garcia, Daniel 01brichsky) Dnevnik
Nan.: Poliziotti alle Hawaii
Dnevnik - kratke vesti
Film: II fantastico Gilbert (kom.,
Fr. 1956, r. M. Čarne, i. Gilbert
Becaud)
RAI 3___________ |
15.30	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Tarbes-Blagnac (neposredni prenos iz Francije)
16.30	Univerziada 87 (prenos iz Zagreba)
19.00	Dnevnik
19.20 Dnevnik - deželne vesti
19.30	Aktualnosti: Ritratti di famiglia -La famiglia Caccia (r. Francesca Barzini)
20.00	Izobraževalna oddaja: Elektronika in Marconi - preteklost, sedanjost in prihodnost - Radioplov-ba
20.30	Nanizanka: I professionals - Lot-ta senza guartiere (i. Gordon Jackson, Martin Shaw)
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Viaggio con Anita (kom., It. 1979, r. Mario Monicelli, i. Gi-ancarlo Giannini, Goldie Hawn, Claudine Auger, Laura Betti)
23.35 Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde
23.50	Dnevnik
23.55	Deželne vesti
RTV Ljubljana	_____
18.40	Poročila
18.45	Pravljice iz lutkarskega vozička: O Sabonjuni in njegovem pomočniku Sinarju 19.10 Risanka 19.26 Vreme in dnevnik
20.00	Film: Sovražnik ljudstva (ZDA 1977, r. George Schaefer, i. Števe McOueen, Charles Durning; Schaefer je realiziral film po gledališki priredbi istoimenske Ibsenove drame ameriškega dramatika Arthurja Millerja, ki je Ibsenovo dramatiko nedvomno dobro poznal, saj jo je učinkovito razgradil s svojimi dramami. Millerjevo priredbo pa je kot osnovo za svoj scenarij uporabil Alexander Jacobs, ki ni ohranil samo mnogih elementov Ibsenove zgodbe, temveč tudi etiko glavnega junaka.)
21.50	Portret: prof. Drago Ulaga 22.20 Dnevnik
22.35 Zabavna oddaja: Poletna noč, na koncu Univerziada 87 - dnevni pregled in Videostrani
|jP) TV Koper
15.30	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med
drugim naslednji prispevki:
TRST — Zoran Lupine svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko
TRST — Še zadnji rezultati zrelostnih izpitov na tržaških višjih šolah
TRST — Razstava o poti svile na Gradu sv. Justa
TRST— Razstava Giannija Brumatti-ja v galeriji Tribbio
16.00	Univerziada 87: atletika (nepos-
19.45
20.00	Univerziada 87: nogomet in košarka
22.00	Univerziada 87: vsakodnevni pregled in povzetki
23.00	Univerziada 87: nogomet in košarka
0.15 TVD Vsedanes
redni prenos) TVD Stičišče
Ǥg CANALE 5_________
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: II capitano soffre il mare (kom., VB 1958, r. Charles Frend, i. Alec Guinnes, I,rene Browne)
16.00	Nanizanke: Kate & Albe, 16.30 L'uomo di Atlantide, 17.30 L albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	1 Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Film: L'uomo dal sette capestri (vestern, ZDA 1972, r. John Huston, i. Paul Newman, Jacgu-eline Bisset)
22.30	Znanstvena oddaja: Big Bang Estate (vodi Jas Gawronsky)
23.30	Nanizanki: Fifty Fifty, 0.30 Sceriffo a New York
j	RETECtUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00
Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Cuore, Candy Candy, Dustar-dly & Muttley, Mas-ters
14.30	Nadaljevanki: La vabe dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15 Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec o naravi
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York, New York
20.30	Film: Il colosso d'argil-la (dram., ZDA 1956, r. Mark Robson, i. Hum-phrey Bogart, Rod Ste-iger, Jane Sterbng)
22.30	Nad.: Peyton Plače
23.30	Nanizanka: Mod Squ-ad
0.30 Nanizanka: Le sorelle Snoop
ITALIA 1 _____
8.30	Nanizanaka: La strana coppia
9.00	Film: Rita la zanzara (glas., It. 1966, r. George H. Brown, i. Rita Pa-vone)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 L'-
uomo da sel milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: 1 forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Flo la piccola Robinson, Pollon, Ruy il piccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanki: A Team,
21.30	Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bop a lula
23.30	Nanizanke: Al confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.25 Hardcastle e McCormick
EmM telepadova
13.00	Risanke: Godam, Cona n
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Professione kil-ler (krim., ZDA 1970, r. Jerry Thorpe, i. Ray Milland, Van Johnson)
22.30	Film: Una beba gover-nante di colore (erot, It. 1976, r. Luigi Russo, i. Renzo Montagnani, Ines Pellegrini)
24.00	Film: Africa addio (dok., It. 1966, r. Gualti-ero Jacopetti)
i ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: La freccia nefa
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nad.: La biondina
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Big Foot
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: 11 cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled zamejskega tiska v Italiji; 10.10 Koncert v Tržiču: Simfonični orkester RTV Ljubljana z dirigentom in pianistom Tamasom Vasaryjem; 12.00 Oddaja o življenju z naravo: Živozele-no; 13.20 Naši zbori: mešani zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 16.00 S poti po Afriki; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Obrazi in utrinki iz slovenske proze; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Veseli planšarji; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Iz opere Orfej; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika, 7.30 Pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbeni prispevek; 14.40 Intervjuji, reportaže, zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.30 Aktualnosti; 18.00 Glasbene novosti;
19.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Umetnost; 15.45 Sintoni-zirani; 16.00 Pogovor s psihologinjo;
16.35	Made in Yu; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 17.45 High power;
18.00	Pulj kliče Koper.
RADIO OPČINE
10.30 Za vsakogar nekaj; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; 10.00, 12.30, 15.00, 18.30,
21.00	Poročilo z Univerziade.
V ponedeljek bodo spet odprli mednarodni prehod pri Rdeči hiši
V dvorani UGG prvih osem zborov
Drevi začetek tekmovanj na pevski reviji Seghizzi
Zaradi prenove so ga zaprli 1. junija
Dela za prenovo cestišča in drugih naprav na jugoslovanski strani mednarodnega mejnega prehoda v Rožni dolini, oziroma pri Rdeči hiši se zaključujejo. Doslej so potekala točno po načrtu in vroku, ki je bil predviden. Mednarodni mejni prehod bodo ponovno odprli za mednarodni in maloobmejni osebni promet v ponedeljek, 20. julija. Odprtje bo predvidoma ob 9. uri. Vest je sporočil Upravnik Carinarnice v Novi Gorici, Svito Vižintin.
Kakor smo poročali, so mejni prehod zaprli 1. junija letos, zaradi nujnih prenovitvenih del. Potniški promet so preusmerili deloma na novi mejni prehod Štandrež-Vrtojba, deloma pajma-lobmejni) na mejna prehoda v Šempetru in Solkanu.
Prehod v Rožni dolini, oziroma pri Rdeči hiši je med najbolj prometnimi vzdolž italijansko-jugoslovanske meje. Tako so samo lani tu našteli okrog štiri milijone prehodov v obeh smereh. Kljub temu, da je že več let odprt mednarodni mejni prehod Štandrež-Vrtojba, se Goričani in prebivalci drugih krajev na Goriškem še zmeraj raje poslužujejo prehoda pri Rdeči hiši, pa čeprav se tu in zlasti v poletnih mesecih občasno ustvarjajo precejšnje vrste za prehod meje.
Upravnik Carinarnice v Novi Gorici, Svito Vižintin, je tudi povedal, da so za prenovo cestišča, prometnih otokov in kabin za osebje, porabili okrog 10 milijard dinarjev.
Odprtje prenovljenega mejnega prehoda prihaja takorekoč ob pravem času, saj se je prav te dni pričenja množični poletni turistični val. Eden od tokov selitve stotisočev motoriziranih turistov pa drži tudi skozi naše kraje. S ponovnim odprtjem prehoda
bodo vrste in roki čakanja prav gotovo krajši.
Komunisti neugodno o proračunu Občine
Občinski odbor KPI je te dni poglobljeno razpravljal o proračunu go-riške občine ter občinskega podjetja. Kakor znano, so predstavniki KPI v občinskem svetu glasovali proti finančnim načrtom. V daljšem tiskovnem poročilu vodstvo goriške KPI pojasnjuje stališče svojih predstavnikov in
opozarja na vrsto pomanjkljivosti in ugotovitev, ki izhajajo iz obeh finančnih dokumentov. Posebno zaskrbljujoča je ugotovitev, da prideluje občinsko podjetje milijardne izgube zaradi okvar v plinskem in vodovodnem ter električnem omrežju.
Zelo strogo oceno pa dajejo komunisti tudi glede proračuna Goriške Občine za letos, ki je, kot kaže, že spet sanjska knjiga, "iz katere se uresniči mogoče le kakih dvajset odstotkov načrtov".
Občinski odbor KPI je na seji razpravljal tudi o nekaterih drugih vprašanjih.
Po tridnevnem strokovnem posvetovanju o problematiki osnovne glasbene in pevske vzgjoje, ki se odvija v kongresni dvorani na razstavišču ob ločniškem mostu in po sinočnem koncertu v deželnem avditoriju, se drevi začenja tekmovalni del letošnje, 26. mednarodne pevske revije C.A. Seghizzi. V dvorani Unione Ginnastica Goriziana bo nastopilo osem zborov, ki tekmujejo v kategoriji polifonskega petja. Koncert se bo začel ob 20.30. Po objavljenem programu bodo nastopili: zbor Vocis Musicae Studium iz Arosia, komorni zbor Hayren iz Sovjetske zveze, zbor iz kraja Jyvaskyla na Finskem, zbor Studio vocale iz Karlsruhe v Zahodni Nemčiji, mladinski komorni zbor iz Plovdiva v Bolgariji, zbor Vox Julia iz Ronk, madžarski zbor Canticum iz Szegeda in tržaški zbor Accademia Musicale Universitaria. Vsakdo od nastopajočih bo zapel po štiri pesmi. Zbori so v mešani zasedbi.
Ocenjevala bo mednarodna strokovna žirija v sestavi: Giovanni Acciai (Italija), Klaus Fischbach (ZRN), An-dpea Giorgi (Italija), Stefan Klimo (Češkoslovaška), Franco Monego (Italija), Zahari Mednicarov (Bolgarija), Marko Munih (Jugoslavija), Yves Par-mentier (Francija) in Aurel Tillai (Madžarska).
Jutri bosta na sporedu dva nastopa in sicer ob 16. uri ter ob 20.30.
Nastopi se bodo vrstili tudi v petek in soboto. V soboto ob 20.30 bo zaključna slovesnost z nagrajevanjem.
Boni še danes
Samo še danes imajo upravičenci čas, da dvignejo drugi letošnji kontingent nakaznic za gorivo proste cone.
Nove pobude malih industrijcev Odprli naj bi 350 delovnih mest
Na srečanju, ki je bilo te dni med deželnim odbornikom za industrijo, Gianfrancom Carbonejem in predstavniki Združenja malih industrijcev na Goriškem, so razpravljali o možnosti izdatnejšega posega Dežele ža financiranje novih gospodarskih pobud na Goriškem. Gre za devetnajst pobud, od katerih je štirinajst povsem novih, v petih primerih pa gre za povečanje zmogljivosti že obstoječih obratov. Za uresničenje načrtov, bi bilo potrebno okrog 25 milijard lir. Na podlagi dosedanjih predvidevanj, naj bi s tem odprli okrog 350 novih delovnih mest in še dodatnih 50 delovnih mest v pomožnih dejavnostih.
Predstavniki združenja — De Marco, Mulitsch. Schmucker in Flamio — so od predstavnika deželnega odbora želeli izvedeti, v kolikšni meri je Dežela pripravljena in sposobna financirati posamezne pobude, kakor tudi možnosti koriščenja ugodnosti iz deželnih in krajevnih (Goriški sklad) skladov.
Deželni odbornik Carbone je opozoril, da je finančna razpoložljivost za letos sicer precej omejena, vendar bi posamezne načrte lahko financirali v prihodnjem letu.
Carbone je tudi izrazil prepričanmje, da je možno koristiti ugodnosti, ki jih nudi Dežela in druge ustanove, oziroma drugi organizmi.
Predstavniki združenja malih industrijcev bodo v prihodnjih dneh imeli vrsto sestankov tudi s predstavniki drugih ustanov in združenj.
Pri Tildi na Oslavju
50 let skupnega življenja in dela v domači gostilni
Petdeset let skupnega življenja je lep družinski jubilej. Ko pa "zlata" zakonca praznujeta skoraj v isti sapi tudi 50-letnico dela na čelu domače gostilne, postaneta jubileja vredna slavja, ki presega zgolj hišne zidove.
Tako je bilo včraj na Oslavju, kjer se je veliko odjemlacev, znancev in prijateljev zbralo v gostilni Pri Tildi, da bi počastilo slavljenca Matildo Mikluš in Martina (Davorina) Furlana. Pred 50 leti, 10. julija 1937 sta stopila na skupno življenjsko pot, le nekaj tednov kasneje, 1. avgusta, pa prevzela gostilno, ki jo je dotlej upravljal Furlanov oče.
Njuno družinsko življenje je bilo odtlej vseskozi povezano z delovanjem te prve in danes edine gostilne na Oslavju. Imela sta dva otroka. Hčerko Vero in sina, ki je umrl pred 16 leti. Snaha Marija Rupnik ob pomoči hčerk danes vodi delo v gostilni. Vendar domača kuhinja je še vedno kraljestvo Matilde. »Leta so leta, zato prepuščava mladim hujše napore,« sta nam zaupala slavljenca, »stati križem rok pa le ne moreva, zato rada še kaj narediva.«
Na včerajšnjem praznovanju so bili prisotni tudi nekateri odjemalci, ki že pol stoletja obiskujejo gostilno. Zanje, kot tudi za mlajše goste in nasploh za domačine na Oslavju je Tilda nekaj več kot zgolj gostilna. Njeni prostori so vedno bili na razpolago za srečanja in družabnost, tako da so z leti postali pravzaprav center vaškega življenja v tem predelu Brd.
V občinskem odboru razprava o načrtu za obnovo Verdija
Predlog za častno občanstvo Zorami Mušiču
Goriški občinski odbor je na ponedeljkovi seji razpravljal o načrtu za obnovo Verdijevega gledališča. Načrt je predstavil arhitekt Giorgio Picotti, ki je skupaj z ekipo sodelavcev pripravil predlog za temeljito prenovo občinskega gledališča. Pri tem, je rečeno v poročilu, so načrtovalci upoštevali po eni strani tradicijo, saj je staro Verdijevo gledališče bilo že od leta 1740 prva tovrstna dvorana v Gorici, po drugi strani pa tehnične in funkcionalne potrebe sodobne gledališke dvorane, kakršno danes potrebuje mesto.
Tako so med drugim predvideli temeljito obnovo notanjosti, kjer naj bi pridobili še en balkon in tako na drugačen način obnovili nekdanji vertikalni razvoj dvorane. Spremembe so predvidene tudi pri odru in scenskih prostorih, da bi omogočili nameščanje vseh potrebnih pripomočkov in opreme. Nadalje je v načrtu predlog, da bi preuredili tudi vhodni in zunanji del poslopja.
Predvideni strošek je dokaj izdaten, saj je v načrtu navedena vsota osem milijard. Prav okrog te vsote in vprašanj, ki bi jih postavila zagotovitev tolikšnih sredstev, ter v zvezi z daljšo prekinitvijo vsake gledališke dejavnosti med izvajanjem del se je razvila daljša diskusija v občinskem odboru. Pričakovati je, da se bodo pomisleki pred dokončno odločitvijo pojavili tudi z drugih strani.
Na isti seji je župan Scarano tudi seznanil odbornike s predlogom, da bi podelili častno občanstvo svetovno znanemu slikarju Zoranu Mušiču. Mušič se je rodil v Gorici leta 1909 in je v našem mestu živel do leta 1920, ko se je z družino preselil na Koroško, kjer je oče dobil službeno mesto. V Velikovcu je dokončal gimnazijo nato pa umetnostno akademijo v Zagrebu.
Seznanil se je z velikimi španskimi umetniki v Madridu, deloval nato nekaj let v Jugoslaviji, leta 1943 pa spet na Goriškem. Iz tega obdobja so freske v nekaterih cerkvah na Tolminskem in Kobariškem. Leta 1944 so ga gestapovci zajeli v Benetkah in depor-tirali v Dachau.
Po vojni se je Mušič preselil v Pariz in prišel do zasluženega slikarskega slovesa. Imel je 125 samostojnih ter sodeloval na približno tristo skupinskih razstavah. Njegove slike hrani kakih trideset muzejev po svetu. Leta 1979 je prav na pobudo Občine imel samostojno razstavo v Attemsovi palači v Gorici. Tudi ob tisti priložnosti je ponovil svojo navezanost na rojstno mesto. To čustveno navezanost dokazujejo tudi motivi na nekaterih njegovih slikar, pri katerih je črpal slikar navdih v tukajšnjih značilnostih in predvsem v značilnih elementih kraškega okolja.
O predlogu za podelitev častnega ob-čanstva Mušiču bo odločal občinski svet.
Priznanje alpincem
Župan Scarano je sprejel skupino okrog 20 alpincev, ki so skupaj s člani jamarskega centra »Seppenhofer« očistili bršljan in drugo rastlinje z grajskega obzidja. Alpincem, ki jih je spremljal predsednik sekcije ANA gen. Umberto Meneguzzo, je župan izrekel zahvalo za nesebično dejo in priznanje vse mestne skupnosti. Čiščenju so alpinci posvetili skupno 711 delovnih ur, jamarji pa okrog 150.
V teh dneh nadaljujejo s čiščenjem zunanjega obzidja, ki obdaja grajsko naselje. Delo poteka na predelu proti Ul. Alviano, izvajajo pa ga člani jamarskega odseka CAI »Bertarelli«.
Urad Avtomobilskega kluba na Tržaški ulici je v ta namen danes odprt od 10. ure do 12.30.
Izidi mature
Šestdesetica na zavodu Zois
Z včerajšnjo objavo končnih izidov na tehničnem zavodu za trgovino Žiga Zois se je na slovenskih šolah v Gorici zaključilo letošnje poglavje zrelostnih izpitov. Na vseh šolah je bil uspeh maturantov stoodstoten, na razliko od drugih šol pa zasledimo med maturanti Zoisa tudi odličnjaka. Marko Humar je namreč edini med letošnjimi slovenskimi goriškimi maturanti dosegel najvišjo oceno - šestdesetico.
Ocene štirinajstih maturantov zavoda Žiga Zois v Gorici so sledeče: Iztok Devetak 36, Gerardo Falcicchia 48, Boris Frandolic 39, Helena Humar 46, Marko Humar 60, Damijan Jarc 48, Igor Kobal 50, Kristina Kovic 52, Nives Lakovič 54, Ivan Laurencic 40, Jože Pacorini 38, Lojze Poberaj 42, Helena Suligoi 40, Matej Terpin 44.
razna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da bo tehnični urad odprt ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7.30 do 10. ure, ostali uradi pa od ponedeljka do sobote od 7. do 10. ure.
Uradi ZSKD so odprti za občinstvo v poletnem času od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Kmečka zveza obvešča, da je njen urad v Ul. Malta 2 zaprt zaradi dopusta do 18. t. m. Urad bo spet odprt v ponedeljek, 20. t. m.
Urad ZSŠDI v Ul. Malta 2 je v poletnih mesecih odprt od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Uradi SKGZ bodo v poletnih mesecih odprti od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Vpisovanje v Slovenski dijaški dom,
za vse gojence, se nadaljuje do 24. julija, na sedežu, v Ulici Montesanto 84, tel. 83495.
_________prispevki______________
V počastitev spomina Venceslava Bu-zina, daruje družina 200 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
Združenje VZPI-ANPI je v sklad za postavitev partizanskega spomenika v Rupi prispevalo milijon lir.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Top gun«.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Sensual rollerba-bies«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nora Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Meč Barbarov«. Ob 20.30 »Odiseja v vesolju«.
DESKLE 19.30 »Novi Barbari«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
Delovni kolektiv Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič izreka globoko sožalje Edvinu Švabu ob težki izgubi drage mame.
XXVI. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA ”C. A. SEGHIZZI'1
SODELUJEJO DRŽAVE:
Bolgarija, Kostarika, Češkoslovaška, Finska,
Jugoslavija, Poljska, Zvezna republika Nemčija,
Španija, Švedska, Madžarska, ZSSR, Italija
PROGRAM:
POLIFONIJA:
sreda, 15. julija, ob 20.30 četrtek, 16. julija, ob 16.00 in 20.30 petek, 17. julija, ob 16.00
FOLKLORA:
GORICA
Dvorana Unione Ginnastica Goriziana od 15. do 18. julija 1987
sobota, 18. julija, ob 9.00 in 15.30
NAGRAJEVANJE: petek, 17. julija, ob 20.30 - polifonija sobota, 18. julija, ob 20.30 - folklora
Maksiproces zaradi nepravilnosti glede gradbenih dovoljenj v Tržiču
Do petka bo predvidoma trajalo sojenje proti skupini uslužbencev in funkcionarjev tržiške občine, skupini gradbenikov in solastnikov nekaterih nepremičninskih družb zaradi nepravilnosti pri izdaji gradbenih dovoljenj, lažnih izjav in drugih kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešili v obdobju med 1971 in 1975.
Na zatožni klopi je nad trideset oseb. V začetku je bilo osumljencev še več, a so bili nekateri oproščeni že v preiskovalnem postopku. Nekateri od obtožencev pa so medtem tudi že umrli.
Proces, lahko ga upravičeno imenujemo maksiproces, zaradi tolikega števila obtožencev, pa tudi zaradi izredno obsežnega gradiva, ki je bilo zbrano med preiskavo, se je pričel 12. junija letos. Pravzaprav je sodišče takrat sprejelo predlog o združitvi dveh ločenih postopkov. V obeh primerih je namreč šlo za podobna kazniva deja-
nja in prekrške, zagrešili pa naj bi jih isti osebki, pa čeprav v različnih časovnih obdobjih itf v drugačnih okoliščinah.
Junija je sodišče odredilo tudi datum za novo razpravo: 13. julij. V ponedeljek se je tako pričela kazenska razprava, ki bo, kot kaže, ena najdaljših v zadnjem obdobju in ki bo trajala predvidoma do konca tedna, čeprav se nakazuje tudi možnost, da bi proces prekinili in ga nadaljevali šele čez nekaj mesecev.
Tako ali drugače, v ponedeljek se je razprava pričela, včeraj pa tudi nadaljevala. Včeraj je sodišče zaslišalo prvo skupino obtožencev. Če bo proces potekal brez posebnih zapletov, bo sodišče izreklo sodbo v petek ali soboto.
Publika se za proces (morda tudi zaradi neznosne vročine) zaenkrat ni veliko zanimala. Prostor, namenjen občinstvu, je v glavnem prazen.
Nova predstava kozmokinetičnega gledališča Rdeči pilot
Alternativna uprizoritev Evripidove Medeje
IGOR CANCIANI
Sredi maja so se v ljubljanskem centru pojavili večbarvni plakati, na katerih sta izstopala podoba legionarja s svetilko in kubitalen napis »Fiat«. Večina ljudi je ugibala, kaj lepak predstavlja in kakšno je njegovo sporočilo, saj razen navedenega ni bilo ničesar, ki bi gledalcu pomagalo, da bi odkril skrivnost grafičnega sporočila.
Skrivnost, ki ni bila skrivnost. Kmalu se je razvedelo, čeprav znotraj nekaterih boljše obveščenih krogov (študentje Akademije za gledališče, radio televizijo in film, Študentsko kulturno umetniški center - ŠKUC, takozvani »alternativci« in pač tisti, ki se bolj zanimajo za nove pojavne oblike umetnosti v Sloveniji), da je plakat edino sredstvo, poleg ustnega obveščanja na neuradni ravni, ki ga je ko-zmokinetično gledališče Rdeči pilot določilo za promoviranje zadnje lastne stvaritve »Fiat« v slovenski prestolnici. In tu je nujno, da malce zaidemo.
Pred časom je tudi Primorski Dnevnik, izpod peresa Ivana Vogriča, prikazal nekakšno splošno sliko o kulturnih premikih v Sloveniji in v Ljubljani sami, predvsem o tem, kar se navadno predstavlja s splošno oznako »alter scena«. Bralci so tako lahko izvedeli (če že prej niso) za umetniško gibanje Neue Slovvenische Kunst (Nova slovenska umetnost), ki že nekaj časa buri duhove v osrčju in najbolj perifernih obronkih slovenskega sveta. NSK združuje glasbenike Laibacha, likovnike skupine Irwin in že omenjeno gledališče Rdeči Pilot, ki je,v začetku delovanja nosilo naziv Gledališče Sester Scipion Nasica in ki je bilo sposobno izraziti taki stvaritvi, kot sta Krst pod Triglavom in Bal. Manifest teatra Scipionov je med drugim vseboval tezo, da bo gledališče delovalo do leta 1987, nakar bo prišlo do samo-ukinitve. Tako je res bilo, vendar so ob samoukinitvi hkrati ustanovili Koz-mokinetično gledališče Rdeči pilot, ki je pač organsko nadaljevanje teatra Scipionov in ki se je javnosti predstavilo s predstavo Fiat.
Ideologi, bolje rečeno »člani« Rdečega pilota, so prav kot Laibach in Ir-win (pa tudi Novi Kolektivizem) pristaši umetnostne smeri, ki jo sredstva javnega obveščanja definirajo retroa-vantgardizem ali samo retrogardizem, kar pomeni, da temelji ta vrsta izrazne umetnosti, na prirejanju, prilagajanju, spremembi že obstoječih tekstov, podob, melodij. Umetnost je prav v tem, da zasnovo spreminjaš in prilagajaš, z dodajanjem drugačnih, sodobnejših vsebin, dokler ne dobiš končnega »produkta«, ki te na arhetip delno
še veže, ima pa, in to polnopravno, status umetnine.
Ni slučaj, da črpajo prerdstavniki NSK večino svojih virov iz bogastva, ki je v dvajsetih in tridesetih letih nastalo na krilih avantgardizma in futurizma. Tudi naziv, Rdeči pilot, je zgovoren dokaz navezanosti na dobo in na gibanje, ki je bilo kanonične važnosti za poznejši razmah naprednejše miselnosti. Rdeči pilot je bilo namreč glasilo slovenske avantgarde v času med vojnama.
O vsem tem bi bilo nujno napisati mnogo več, tudi ker je- razumevanje teh smeri, predvsem za našega človeka (zamejca) težavnejše. Zamejska stvarnost in matična domovina sta, zaenkrat, še dva zelo različna svetova. In kljub obstojnosti toliko razvpitega enotnega kulturnega prostora, so razlike še tako makroskopske, da bo potrebno še premnogo naprezanja za uresničitev sna vseh prizadevnih in narodno zavestnih kulturnih operaterjev.
Da se povrnemo k »Fiatu«. Predstavo so v Ljubljani odigrali štirikrat, ponovili pa jo bodo, verjetno, šele jeseni. Uradna in alternativna kritika jo označujeta za fascinantno, multimedialno, različno, avtentično, itn. To je že konstanta pri ocenah vseh dosedanjih umetniških proizvodov Scipionov, skupine Laibach in torej tudi Rdečega pilota. Gradivo za realizacijo novega projekta so dobili pri Evripidu, v njegovi tragediji Medeja, toda ne vemo, če je Fiat le eksegeza prvotnega teksta ali pa, če je to delo kompleksnejše, v smislu, da lahko vsebuje različne verzije o mitu Medeje in Jazona in ne le Evripidovo verzijo. Gre za predstavitev treh različnih vidikov značaja Medeje in Jazona. Tri Medeje in trije Jazoni, ki nastopajo na enkratni sceni, ki deluje nadvse sugestivno. Vse se odvija znotraj treh simbolov (križ, krog in trikotnik), ki so venomer prisotni v vseh nastopih skupin NSK, vendarle kot del prizorišča, medtem ko so tokrat prav simboli scena, na kateri se vse dogaja. V vlogi Medeje nastopajo Milena Zupančič, Olga Kacjan in Jožica Avbelj, Jazona pa Matjaž Tribušon, Mare Mlačnik in Milan šte-fe. Prisotna so obsesivna ponavljanja posameznih gibov in kretenj, celotnih gibalnih segmentov, ki so že bili v »Krstu«. Zanimivi pa so tudi dialogi oz. monologi Medeje in Jazona, njun (njihov?) različni pogled na življenje in smrt ter poskus definicije tega, čemur pravimo umor.
Najbolj zanimiva pa je scenografija in sam pristop gledalcev. Predstava je bila na sporedu vsakič ob 23.30. Pol ure pred tem so »potencialni« gledalci oddali osebne dokumente predstavnikom Rdečega pilota, ki si lahko pridr-
žujejo pravico, da nekomu ogled dovolijo ali pa ne. Sicer pa je to, verjetno, kot smo pozneje izvedeli, ena izmed oblik Brechtove objektivizacije gledalca, zato da pristopijo posamezniki z ustrezno miselno pripravo ali vsaj drugače motivirani. Sam vstopiš, pri vhodu namreč pazijo, da bo med vsakim gledalcem določen časovni presledek. Stopaš po strmem stopnišču navzgor, med vzponom pa te slepi luč žarometa. Končno prideš do gledišča, ki je iz pločevine, tako da je med množičnim iskanjem prostora moč slišati surealistično grmenje, vse to ob razbijajoči jakosti Laibachove glasbe. Scena je vertikalna, v smislu, da se pred akterji, znotraj posameznih simbolov, odpira praznina - trimetrsko brezno. Robovi križa, trikotnika in kroga pa so oblečeni v belo krzno.
Toliko le zato, da bi bralcu posredovali približno predstavo o tem dogodku. Rad bi povedal še veliko več o vsem tem, o NSK in o njegovi vlogi v procesu demokratizacije sodobne jugoslovanske (slovenske) družbe. O tem pa mogoče kdaj drugič. Za informacij bolj željne bralce pa objavljamo še manifest Kozmokinetičnega Gledališča Rdeči Pilot. Nemara bo tudi to prispevalo k boljši predstavi te umetniške smeri, ki se v Sloveniji čedalje bolj uveljavlja, ob pretiranih mitizaci-jah in slavospevih ter diametralno nasprotnih negacijah in cenzurah.
KOZMOKINETIČNO GLEDALIŠČE RDEČI PILOT
Odkritje je v meni izzvalo psihični napad najvišje magnitude. Bil sem v memorijah spečega sveta, bil sem črno zapisan v samorestrikcijo, bil sem v strateškem totalu tistega, ki se nikoli ne predstavi. In rad bi govoril o svojem Odkritju. Toda to ni mogoče! Jaz svoje misli vidim in vidim jih natančno tako kot jih mislijo vsi, ki so razusmerjeni z restrikcijo in kontrolo.
NAŠE ODKRITJE JE KINETIČNI TALENT:
MI, katerih spoznanje se zaveda sebe kot moči,
MI, s težiščem v frontalnem delu glave,
MI, ki mislimo z materijo in smo ločeni od mase,
MI, ki odkrivamo svoje geografsko središče v gibanju.
ZGODOVINA JE NEPOVRATNO ZAPRTA V NEOBSTOJEČI PROSTOR MEMORIJE! PROIZVODNJA SVETA JE METODA, KI SE JE RAZVILA V ORGANSKO SUBSTANCO RACIA.
MI, nimamo Odra,
MI, smo KOZMOKINETIČNO GLEDALIŠČE »RDEČI PILOT«,
MI, ne potrebujemo pljuč, jeter in organov za ravnotežje, ker smo osvobojeni gravitacije,
MI, nimamo genitalij, ker smo emancipirani od nagona po svobodi, MI, gradimo Observatorij za osvajanje paralelnih svetov,
MI, smo delavci, ki gradimo Dramo Kozmosa.
Režiser Boris Kobal debitira jutri
v Križankah
V	okviru ljubljanskega poletnega festivala bo jutri ob 21. uri igralka SNG Drame Polona Vetrih na Peklenskem dvorišču v Križankah igrala štiri ženske, ki imajo neko skupno točko: so brez moških. Ena od njih je po poklicu igralka in izve za moževo smrt v trenutku, ko naj bi odpotovala veliki karieri naproti...
Komedija z glasbo in plesom italijanskega avtorja Alda Nicolaja ima naslov Blagi pokojnik, dragi možje, njen režiser pa je Boris Kobal, ki pripravlja Ljubljančanom v prihodnji sezoni še eno komedijo, v kateri bo prav tako igrala Vetrihova. Gre za Veliko magijo Daria Foja, v kateri bo zbral (v Cankarjevem domu) same mojstre za smeh (Cavazzo, Bibiča, Hočevarja-Rif-leta itd.).
V	zvezi z Vetrihovo je zanimivo, kot ugotavlja ljubljansko Delo, da je igralka, ki so jo svojčas hoteli zadušiti s komedijami, zadnji dve leti v gledališču igrala samo resne ženske. Letos pa se ji, poleg omenjenih, obeta še komedija Eduarda de Filippa in morda obnovitev zmeraj razprodanih Vaj v slogu, natančneje, posneli naj bi jih za televizijo.
Podobe grafičnega bienala v Ljubljani
Danes objavljamo dve grafiki Angležev Daviesa (levo) in VVarsopove (desno), ki sodelujeta na letošnji odmevni
ljubljanski razstavi
(nadaljevanje iz včerajšnje številke)
Zaradi delnega zamudništva je slovenska instrumentalna glasba dograjevala svojo podobo s tematiko, ki bi bila bolj značilna za 19. stoletje, še pozno v 20. stoletje. Tako smo priča navideznega neskladja: ali da je zadevni glasbeni jezik glede na drugod preseženo naslovno tematiko že skoraj nekoliko »premoderen« ali da je ta in taka programskost že zastarela in posebnost kultur, ki dohitevajo »Evropo«. Gre namreč za nekatere zgodnejše kompozicije Matije Bravničarja, kot so Hymnus Slavicus (1931), Kralj Matjaž (1932) ali na primer Plesna burleska (1932), pa vrsta v slovensko zemljo zakoreninjenih simfoničnih pesnitev Blaža Arniča, kot so Ples čarovnic (1936), Pesem planin (1940) in podobno. Ker pa se omenjena tematika bolj ali manj očitno pojavlja vse do najnovejšega časa, kaže, da imamo opraviti s še neizživetim področjem, morda celo s stalnico slovenskega instru-mentala. Spomniti je treba samo na Arničeve povojne simfonije in na njegove nadaljnje simfonične pesnitve Gozdovi pojejo (1945), Povodni mož (1950) in Divja jaga (1965) ali na Brav-ničarjevega Kurenta (1950), Drugo simfonijo - in Re (1951) in Tretjo simfonijo — stretto (1958). Pri tem se seveda kaže zavedati dejstva, da so šele s pregonom dur-molovskega občutja lahko prišle do veljave vse ritmične,' harmonske in melodične posebnosti folklore posameznih slovenskih pokrajin: ob Pahorjevem začetnem modernizmu, ki ga je spočel Osterc, istrska ljudska melodika v Istrijanski (1951), ob Švarovem izhodiščnem evropskem avantgardizmu skladba, kakršna je Sinfonia da came-ra in modo istriano (1957), ob igrivo objestnem, muzikantskem imenovalcu Pavla Šivica njegova Medžimurska in kolo za simfonični orkester (1945-46), da niti ne omenjamo slovenske rapsodije za godala pavla Merkuja Ali sijaj, sijaj, sončece (1977), ki je kot ena najboljših slovenskih skladb svoje vrste v nekoliko priostreni, neobrittnov-ski glasbeni govorici še pred nedavnim odlično ujela patino slovenske grude, posebno tiste v Benečiji.
Pristna slovenska nota seveda ni dana sama po sebi, če skladatelj »pade v folkloro«, ampak s tem, če črpa »glasbene domisleke iz sebe, iz svoje notranjosti«. »Ker je Slovenec, ni mogoče, da bi komponiral v kakšnem drugem tonu kakor v pristno
Andrej Rijavec Slovenskost slovenske glasbe
slovenskem«, je januarja 1939 pisal Slavko Osterc. Zato merilo slovenskosti ne more biti v mehaničnem premem sorazmerju s stopnjo uporabe folklore, ampak hodi ponekod tudi bolj zakrita pota, s čimer pa njena ekspresivna avtentičnost ni v ničemer zmanjšana. V najslabšem primeru, ki je glede na medij še celo ustreznejši, ostane »samo« glasbeno doživeta, ne pa tudi pojmovno in racionalno spoznana, kar je v absolutnem smislu v okviru te umetnosti tako nemogoče. Ta in taka vprašanja postajajo vse bolj zaostrena, čim bolj usiha folklorna in ekspresivna opora in čim bolj prehaja glasba v »čiste« ter v internacionalno nivelizirane in zato navidez »denacionalizirane« različice glasbenega jezika. Vendar od začetka in pri nekaterih skladateljih to še ni prisotno, npr. pri skoraj pozabljeni Leskov-čevi simfoniji Domovina (1940), pri Simfoniji (1946-49) in simfonični pesnitvi Davnina (1940) Marijana Kozine, pri Marijana Lipovška kompozicijah Simfonija (1940-70), Domovina (1950), I. in 11. rapsodija za violino in orkester (1955, 1962), Voznica za klavir (1956), Štiri sporočila za godalni kvartet (1973) — vse to so dela, katerih bistvene nacionalne sestavine bi po analogiji lahko potegnili iz dosedanjega razpravljanja.
Vprašanja pa se svojevrstno zapletejo, ko se prebrodi razmeroma kratko in po glasbenih rezultatih ne ravno bogato obdobje obnove in socialističnega realizma, ko s koncem petdesetih let slovenski instrumental doživlja vedno nove in'nove pretrese postwe-bernovskih evropskih iskanj. Poteze, ki smo jih označili za slovenske, doživljajo transformacije in retuše, nekatere stopajo v ozadje, medtem ko se nekatere šele prvič pojavijo na obzorju. Staro se skuša prilagoditi, novemu pa manjka izkušenj in je morda rvno zato tako samozavestno in prodorno,kar samo bogati in spreminja paleto po nepotrebnem podedovane, a sociološko in psihološko razložljive slovenske skromnosti.
»Tik pred zdajci« beležimo vredna dela, kot so Uroša Kreka Simfonietta (1951), Primoža Ramovša Sinfonietta (1951), Marijana Lipovška Druga suita za godala (1951), Daneta Škerla Serenada za godala (1952), Jurija Gregorca Sinfonietta (1953). Sam preljubi (neoklasicistični) optimizem, da mu je še komaj verjeti! Če je le-ta za Lipovška samo epizodnega značaja in ga Gregorc obenem še lirično razmehča, mu ostane vseskozi zvest pravzaprav samo Dane Škerl. Za Ramovša in Kreka pa pomenita sočasno nastali simfonični deli razvojno križpotje, na katerem je Ramovš s pastoralnostjo drugega stavka morda celo bolj neposredno kot Krek zadel dah slovenske zemlje. Vendar pa je poslej Krekova povezanost z zemljo nezatajljiva: modalnost v Mouvements concertants (1955-67) jo razpre proti Panonski nižini, Bela krajina se zasluti v še bolj stopnjevani ekspresivnosti v Inventio-nes ferales (1963). Sublimirani folklorni prebliski gredo tudi v sedemdeseta leta: dahnejo na primer iz Sonate za dve violini (1972) ali iz Sonate za klarinet in klavir (1977), pri čemer geografska določljivost ni vedno eksplicitna. Tako je uvodni solo roga v pihalnem kvintetu Episodi concertanti (1970) neutajljiv klic po elementarnem stapljanju znaravo, z gozdovi in vršaci. La journee d'un bouffon za kvintet trobil (1973) je nekoliko trši oreh: vstopno prizivanje glede na zasedbo kar kliče po muziciranju na prostem, medtem ko je ‘časovna in idejna semantika zastavljene norčavosti, melanholije in bria razmeroma polivalentna. Morda je tudi bolje, da je tako; namreč, da je to »pesem brez besed«.
Ramovš je kot starosta povojnega slovenskega avantgardizma seveda šel svojo pot, na kateri vse težje najdemo zgovorne oziroma prevedljive kažipote nacionalnega. Po komozici-jah, kakršni sta Musigues funebres (1955) ali Koncert za violino, violo in orkester (1961), smo prepuščeni samim sebi: »abstraktnost« skladatelja, »ki gradi iz zvoka samega in zaradi
zvoka samega«, opravi svoje; bolj ali manj očitna primerljivost komponiranega se znotraj in zunaj našega kulturnega prostora skrči na najmanjšo možno mero. kakor da bi nacionalna enota sploh ne bila več prisotna. In vendar: kaže, da jo je iskati drugod, v potezah, ki jih je bil že nakazal skladateljev kompozicijski učitelj Osterc. Ramovš je od šestdesetih let dalje ustvarjalec, ki ga vse zanima, ki si vse upa, ki se ne sramuje »največjih vzponov in zvočnih krikov, kakor tudi ne najpritajenejšega šepetanja ali dolgih mirujočih barvnih linij«, skladatelj, ki ne ostaja v danih okvirih, skladatelj, ki zna in se ne boji premikati gora zvokov. Kako neslovensko! Ali pa se je slovensko premaknilo? A bolj resno. V čem bi konkretno pri Ramovšu na primer iskali »mediteran-sko-slovensko varianto avantgardizma«, bi verjetno laže ugotovil tujec, ki mu je dana potrebna distanca, medtem ko se avtor nagilje mnenju, da zlasti tovrstna glasba, razen če seveda ni absolutno hermetične narave in sama sebi samozadostna, šele znešte-tokrtnim poslušanjem in primerjanjem pridobiva pomen, ki je oblikovan v gradivu in ki se s poslušanjem in primerjanjem doživlja kot pomen tega abstraktnega oziroma abstraktnega zvočnega gradiva. Sedaj in tukaj pa mu to in tako razkrivanje še uhaja iz rok. Uhaja mu tudi pri avantgardno usmerjeni generaciji, ki je ob Ramovševih iskanjih izrastla iz nekdanjega Kluba komponistov ljubljanske Akademije za glasbo. Morda še najmanj pri Alojzu Srebotnjaku, ki mu ne glede na glasbeni jezik ne manjka vezi s folkloro in kogojevskim neoekspresionizmom; slednja vez velja tudi za Jakoba Ježa, ki zna vedno znova ujeti patinirano slovensko glasbeno preteklost; tu je tudi Ivo Petrič, ki se je iz hindemithovsko-oster-čevske igrivosti v sedemdesetih letih potopil v široka, deloma aleatorična godalna spletanja v smislu nekakšnega sodobnega, a slovensko dobro preizkušenega neolirizma. Če preskoči-
mo skoraj trajna »zdomca« Janeza Matičiča in Vinka Globokarja, ki predstavljata poseben primer nacionalnega razlaščanja evropske glasbene kulture in zato presegata okvir dane tematike, kaže omeniti vsaj še dva etablirana skladatelja. Prvi je Darijan Boič, s katerim so jazzovski elementi navzlic svojim »ubranim« in »tujerodnim« izhodiščem tudi v resnem instrumentalu dobili slovensko domovinsko pravico. Njegova izpovedna moč je predvsem v akustičnih gledališčih, teh novodobnih purgator-jih današnjega kocertnega občinstva. Domislekov mu ne manjka, tudi takrat ne, ko v Beli krizantemi (1976) malomestno oziroma primestno (beri: povprečno slovensko) miselnost pretresljivo sooči z umetnostjo: harmonika kot simbol »zdravega« slovenstva se s svojo ponavljajočo usločeno vižo izkaže kot grobar slovenske (glasbene) kulture... Drugi je Lojze Lebič, ki je ob vsem velikem smislu, ki ga izkazuje za vokal, izrazito instrumentalni ustvarjale.c. Zanimivo: navzlic sodobnemu zvoku in sodobnim oblikovalnim načelom njegovi glasbi ne primanjkuje še tako sublimirane povednosti. Še več: na vsakem koraku utripa bolj ali manj zstrta slovenskost - od naslovnih značilnosti, motov, prikritih ali tudi odkritih intervalno-fol-klornih obratov in instrumentalnih barv do na novo interpretiranih, ne ravno neznanih občutij in vzdušij -kar kaže, da je tudi novi zvok ne more in ne bo izrinil, še zlasti ne glede na postmodernistične tokove v glasbi osemdesetih let.
Ob koncu se seveda postavlja vprašanje: mar niso slovenske nacionalne poteze bolj očitne v kakšni drugi umetnosti; morda v likovni ali v arhitekturi? To bi seveda zahtevalo primerjavo, ki še ni bila opravljena, prav tako se je zavedati dejstva, da (instrumentalna) glasba pri tudi najbolj muzikalnem narodu ne more odsevti v'sega. Gotovo obstaja cela vrsta karakterističnih črt, ki jim pač ni mogoče najti glasbenega ekvivalenta. Toda glede na to, da jih več kot samo slutimo, kaže, da odsevajo celo v instrumentalni glasbi, ne da bi si pri tem domišljali, da je bil s tem predavanjem zarisan popoln topografski zemljevid stereotipov slovenskosti. Vprašanje je, če je kaj takega možno oziroma če lahko to z glasbo sploh razvozlamo.
KONEC
Odbojka in vaterpolo: spopad Jugoslavija - Italija
Petriču ušlo zlato
Nova zlata odličja za italijanske plavalce in sabljače - V atletiki veliko zmagoslavje Američanov v sprintu
rezultati - rezultati
- Kuba 12:9 (3:2, 3:3, 5:1, 1:3), ZDA - Kitajska 13:10. KONČNA LESTVICA: Jugos-
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
UNtVERZIJADA-g? je bil na 14. uni-jocosuvim verziadi dan, ko je jugoslovanska športna javnost pričakovala prvo zlato kolajno za Jugoslavijo. V plavanju na 1500 m prosto naj bi jo dobil Kranjčan Darjan Petrič, ki pa mu podvig ni uspel. Bil je »samo« drugi, s čimer je izenačil svoj dosežek na 400 m prosto, toda dve srebrni kolajni sta vendarle precej več, kot je bilo pričakovati pred igrami. Poslastici torkovega sporeda pa sta bili atletski sprinterski disciplini, v katerih so Američani doživeli veliko zmagoslavje.
Srebrna kolajna na 400 m je gotovo vplivala na motive Darjana Petriča na 1500 m prosto, to se je nekoč dogajalo tudi njegovemu bratu Borutu, katerega specialnost je bila prav tako najdaljša proga. Toda nepričakovani uspehi na krajši progi so ga nato uspavali. Darjan je pred tekmo napovedoval rezultat okrog 15:22, kar bi tudi zadostovalo za zlato kolajno, toda za tem rezultatom je zaostal za več kot štiri sekunde. Petrič je tako zaostal za svojim rekordnim dosežkom, sicer pa so jugoslovanski plavalci in plavalke na univerziadi dosegli 7 novih državnih rekordov. Z velikim pričakovanjem so gledalci pričakovali tudi razplet ženskih štafet v plavanju na 4x200 m. Predvsem zaradi štafete Romunije, v kateri je plavala sijajna Romunka Noemi Lung, ki se je skupaj s sovjetsko telovadko Jeleno Šušunovo potegovala za najuspešnejšo tekmovalko 14. univerziade, ki ji bo v nedeljo po igrah pripadel novi avtomobil japonske znamke Mitsubishi. Romunki ni uspelo, njena štafeta je bila le bronasta, tako da je tekmovanje končala s petimi zlatimi ter dvema bronastima kolajnama, medtem ko je Šu-šunova osvojila šest zlatih kolajn (vse možne). Težko je verjeti, da bi v atletiki komu lahko uspel podoben podvig.
Šprint na najkrajši progi je bil povsem v znamenju ZDA, kar dokazuje, da so Američani v Zagreb poslali zares močno atletsko zasedbo. Moški šprint se je končal z dvojno zmago ZDA, zmagovalec McRae pa je z 10''07 izenačil Lewisov letošnji najboljši izid na svetu. Zmagovalka v ženskem teku Torrence je z IT'09 dosegla letos šele deseti izid na svetu.
Italijanski športniki in športnice so s kolajnami v plavanju in sabljanju povečali bero kolajn. Sabljači in sabljači-ce bodo bržkone sploh najuspešnejši v italijanskem taboru, v zadnjem sab-Ijaškem tekmovanju pa so tekmovalci z mečem ekipno osvojili zlato kolajno, potem ko so v finalu brez posebnih težav premagali Kanado z 9:5, toda glavnino dela so opravili že v polfinalu, ko so po hudem boju in podaljšku premagali Kubo.
Tudi italijanski odbojkarji igrajo zelo dobro, toda pot do srebrne kolajne bo zanje vendarle težka, kajti v nadaljevanju se bodo pomerili z Jugoslovani, ki po dolgem času nastopajo zares sijajno. Tudi jugoslovanski vaterpolisti niso nič slabši, bržkone pa še boljši, tako da se zdi, da jih na poti do zlate kolajne tokrat zares ne more nihče zaustaviti. Drugače pa je s košarkarji, ti so se tokrat v dveh polčasih
ATLETIKA - 15.00: 110 m ovire (M)l800 m (Ž); galica; 100 m (Ž); 10000 m (Ž); krogla (Z); 400 m (Ž); troskok; disk (M); 400 m (M); 800 m (M); 3000 m (Ž).
SKOKI V VODO - 17.00, finale:
skoki z deske (M).
TENIS - 9.30: četrtfinale (M) in (Ž) posamezno; polfinale (M) in (Ž) dvojice; 4. kolo mešane dvojice; 3. kolo tolažilne skupine (M) in (Ž).
VESLANJE - 8.00: predtekmovanje (Ž); 13.00 - predtekmovanje (M).
KOŠARKA - moški (polfinalne skupine) skupina A: Kuba - SZ, Kitajska - Bolgarija; skupina B: ČSSR -ZDA, Španija - Kanada; tolažilna skupina: Finska - Južna Koreja, Grči-
predstavili v dveh povsem različnih lučeh. V igri z zelo povprečno sovjetsko selekcijo, v kateri ni nobenega znanega košarkarja, so v prvem polčasu dosegli samo 23 točk (nasprotnik 24), kar se jugoslovanski reprezentanci v zadnjih letih še ni zgodilo. Igrali so neverjetno slabo, skoraj neverjeten pa je bil tudi njihov odstotek prostih metov - le 25%. Toda v nadaljevanju je prišlo do pravega preobrata, ki ga je zrežiral novi jugoslovanski trener in naslednik Krešimira Čosiča Slobodan Ivkovič. Modri so nanizali sijajno serijo 21:2 in vse je bilo odločeno. V drugem polčasu je zablestel Dražen Petrovič, ki je v prvem polčasu dosegel le dve točki, končni izid pa je bil 66:51.
Po zapletu z Indonezijci in Kuvajtčani, ki v odbojki niso hoteli igrati z Izraelom, se je prirediteljem obetal nov škandal. V finale nogometnega turnirja bi se namreč utegnili uvrstiti obe Koreji, ki sta sprti. Toda vodstvi obeh ekip sta že zagotovili, da bosta v soboto - če bo do takega finala prišlo -zanesljivo odigrali tekmo. Jugoslovanski nogometaši pa so hoteli tekmo za 9. mesto z Anglijo odigrati v soboto, ko naj bi bil nogometni praznik v Maksimiru, toda predstavnik mednarodne nogometne zveze jim tega ni dovolil, ta tekma je namreč na sporedu v petek.
ja - Belgija, Kolumbija - Egipt, Tunizija - Japonska, Kuvajt - Avstrija, VB - Mehika.
ODBOJKA - Ženske (polfinalne skupine) skupina A: Kanada - Nizozemska, Bolgarija - SZ; skupina B: Južna Koreja - Italija (ob 17.00), Kitajska - NDR; tolažilna skupina: Švedska - VB, Severna Koreja - Jugoslavija, Taiwan - Finska, ZDA - Japonska, Hong Kong - Turčija.
VATERPOLO - tolažilna skupina:
Avstralija - Turčija, Francija - VB.
NOGOMET - polfinala: Severna Koreja - SZ, Kitajska - Južna Koreja; tolažilna skupina: Nizozemska - Urugvaj, ZDA - Japonska.
ODBOJKA
MOŠKI - polfinale sk. A: Jugoslavija -Švedska 3:0 (15:6, 15:11, 15:5), SZ - J. Koreja 3:0. KONČNA LESTVICA: 1. Jugoslavija 6, SZ 4, J. Koreja 2, Švedska 0; sk. B: Italija - S. Koreja 3:1 (15:6, 15:1, 14:16, 15:7), Kitajska - Japonska 3:0. KONČNA LESTVICA: Kitajska 6, Italija 4, S. Koreja 2, Japonska 0. POLFINALNA PARA: Italija - Jugoslavija, SZ - Kitajska. ŽENSKE - polfinale sk. A: Bolgarija - Nizozemska 3:1; sk. B: Kitajska - Italija 3:0 (15:6, 17:15, 15:7); tolažilna skupina: Jugoslavija -Švedska 3:1 (15:7, 10:15, 15:9, 17:15).
TENIS
Polfinale - dvojice ženske: Bajčiko-va/Budarova (ČSSR) - Sašak/Mirkovič 5:7, 6:4, 6:1, Milvidskaja/Meški (SZ) -Adams/Hahn (ZDA) 6:1, 6:2.
Četrtfinale - dvojice moški: Vogel/Stankovič (ČSSR) - Kopf/Fortun (ZRN) 3:6, 6:2, 6:4, Bae/Kim (J. Koreja) -Tabares/Pino (Kub.) 4:6, 7:6, 6:4, Sa-rič/Horvat (Jug.) - Tediamukti/Sutopo (Ind.) 6:2, 6:2, Olkovski/Dzelde (SZ) -Hervet/Delevalle (Fr.) 6:4, 7:5.
ATLETIKA
MOŠKI - 100 m: 1. Mcrea (ZDA) 10"07,
2.	Cooper (ZDA) 10 '21, 3. Marie - Rose (Fr.) 10"25. ZENSKE - 400 m z ovirami: 1. Moutawakil (Mar.) 55"21, 2. Carutasu (Ro,m.) 55"35, 3. Hunter (ZDA) 55"45; 100 m: 1. Torrence (ZDA) IT'09, 2. Slusar (SZ) 11"34, 3. Iheagwan (Nig.) 11"40; sedmero-boj: 1. Nastase (Rom.) 6.364 točk, 2. Davidova (SZ) 6.272, 3. Lajbnerova (ČSSR) 6.224, 8. Mihajlova (Jug.) 5.624, 11. Lopatic (Jug.) 5.298; 10.000 m: 1. Murray (ZDA) 33T1"26, 2. Zong (Kit.) 33T1"59, 3. Sukova (SZ) 33T4"71; Višina: Isajeva (Bol.) 195 cm, 2. Golodnova (SZ) 191 cm,
3.	Sato (Jap.) in Ping Ge (Kit.) 188 cm, 8. Petrovič (Jug.) 188 cm, 10. Bonfiglioli (It.) 185 cm.
PLAVANJE
100 m prsno (Ž): Dalla Valle (It.) 1T0"54, 2. Lempereur (Bel.) l'ir'37, 3. Brownsdon (VB) 1T1"66; 4x200 m prosto (Ž): 1. ZDA 8'09"52, 2. Nizozemska 8T7 ’51, 3. Romunija 8 21"50; 100 m delfin (Ž): 1. Tocchini (It.) r02"91, 2. Van Ben-tum (Niz.) 1’02"11, 3. Eyles (ZDA) 1'02''25; 1500 prosto (M): 1. Mlawsky (ZDA) 15'23”22, 2. D. Petrič (Jug.) 15'26'60, 3. Kirscheman (ZDA) 15'26"62, 5. Damiani (It.) 15'40"39; 50 m prosto (M): 1. Willi-ams (ZDA) 22"87, 2. Kroes (Niz.) 23"22, 3. Guesgen (Švi.) 23"37.
VATERPOLO
Polfinale - sk. F: Italija - SZ 8:8 (2:0, 3:4, 3:2, 0:2), Japonska - Madžarska 8:7. KONČNA LESTVICA: SZ 5, Italija 4, Japonska 2, Madžarska 1; sk. E: Jugoslavija
lavija 6, Kuba in ZDA 3,-Kitajska 0. POLFINALNA PARA: Jugoslavija - Italija, Kuba - SZ.
SABLJANJE
Meč moški ekipno: 1. Italija, 2. Kanada, 3. Kuba; sablja moški ekipno: 1. Madžarska, 2. SZ, 3. Italija.
SKOKI V VODO
Deska (Ž): 1. Li Kujaoksjan (Kit.) 524,97 točk, 2. Lin (Kit.) 520,23, 3. Baldus (NDR) 520,05, 8. Schermi (It.) 455,76.
KOŠARKA
MOŠKI (polfinale, 3. kolo) - sk. A:
Jugoslavija - SZ 66:51 (23:24), Kuba - Kitajska 93:70, LESTVICA: Jugoslavija 6, Kuba 4, SZ 2, Bolgarija in Kitajska 0. sk. B: ZDA - Brazilija 88:81, Španija - ČSSR 68:52. LESTVICA: Kanada in ZDA 4, Španija in Brazilija 2, ČSSR 0.
ŽENSKE (polfinale, 3. kolo) - sk. A: Bolgarija ; SZ 79:63. KONČNA LESTVICA: Bolgarija, SZ in Kanada 2; sk. B: ZDA - Kitajska 84:83. KONČNA LESTVICA: Kitajska, Jugoslavija in ZDA 2. POLFINALNA PARA: Jugoslavija - Bolgarija; SZ - Kitajska.
KOLAJNE Z		s	B
SZ	15	18	11
ZDA	13	11	12
Romunija	13	10	6
Italija	8	6	6
Madžarska	4	2	5
Kitajska	3	6	9
V. Britanija	3	0	3
Nizozemska	2	9	6
Japonska	2	1	3
Bolgarija	2	0	1
ZRN	1	1	2
N. Zelandija	1	1	0
Avstralija	1	1	0
Belgija	1	1	0
Kuba	1 *	0	2
Poljska	1	0	2
Grčija	1	0	0
Portugalska	1	0	0
Norveška	1	0	0
Maroko	1	0	0
Jugoslavija	0	2	1
Kanada	0	2	1
Švica	0	1	1
NDR	0	1	1
ČSSR	0	0	2
S. Koreja	0	0	1
Francija	0	0	1
Nigerija	0	0	1
7:

danaSnji spored - današnji spored
lili'
Olimpijske igre in Severna Koreja
Morda odločilen sestanek v Ženevi
ŽENEVA — Vesti, ki prihajajo iz Ženeve, kjer tečejo pogajanja glede sodelovanja Severne Koreje pri organizaciji olimpijskih iger leta 1988 v Seulu, so dokaj skope. Predsednik južnokorejskega olimpijskega odbora Chong Ha Kim je zvečer povedal le, da so v znak dobre volje pripravljeni kaj malega popustiti, vendar ni pojasnil, kaj naj bi to bilo, a je izključil, da bi se lahko odpovedali uvodni in sklepni slovesnosti. Tako ali drugače, pri mednarodnem olimpijskem odboru pravijo, da je to srečanje med predstavniki obeh Korej (doslej so se sestali že trikrat) zadnja priložnost, da se lahko pravočasno dogovorijo, saj časa ni več dosti, ker morajo septembra razposlati vabila.
Kot znano, Severna Koreja zahteva, da bi izpeljala tretjino vsega programa prihodnjih olimpijskih iger, sicer bo manifestacijo bojkotirala in mejo zaprla. S svoje strani je mednarodni olimpijski odbor predlagal, da bi Pyongyang priredil tekmovanja v lokostrelstvu in namiznem tenisu, nekatera kvalifikacijska srečanja v nogometu in preizkušnjo na 100 kilometrov ekipno v kolesarstvu. To pa so Severni Korejci zavrnili. Terjajo namreč izvedbo vsaj osmih panog (poleg lokostrelstva in namiznega tenisa še judo, rokoborbo, gimnastiko, žensko odbojko in moško košarko). Kaže torej, da Pyongyang ni več zainteresiran za kolesarstvo.
Pogovori se bodo nadaljevali tudi danes, ko se bo morda tudi kaj več izvedelo, ali so se stališča zbližala. Delegacija mednarodnega olimpijskega odbora, ki ji predseduje Samaranch, se je včeraj najprej sestala s Severnimi Korejci, nakar je sprejela njihove rojake iz Seula in zatem spet predstavnike Pyongyan-ga. Danes pa bi moralo priti do skupnega zasedanja vseh treh delegacij.
Heysel 1985: besedo ima Douglas Hurd
BRUSELJ — O ekstradiciji 26 »navijačev« Liverpoola, ki so obtoženi, da so med krivci tragedije na bruseljskem stadionu 29. maja 1985, kjer je izgubilo življenje 39 gledalcev, od katerih je bilo 32 Italijanov, ima sedaj zadnjo besedo britanski notranji minister Douglas Hurd. Slednji naj bi se že ta teden sestal z belgijskim pravosodnim ministrom Jeanom Golom, da bi se domenila o tem, kako naj bi osumljence prepeljali v Belgijo, kjer naj bi jim sodili. Pravijo, da se bodo poslužili vojaškega letala, a tudi letališče, kjer naj bi pristalo, naj bi bilo vojaško. Zatem naj bi jih premestili v zapor v Lovaniu, ki je nekoliko oddaljen od centra. Tako bi se izognili možnosti, da bi tja prihajali svojci žrtev, a tudi, da bi prišlo do kakšnih demonstracij proti nasilju na stadionih
O tem, koliko naj bi trajal proces (vanj so vpleteni tudi bivši tajnik belgijske nogometne zveze in dva častnika belgijskih varnostnih sil), pa v belgijskih vladnih in sodnih krogih niso vedeli nič povedati. Vsekakor britanski navijači tvegajo tudi deset let zapora: obtoženi so namreč nasilja in nenamernega umora.
Triestina: Papais namesto Salvadeja
MILAN — Do konca nogometne kupoprodajne borze manjka le še nekaj ur, končala se bo namreč danes zvečer, prav pred iztekom pa je pričakovati še nekaj »bomb«. Eno, najvažnejšo, so včeraj že napovedali. Roma in Milan se bosta danes sporazumela za odhod reprezentanta Ancelottija v Milan. Laskavih Berlusconijevih ponudb Viola ni mogel prezreti. Podrobnosti sporazuma niso še znane.
Triestina, ki ima zaradi bližnjega procesa vezane roke, se je z Monzo sporazumela za zamenjavo Salvade - Papais.
Napoli je Ascoliju odstopil Huga Maradono, Carannanteja in Celestinija, Laziu pa Mura. Hugo Maradona odhaja v Ascoli na posojilo, tamkajšnji trener Castagner pa z nakupom ni kaj dosti zadovoljen, moral se je pač podrediti koristim društva, ki je brata slavnega argentinskega asa dobilo takorekoč brezplačno.
V škripcih je novinec Pescara, ki je odstopil Fiorentini svojega zvezdnika Rebonata, a najel le Brazilca Juniorja, ki so ga pri Torinu nadomestili z Berg-grennom. Pescara je vsekakor kandidat za povratek v B ligo.
Reprezentantu Dosseni preti nevarnost, da bo ostal brez dela. Torino ga ne mara, drugi klubi pa zavračajo njegove zahteve (700 milijonov letnega dohodka).
Francoz Mottet še vodi na skupni lestvici toura
Roche zmanjšal zaostanek
LUZ ARDIDEN — Včerajšnja, 14. etapa krožne dirke po Franciji, je mnogo obetala, postregla pa nam je z zgolj delnim presenečenjem: etape se je namreč nenadejano »polastil« neznani Norvežan Dag Lauritzen, predvidenih sprememb na samem vrhu skupne lestvice pa ni bilo. Francoz Mottet še ne bo slekel rumene majice, a še najbolj se je z včerajšnjo preizkušnjo okoristil Irec Roche, ki je občutno »oklestil« svoj zaostanek za domačinoma Bernardom in Mottetom, ki mu zaenkrat preprečujeta prodor v sam vrh razpredelnice.
Odpovedali so zlasti pristni »hribolazci« z Delgadom in Millarjem na čelu, nič kaj zadovoljivo pa se niso obnesli niti favoriti, med katerimi nedvomno prednjačijo Fignon, Breukink ter Madiot, medtem ko si iz ozadja utira pot, ob že visoko uvrščenem Herreri, drugi Kolumbijec, Wilches.
Potek same etape je bil dokaj enoličen vse do 50 kilometrov pred ciljem, ko je Lauritzen silovito potegnil in pustil za sabo kar triminutno prazni-
no. Za njim se je sicer pognal neukrotljivi Herrera, ki pa je bil za spoznanje prepočasen. Bivši norveški policist je tako segel po svoji doslej najvišji mednarodni uvrstitvi.
Vrstni red 14. etape: 1. Lauritzen (Nor.), ki je 166 km od Paua do Luz Ardidena prevozil v 5.14'28"; 2. Herrera (Kol.) po 7"; 3. Hampsten (ZDA) 53";
4.	Wilches (Kol.) 59"; 5. Fuerte (Šp.) 1’28"; 6. Delgado (Šp.) 1'30"; 7. Millar (VB) 1'30"; 8. Bagot (Fr.) 1'33"; 9. Parra (Kol.) 133"; 10. Roche (Ir.) 1'36"; 11. Lauritzen (Nor.) 8'58"; 12. Fignon (Fr.) 10T5"; 13. Breu (Švi.) 10'20"; 14. Cama-rago (Kol.) 10'29"; 15. Echave (Šp.) 10'49".
Skupna lestvica: 1. Mottet (Fr.) 61.36'54"; 2. Bernard (Fr.) po 1T3"; 3. Roche (Ir.) 1’26"; 4. Delgado (Šp.) 4'31";
5.	Millar (VB) 4'42"; 6. Wilches (Kol.) 5'42"; 7. Zimmermann (Švi.) 7'29"; 8. Al-cala (Meh.) 8T8"; 9. Herrera (Kol.) 8'34"; 10. Hampsten (ZDA) 8'44"; 18. Le-jarreta (Šp.) 30 23"; 20. Mottet (Fr.) 3'33"; 30. Loro (It.) 4'47"; 100. Contini (It.) 20'53"; 134. Bontempi (It.) 24'37".
Longova prevzela vodstvo
LUZ ARDIDEN — S premočno zma-•go na 5. etapi ženskega toura si je Francozinja Longojeva priborila prvo mesto na skupni lestvici, na kateri je spodrinila Italijanko Bonanomijevo. Veteranka Caninsova ni bila kos gib-čnejši »večni« tekmici Longojevi, na skupni lestvici pa je vseeno prehitela presenetljivo rojakinjo Bonanomijevo. Vnovič se torej obeta zagrizen dvoboj med Caninsovo ter Longojevo. Ostalim tekmovalkam bo, kot običajno, postreženo zgolj z drobtinami.
Vrstni red 5. etape: 1. Longo (Fr.), ki je 35 km (Argeles Gazost - Luz Ar-diden) prevozila v 1.17'37". 2. Caninis (It.) po 1'01"; 3. Enzenauer (ZRN) 2'40"; 4. Poljakova (SZ) 2'52"; 5. Larsen (Nor.) 3'51".
Skupna lestvica: 1. Longo (Fr.) 8.40'32"; 2. Canins (It.) po 49"; 3. Bona-nomi (It.) 3'31"; 4. Enzenauer (ZRN) 3'32"; 5. Poljakova (SZ) 4T6".
V Nici Aouita brez rekorda
NICA — Na atletskem mitingu v Nici je Maročan Aouita na milji sicer zmagal (3'49"12), a napovedanega svetovnega rekorda ni dosegel in je bil po teku dokaj razočaran. Zato pa je bilo na francoskem mitingu za Grand prix več dobrih dosežkov. Še posebej izstopa rezultat Jamajčanke Otteyeve, ki je na 100 m zmagala v času 10"98.
Manjkalo ni niti nekaj presenečenj. Bolgarsko skakalko Kostadinovo je z znamko 198 premagala Američanka Ritterjeva, svetovna rekorderka pa je preskočila le 195 cm. Hud poraz je utrpel tudi evropski prvak na 10.000 Panetta. Tekel je na 3.000 m in dosegel le šesto mesto, zmagal pa je ameriški veteran Padilla. Neuspeh je doživel tudi sloviti sovjetski metalec kladiva Sej dih, premagal ga je Vzhodni Nemec Sahner, a Sejdih se baje pripravlja za olimpijske igre v Seulu in ga SP v Rimu ne zanima.
Aouita na cilju v Nici
Nogomet: italijanski pokal
Jutri žreb skupin
MILAN — Svet vsedržavnega združenja italijanskih nogometnih društev se bo sestal jutri, ko bo izžrebal sestavo osmih izločilnih skupin (po šest ekip vsaka) italijanskega nogometnega pokala.
VVittmanu rally po N. Zelandiji
MANUAKU (Nova Zelandija) -Avstrijec Franz VVittman je na lancii delta osvojil končno zmago na rallyju po Novi Zelandiji. Preizkušnja je veljala za svetovno prvenstvo pilotov.
Platini zgubil tožbo
SANTIAGO DE CHILE - Michel Platini je tožil nekega trgovca v Čilu, ki je -izdeloval oblačila, na katera je kot zaščitni znak nadel njegovo ime, a je pravdo izgubil. V Čilu je tudi neki konj z imenom Platini, ki je zmagal na številnih dirkah, vendar se ne ve, ali je kdo s tem v zvezi kaj oporekal omenjenemu trgovcu.
Sonja Milič o bližnji preteklosti in bodočnosti namiznoteniškega odseka
Glavna silnica - napredek v kakovosti
Sonja Milič (gotovo je ni treba posebej predstavljati) je res hvaležen sogovornik, saj ima poleg vseh odlik tudi to, da je zgovorna. Z njo smo pokramljali o minuli in bodoči sezoni, o smernicah Krasa v kratkoročnem in dolgoročnem smislu, posredovala pa nam je res obilico informacij, ki bodo gotovo zadovoljile vsakogar, ki bi morda pogrešal podrobnejši obračun Krasovega namiznoteniškega odseka po letošnji sezoni.
»Lansko sezono smo začeli s polno paro,« je začela Sonja. »Novi trener Matjaž Šercerj, s katerim smo zelo zadovoljni, je prišel v popolnoma novo okolje in se je moral prilagoditi drugačnim razmeram. Menim, da si je jasno sliko o nas in o italijanskem namiznem tenisu ustvaril šele ob koncu sezone, zato pa bo lahko letos načrtoval proces treningov in priprav na tekmovanja mnogo tiolj ustrezno. Z nami bo ostal še najmanj dve leti, saj smo se od njega veliko naučili, njegov strokovni pristop in znanje na visoki stopnji pa sta neprecenljive važnosti za vse tekmovalce, zlasti pa za mlajše, ki imajo še ogromno rezerv. Lani smo s pripravami začeli že 16. avgusta. Do začetka pouka pa smo vadili dvakrat dnevno. Tekmovalce in tekmovalke smo porazdelili v skupine, ki so bile bolj homogene po starosti kot pa po tehničnem znanju. Na podlagi uspešne igre na nekaterih predprvenstvenih nastopov smo verjetno precenili svoje sposobnosti. Tudi Matjaž je mislil, da se bomo takoj dokopali do sijajnih rezultatov, praksa pa je dokazala, da nas je optimizem zavedel. V zadnjih letih se je namizni tenis razmahnil in razvil, v smislu tehnike, tudi v Italiji, tako da je za sleherni uspeh potrebna zvrhana mera naprezanja.«
Bi na kratko povedala, v katerih prvenstvih ste letos sploh nastopali in kolikšno je sedaj število aktivnih tekmovalcev?
»Nastopali smo v ženski A ligi, z dvema postavama v ženskem drugoli-gaškem prvenstvu, z moško vrsto v C ligi ter v promocijskem prvenstvu s po eno žensko in moško postavo. Poleg tega imamo skupino začetnikov, ki sodelujejo na turnirjih in mladinskih igrah. Skupno je v odseku 56 aktivnih pingpongašev, od teh jih 38 nastopa na zveznih tekmovanjih, za njimi pa si postopoma utira pot 18 začetnikov. S prvo žensko postavo smo letos pristale na končnem 3. mestu. Z boljšo igro dvojic bi morda lahko zasedle 2. mesto, sicer pa to niti ni tako pomembno. V B ligi je ena ekipa osvojila 3. mesto, druga pa je, žal, izpadla. Vendar upamo, da bo ostala med drugoligaši, kajti iz lige so medtem izključili neko drugo društvo. Moški so si zagotovili obstanek med tretjeligaši. Zadnje, dodatno srečanje, so odigrali 21. 6. in v gosteh slavili s 5:3. Zares želimo, da bi lahko ponovno nastopali z dvema postavama v B ligi, saj so to za mlajše igralke neprecenljive izkušnje. Rada bi tudi navedla rezultate, ki so jih naše tekmovalke dosegle v mladinskem prvenstvu, v katerem so ekipno osvojile 3. in 4. mesto na državnem prvenstvu. To je nenadejan uspeh, saj sta prvo in drugouvrščena ekipa res zelo močni in razpolagata z nekaterimi reprezentantkami. Dve naši mladinki in ena mlajša pionirka so se udeležile državnega finala za posameznice. V mladinski kategoriji smo odnesli 6. in 7. mesto, v pionirski pa 7. mesto. V pionirskem državnem finalu za dvojice pa smo se uvrstili na 3. mesto. Zato pa smo imeli v članskem prvenstvu za posameznice, v katerem so imele pravico do nastopa 4 naše predstavnice, slabše dosežke. Edina svetla točka je letos bila Tanja Ukmar, ki se je z odličnimi igrami prebila med prvokategornice. Po začetni tremi in 'spoštovanju" do visokozvenečih imen je zaigrala kot zna in si zasluže-
no prisvojila naziv prvokategornice. In
0	mojem mnenju je prav Tanja tista,
1	je letos največ napredovala in dosegla največje uspehe.«
»Ob vsem navedenem bi rada poudarila pomembnost naše udeležbe na pokalu sejemskih mest (ETTU), ki predstavlja za nas uveljavitev v mednarodni areni, v evropskem merilu ter seveda navezovnaj e stikov z različnimi okolji, novimi ljudmi, ki preko nas nekaj izvedo tudi o Slovencih v Italiji.«
Še kaj o prihodnji sezoni...
»Analizirali smo zatečeno stanje in se zaustavili predvsem pri napakah, ki smo jih zagrešili. Na skupnem sestanku smo se dogovorili in pripravili okvirni plan delovanja. Zavedamo se, da je potrebno povečati volumen in intenzivnost treningov ter nasploh vztrajneje delati. Zato smo letos grupirali tekmovalce po kakovosti. Tekmovalne skupine bodo vadile petkrat tedensko, ostali pa trikrat. Prvi del predprvenstvenih priprav bo v Murski Soboti, nato bomo z vadbo nadaljevali v domačem objektu. Pridružile se nam bodo igralke ljubljanske Ilirije, kar bo prispevalo k večji vzajemni motiviranosti in k boljšemu učinku posameznih treningov. Ta ciklus bo trajal najmanj 10 dni, ko bomo praktično ves dan na vadišču. Nakar bomo, do začetka šolskega leta, trenirali dvakrat dnevno.
Kdaj pa bo »ognjeni krst«?
»Prvi uradni nastop nas čaka že septembra, ko bo 12. izvedba tradicionalnega Kraškega pokala, ob udeležbi najboljših ekip iz Jugoslavije, Trsta in Italije. Letos bo tekmovanje obsegalo samo ekipni del, kar bo za nas predstavljalo pomembno preizkušnjo tik pred prvenstvenim startom.«
Kakšna bo postava prve ženske vrste?
»Nujno potrebujemo dobro napadalko. Iščemo jo (potem so jo tudi dobili, in sicer Branko Batinič, op. ur.) v Jugoslaviji. Druga novost bo pa Tanja Ukmar, ki bo postala standardna članica prvoligaške ekipe, medtem ko bo Sonja Doljak igrala v B ligi. To kolikor zadeva samo postavo. Drugače pa moramo izboljšati učinek v igri dvojic. Letos se je izkazalo, da je bil par Doljak - Sedmak zanesljivejši od dvojice Bernardič - Milič, toda do tega spoznanja smo se dokopali po nekaj kolih in verjetno, kot sem že dejala, bi nam
točke iz iger dvojic omogočile uvrstitev na 2. mesto.«
Rada bi še poudarila, da bo letos ligaški tekmovalni sistem nekoliko drugačen oa lanskega: vsa moštva bodo nastopala v isti skupini. Torej 8 ekip, ki se bodo med sabo pomerile dvakrat. Menim, da je to bolje kot lani, kajti na tak način pride do izraza ves potencial italijanskega namiznega tenisa. Tekmovalo pa se bo po prirejenem »sweitling« sistemu (brez prvega kola), z eno tekmo posameznic, eno dvojic in še eno posameznic.«
Vemo, da ste v deželni namiznoteniški zvezi prisotni s številnim zastopstvom. Kakšni pa so odnosi Krasa z ostalimi članicami znotraj te inštitucije?
»Zelo dobri, predvsem z drugimi tržaškimi klubi. Gojimo prisrčne stike tudi z novim deželnim predsednikom, Giannijem Torrentijem, ki je Slovencem zelo naklonjen. Z njim vzajemno sodelujemo, sprejemamo nasvete in sami svetujemo. Dvojezični plakat, ki so ga natisnili za deželno prvenstvo, je njegova osebna pobuda, tako kot udeležba naše ekipe na Pokalu julijskih Alp, ki se ga udeležijo italijanska, jugoslovanska in avstrijska moštva.«
Kakšne so razmere v 1. ligi? Z razvojem namiznega tenisa se je okoli te panoge povečalo zanimanje medijev, sponsorjev. Se v teh krogih pretaka veliko denarja?
»Razen Krasovih tekmovalk, ki so v tem pogledu bele vrane, so vse ostale plačane ali vsaj dobro honorirane. Sicer to niso kdove kakšne vsote, da bi od tega lahko živele, nekje od 5 do 10 milijonov lir za sezono. Bistvena razlika med Krasom in ostalimi klubi pa je predvsem ta, da se mi zanašamo skoraj izključno na lastne moči, gojimo naraščaj in skrbimo za podmladek, medtem ko drugi na debelo kupujejo. Nekatera društva obstajajo samo eno sezono, nato pa propadejo in vsi igralci romajo v druge sredine, in tako naprej.«
Kaj bi še povedala za dober konec?
»Samo to: če ocenimo letošnjo sezono, potem je ocena opravljenega dela več kot pozitivna. Lahko smo zadovoljni, ker smo storili velik korak dokončne utrjenosti zasnove za uresničitev klubskih ciljev v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni bodočnosti.«
IGOR CANCIANI
Vrhunska pot Branke Batinic
Branka Batinič, ugledna Kraševa okrepitev za prihodnjo namiznoteniško sezono v A ligi, ima za sabo veliko mednarodnih afirmacij. Rodila se je pred 28 leti v Vinkovcih, z namiznim tenisom pa se je pričela ukvarjati že pri sedmih. Njen vzpon je bil izredno nagel. Že leta 1975 je nastopila v državnem dresu, istega leta pa je dosegla svoj prvi velik uspeh z zmago na odprtem mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Ljubljani, uspeh pa ponovila devet let kasneje (1984). Dolgo let je bila prva dama jugoslovanskega namiznega tenisa, zdaj pa je še vedno številka devet na evropksi rang lestvici, udeležila se je številnih evropskih in svetovnih prvenstev, balkanskih in sredozemskih iger, velikih mednarodnih turnirjev, z evropsko reprezentanco pa je nastopila na turneji po Aziji. V svo-
ji karieri je premagala že več kitajskih igralk. Označuje jo zelo atraktiven slog igre in je zato zelo cenjena pri gledalcih in strokovnjakih. V »civilnem« življenju je magister iz ekonomskih ved.
IGRA IN BISERI
Bogdan Biščak
Bivak je postal sčasoma naš drugi dom. Bil je to za nas najlepši kraj na svetu. Skozi okno smo gledali divje nazobčani greben Široke peči, ki se je, harmoniki podobna, raztezala pred našimi očmi, pa Mali Oltar, Veliko Martuljško Pončo... Pogled je drsel navzdol do Treh macesnov, mesta, kjer smo v njihovi senci zmeraj za trenutek postali in s pogledom uprtim v tako znane razčlembe »naše stene« iskali spomin na vsa tista težka in čudovita doživetja, ki ne bodo nikoli minila. Kadarkoli se znajdem sedaj nekje daleč od doma, v tujih gorah, na odpravi in si zaželim naših belih Julijcev, vstane pred mojimi očmi podoba te divje stene in trdno sklenem, da bo moja prva pot ob vrnitvi domov vodila v to svetišče naše mladosti.
Plezati v severni steni Široke peči pomeni napenjati lastne živce do skrajnosti. Škala v njej je daleč najslabša od vseh velikih sten Julijcev. Na krušljivost kaže že barva, saj je stena na prenekaterem mestu rdeče rumena namesto bela. Premagovati takšna mesta, ko natanko veš, da se oprimek maje in se bo nekoč odlomil, da pa je njegova obremenitev edina možnost za napredovanje, je seveda hudo delikatna zadeva. V takih trenutkih je nujno treba najti v sebi moč za neko vrsto samoprevare. Kdove kolikokrat se je tako zgodilo, da sem trikrat, štirikrat udaril po takem oprimku, kot da bi že ob prvem udarcu ne videl, kako se maje, potem pa »zamižal« in se prijel zanj.
Ni mi povsem jasno, zakaj mi je Široka peč toliko pomenila, zakaj sem v njej plezal več kot kjerkoli drugje. Morda zato, ker je bila tista igra, ki je pravzaprav glavni smisel alpinizma, v tej steni prignana do njenih skrajnih meja. Morda pa tudi zato, ker je človekov čustveni odnos do vsake stvari, do vsakega človeka, dvozna-čen. Nikoli in nikjer ne obstaja le čista ljubezen, v vsak odnos je zmeraj vključeno tudi njegovo nasprotje. Široke peči sem se bal in jo prav zato imel rad. Prepričan sem, da je plezanje v njej najpomembneje oblikovalo mojo nadaljnjo alpinistično pot.
Z Igorjem sva v Široki peči splezala prvo smer, za katero sva začutila, da naju uvršča med boljše plezalce pri nas. Bila je to Čihulova, smer, ki jo je pred dvajsetimi leti splezal ta znani in odlični češki alpinist. S prijateljem, ki se mu je med vzponom na pol zmešalo, sta se štiri dni borila proti vrhu. stene in še dobrih pet, šest, let nazaj, je smer veljala za eno najtežjih, če ne kar najtežjo pri nas. Presneto sva bila ponosna sama nase, ko sva jo naredila, posebej še Igor, na katerega so prišli skoraj vsi »ta strupeni« raztežaji. Pri plezanju, kjer se alpinista izmenjujeta v vodstvu, se to le redko zgodi, takrat pa so bili raztežaji vendarle tako razporejeni, da se je. V Široki peči se nama je to pripetilo še enkrat, v sosednji Zlatolaski, le da sem bil takrat jaz tisti, ki sem se mučil in na vrhu užival bolj kot Igor. Najtežja smer pa, kar sem jih splezal v tej steni, je bila Zajeda.
Smer sta, po vrsti neuspešnih poizkusov, splezala Pavle Kozjek in Zvone Drobnič. Dva dni sta potrebovala zanjo in ko sva se z Radom znašla pod njo, je bila še brez ponovitve.
Glede na to, da je bila stara šele leto dni in da je bila to Široka peč, je bilo to povsem razumljivo. Poleg tega pa sva že takrat vedela, da je ta smer zagotovo najtežja v tej steni, najbrž pa tudi precej dlje naokrog.
Nekaj dni prej sem pri igranju košarke dobil hud udarec v rebra. Pri vsakem premiku rok me je tam strahovito zabolelo in že ko sva lezla zjutraj skozi okno Bivaka III, so se me polastili dvomi o moji sposobnosti' za plezanje. Stisnil sem zobe in upal, da bo bolje, ko se ogrejem. Pa ni bilo. V prsih me je bolelo že pri globljem dihanju in ob vstopu sem hotel predlagati, da se vrneva v bivak, saj plezati ne bom mogel. Potem sem se spomnil
Široka peč iz Martuljka
tistega Radovega napol otožnega, napol očitajočega pogleda, ki bi mi ga, ne da bi ob tem rekel kako besedo, naklonil in raje sem molčal. Le toliko sva se zmenila, da bo on ves čas plezal naprej.
Od časov najinih prvih skupnih tur, je Rado precej spremenil slog plezanja. Medtem je prestal že nekaj kar hudih preizkušenj, nekajkrat je resno padel in imel precej sreče, da je preživel. Seveda se je nad tem moral zamisliti in njegovo plezanje je bilo vse manj »horukarsko«. Še vedno je bit pripravljen veliko tvegati, vendar le takrat, ko je bilo to zares nujno, ne pa zato, da bi si popestril vzpon. Takšen pristop je pomenil veliko olajšanje zame. Prepričal me je, da mu lahko povsem zaupam, kar mi je bilo pri vzponu, kot je bil ta, še kako potrebno.
Smer je bila že od prvega raztežaja takšna, kot sva pričakovala: krušljiva in težka, za normalno varovanje pa povsem neprimerna. Bolečina v prsih je popustila le toliko, da sem lahko normalno dvigoval desno roko, ki sem jo v prvih metrih spravljal do oprimkov nad seboj le po centimetrih. Rado je bil na srečo odlično razpoložen, vsa najtežja mesta je premagoval z zbranostjo in odločnostjo vase prepričanega človeka. Premišljeno je obremenjeval kline, ki so bili že na pogled povsem neprepričljivi in zmeraj se mu je srečno izšlo. Kmalu sva začela upati, da bo šlo brez bivakiranja in dobre volje sva vse hitreje dvigala navzgor, kjer naju je, le nekaj pod robom stene, čakala še najtežja dolžina vrvi.
Na mešanem odbojkarskem turnirju KD Župančič v Štandrežu
Sovodenjci ugnali gostitelje
Gajina pot v 2. in 3. amaterski nogometni ligi
Prejeli smo s prošnjo za objavo
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
V zvezi s člankom »Pri Gaji množično in večstransko«, ki je bil objavljen 26. junija 1987 na 11. strani Vašega lista, sem pod rubriko "nogomet" zasledil nekaj netočnih podatkov, katere se mi zdi umestno popraviti. Omenjeni članek bi lahko služil kot gradivo za društveni arhiv in zato je prav, da so podatki točni.
Pa pojdimo po vrsti. Gaja je prvič vpisala člansko nogometno ekipo v prvenstvo 3. AL v sezoni 74/75 in ne leta 1973. V 3. AL so zato gajevci igrali tri sezone zaporedoma in ne štiri. V sezoni 76/77 je namreč Gaja končala prvenstvo 3. AL, skupina »N«, na drugem mestu in je zato igrala odločilno srečanje za prestop v 2. AL z drugouvrščeno ekipo skupine »O«, Baxterjem. Prva tekma v Miljah se je končala pri belem izidu, drugič (v Ul. Flavia) pa so zmagali gajevci, ki so nato igrali dve sezoni zaporedoma v 2. AL. Nato je Gaja igrala tri sezone (79/80, 80/81, 81/82) spet v 3. AL in ne le dve sezoni, kot je navedeno v omenjenem članku. Zato je zgrešen tudi podatek, da je nato igrala dve sezoni v 2. AL. V tej ligi so namreč gajevci igrali le v sezoni 82/83, ko so zbrali le 12 točk in zato spet nazadovali v 3. AL, kjer igrajo še danes.
Skupno igra Gaja v amaterskih prvenstvih že 13 sezon zaporedoma.
S spoštovanjem Bruno Rupel
PRIMOTOR KLUB
vabi člane na sejo, ki bo jutri, 16. t.m. ob 20.30 v Lonjerju. Razpravljali bomo o pripravi društvenega praznika.
SPDT
prireja v nedeljo, 19. t. m., avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304) ob uradnih urah. Vabljeni!
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi radi plačali letno članarino ali pa se vpisali v društvo, da lahko to storijo vsak dan v Tržaški knjigarni v Trstu. (Ul. sv. Frančiška 20), na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.) med sejo ob ponedeljkih od 20.30 do 21.30 ali pa tudi na Opčinah pri odborniku Zvonku Vidauu (Doberdobska ulica 40, takoj za opensko cerkvijo, tel. 212359) ob večernih urah.
Preživite razburljiv večer na hipodromu Montebello
danes oh 20.45
Člani Kulturnega društva Oton Župančič so na odprtem igrišču Doma Andreja Budala v Štandrežu pripravili svojevrsten odbojkarski turnir, na katerem so nastopile mešane ekipe fantov in deklet. Zanimive pobude, ki je ob robu betonskega pravokotnika privabila veliko gledalcev, so se udeleži-
le ekipe Pevme/Oslavja, Sovodenj, Štandreža in Vrha.
Končna zmaga je pripadla sovodenj-ski šesterki, ki je v odločilnem srečanju premagala domačine iz Štandreža. Slednji so zapravili enkratno priložnost za zmago, saj so v drugem nizu, potem ko so prvega zmagali, vodili
14:6. Prednost pa Štandrežcem ni zadostovala, tako da so Sovodenjci nadoknadili zaostanek in zmagali.
Izidi: Sovodnje - Pevma/Oslavje 2:0 (15:10, 15:12); Štandrež - Vrh 2:0 (15:8, 15:7); Pevma/Oslavje - Vrh 2:0 (15:10, 15:10); Sovodnje - Štandrež 2:1 (6:15, 16:14, 15:4).
SOVODNJE: Rajko Petejan, Ingrid Cotič, Lara Vižintin, Igor Kovic, Lucijan Batistič, Katrin Lovisutti.
ŠTANDREŽ: Danjel, Maša in Magda Brajnik, Tanja Gaeta, Valter Nanut, Raffaella Zavadlav, Roberta Plet, Maja Pelerin, Marjan Cingerli, Robert Bensa, Ivan Plesničar, Damjan Lutman.
PEVMA/OSLAVJE: Aleš Feri, Valter in Nataša Prinčič, Katja Sfiligoj, Marjan Vogrič, Tanja Gaeta, Andrej Vogrič, Aleš Fajt, Adrijana Furlan.
VRH: Bogdan Grillo, Albin in Ivo Devetak, Lara Visintin, Ingrid Cotič, Irene Cecutta, Jordan Grillo, Nevja Černič.
Končni vrstni red: 1. Sovodnje, 2. Štandrež, 3. Pevma/Oslavje, 4. Vrh.
(AJAM)
Na sliki: skupina udeležencev turnirja
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenqi mesečno 1.500.- din, trirtiesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
15. julija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska

ZTT
Trst
član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
Konec meseca pričakujejo največji val prometa Skrb za varnost na cestah in avtocestan v Italiji
RIM — Petnajst milijonov domačih in tujih turistov ima že pripravljene kovčke in bo v naslednjih tednih navalilo na italijanske avtoceste. Ob koncu tedna je po Italiji krožilo dnevno kar dva milijona in pol vozil; v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa se je promet povečal za 9 odstotkov. Spričo dejstva, da je v prvih dveh tednih julija umrlo v prometnih nesrečah več kot 300 oseb, kar je negativen rekord, se odgovorni upravičeno sprašujejo, kako bodo zajezili negativen trend in omogočili varnejša potovanja.
Tokrat, kot še nikoli doslej, je zato nujno, da tudi Italijani sledijo zgledu mnogih evropskih držav, kjer so vpeljali tako imenovane inteligentne od-
hode. Pri družbi Autostrade, ki upravlja 2.675 kilometrov italijanskih avtocest, so ob pričetku letošnje sezone pripravili poseben priročnik, v katerem so navedeni datumi, ko je na avtocestah promet najbolj gost. Kritični dnevi bodo tako med 30. julijem in 4. avgustom, masovni povratek s počitnic pa predvidevajo za 21. in 22. avgusta ter med 27. in 29. novembrom. Pri družbi Autostrade zato priporočajo, da se ljudje izogibajo teh datumov, vsekakor pa svetujejo, da se odpravijo na pot v nočnih urah ali pa zgodaj zjutraj.
Da bi vsaj delno omejili število prometnih nesreč, bodo med zgornjimi
datumu prekinili vzdrževalna dela na najbolj kritičnih avtocestnih odsekih, letos pa bodo prvič uvedli »operacijo vodna pipa«. Za kaj se gre? Izračunali so, da je zmogljivost dvopasovne avtoceste okrog 3 tisoč avtomobilov na uro, ko bodo to številko na posameznih avtocestnih odsekih dosegli, bodo enostavno zaprli dostop na ta del avtoceste. Predvidevajo, da bo to prišlo v poštev predvsem na relaciji med Milanom in letoviščarskimi kraji na Jadranski obali južno od Bologne ter med Savono in Genovo, Tudi tokrat bodo v dneh turistične migracije prepovedali vožnjo tovornjakom, ki imajo skupno težo nad 50 stotov, pozitivni učinki so bili doslej namreč očitni.
Srednjeročni načrt za varnost v prometu
RIM - Ločitev tovornega od potniškega prometa, bolj usklajena dejavnost cestne policije in orožnikov, izboljšanje prometnic in ojačanje razsvetljave predvsem v avtocestnih podvoznicah; to so le nekateri ukrepi, ki jih pristojni organi, pod vtisom velikega števila nesreč, v teh dneh načrtujejo z namenom, da bi zagotovili večjo varnost v italijanskem cestnem omrežju. Omenjeni načrt je še v fazi izdelave in je srednjeročen, vendar ga bodo v omejeni obliki začeli predvidoma izvajati v prvih mesecih prihodnjega leta. Prvi ukrep, ki ga nameravajo sprejeti, je ločitev vozil na dolge proge od tistih na krajše, večinoma krajevne proge, uresničevati pa ga bodo začeli na avtocestnem odseku Fiano-San Cesareo. Istočasno velja omeniti tudi vse glasnejše zahteve po spremembi prometnega zakonika; postopek za uvedbo novega zakonika je trenutno ustavljen, saj je njegovo uzakonitev preprečila predčasna razpustitev parlamentarnih zbornic. V prvi vrsti je nujna predvsem uvedba varnostnih pasov, kajti ne gre pozabiti, da je Italija edina od razvitejših držav, ki tega ukrepa še ni sprejela.
Čedalje več žrtev na italijanskih cestah
FOGGIA — Kot smo že poročali, se je zgodila predvčerajšnjim na Avtocesti sonca prometna nesreča, v kateri je bilo ob življenje osem oseb. Šlo je za verižno trčenje zaradi gostega dima, ki se je privalil na cesto, potem ko je 52-letni Giuseppe Margiotta na bližnjem posestvu 57-letnega Paola Marasca sežigal strnišče. Namestnik glavnega tožilca v Foggii Picardi je izdal včeraj zaporni nalog proti Margiotti pod obtožbo nenamernega večkratnega umora in sodno sporočilo proti Marascu pod isto obtožbo.
Smrtna kosa pa je na cestah kosila tudi včeraj. Na obvoznici pri Marini di Ragusa sta se ubila 17-letna Ric-cardo Scarso in Ernesto Žago: vozila sta se v golfu, ki ga je upravljal 20-letni Vincenzo Leonardo in ki se je iz nepojasnjenih razlogov zabil v zid ter prevrnil. V San Martinu delta Scale blizu Palerma sta 18-letni Gregorio Palumbo in njegov prijatelj Maurizio Palazzotto z motorjem čelno trčila v avtomobil in bila pri priči mrtva. V Castrovillariju {Cosenzaj pa sta bila ob življenje 24-letni Antonino Gioia in 31-letni Vincenzo Viceconte, ki sta se z avtom zaletela v avtobus.
Italija zaostaja za drugimi državami
Kdaj bodo varnostni pasovi res obvezni?
RIM — Italija je edina država Evropske gospodarske skupnosti, kjer varnostni pasovi niso še po zakonu obvezni. V prejšnji zakonodajni dobi se je sicer parlament dolgo časa ukvarjal s to aktualno problematiko, razpust zbornic pa je izjalovil vso razpravo, ki se bo sedaj baje nadaljevala, takoj zatem ko bosta senat in poslanska zbornica izvolila komisije. Zakonski osnutek, ki ga je odobril senat, predvideva, da bodo varnostni pasovi postali obvezni prvega januarja leta 1988. Za odobritev tega odloka so se v preteklosti potegovale vse politične sile, avtomobilske hiše (domače in tuje) pa so pristale na enotno montažo varnostnih pasov, ki jih vsi novi avtomobili dejansko že imajo priklopljene.
Strokovnjaki so mnenja, da bi uvedba obveznih varnostnih pasov omejila tragični obračun mrtvih in ranjenih na italijanskih cestah celo za 50 odstotkov. To jasno potrjujejo tudi podatki, ki prihajajo iz Zvezne republike Nemčije in iz Velike Britanije, kjer so po uvedbi
obveznih pasov v zasebnih avtomobilih zabeležili kar polovico manj žrtev prometnih nesreč. V Italiji bi torej varnostni pasovi preprečili kar 1200 smrtnih nesreč in več kot HO tisoč ranjenih.
Medtem ko pri nas še čakamo na zakonski normativ, ki bi uvedel varnostne pasove na prednjih sedežih, so v nekaterih drugih državah pasovi že zdavnaj obvezni tudi za zadnje sedeže. Nekatere raziskave so namreč dokazale, da v primeru nesreče tvegajo poškodbe tako potniki, ki sedijo spredaj, kot tisti, ki sedijo zadaj, seveda če niso navezani na varnostne pasove. Z uvedbo obveznih pasov bodo stopile v veljavo tudi precej stroge globe za kršitelje zakona. V prejšnji zakonodajni dobi se parlamentarci niso mogli sporazumeti o višini denarnih kazni za ta prekršek. Zelo verjetno pa je, da bo novoizvoljeni parlament te globe prilagodil tako imenovanim »superglo-bam«, ki zadevajo prepoved parkiranja in še nekatere druge prekrške v mestnem prometu.
Možne povezave z umorom podjetnika Minguzzija
Karabinjer umrl v spopadu z dvema zlikovcema-kolegoma
RAVENNA — Nasilna smrt mladega karabinjerja pri Alfonsinah pri Ferrari je globoko odjeknila v Ravenni, kjer so krvavi dogodek nemudoma navezali na aprilsko ugrabitev in umor mladega podjetnika Pierpaola Minguzzija.
Karabinjerji v Ravenni so namreč bili na sledi tolpi izsiljevalcev, ki je skušala iztrgati družini Cantarini 300 milijonov lir. Cantarinijevi se ukvarjajo s predelovanjem sadja in s sadjem se je ukvarjal tudi 21-letni Minguzzi, ki so mu neznanci skušali prav tako izsiliti 300 milijonov lir.
Po daljših pogajanjih so se zlikovci vsekakor zadovoljili s polovično vsoto, ki bi jo moral Can-tarini pustiti pri drogu cestne razsvetljave v kraju Taglio Corelli. Namesto Cantarinija pa je na zmenek prišla patrulja karabinjerjev. Kmalu za njimi so se na fiatu 127 pripeljali tudi izsiljevalci, od katerih je eden izstopil in pobral torbo z denarjem. Karabinjer Sebastiano Vetrano je že bil na tem, da ga ustavi, ko so iz fiata začeli streljati proti njemu. 23-letni karabinjer je obležal na tleh, medtem ko je njegovim kolegom uspelo
aretirati tri pripadnike tolpe, ki so sedeli v avtomobilu. Karabinjer Sebastiano Vetrano se je priselil v Ravenno šele pred dvema letoma — doma je bil namreč iz Falciana pri Caserti —, kjer se je pred petnajstimi dnevi poročil z 21-letno Mario Grazio Bognanni.
Na veliko presenečenje karabinjerjev sta bila med aretiranci tudi dva kolega, 23-letni Orazio Tasco iz Gele pri Caltanissetti in 24-letni Angelo del Dotto iz Palmiana pri Ascoli Picenu. Tretji član tolpe je bil 31-letni vodni inštalater Alfredo Tarroni, ki se je dvojici karabinjerjev pridužil šele pred kratkim.
Preiskovali iščejo zdaj vse morebitne povezave aretirane tolpe z izsiljevalci družine Minguzzi. Pierpalo Minguzzi je namreč služil vojaški rok kot karabinjer v Mesoli, ki se nahaja v bližini Ferrare, zato ne izključujejo dejstva, da gre za isto organizacijo. Tudi oseba, ki je po telefonu kontaktirala tako Minguzzije kot Cantarinijeve, je govorila z težkim južnjaškim naglasom.
Z bujno fantazijo lahko prideš do poceni kosila
PARIZ — »Francois Mitterrand in italijanski predsednik Francesco Cos-siga bosta na kosilu v vašem restora-nu, jaz pa imam nalogo, da obisk pripravim.« S temi besedami se je Daniel Goldberg, ime je seveda izmišljeno, kar tri tedne predstavljal kot posebni odposlanec predsedniške palače in je na ta račun brezplačno obedoval v številnih restoranih Ami-ensa v Franciji. Vsem je obljubljal obisk predsednika republike, stroške njegove »pripravniške misije« pa naj bi poravnali direktno iz Elizejske palače.
Zadnje dni je možakar stopal celo v stik s finančnimi krogi mesta, tem pa je obljubljal dobre zaslužke z razširitvijo letalske proge, kar bi omogočilo pristanek predsedniškega letala. Možje postave so končno le pomirili moškega in so ga spravili na hladno. Še vedno pa niso ugotovili njegove identitete in niti ne poznajo njegovega državljanstva. Zlikovec namreč odlično obvlada več jezikov, sam pa trdi, da se je rodil v Ziirichu. Upoštevajoč njegovo preteklost, mu seveda nihče tega ne verjame.
Inšpektor pa tak
Tudi avstrijski gasilci imajo svoje parade in tekmovanja, 2-letni inšpektor pa se jim je kar sam ponudil...	(AP)