CELJSKI TEDNIK Celje, 26. julija 1963 • Leto XV. it. 29 • Cena 20 din ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN i:^RAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POŠTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCi RAČUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEOA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Zastava Prazniki so mimo in spet smo sredi dela. Ko to pišem je sreda, torej dva dni po prazniku, zastave po našem mestu pa servisi jo. O zastavi sem se namenil sprego- voriti besedo. Da je zastava simbol države, simbol družbe, ni treba po- navljati. Kaj je zastava od nekdaj pomenila, je tudi znano. Zlasti pa naše zastave, pod katerimi je naš narod bil naj odločilne j šo bitko v svoji zgodovini, naše zastave, pod katerimi je padlo v smrt okoli mi- lijon 700 tisoč najboljših sinov in hčera — ti sveti simboli so vredni ečjega spoštovanja. Tudi ustava v svojem členu govori o zastavi, o gr- bu in himni. O nobeni drugi posa- meznosti ne posebej. Pa si poglejmo naše zastave. Oble- dele so, mnoge raztrgane, skratka neugledne. Nekatere so sešite iz bla- ga, katerega barva že v osnovi ne odgovarja. Obešene so včasih na drogove, ki so sloki, očrneli in po- dobno. Večkrat je ob praznikih tu- di dež. Zastave potem mokre leži- jo zavite kje v zatohlih prostorih in ko so ponovno razobešene, so ta- ke, da bi bilo bolje če bi jih sploh ne razobesili. Prav nerodno mi je, da moram omeniti kapitalistične države, kjer s strogimi predpisi določajo ravna- nje z zastavami. So mar njim zasta- ve več kot nam? Niso pa take samo zastave, ki so razobešene po hišah. Zgodilo se je le, da so ob manifestacijah brisale cestni prah, da so jih zastavonoše nosili nemarno kot preklje čez ra- me. Sploh smo včasih pri zunanjem videzu manifestacij silno malomar- ni in nekultivirani. In prazniki sami. Če bi sodili po zastavah, potem mi v naši domovi- ni praznujemo več kot polovico dni v letu. Zastave visijo nad ulice in ceste še dneve in tedne po pravih prazničnih dneh. To je hkrati tudi vzrok, da so obledele in raztrgane. Niso pa take društvene zastave. Običajno so v posebnih vitrinah, ne- govane in na častnih mestih. Zasta- ve pa, ki simbolizirajo našo celot- no, družbo, njeno svetlo revolucio- riarno preteklost, te zastave pa so izpostavljene malomarnosti in ne- kulturnosti. Kaže, da 'sama opozorila ne po- magajo dosti. Bilo bi prav, če bi občinske skupščine končno sprejele odlok, oziroma, da bi vprašanja v zvezi z narodnimi prazniki in kon- kretno ravnanje z zastavami in dru- gim sitnooli vnaesli v statute, hišne svete in druge odgovorne ljudi pa s primernim poukom in predpisom prisilili, če že ne lastnih nagibov, k }cdu in spoštovanju pomena naših Vnanjih simbolov. Kr. Od Rogle do Bohorja - od Menine do Bizeljskega Svečanosti na zgodovinskih tleh Kot vsako leto, tako so tudi letos delovni ljudje v vseh občinah celj- skega Okraja svečano proslavili dan vstaje slovenskega ljuds.tva. Proslave so bile letos poleg komemorativnih svečanosti ob spomenikih in gro- biščih usmerjene na izlete in pohode v znane partizanske kraje, na pri- zorišča horb. Pri vseh svečanostih so sodelovali borci NOV, z njimi pa najmlajša generacija — mladina, ki je na ta način spoznavala najbolj svetle strani zgodovine našega ljudstva. V Celju, ki je v štirih dneh slavilo dva praznika, dan vstaje in občinski ipraznik, je bilo zelo veliko priredi- tev. Toda ker smo o tem že pisali, naj omenimo samo svečano sejo ob- činske skupščine in predsedstva združenja borcev, ki je bilo v soboto po delovni seji skupščine. Sejo sta vodila predsednik skupščine Marjan UCAKAR in predsednik Ob O ZB Cveto PELKO. Poleg odibomikov, posilancev in prvoborcev so bili na seji tudi najvidnejši predstavniki iz občin Ćuprije, Siska in Doboja. Sve- čan referat je na seji imel tovariš Marjan Učakar, ki je poleg zgodo- vine borbenega Celja navedel tudi glavne probleme in naloge za bodoče delo in prizadevanja. O podelitvi naslova častnega občana in Slandro- vih nagrad poročamo v posebnih sestavkih. Občani brežiške občine so praznik vstaje praznovali v Kapelah, v kraju, ki je bil med prvimi izseljen v letu 1941. Sodelovale so vse organizacije ter društva pri izvedbi kulturnega, športnega in zabavnega programa. Laška občina, kot to posebej po- ročamo, je praznovala dan vstaje v, Gračnici pri Rimskih Toplicah, šmarska občina pa v Rogatcu, kjer je bil odprit spomenik padlim. V Gomji Savinjski dolini so na dan vstaje prav tako obiskali šte- viline zgodovinske kraje, predvsem pa so se ta dan borci posvetili dru- žinam padlih in hišam, ki so v času borbe dale vse za naše borce. Hkrati so položili vence na grobišča padlih borcev in žrtev fašizma. Na Rogli na Pohorju so praznovali občani konjiške občine. V kraju, kjer se je boril legendarni Pohorski ba- taljon, so priredili množični izlet, pripravili kulturne in športne prire- ditve. Pri proslavi, ki je trajala dva dni, so sodelovali poleg borcev, mla- dine ter drugih političnih organiza- cij tudi člani prosvetnih in športnih društev. Občani sevniške občine so združili svečanost s prijetnim izletom na Lisco in Murnico, komemoracijo pa so priredili tudi v Sevnici pred spo- menikom. Gorica pri Slivnici je kraj, kjer se je v dneh vstaje mudila in borila Celjska četa. V Slivnici je padel Nemcem v roke tudi komandir Franjo Vrunč. Tu v tem kraju so se letos zbrali borci NOV šentjurske občine k proslavi dneva vstaje sku- paj z velikim številom ostalih obča- nov. Po kulturnem sporedu so neka- terim borcem podelili tudi odliko- vanja za hrabrost in zasluge med NOV. Tudi v tej občini so bile spo- minske proslave pri grobovih in spomenildh. Na več krajih so proslavljali tudi delovni- ljudje velenjske občine. Tako so v Saleku odkrili spominsko ploščo, v Ravnah je bil organiziran parti- zanski miting, podobno so storili v Velenju in v Pesjem; tu so se srečali partizanski invalidi. Partizanski Bohor je na dan vstaje dobil v goste svoje stare in nove znance iz občine Videm-Krško. V Ložnicah, kjer je bila osrednja ob- činska proslava. Medtem pa so na Vidmu v počastitev praznika v to- varni celuloze izročili proizvodnji nov obrat. Podobne pohode in izlete v znane partizanske kraje so organizirali tudi borci iz žalske občine, čeprav so pred nekaj dnevi šele imeli veliko dela ob svečanostih za občinski praznik. Vi več časa za odlašanje Na širši plenarni seji občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah so obravnavali potek priprav in iz- delovanje statutov v delovnih orga- nizacijah. Iz poročil smo razbrali, da so v nekaterih večjih podjetjih z de- lom že začeli, v mnogih manjših pa bodo šele zdaj imenovali komisije, ki bodo pripravile osnutke statutov. V lesno industrijskem podjetju so razen osrednje komisije postavili še podkomisije, ki zbirajo potrebno gra- divo v posameznih obratih. Menimo, je dejal predstavnik podjetja, da naj bi statut podjetja, ki ima samostojne obrate v Slov. Bistrici, Oplotnici, Poljčanah, Vitanju in Konjicah le okvirno zajel glavna in temeljna do- ločila, ostalo pa naj urejujejo interni pravilniki. Z delom so začeli tudi v Konusu. Tu zbirajo gradivo; razen tega pa proučujejo pravilnike tistih enot, ki so bila poprej samostojna podjetja pa so se v zadnjem obdobju priklju- čila usnjarskemu kombinatu. V Ko- stroju pripravljajo novo notranjo or- ganizacijo podjetja. Sicer pa raču- najo, da bo komisija kmalu izdelala osnutek statuta in ga dala v javno razpravo. Tudi v tovarni kovanega orodja Zreče ter v trgovskem pod- »jetju Dravinjski dom so že začeli z delom ter imenovali komisiji. Na posvetu so sprejeli več važnih sklepov. Taiko se bodo sindikalne or- ganizacije zavezale, da bodo v vseh podjetjih imenovali komisije za sestavo statutov. Razen tega naj bi do konca septembra sestavili njihove osnutke in jih dali v razpravo. V. L. BRESKVARJEV.\ - BLIZU REKORDA V snedo, 17. julija je bil v Trbovljah pla- valni dvoboj druge zvezne lige med doma- čim Rudarjem in Partlzan-Celulozairjem iz Vidma-Krškega. Zmagali so gostje, ki so zbrali 12.5(&0 točk. medtem ko so jih do- mačini 10.563. Najboljša pri gostih sta bila Breskvarjeva. ki se je s časom 3:05.5 na 200 m prsno povsem približala sloveinskemu rekordu rn pa Jesenšek na 20(i m hrbtno s 2:35.7. FRA^C SIMONIC častni občan Celja Minulo soboto je na svečani seji občinske skupnščine in predsedstva Združenja borcev bil podeljen naslov častnega občana. Take naslove po- deljuje občinska skupščina vedno ob prazniku mesta Celja. Tokrat je predsednik občinske skupščine Mar- jan UCAKAR na temelju sklepa ob- činske skupščine razglasil za čast- nega občana tovariša Franca SIMO- NICA, predsednika kadrovske komi- sije pri CK ZKS, ki je do nedavnega bil sekretar okrajnega komiteja ZKS. Tovariš Franc Simonič je devet let bil na najbolj odgovornem politič- nem položaju v celjskem okraju. Hkrati je bil ives čas tudi odbornik celjske skupščine in se z vso vnemo ter prizadevnostjo posvečal tudi problemom celjske komune. Tovariš Simonič je človek,, s katerim so po- vezani številni gospodarski in poli- tični uspehi celjske občine, ki je z tankočutnostjo sodeloval in se pri- zadeval za rast političnega, kultur- *nega in gospodarskega središča na- šega okraja. Da je bil in ostane od velike večine naših občanov spošto- van in vzgleden soobčan, ni treba poudarjati. Buren aplavz je potrdil, da je bil predlog predsednika Učakarja dobro- došel in nadvse ustrezen. Akt pode- litve je bil slovesen in ganljiv. To- variš Simonič pa je ob zahvali za izkazano najvišje priznanje, ki ga mesto daje svojim občanom, skromno pristavil, da to ni odraz njegovih osebnih zasilug. Poudaril je, da se ima za izkazano čast zahvaliti vsem delovnim ljudem Celja, ki so pripo- mogli s svojim delom, da so zanj osebno dozoreli pogoji za tako veliko odličje. -vcčana seja ob prazniku celjske občine je bila zares svečana. Cela prednja vrsta v veliki dvorani je bila zasedena z gosti, ki so prišli tudi iz Srbije, Bosne in Hrvatske (levo). Izredno prisrčen je bil prizor ob podelitvi naslova častnega občana tov. Simoniču (sredina). Udeleženci so po sve- čani seji počastili spomin herojem na Slandrovem trgu, kjer so predstavniki skupščine in političnih organizacij položili vence 1600 ZAPOSLENIH VEC Letos v prvem polletju se je šte- vilo zaposlenih v celjskem okraju povečalo za 1600, in sicer največ v tovarni usnjenih izdelkov Konus v Slovenskih Konjicah, v velenjskem rudniku in v tovarni nogavic. KLADIVARJEVI KEGLJACI - PRVI V počastitev praznika celjske občine je koffljaška sekcija sindikalne podlružnice to- varne teiiitnic priredila kegljaški tuirniir v borbenih partijah, na katerem so se mošt- va zvrstila takole: 1. Kladivar 749, 2. Blek- tro 746, 3. Pairtiizan-Kovinar Store 737, 4. Emajlirka 728, 5. Kovinotehna 693, 6. Rudar Zabiikovica 669, 7. Celjski tisk 644 in 8. To- varna tehtnic 632. J. L. Nad 3000 občanov v Gračnici Letošnje osrednje proslave »DNE- VA VSTAJE« v Gračnici pri Rim- skih Toplicah se je udeležilo preko 3.000 občanov občine Laško. Med udeleženci proslave je bilo poleg številnih najvidnejših pred- stavnikov Občinske skupščine, poli- tičnih in družbenih organizacij, tudi mnogo preživelih borcev XIV. divi- zije, zlasti pa je na proslavi priso- stvovalo neverjetno veliko število mladine, ki je prišla na kraj iz vseh krajev občine Laško. V uvod v praznovanje je na me- stu, kjer je pred 19 leti prvi bataljon Šercerjeve brigade popolnoma razbil in uničil nemško predhodnico, več sto članov zveze borcev, UROJ-a in odreda predvojaške vzgoje izvedlo improvizirani napad — borbe »ŽIVI ZID-. Po končanem napadu je sledila pri grobu ob spomeniku narodnega he- roja tamkaj padlega komandanta prvega bataljona Šercerjeve brigade Ilije Badovinca, komemorativna sive- čano&t. Za tem je bil pri gostinh Blatnik kulturni miting, na katerem je o po- menu vstaje slovenskega ljudstva go- voril predsednik Združenja borcev NOV občine Laško tov. Grosar Rudi. Kot udeleženec zgodovinskega posve- tovanja na katerem je bil ustanov- ljen pokrajinski odbor OF za Štajer- sko, pa je množici spregovoril še Alojz Lešnik. Kulturni del proslave pa so izvedli pevski zbor DPD Svoboda Lašiko, Rimske Toplice, Huda jama in Rade- če ter železničarska godba iz Zidane- ga mosta. T. K. OD 25. VII. DO 2. VIII. V splošnem še naprej nestalno vre- me s pogostimi krajšimi plohami ozi- roma nevihtami. Lepo vreme bo tra- jalo le 3 do 4 dni. POPRAVEK V prejšnji številki je tiskarski škrat po svoje rotiral med vodstvom Občinskega sindikalnega sveta. Zato ponavljamo, tokrat pa pravilno, da je predsednik Občinskega sindikal- nega sveta v Celju tovariš Ivan CO- KAN, medtem ko je tovariš Ivan PERTINAC bil na plenarni seji iz- voljen za podpredsednilia, tovariš Albin MLINAR pa za tajnika, kot je bilo pravilno zapisano tudi zadnjič. stran 2 CECJSKI TEONIK Številka 29 — 26. julija 1963 TINE OREL Ali je ali ni potegnil vlak, se je premaknilo z mesta najbolj trma- sto vprašanje na svetu, vprašanje vojne in miru, razorožitve, hladne vojne? Mnogo nazivov, gre pa za isto stvar. So znamenja, ki govore, da sta se težki lokomotivi, natovorjeni z dol- go garnituro najtežjih svetovnih problemov, vendarle ogreli, še ma- lo in obe strojevodji bosta poteg- nili za odločilni vzvod. Prvi strojevodja Hruščov je pred kratkim to izjavil, Češ da ostaja u- panje na sporazum o prepovedi jedrskih poskusov v ozračju, pod vodo in v vesolju. Tak sporazum, je dejal, bi pomenil prvo stopnjo za sporazumevanje ostalih nereše- nih vprašanj in to na osnovi miro- ljubne koeksistence. Hruščov si ne dela iluzij. Vse to se bo zgodilo, če ne bi prišlo spet do kakšnega preo- brata v ZDA in Angliji. S to mož- nostjo, žal računa ker se nobena od teh držav ni še odpovedala pretira- ni zahtevi po inšpekciji, kar '5Z šteje za legalno vohunstvo. Damo- klejev meč prekinitve razgovorov torej še visi nad Moskvo, čeprav ne na lasu. Saj sta oba zastopnika za- padnega atoma poskrbela za spo- razumno ozračje pri začetku konfe- rence, pa tudi prvi strojevodja za- hodne poloble je udaril na veliki zvon atomskega stopa. Hruščov je ponovno ponudil ne- napadalni pakt in vzajemno inšpek- cijo, ki naj bi pomagala na obeh straneh preprečiti nenadno agresi- jo, obenem pa ponovno zatrdil, da komunizem ne bo odrešil sveta s pak samo s konkretnim delom na tem, če mu bo na krvavem meču ponujal sen o lepši prihodnosti, am- ekonomski, znanstveni in kulturni fronti in s tem dokazal, da je so- cialistični sistem boljši od imperi- alističnega. S tem je zadel Maostetungove ljudi, ki sede v Moskvi, a vse kaze, da niso dobre volje. Zato so se stvari še bolj zapletle. Zahodni Nemčiji ni kaj prida všeč dolgotraj- ni, večji del tajni pismeni dvogovor med Kennedyjem in Hruščovom — izmenjala sta si v nekaj mesecih blizu 50 pisem, od tega je bilo sa- mo šest objavljenih — ker je Bonn gradil vso povojno politiko na an- tikomunističnem revanšu, na dru- gi strani pa je s svetovno zgodovin- skega stališča kitajska politika za- senčila berlinski zid. Maotsetung kritizira vse, kar se je zgodilo v SZ zadnja leta, kliče na politični oder Stalinov duh in njegove notranje ter zunanjepolitične metode, grozi z atomsko bombo — baje bo v Sin- kiangu že v začetku leta 1964 zrasla atomska goba — in ozemeljskimi zahtevami, ki bi popolnoma poruši- le obstoječi status quo na svetu, grozi Z vojno, ki naj bi omogočila zmago socializma na svetovnem po- gorišču, ki bi ostalo po atomski ka- taklizmi. Upravičeno kliče Hruščev ljud- sko sodbo. Naj odloči človeštvo, ti- sto ki bi v vojni največ trpelo, za kakšno politiko je: za vojno ali mir? Upravičeno trdi, da ni Tjobenega dvoma, za kaj bi se ljudstvo odlo- čilo. In se je že. Znamenj za to je na svetu dovolj. NOVO STRELIŠČE V CElJl pomembno vzgojno politično središče STRELCI CELJSKE OBCINE SO DAN VSTAJE POCaSTILI NADVSE SLAVNOSTNO. SAJ SO NA SAM PRAZNIK IZROCiLI NAMENU NOVO STRELIŠČE ZA MALOKALIBERSKO PUSKO V LISCAH, PRI GOSTILNI »NA GRICKU«. Današnji praznik je izredno po- memben, je v ,svojem ■govoru med jrugim dejal predsednik okrajnega strelskega odbora, narodni heroj ter genoral-major Franc ROJŠEK-JA- KA, saj smo s pomočjo oblastnili in političnih organizacij ter po zaslu- gi izredne prizadevnosti »občinske- ga strelskega odbora dobili tako lep objekt, ki bo v Celju v ponos, niašim delovnim ljudem pa prijeten rekrea- cijski prostor. Na tem mestu moram ponovno poudariti, da strelstvo ni samo športna dejavnost, ki krepi duh in telo vsakega delovnega človeka, temveč da je strelska organizacija zlasti še organizacija politično aktiv- nih in predanih ljudi socialistični Jugoslaviji ter da predstavlja važen činitelj za krepitev obrambne moči. Nazadnje se je tov. Rojšek zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je prišlo do gradnje novega strelišča za ma- lokalibersko puško; izrekel je priz- nanje občinskemu strelskemu odbo- ru in njegovemu predsedniku Koka- Iju. vsem sodelavcem in zlasti še kapetanu prve klase Stevi Romani- ćtt. Prav tako se je zahvalil občinski I skupščini Celje ter vsem družbeno ] političnim organizacijam, ki so pod- \ prle akcijo za gradnjo strelišča. Zatem je spregovorLl še predsed- nik občinskega strelskega odbora, tov. STANE KOKALJ. ki je poleg ostalega dejal, da t« po zaslusi no- vega strelišča delo še lepše teklo, še | bolj vzgojno, koncentrirano ter da \ bo novo strelišče pripomoglo k še i večji afirmaciji celjskega strelstva. i Objekt, Ikii }e bil dolgoletna zelja vseh strelcev v celjski občini, bo večja osnova za vzgojno politično delo zlasti z mladino. Ko pa je orisal vsa prizadevanja za gradnjo in njen potek je tov. Ko- kalj še posebej pohvalil pripadnike celjske garnizije JLA, ki so pri grad- nji tega objekta opravili dela v vred- nosti nad pet milijonov dinarjev. Končno je opozoril, da bo treba na tem mestu zgraditi še strelišče za vojaško puško in prav tako strel- ski dom. Tako bo strelišče v svojem rekreaaijskem smislu pastalo_ tudi vzgojno politični center vseh članov. To svečanost so izkoristili še za to, da so podelili medalje Strelske zveze Slovenije nekaterim prizadev- nim delavcem na področju strelske- ga športa. Tako so srebrni znak pre- jeli: Stane Kokalj, Fran Ribič (SI- Konjice) ter Stanko Romih (Šmarje), bronastega pa: Stanko Mestinšek, Jože Zagode, Zvone Stemberger, Ivan Ovniček, Hinko Vimer, Franc Mahne in Marija 2ugelj. Nazadnje je v imenu oibčins-kih političnih organizacij, zlasti pa še občinske skupščine Celje čestital strelcem k lepemu uspehu tov. Ja- nez Kovaoič, ki je tudi odprl novo zgrajeno halo strelišča za malokali- bersko puško. V novi lopi je urejenih 26 prosto- rov za streljanje, raizen tega pa so že iilčeli -ž imontažo avtomatov, ki vračajo tarčo po posebni žični .nape- ljavi k strelcu, k tekmovalcu. Tako odpade služba pokazateljev, vsak tekmovalec pa lahko sproti in sam ugotavlja uspeh streljanja. Izredno praktični avtomati so izdelek celjske mdtistrije finomehaničnih aparatov — IFE. -mb Pri otvoritvi novega strelišča v Celju so bili napravljeni tudi tile trije posnetki: zgoraj levo — Franc Rojšek-Jaka, desno — Stane Kokalj, spo- daj — nova lopa strelišča za malokalibrsko puško. Pomembni sklepi na seji občinske skupščine Ra/en slavnostne je bila v soboto dopol- dne še tretja delovna seja občinske skupšči- ne Celje. Na začetku dela so odborniki po- trdili predloge komisije za volitve in ime- novanja ter tako imenovali tov. Staneta Kle- menca za direktorja podjetja »Avto-Celje«. Razen tega so Imenovali člane sveta za de- lo, /a njegovj'ga predsednika pa ing. Jože- ta Vajdetiča. Vtem ko bo komisijo za po- žarno varnost votlila tov. Sivka, so za pred- sednico komisije za ugotovitev dflovne in posebne doibe imenovali tov. Jožico Maka- rovič, za predsednika komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka go|>.po- da.rs,kih organizacij in zavodov pa Hinka Ilasa. Odlo'k o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Celje so tokrat sprejeli brez posebne razprave; bolj živahna o tem aktu je bila na drugi sieji občinske skupšči- ne, ko so prav tako razpravljali o tem problemu, sprejem odloka pa odložili na tretjo sejo. Na predlog sveta za šolstvo so potrdili nekatere organizacijske spremembe v delit osnovnih šol. V teh gre eokazali tudi komunisti v Hrvatskem Zagorju. Tako so člani Komunistične partije iz Rogaške Sla- tine vdrli 29. marca 1942. leta na po- budo Pokrajinskega komiteja Parti- je za Štajersko, ki ga jo vodil tov. Scngej Kraigher, v skladišče orožja v Rogatcu ter pri tem zaplenili pre-. cejšnje ikoličine (28 pu.šk ter .3 zaboje municije) orožja in municije ter vse skupaj pK)slali partizanskim enotam na Kozjansko. To akcijo je vodil Ivan Ivanuš-Vid. sodelovali pa so: brata Franc in Slavko Košak. Marija in Franc Kodrič. Franc Vek. Kamen- šek Roza-Zora. Karel Drofenik in Anton Toplišek. V samem Rogatcu v začetku ni bi- lo posebnega partizanskega gibanja; narodnoosvobodilna borba se je na tem območju razživela po prihodu XIV. divizije na Štajersko, zlasti pa še tedaj, ko je divizija prodirala na- zaj proti vzhodnemu predelu, proti Kozjanskemu in Boču. Tedaj je oži- vela okolica Rogatca. Na Boču je bil ustanovljen okrajni odbor OF. Naj- važnejša ipostojanka pa je bila pri Ozvaldičevih na Ravnem Cerju blizu Stojnega sela. To postojanko so par- so prihajali člani Pokrajinskega ko- miteja KP za Štajersko; tu so se zla- sti v 1944. letu ustavljale tudi Sercer- jeva, Bračičeva brigada in Kozjanski odred. Pri Ozvaldičevih je bil v ok- tobru 1944. leta ustanovljen odbor OF, odbor AFŽ in LMS. Živahno po- litično delo v okolici Rogatca od te- daj ni več zamrlo. Z Boča preko Ce- rovca do Florjana je več ljudi sode- lovalo z NOV; domačini teh krajev so bili v najrazličnejših odborih, v ob- veščevalni ter kurirski službi. Blizu Florjana je bila us.tano.vljena teren- ska postaja. V marcu 1945. leta so aktivisti uredili blizu Ložnega bun- ker, ki naj bi bil izhodiščna točka za politične in vojaške akcije. Toda, mati pobeglega partizana Alojzija Riga, je fco postojanko izdala Nem- cem. Pri tem izdajstvu sta padla dva partizdna in to Tonček Drofenik- Marjan in Jože Žetalski-Zmaj. Nemci so bunker uničili in zažgali, ogorke in ogenj pa metali na padle partiza- ne. Franc 2erak je bil zaradi sodelo- vanja s tomi partizani ustreljen v Celju. Ves napad na bunker pa je vodil domači izdajalec Anten Poharc, ki se jo med drugim« hvalil, da so zdaj likvidirali zadnje leglo bandi- tov. Kljub vsem naporom in še neka- terim izdajstvom okupator pozneje ni imel več uspehov. Prebivalci v Rogatcu in okolici so se že pričeli pripravljati na prevzem oblasti. Med narodnoosvobodilno borbo je padlo s tega področja 19 borcev, štir- je talci ter 3 žrtve fašističnega na- silja. Borba proti okupatorju pa je ime- la v Rogatcu in okolici še en značaj, ki ga je izoblikovalo bratstvo in enot- nost hrvatskega ter slovenskega živ- lja. Pri proslavi so sodelovali še doma- či pevci, godba na pihala iz Straže ter mladi recitatorj. M. B, PIRANHE v južno ameriških rekah je riba po , imenu Piranhe. Te ribe, če zaznajo kri. napadejo divje, neusmiljeno, po- žrejo vsti, kar se živo najde v vodi, pa naj bo to vol ali človek . . . Zgodila se je tragedija. Hujša in grozovitejša Se zato, ker se je zgodila v času, ko ljudje živimo v miiru ob na- ših drobnih in velikih stvareh. Zločin je bil storjen. Žrtvi sta poko- pani in odgovorni za varnost občanov zasledujejo storilea. Ta dogodek je razburkat tisto slalio stiran človeka. Klepetuljam in ljudem, ki se morda tudi naslajajo nad tragedijo, tragična sm.rt sama zase ni dovolj. To. kar v teh dneh kroži od ust do ust po mestu in okoliei, zaprepašča. Ljudje si izmi- šljujejo verzijet sklepajo po svoje, ob- sojajo i 11 vrtajo . . . Pri vsem tem pa skoraj nihče ničesar določenega ne ve. Bil sera priča ko je ženska nervoz- no obračala časopis in ga dobe'iedno vrgla proč, ko je o dogodku prebrala le nekaj vrstic. Pričakovala je krva- vo, gpozoviito, nielo sebi dovolj težki iii trpki, je pojav, ki kaže nn pomanj- kanje lastne xrčne kulture. Take. po diiševnosti piranhe. se niso ostavile niti preelje. če deček, ves zelen za ušesi, /niignje nad lilmoin. v katerem ni bilo d<)volj »mrt- vih«. Nič takega, če sami staii-ši ob odhodu iz cirkusa zasincthujejo artiste: — Kaj, pa je to. če so imeli nastcpajo- či na trapezu P(m1 seboj inrožo . . . Naš list ne bo natrosil paše za kr- voželjnost. Tudi ko bo slučaj razvo- zljaii ne. te ImkIo stvari enkrat jasno, potem bomo pisali o stvareh, ki naj pomo>rego ljudem k vzgojil, k hnma,no- istii in pristnim človeškim iMlnoisom. Niiikdkor pa ne bomo stregli piranhain. CELJSKI TEDNIK Stran 3 Domala za tretjino več ffolektv tovarne eteričnih olj in „(. ter arom — Etol v Celju že 'kaj nenehno povečuje proiz- dn,Jo, in pj'^vsem z dvlga- ? ' proizvodnosti. Istočasno pa po- večajo še posebno pozornost kvali- Iti svojih izdelkov, fire sicer za razmeroma mali de- . ni kolektiv, ki šteje komaj 79 čla- ' a vendar ustvarja letno za okoli ■jetrt milijarde dinarjev raznih pro- [vodov. Spričo posebnosti njihove foizvodnje, ki je večinoma naslo- jena posebne potrebne zahteve ^.jlske industrije in tovarn kozme- fiic stroke, pa je to izredno veliko. :^y.Q so na primer letos ob polletju jpolnili svoje proizvodne obveznosti j jih presegli kar za 25,4 odstotke, g pa analiziramo finančne uspehe odjetja v tem času in primerjamo tanje z istim obdobjem lani, ugoto- imo. da so tu zabeležili že za na- [aljnje 4,5 odstotke lepše rezultate, [a uspeh je predvsem posledica po- ,pj,ne skrbi za nenehno povećavanje [valitete izdelkov in hkrati tudi spre- pfmb strukture proizvodov in še esnejšega prilagajanja zahtevam tr- 3 in posameznih kupcev. Naj po- vemo, da zaradi želja, da bi svojim velikim odjemalcem (živlska indu- strija in industrija mila) kar najbolje ustregli, proizvajajo kar okoli 500 vrst raznih izdelkov. Zaradi poseb- nega prizadevanja glede kvalitete pa tudi pri njih ni zastojev v prodaji, nasprotno — največkrat kratkomalo ne morejo zadostiti potrebam trga. Še najbolj bistven pa je pri njih prihranek na devizah. Gotovo je namreč, da bi sicer vse proizvodnje tovarne Etol morali uvažati, in sicer dosledno iz zahodnega tržišča. Tako pa porabijo le kakih 10 odstotkov sredstev v devizah za nakup suro- vin, ki jih ni moč dobiti na doma- čem trgu. Prav zaradi tega tudi ko- lektiv teži, da bi svojo proizvodnjo čimbolj povečal, saj bi tako odpadel tudi tisti del uvoza teh izdelkov, ki jih sedaj spričo omejenih proizvod- nih kapacitet Etola moramo . še uvažati. Jasno je, da v teh pogojih člani kolektiva resno razmišljajo o rekonstrukciji proizvodnih prostorov in naprav, kar bi jim omogočilo os- vajanje tudi nekaterih novih izdel- kov. y ta namen se tudi resno pri- pravljajo. Posvečajo namreč posebno pozornost osvajanju nekaterih novi- tet in predvsem tehnologije proiz- vodnje. Sodijo namreč, da je le na ta način možno v njihovi panogi naj- bolj smotrno izkoristiti investicijska sredstva. _M, I. KOVINSKO PODJETJE TUDI IZVAŽA Hitro povečevanje proizvodnje in kvalitete izdelkov v žalskem kovin- skem podjetju ter vse večja speciali- zacija daje temu podjetju, ki si je zgradilo novo livarno, vse boljše po- goje na trgu. Tako so začeli izdelo- vati vrsto izdelkov za naše ladjedel- nice, in sicer- predvsem za tuja naro- čila v naših ladjedelnicah. Tako je tudi to podjetje v Žalcu postalo po- sredno eno izmed podjetij, ki pove- čuje svoj delež pri izvozu. Da bo zaledje bolje oskrbovano v celjskem okraju opažamo gle- !e razvoja dve značilnosti, in sicer jtro napredovanje trgovine v Ce- ju in ostalih industrijskih središ- jh, hkrati pa zaostajanje trgovine manjših krajih. Zaradi tega, ker aže, da bi v manjših vaseh bilo ne- rimerho in nerentabilno, če bi gra- ili nove trgovine, bo trgovsko pod- =tje Merx uredilo posebno potu- 3Č0 trgovino, ki bo dnevno po po- ebnem voznem redu obiskovala osamezne vasi. Razen živil bodo v ;j potujoči trgovini, prvi večji v ašem okraju potrošniki iz manj- ih vasi dobili tudi vse kolonijalno ilago, razne pijače, a tudi nekatero alanterijsko blago. V posebno gra- enem avtomobilu bodo namestili udi primeren hladilnik, tako da bo- lo lahko posredovali vaščanom tu- li blago, ki se hitreje kvari. Obeta se boljša letina še dobrih štirinajst dni in Savinj- ska dolina bo zaživela tisto svoje značilno avgustovsko življenje, ko se po dolini razlije reka obiralk, ko zvečer zadoni pesem deklet iz vse Slovenije, ko pridne roke hitijo na- birat hmeljeve kobule, ko se zagre- jejo hmeljske sušilnice in ko je v ospredju vprašanje, koliko ga bo, kakšen bo? Hmeljeva obiralna sezona je nam- reč pred durmi. Ob tej priložnosti smo skušali zvedeti, kaki so izgledi za letošnji pridelek hmelja. Inženir Marolt iz kmetijske zadruge Savinj- ska dolifla je dejal, da pričakuje do- bro letino. Vreme je ugodno, zaščit- na služba pa je delovala brezhibno. Tudi pomanjkanje dušičnih gnojil ni prizadelo hmeljišč. Za prvo do- gnojevanje je imela zadruga na za- logi potrebne količine kalkamona, pozneje pa so dobili še dodatne ko- ličine. Vredno je povedati, da je le- tos na vseh območjih v dolini hmelj lep in ni slabših območij. Tovariš Štefan Pečolar, šef obra- ta Vrbje pa nam je na posebno vprašanje, kako so se letos razvili vkoreninjenci na novih nasadih, de- jal, da so z njimi izredno zadovolj- ni. Sprva so se bali, da bodo zamu- dili zaradi hude zime s postavitvi- jo novih žičnic. Bila je to namreč velika naloga, saj so pridobili pre- ko dvesto hektarjev novih hmeljišč. Vendar so kljub temu uspeli, tako da računajo tudi v teh nasadih oko- li šesto kilogramov na hektar, kar je zelo lepo. Hkrati smo tudi zvedeli, da je le- tos hmelj lep tudi vna prodnati os- novi. Morda bo v teh dneh potre- ben dež, zlasti hmeljišča v okolici Šempetra bi ga potrebovala. Letos bodo v Savinjski dolini po- trebovali preko 1000 obiralk več kot lani. Sodijo, da bo potrebno kakih 20 tisoč__obiralk. Letos pa so prav spričo tega tudi povečali ceno za en škaf obranega hmelja. Računajo tu- di, da bodo zaradi ugodnejših pogo- jev letos pa hmeljiščih tudi šolski otroci in mladina. Za hmeljarje je namreč prav od hitrega obiranja in pravočasnega spravila hmelja v su- šilnice veliko odvisno. Pa le ni tako v aprilu smo v 14. številki obja- n\i sestavek »Hmeljarje sili smeh«, v katerem smo opisali delovanje de- lovne inšpekcije v Sevnici. Vendar smo po temeljitem preverjanju sta- ija ugotovili, da je šlo za napačno iiformacijo. Delovna inšpekcija ob- 'ine Sevnica namreč ni odredila po- itavitev zasilnih stranišč v hmelji- ščih, temveč na stalnih deloviščih. t' zadrugi pa so to zlonamerno in- erpretirali in tudi tako obvestili zbornične organe, od tod pa smo lapačno informacijo dobili tudi mi. Prav gotovo gre za nepravilno in- wmacijo, ki je imela namen ško- iovati inšpekcijskim organom in prikazati v luči, češ da je njiho- '0 delo togo in neživi j en j sko, kar pa " res. Prepričali smo se namreč ahko, da je prav nasprotno. Istočasno se tudi opravičujemo občinskim organom in zlasti delov- ' ni inšpekciji ter jih prosimo, da ttam to neljubo napako oproste. Največ V Mozirju in Velenju v letošnjem letu so najbolj pove- ^la promet trgovska podjetja v mo- '■rski in velenjski občini, in sicer v "ozirski občini kar za 28 odstotkov '■primerjavi s preteklim letom, v ve- ^"■^iski občini pa za 22 odstotkov. Najmanjše povečanje prometa so^za- ^^ežili v Sevniški občini. Dva dni prireditev v Braslovčah o prizadevnem turističnem društ- vu v Braslovčah, ki je uredilo oko- lico umetnega jezera — parkirni prostor, cestišče do jezera, okrep- čevalnico, klopi okoli jezera in po- dobno, smo že pisali. Sedaj lahko dodamo še eno pohvalno oceno nji- hove dejavnosti. Ob praznikih so namreč ob jezeru priredili več za- nimivih prireditev. Vse pa z name- nom, da bi na živahen način priteg- nili zanimanje turistov za ta idilič- ni konček Savinjske doline. Najaktivnejši so bili člani društ- va Partizan, ki so pripravili v jeze- ru plavalne tekme, ob jezeru pa še druge športne prireditve. V nedeljo so med temi najbolj ugajali telovad- ci, ki so nastopili na jasi ob jezeru. Največ zanimanja pa je bilo za nastop pevskega zbora, ki je nasto- pil na za to priložnost zgrajenem splavu. Obiskovalci so bili s inicia- tivo turističnega društva zelo zado- voljni, to pa tudi kaže najbolje obisk, saj se ob jezeru doslej še ni zbralo toliko ljudi. Podobno živahno je bilo v nede- ljo in ponedeljek tudi na Gori Olj- ki, ki se je že uveljavila kot turistič- na postojanka. Še najbolj živo pa je bilo v prazničnih dneh na velenj- skem jezeru. Zares, letošnja sezona, ko je okolica velenjskega jezera iz- redno lepo urejena, plaža, skakal- nica, tobogan, čolni — je pokazala, da so lepo urejeni objekti in oskr- bovani gostinski obrati eden od os- novnih pogojev za večji priliv tu- ristov. Posebej to velja za urejenost parkirnih prostorov v senci, kajti avtomobilski turizem se v zadnjem času izredno hitro razvija in pome- ni za te tri turistične postojanke pretežni priliv gostov. Skrb za nemoteno oskrbo mesta ,f^'^ ^ledloga. naselja pri Celju" se vije .J«'tna bela cesta do Zaloga. Zeleni paa- 'feri i"'''^*' Kozd.ički ob cesti dajejo temu ievlf P""*'"^"« drai. Tudi hmelja jn hmc-. ( obronku Savinjske dioline ni več iiin.i'vi '""ožini le tu in tam še najdemo ftdP" J*^ možno vedeti velike al, ^.^F<*veje živine, ki se pase na čredin- "lof? i namreč središče mlečne farme ^^"tit« štirih velilkih hlevov že od ijpi^'^ opozarjajo na«e. Tik zraven pa lahko n „r"jp 'udi buldožerje, gradbene stroje '■^lin' delavce. Farma namreč ni še lobno °" zgrajena. Trenutno gradijo so- 'itih *P°.'""''iišnico< za živino, ki bo poleg >bjpi . ^<^'ikih hlevov in molzivšča osrednji f^arm ''"^^v mlečne farme. S ^ Zaflogu se je razvijala postopo- "lih ^ ^''daj uporabljajo del starih dotra- jaj jSfaščinskih hlevov. Toda le še za ne- ^^i^i kmalu bo v Savinjski dolini ilftv!^ PfPseljevanje živine v n,ove sodobne "ih; j" '^ftkaj živine je že v novih prost«- nivojj*. j*' nepoučenega veliko zani- Ce ""»vosti in presenečenj, 'a p ° novi zaloški hlevi za nestrokovnja- '0 dolf^''*^*''ni<', pa so za živinorejce veli- 'tin 4 /^e- V štirih hlevih bo prostora za ric. Prvi hlev ki je že dograjen pa nam da tudi podobo ^»ric hleva in pravilne reje krav mle- *^rostor je svetel, na stropu so mon- tirani veliki ventilatorji, žirina pa je pri- merni) privezana, da ima dovolj prostega hoda za vstajanje in hrati|Onemogoča večje premikanje. Na ta način je živina bolj -na suhem. A tudi sistem čiščenja hleva je izredno lepo urejen. Skratka hlev je svetal, snažen — kot da bi ne šlo za hlev. Ob obisJcu v Zalogu so nam povedali, da na mlečnost krav vplivajo mnogi činitelji in tndi podrobnosti, ki ob tolikem številu ži- vine v farmski proizvodnju lahko bisitveno pokvarijo rezultate in prizadevanje 'kolek- tiva. Tako na primer imajo urejen poseben sistem za napajanje /.ivime. Vsaka krava ima posebno posodo. Vode v njej ni. pač pa je meianizem tako urejen, da krava sama sproži vodovodno pipo, ko hoče piti. Taiko živina ne trpi žeje. Podobnih drobnih iz- boljšav, ki vplivajo na povečanje mlečnosti in ki zmanjšujejo proizvodne stroške je ha Zalogu veliko. Le s takim načinom gradnje hlevov sio lahko dos«gli zavidljiv uspeh: sto glav živine osk^rbujejo le štirje ljudje. Na gradilišču smo srečali tudi šefa eko- nomske enote mlečne farme v Zalogu vete- rinarja Vrabiča. Ta čas je končal pregled živali in si ogle jih sproti preurejamo za initenzivno proizvodnjo. Prav ta proces pa je bistven za razvoj farme in proizvodnje na farmi. Gre nam namreč za uresničenje smotra, da bi domala na vseh površinah proizvajali kvalitetno 'krmo z vi- sokimi donosi. Zaradi tega imamo tudi eko- nomsiko enoto razdeljeno na dve samostojni proi-zvodni enoti — živinorejsko in krmsko. Obe sta sicer med sabo tesno povezani, vendar zahtevata pri visoki intenzivnosti tu- di večjo specializacijo kadra in podobno. Rezultati tega smotrnega poslovanja se kažejo že povsod, zlasti pa hiiro raste pro- izvodnja mleka in molznost v povprečju, kar je zlasti pomembno. Gotovo je namreč za Celje izredno važno, da ni zastojev v pre- skrbi mesta z mlekom in mlečnimi izdelki in to so člani kolektiva ekonomske enote na Zalogu dosegli., saj so posredovali celj- skemu trgu preko pol milijona litrov mleka v prvih šestih mesecih letos. Še bolj zna- čilno pa je, da ni bilo pri proizvodnji mleka posebnih nihanj in da je tudi v zimskih mesecih Celje dobilo zadostne količine tega ži'vila. Iz Šentjurja Mala veleblagovnica Preteklo soboto je bila v Šentjurju pomembna slovesnost. Ta kraj je končno dobil novo sodobno blagovnico s samopostrežno trgovino. Za Šentjur, ki se v zadnjih letih zelo hitro razvija, je nova ■ blagovnica velika pridobitev, saj je prav zaostajanje trgovskega omrežja za splošnim napredkom občine in predvsem občinskega središča bila ena izmed največjih vrzeli. Zaradi tega je trgovsko podjetje »Resevna-«'« že pred leti naročilo načrte za primerno trgov- sko stavbo. Ta načrt je >>doživel<< nekaj sprememb, zlasti na pobudo prebivalcev, tako da so z gradnjo nekoliko zakasnili. Vendar to ni šteti kot napako, kajiti sedaj je dokaj jasno, da so korekture načrta bile potrebne. Nova soddbna stavba je veljala okoli 70 milijonov in se tudi arhitektonsko lepo sklada v okolje. Značilno za to poslovalnico trgovskega (podjetja Resevna pa je, da v njej lahko potrošniki dobe domala vse. Razen samopostrežne trgovine ima veleblagovnica v Šentjurju tudi oddelek za prodajo čevljev, nadalje oddelek radio- tehničnega in elektro materiala, tekstilni oddelek, konfekcijski od- dedek, tehnični oddelek, železninarski, delikatesni in podobno. Gre torej zares za veleblagovnico v »žepnem formatu«. 2e po nekaj dneh poslovanja pa se je pokazalo, da je taka oblika gradenj novih trgovskih objektov izredno posrečena in pri- merna. Potrošnikom je namreč podjetje R^sevna tako prihranilo neptrebne 'poti v okrajno središče, kajti specializirani oddelki, ki so lepo in smotrno založeni, lahko zadovoljijo tudi najbolj zahtevnega kupca. Nova trgovina pa je tako dobila o^bčinski značaj in ne samo krajevna. Občani iz okoliških krajev, ki so doslej pri nakupih raz- nega tehničnega blaga in podobno bili navezani na Celje, lahko nakup opravijo v Šentjurju. Prav gotovo pomeni to precejšen pri- hraneli, zlasti pa prihranek na času, kar je za okoliška kmetijska območja zlasti v sezoni izredno pomembno. Za zgraditev nove blagovnice v Šentjurju ima vsekakor največ zaslug kolektiv tagovskega podjetja. Toda ne samo v Šentjurju, tudi v ostalih krajih so uredili trgovine. Tako v Dobju, Hotunju in na Ponikvi. Zanimiv je tudi porast prometa v zadnjih letih. Medtem, ko so leta 1954 opravili skupaj le za okoli 50 milijonov dinarjev prometa, je ta narastel do lani kar na 460 milijonov. Sodijo pa, da se bo promet letos še zinatneje dvignil. rozar na kurji farmi Pretekli teden je nenadoma zače- lo goreti na farmi piščančkov v Pod- četrtku. Požar je nastal v hladilnici, kjer je baje prišlo do ognja zaradi električne napeljave. Gre za nena- vaden in redek vzrok požara; kajti sodijo, da so se lahko vnetljive sno- vi posebnega hladilnika vnele od električne žarnice, ki je predolgo gorela. Požar se je hitro razvil in zajel tudi klavnico piščančkov, ško- da je ocenjena na okoli 9 milijonov dinarjev. Zanimivo je zlasti to, da je požar uničil oba še nedokončana objekta kurje farme. Gasilci iz Cqlja, ki so uspeli priti na kraj nesreče v Pod- četrtek v pičlih 40 minutah po ob- vestilu o požaru, so namreč lokali- zirali požar, tako, da ta ni zajel os- rednjega objekta farme, kjer je bi- lo ta čas okoli 25 tisoč piščančkov, sicer bi bila škoda prav gotovo ne- primerno večja. Ob tej nesreči pa je vredno ome- niti tudi to, 'da so iz Podčetrtka do- bili zvezo s celjskimi gasilci šele po 27 dragocenih minutah. Zares izred- no veliko, saj bi gasilci v primeru, če bi takoj po nastanku požara bili alarmirani, lahko obvarovali farmo tolike škode. Požar pa je ta kmetij- ski obrat še toliko huje prizadel, ker sta oba nova objekta — hladil- nica in klavnica — nujno potrebna in bodo morali sedaj začeti graditi nova objekta. Ta čas pa- bodo kot doslej navezani na improvizirano rešitev. S tem pa je hitrejši napre- dek tega kmetijskega obrata za ne- kaj časa znova ustavljen. Dolgo polje l dobi samopostrežbo trgovsko podjetje Merx bo kma- lu začelo graditi ob Dečkovi cesti novo samopostrežno trgovino. Spri- čo intenzivne stanovanjske izgrad- nje se namreč že dalj časa kaže po- treba po graditvi novih trgovinskih in obrtnih lokalov v tem stanovanj- skem predelu Celja. Tudi ta samo- postrežna trgovina bo paviljonske- ga tipa, skupaj z nekaterimi objekti za potrebe uslužnostne obrti pa bo tvorila zaključen trgovsko obrtni center. Prebivalci majhne vasice pred Virštajnom, Sela-Verače, so ponosni na svoj gasilski dom, ki so ga odprli na dan vstaje. Ponosni tudi zavoljo tega, ker so ga zgradili s prostovoljnim delom in ker bo poslej postal središče ne samo gasilstva, marveč celotnega političnega in kulturno prosvetnega življenja v vasi in okolici. Potujoče ambulantne trgovine Ko so na gospodarski zbornici raz- pravljali o nekaiterih značilnostih le- tošnje turistične sezone, so menili, da bo moralo trgovsko podjetje za oskrbo prebivalcev s sadjem in ze- lenjavo nabaviti posebne avtomobile in umJiti potujoče ambulantne trgo- vine, in sicer predvsem za turistične kraje, kjer ni ustreznih lokalov. Res je sicer za letošnjo sezono že neko- liko pozno, vendar pa je možno le nekaj storiti. Letošnje izkušnje pa morajo vsekakor biti pouk za na- slednje leto. stran ii CELJSKI TEDNIK Številka 29 — 26. julija iju Pod svobodnim soncem nova uprizoritev celjskega Delavskega odra Nekaj časa je kazalo, da letos celj- ski Delavski oder ne bo izpolnil ob- ljube, ki jo je ob lanski predstavi ^•^Ceijskih grofov« na Starem gradu dal svoji publiki — da bo namreč prihodnje poletje spet pripravil novo uprizoritev. Toda celjski amaterski gledališki delavci so se vendarle iz- kazati tudi letos. V petek, 19. julija šo v učinkovitem okolju celjskega gradu uprizoril Mikelnovo dramati- zacijo znanega Finžgarjevega roma- ' na »Pod svobodnim soncem«. Pred- -, stavo so člani Delavskega odra pri- , pravili v počastitev občinskega praz- nika in dneva vstaje slovenskega : ljudstva. -Tri dni zai)ored — v petek, soboto ■in nedeljo — se je na Starem gradu zbralo skoraj presenetljivo veliko publike, ki je predstavo sprejela z velikimi simpatijami. S tem so celj- sJsi amaterji pravzaprav že dosegli svoj namen, hkrati pa dobili tudi zahvalo za resnično velik trud, ki so ga v uprizoritev vložili. Topel spre- jo* (uprizoritve je tembolj razve- seljiv zaradi tega, ker so igrali sko- raj sami mladi, še dokaj neizkušeni igralci. Od »^starejše generacije«, ki jfe, razumljivo, podala tudi najboljše iikfe, pa haj omenimo zlasti Jožeta zagoričriika kot Tunjuša in Antona Planinca ket Radovana. V uprizoritvi ■ ije ^sodeloval tudi član Slovenskega •> ljudskega gledališča iz Celja Tone Šolar. Predstavo >^Pod svobodnim soncem« je režiral Jaro Zelinka, ki ga Celjani poznajo kot interpreta- torja številnih glavnih vlog v upri- zoritvah, ki jih je doslej pripravil Delavski oder. Amatersko gledališče je zdaj po- novno obljubilo, da bo tudi prihodnje poletje pripravilo letne igre. Takrat nameravajo uprizoriti »-Hermana II.«, delo, ki bo nedvomno lepo sodilo v čudovito okolje Starega gradu. Delavski oder bo igro «-Pod svo- bodnim isoncem« ponovil še v so- boto, 27. in v nedeljo, 28. julija, obakrat ob 20.30 zvečer na Starem gradu. Na sliki je prizor ugrabitve Ljubinice, ki jo je zaigrala prikupna Anica Jeršičeva 1^ zelenjave <|c> jkl •^•.W^Uf^.l .ji>" 1 ^ Okrog dvanajstih se celjska trž^nica umiri. Le tu in tam za stojnico še stoji kakšna proda- jalka. Dvanajsta ura je torej ^\p^lbćlj primeren čas za razgo- vor s tržnim nadzornikom. V torek, ko sem ga kot po nava- :đi "obiskala, da bi mi povedal kaj o preskrbi na celjski trž- nici, me je pričakal prav do- bre volje: ■ i>Tržnica je bila v preteklem tednu zelo lepo preskrbljena,« bmi je veselo povedal. »Če ne bi primanjkovalo perutnine, bi skoraj lahko dejal, da je bilo vsega dovolj. Zmerne pa so bi- le tudi cene, ki so pri nekate- rih pridelkih zelo padle. Tako je krompir zdaj po 30 do 50 dinarjev, zelje pa po 40 do 50, ohrovt po osemdeset, rdeča pe- ša pa po 70 do 100 dinarjev ki- logram. Špinače je bilo zelo ve- liko, se je pa nekoliko podraži- la in jo prodajajo po 100 do 200 dinarjev. Na trgu je tudi že pr- va endivija, ki je je dovolj po 100 dinarjev, medtem ko glav- nato solato prodajajo po 40 di- narjev kilogram. Cvetača je po 100 do 200 dinarjev, grah za luščenje pa po 120 do 150. Po- cenil se je tudi fižol v stročju, ki je zdaj po 100 do 120 dinar- jev, pa tudi paprika, ki jo lah- ko kupite že za 140 do 180 di- narjev kilogram. Kumare so po 40 do 90, vendar velja ta ce- na samo za jedilne kumare. One za vlaganje pa prodajajo -pO 150 dinarjev kilogram.« 'Tudi v preteklem tednu je bilo na celjski tržnici dovolj sadja. Jabolka so prodajali po 80 do 150 dinarjev, hruške prav tako, borovnice pa, ki jih je ie bolj malo, prodajajo po 140 do 150 dinarjev kilogram. Mareli- ce šo po 100 do 160 dinarjev, \ breskve pa po 120 do 200. Vsak '■dan lahko kupimo tudi fige, ki .jih prodajajo po 100 do 150 di- ^ 'narjev. Jajčka so po 30 do 32 in jih je bilo razmeroma do- volj. Na tržnici prodajajo mleko po 60, smetano po 360 in skuto po 240 dinarjev. Vsi ti artikli so zelo kvalitetni in gredo zato lepo v promet. Prometna kronika v preteklem tednu se je v celj- skem okraju pripetilo osemintrideset prometnih nesreč. K tej številki menda res ni treba dodati nobenih besed. Osemintrideset prometnih nesreč v sedmih dneh — od tega pa je skoraj polovica težjih je dvomno eden najbolj žalostnih re- kordov v prometni kroniki. Večina teh nesreč se je pripetila zaradi pre- hitre vožnje, nepravilnega prehite- vanja, nekaj pa jih je zakrivil tudi alkohol. V tem času, ko skoraj v vseh urah dneva trpimo vročino, je ta sovražnik vozni^kov in prometa terjal še toliko več žrtev. V preteklem tednu pa se je pri- petila tudi smrtna prometna nesre- ča. Bilo je to 18. julija ob štirinajstih in pet minut v Slovenskih Konjicah. Iz mariborske smeri je takrat pri- peljal tovornjak z novomeško regi- stracijo. Pred njim je vozil tovornjal?; z ljubljansko registracijo. V mestu sta tovorni vozili srečevali konjsko vprego. Ker pa je bilo tisti čas na obeh straneh cesite tudi veliko ljudi, ki so se vračali z dela, je bilo to sre- čanje izredno težavno. Voznik dru- gega tovornjaka je zato misleč, da bo tako nesreča manjša, zapeljal v levo, kjer je najprej podrl neko žen- sko, kakiih šest metrov naprej pa Antona Kvasa in Martina Fevžarja. Medtem ko sta ženska in Martin Fevžar dobila le lažje poškodbe, pa je bil Anton Kvas na mestu mrtev. Tovornjak ga je namreč nekaj metrov rinil pred seboj, nato pa je trčil v vogal hiše. eiBANJE PREBIVALSTVA POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V Celju se je od 14. T. do 20. 7. 1965 ro- dilo 18 deflkov in 25 deklic POROČ^ILI SO SE: PESTIVSEK Ludvik, rudar in PRATNE- MER Olga, zilatairka, oba iz Celja. STEGEN- ŠEK Franc, delavec iz Hrastnika in TACAR Frančiška, delavka Lz Celja. ZAGOŽEN Mar- jan. ključavničar in Ljudmila KLEMENš- CEK. krojarica, oba iz Celja. POLAK Frane, trp. poni. in MESARIC Ljudmila, oba iz Celja. ROTAR Karel, tesar in BL/.GEN Eli- zabeta, delavka, oba iz Celja. GORNIK Fri- derik. zlatar in ZLPANC Ida. zlatarka. oba iz Celja. G.\Ji^EK Alojzij, žerjavovodja iz Kompol in GER.'sAK Ivana, vrtnarka, oba iz Celja. GABR>»EK Ivan, žel. tehnik in STAJNKO Elizabeta, natakarica, oba iz Ce- lja. SU;?EC Ivan, delave<- iz Štor in PLAVC Karolina, delavka lz Teharja. VOLAVŠEK Alojzij, mehanik — šofer Iz CeHja in KOLAR Manija, učiteljica iz Dobrne. MIIIOVLJA- NEC Ivan, krojač in KODRIN Ne/a. pri- stav, oba iz CeVJa. KOVAČ Janez, delavec iz Vojnika in JAKOB Angela, delavka iz Celja. KOSEC Franc, sklad, delavee in KO- KOL Albina, zlatarka, oba iz Škofje vas^L HRASTNIK PetUr. tehnični risar in GLBI- ŠEK Angela, liroj. pom., oba iz Celja. J.A- NLŠIC Aleksej — Vladimir ing. arhitektu- re iz Celja in VREČKO Ana — Marija, uslužbenka iz Celja. UMRLI SO: TIJANIC Sofija, gospodinja iz Beograda, staj-a 5* let. kovag^iim«, javjjiidsu^ kojenka iz CHja, stara 55. let. FARCNIK Franc, upokojenec iz Crtlja, star 59 let. OREŠNIK Marija, gospodinja iz Šmartnega ob Paki, stara 68 let. ROMIH Marija, dru- žinska upoikojonka iz Celja, stara 72 let. DELAKORDA Marija, gospodinja iz Petrovč, staira 79 let. ŠPAN Marija, prevžitkarica iz Buč. stara 68 let. JERŠIC Marija, gospo- dinja iz Štor. stara 68 let. FRIDL Alojz, inval. upokojenec iz Senovega, star 57 le*. DROBNE Mihael, upokojenec iz Petrovč, star 75 let. DELLA MEA Marija, upokojenka iz Celja, sitara 92 let. ZAKRAJSEK Marija, go- spodinja iz Celja, stara 61 let. RADIO C ELJ E v času od ponedeljka, 29. julija, do nede- lje 4. avgusta bo imela ccAjska radijska po- staja takle spored: Vsak dan ob 17. uri bo na vrsti celjska kronika, deset minut nato pa obvestila. Ob 17.55 bodo radijski poslušailci čestitali in pozdravlja'!!, ob 17.45 pa bo na sporedu še nekaj zabavne glasbe in reklam. V nedeljo se bo radijska postaja oiglasila že ob dvanajstih. Takrat bo na vrsti pogo- vor s poslušalci in obvestila, nato pa če- stitke in pozdravi. Ob 12.55 bomo lahko poslušali glasbo od tu in tam, ob 12.45 pa literarno oddajo. Takale je zdaj veža, v kateri domujeta zakonca Valenčakova. To- rej — dokaj žalosten primer! DOM na dvorišču Hiša v Zidanškovi ulici 22. se je doslej prav malo razlikovala od osta- lih stavb v tem delu Celja. Imela je prav taka velika obokana vrata, pa majhna okna in prav take ljudi kot vse ostale. V njej je vladal zdaj mir, zdaj trušč, odvisno od razpo- loženja stanovalcev, ki v njej živi- jo. Toda že dobrih deset dni je hi- ša v Zidanškovi ulici 22. središče pozornosti mimoidočih. Nekateri bolj, drugi spet manj radovedno po- gledajo v veliko temno vežo, kjer sta našla zatočišče dva človeka, ki sta še pred štirinajstimi dnevi kul- turno živela v skromni sobici v tej hiši. Izvršena je bila deložacija, stanovalca do sobe nista imela pra- vice in zdaj živita in spita v veži, ki je z obeh strani odprta — na eni je vhod na ulico, na drugi pa vhod na dvorišče. Pretekli petek se je v našem ured- ništvu oglasil tovariš Jurij Valen- čak in nas prosil za pomoč. Pove- dal je, da z ženo že nekaj dni živi na dvorišču hiše v Zidanškovi ulici 22., kamor so jima organi, ki so ju izselili iz sobe, postavili skromno pohištvo. Kakorkoli smo potem obrnili za- devo, vedno se nam je pokazala v drugačni luči; kogarkoli smo o njej povprašali, vsakdo nam je drugače govoril. Predvsem pa ni želel biti nihče kriv. Tako sta Valenčakova na dvorišču še zdaj in pred tistimi velikimi obokannimi vrati se je ustavilo že veliko ljudi. Med njimi je bilo tudi nekaj inozemskih turi- stov, ki so prizor posneli s fotoapa- rati. Morda bodo fotografije čez čas uporabili kot »veren« dokaz stanovanjske stiske »revnega življe- nja delovnih ljudi v Jugoslaviji«. Jurij Valenčak se je z ženo Joži- co preselil v Celje pred dobrimi še- stimi meseci. Prišla sta iz Lesične- ga, kjer — kot sama pravita — ni- sta mogla najti zaposlitve. V Celju se je tovariš Valenčak najprej za- poslil pri »Merxu«, žena pa je do- bila službo v celjski opekarni. Na- šla sta si tudi stanovanje — skrom- no sobico v Zidanškovi ulici 22, ka- mor sta se vselila v sporazumu s hišnim svetom, s katerim sta se dogovorila, da bosta v stavbi oprav- ljala hišniške posle. Ker pa oddelek za stanovanjske zadeve Valenčako- vima za vselitev ni izdal odločbe, je bila vselitev torej vendarle neko- liko nasilna. V tem času pa je od- ločbo za sporno sobo že imela neka druga tovarišica. Valenčakova sta potem na oddelku za stanovanjske zadeve prosila, naj prejšnjo odloč- bo prekličejo in jo izdajo njima, ki sta dva in pripravljena opravljati hišniške dolžnosti, pa nista uspela. Prosil je hišni svet in stanovalci, to' da do deložacije je po šestih mese- cih vendarle prišlo. Najprej smo se obrnili na odde- lek za stanovanjske zadeve. Opisali so nam primer in povedali, da so imeli z Valenčakovima velike pro- bleme. Najprej sta se — so nam de- jali — nasilno vselila, potem pa nista hotela razumeti, da do sobe nimata nobene pravice. »Z vsemi mogočimi izgovori sta poskušf^t v sobi ostati,« so nam dejali »in lo čuden odnos sta imela do Poleg tega pa so se stanovalci /„•( v Zidanškovi ulici nad njima pril zevali, češ, da v njuni sobi ni nik^^ miru.« Odšli smo v Zidanškovo 22. q vorili smo s tovarišem Dubrajcet ki je bil v času, ko sta se Valenc kova vselila, predsednik hišnei sveta. Povedal je, da je bila sol ki sta zanjo zaprosila, vedno nan^ njena hišniku. Tovarišica pa, ki dobila zanjo odločbo, hišniških p slov ni hotela opravljati. Zato se hišni svet odločil in dovolil, da vselita Valenčakova. »Poleg tega j sta to dva človeka in mislili sn^ da sta nedvomno bolj potrebna si novanja kot en sam,« je dodal ne do iz skupine, ki se je nabrala i dvorišču. »Kakšna pa sta bila Valenčako kot stanovalca? Hrupna? Glasna »Nič bolj glasna kot ostali Ijud v stavbi,« je bil odgovor. Poiskala sem tovarišico, ki in odločbo za sporno sobo. Skoraj jokala, ko sem jo ogovorila. »Živela sem kot podnajemnik ; neki družini. Šest ljudi je bilo. S; la sem v kuhinji, kjer so tudi pn in kuhali. Imam osemletnega sit ki živi pri materi. Tako rada bi vzela k sebi! Zdaj, ko imam sol bi to lahko storila. Razumem i lenčakova, toda tudi jaz sem zivi v težkih razmerah,« je povedala. »Kaj mislite storiti zdaj?« sr ponovno vprašali oddelek za star vanjske zadeve. »Po zakonu nismo dolžni ish novega stanovanja ljudem, ki j moramo deložirati,« so nam od} vorili. »Toda kljub temu pa smo \ lenčakovima našli sobo v Zagrat Toda tja se nista hotela vseliti.« Torej — spet novica. Pa smo c šli v Zagrad 137. gledat tisto sol Vanjo nismo mogli, ker nismo im ključa. Stanovalci pa so nam j vedali, da je soba neprimerna, vanjo ob dežju teče z več strani da. je sanitarna inšpekcija že pr meseci prepovedala, da v njej s nujejo ljudje. Tega nismo mo preveriti, toda vse kaže, — m tu na oddelku za stanovanjske zade so nam potrdili, da je soba v res ci slaba. Nato smo zavrteli še eno teleft sko številko — trgovsko podje »Merx«. Povprašali smo, kakšen lavec je bil tovariš Valenčak in kaj je od njih odšel. »Bil je dol in zanesljiv 'delavec«, so nam od, vorili. »Službo pa je menjal za ker je bil za delo pri nas fizič prešibak. Vseh šest mesecev, kar delal pri nas, pa se čezenj nisi pritoževali.« Ob koncu je torej problem vedno enako pereč: Valenčakc sta brez strehe in njun primer v ponos belemu mestu. Nekdo vendarle moral reči zadnjo, odi no besedo. Valenčakova na dve šču ne moreta ostati! — ij Grozovit zločin v Celju Droben list belega papirja na spuščenem roloju vrat Torbarstva v Zidanškovi ulici je potrdil govorice, da se je v Celju pripetil izredno tra- gičen dogodek čisto posebne vrste. Za besedami, Id so na tem belem listu napisane; se skriva eden naj- bolj žalostnih in najbolj grozpvitih umorov zadnjih let v celjskem mestu. V soboto, 20. julija so v stano- vanju Franca Kranjca v Stanetovi ulici 20 našli dve trupli. Bila sta to zakonski par Kristina in Franc Kranjc, ki so ju Celjani zelo dobro poznali. Franc Kranjc je imel v Zi- danškovi ulici zasebno torbarstvo, z ženo in devetnajstletnim sinom pa je stanoval v Stanetovi ulici 20. Ilmorjenca je našla soseda, ki je že nekaj časa poslušala vpitje kanarčka v Kranjčevem stanovanju. Ker je imela ključ, je hotela kanarčka na- krmiti. Toda v stanovanju je našla dve trupli. V kuhinji je ležala Kristi- na Kranjčeva, v sobi pa njen soprog. Kasneje so ugotovili, da sta bila umorjena z dolgo železno pilo, ki jo je morilec po nekajkrat zabodel v svoji žrtvi. Tajništvo za notranje zadeve ozadje grozovitega zločina še razisku- je. Ko bo o njem znanega kaj več. bomo o dogodku še poročali. KRONIKA NESREČ Pri padcu so si zlomili nogo: Viktor Blat- nik iz Zabukovce. Karel Božič iz Bočne in Ljudmila Goršek iz Žalca. Pri delu si je po- škodoval glavo in hrbtenico Franc Kosu iz Šempetra. Pri padcu si je zlomila roko Ma- rija Creraožnik iz Gotovelj. Štefan Luževič iz Teharja je padel s kozolca. Dobil je no- tranje pošikodbe. Avto je podrl Jožeta Ska- leta iz Tremarja. Poškodovano ima glavo. Ivanu Zidarju iz Šmarja je pri delu brizg- nilo apno v oči. Roko si je poškodoval pri padcu Alojz Pongračič iz Ostrožnega. gtevilfea 2» julija 1963 CELJSKI TEDNIK j9tfain 5 Svečana proslava na Rogli Občani konjiške občine so letoš- praznik dneva vstaje proslavili na Rog^i Pohorju, kjer so pred leti odkrili spomenik padlim bor- cem. Poleg organizacij Zveze bor- cev je na osrednji proslavi sodelo- vala tudi k(/,jiška »Svoboda«, strel- gj^e družine, planinci ter odred predvojaške vzgoje. Svoboda je na prostem dajala pester kulturni spo- red, strelci so organizirali veliko strelsko tekmovanje, planinci pa so to praznovanje vključili v svoj de- lovni program kolektivnih izlecov. Predsednik občinskega odbora ZB inov tovariš Šporar nam je dejal, da je bil obisk izredno zadovoljiv in da je bilo dobro poskrbljeno za prehrano in lajšanje žeje. Predvesm pa je prireditev na Rog- li uspela zato, je nadaljeval, kerso se srečali številni borci, ki so na Pohorju sodelovali v eno_tah NOV ali kot politični delavci. In celotna proslava je izvcnela v orijetnem -o \ariškem kramljanju in obujanju sporniiiov na slavnu prctekiusi. O mladinskem bdrcdu predvojaš- ke vzgoje pa nam je povedal nekai besed komandant odreda, simpatič- ni Vlado Keber. — Na letošnji proslavi dneva vstaje je sodeloval tudi naš odred predvojaške vzgoje, ki je v drugi polovici julija logoroval v Sloven- skih Konjicah. Mladince smo s ka- mioni pripeljali na Resnik. odkoder so odšli z nastopnim maršem proti Rogli. Tam pa so izvedli dve vojaš- ki vaji — in sicer ponazoritev par- tizanskega napada na sam vrh. .V komaiidiiem sestavu odreda so k utipcšni vaji mnogo doprinesli člani druženja rezervnih oficirjev in podcficirjev. Za nagrado so mladiu ci po proslavi dva dni taborili na Rogli, je zaključil tovariš Keber. . ifc£r. •,. -V. -L. Vlado Keber; V Ob dnevu vstaje v Saleku Dan vstaje slovenskega naroda so Šalečani proslavili v svečanem raz- položenju, saj so ta dan slavi i tudi tridesetletnico obstoja prostovolj- nega gasilskega društva »Šalek« z otvoritvijo novega gasilskega doma in odkritjem plošče padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Okrog 10. ure je prikorakala mi- mo slavnostne tribune parada gasil- cev, borcev NOB, rudarjev, šport- nikov in drugih, zatem pa je števil- ni množici spregovoril sekretar okrajnega odbora Socialistične / 'e- ze Celje Janko Ževart — republiški poslanec tega področja. V svojem govoru je dal največ poudarka ne- usahljivi tradiciji delovnega ljud- stva Jugoslavije, ki je, ustvarja in bo nenehno stremelo za boljšimi, človeka vrednejšimi odnosi. Dejal je, da moramo prav mladini najvej govoriti o svetlih dneh narodnoos- vobodilne socialistične revolucije, da bo le-ta sposobna sprejeti in na- daljevati močno začeto, a nedokon- čano delo, ki izhaja iz človeka človeka. Ni mogel mimo tega, da ne bi orisal, kaj vse je prav Šaleška doli- na doprinesla v predvojnem, voj- nem in povojnem času. Med dru- gim je pohvalil pripravljenost Šale- čanov, ki so pri gradnji gasilskega doma opravili kar 15 tisoč prosto- voljnih ur, okrog 5000 ur pa pri olepševanju naselja, ki je v nepo- sredni bližini Velenja. Poveljnik gasilskega driištva Ša lek tovariš Mirko Melanšek pa je prikazal, s kakšnimi težavami se je članstvo borilo dobrih 5 let, da je slednjič uresničilo svoj dolgoletni sen. V novem domu imajo poleg prostorov za opremo tudi prostore družbenih organizacij in klubski prostor, kar je velika pridobitev za vasico, po kateri nosi ime cela do- lina. K novi pridobitvi sta posebej če- ^tjtala pred'-ed''^''>" o'-r^-isi'- -ro-.iisi"^ veze tovariš Miloš Volk in tovariš Rudolf Bolha. Po otvoritvi gasilskega doma pa je predsednik občinskega odbora zveze .borcev NOB tovariš Slavko Vrtačnik odkril spominsko ploščo 26 padlih borcev in žrtev fašistične ga nasilja, medtem ko so svojci te- teh ter predstavniki političnih orga- nizacij položili vence. Že na predvečer dneva vstaje pa so se v Šalek zgrinjale množice iz cele doline na ljudsko rajanje. I,XN Nazarje sodi po svojih izvoznih kapacitetah lesa bržčas med naše nr^jmočnejše lesno predelovalno industrijo, ki v zadnjem času s prav ocl- Ic onimi ukrepi — rekonstrukcijo in boljšo organizacijo dela ter izkoriš- čanjem razpoložljivih delovnih in materialnih rezerv dosega izredno le- pe uspehe. Na sliki: Obrat stavbenega mizarstva, kjer je dielo organizi- lano po principu linijske proizvodnje. ' V Velenju nov počitniški dom Slednjič so tudi prizadevanja t'o- čitnišlte zveze Velenje uspela in ni več daleč dan, ko se bo nov velenj- ski počitniški dom pridružil 41 leto- viščem, 25 domcvom in U sprejeVn- nim centrom v naši državi ter b) lahko sprejel skhernega mladinca iz kateregakoli kraja Jugoslavije, ki bo želel videti novo mesto Velenje. Stare prostore I. osncvne iole je občinski ljudski cdbcr dodelil IzvrC nemu odbr^ru P'^čitniške zveze v Ve- lenju in že v aprilu je le-ta prič?! z adsptacij.'^kimi deli. In ' .krat se j izkazala mladina, ki je že v maj-, pričela s prostovoljnim delom. Dcsl j.; so opravili že ok'-og 30"0 prcstcv-'lj- nih ur in vsekakor so prav mladinci industrijsko rudarske šole vredni po- sebne pohvale, saj so opravili največ del. Velenje bo s tem objektom postalo gotovo še privlačnejše, v zimskem času pa bo ta dom. postal zimski rekreacijski center za mladino. KI. Ali bo do jeseni končana' cesta!:' Na drugi seji občinske skupšfrne v Mo- zirju so odi)oriuki posvetili veliko pozoir- iiost delom iiu cesti Sp. Rečica — LofSarska dolin«, ker obstoja nevarnost, da cesta ne bo dokončana do določenegn roka. Finančna sredstva so zagotovljena le do Okoiiine. ven- dar pa so bili odborniki laTvenja, da bi morali letos modernizirati cesto vsaj do mo- stu pred Rndmirjem in da bo možno manj- kajoča sredstva za ta del ceste še pravo- časno zbrati. Prav tako pa so se novi odbor- niki morali odločiti o dveh vta-iaatali grad- nje, lin sicer al: bo cesta speljana po desnem aii levem br©gu Savinje in to na odseku Radmirje—Ljubno. Odločili so se /^a prvo varianto, ker je boljša in cenejša. -er NAGLI UKREP Podražitev mesa in mesnih izdel- ]^ov pred dnevi je v hotelu »Paka« y Velenju in to v obratu družbene prehrane imela takojšnjo posledico, da so abonent je z 20. julijem bjii postavljeni pred ponovno — in si- cer dokaj visoko podražitev. tp-''- znaša podražitev rednega obroka kar 25 odstotkov dosedanje cene, medtem ko je podražitev dietne hrane za celih 27 odstotkov višja. Kova obroka znašata 250 in 320 di- narjev. Bržčas je vprašanje, če je podražitev mesa edini opravičljivi vzrok tej podražitvi (o tem lahko dvomimo, kajti količina mesa pri enem obroku ni tolikšna, da bi bila podražitev opraviči j iva) ? Vsekakor pa je vprašanje, ali bo- do vsi tisti, ki se vrte nekje o okvi- ru srednjih ali nizkih plač zmogli tolikšno dajate^r; saj v tem primeru lahko samo stroški VosUa z^iašaio več kot četrtino osebnih prejemkov. Obenem pa je možno, da Ol. s le padlo število abonentov in bo »re- šeno« vprašanje družbene prehran v Velenju ''"ov-i '^'r-.'-) '5;-• -: »rešitvijo«. Pri takšnih naglih ukre- pih, se nehote vprašaš, kuo v te primeru vodi vodo — in na čiga mlin? 11 svetov v mozirski občinij Na zadnji seji občinske skupščine y Mo- zirju so iz svoje srede in iz vrst o.bčanov izvolili predstavnike v li občinskih svetov. V teh svetih je 24 odbornikov občinske skupščine, omembe vredno pa je, da je od 72 občanov, ki so jih izvolili v svete, kar 19 žena. Za predsednike svetov pa so zvolili na- slednje: v svet za splošne in notranje za- deve Toneta HRIBERNIKA, v svet za druž- beni plan Franca ŠARBA. v svet za go.spo- darstvo Daneta MELAVCA. v svet za ko- munahie \m istaisovanjske zadeve Firanca KRAJNCA, v svet za delo Franca PAJKA, v svat za gozdarstvo ing. Slavka PRELOŽ- NIKA v svet za kmetijtstvo Antona RESNI- K.\, v svet za gostinstvo lin turizem Zofijo TRILLER, v svet za šolstvo kulturo in pro- .sveto Jožeta MIKL.\VCA. v svet za zdrav- stvo Antona VENEKA in v svet za socialno varstvo in varstvo družine Olgo ŠILJAR. Za boljše delo svetov pa so imenovali še pet komLsij. -er- „Pozor" nimaš prednosti Pred dnevi [e avto-moto društvo Žalec iz- vedlo v Polzeli usipelo mladinsko oddajo »Pozor — nimaš prednosti«. V dveh težav- nostnih stopnjah o cestno prometnih pred- pisih, znakih in problemu sodobnega pro- meta je tekmovalo 16 ekip pionirjev in mla- dincev. Večina ekip je pokazala dobro poznavanje predpisov in tudi problematike; tu gre brž- čas zasluga mladim, ki so željni znanja In pa prosvetnim delavcem, ki so pripravljali poleg rednaga pouka o prometni vzgoji še prav posebej ekipe za tekmovanje. V prvi težavnostni stopnji je med šestimi ekipami osvojila prvo mesto ekipa osnovne šole iz Polzele in si tako zasl\jženo pribo- rila kolo. V drugi težavnostni stopnji pa so med 10 ekipami bili najboljši liz osnovne šole v Žalcu ter si s tem zaslužili radio- aparat. K sreči pa je bilo šq 8 kolektivnih nagrad, tako da so tudi ostale ekipe, ki so le za las zaostajale druga od druge, niso odšle praznih rok. Avto-moto društvo je sklenilo, da bo to obliko nadaljevalo tudi v prihodnje, kajti takšen način je izredno vabljiv in učinkovit za preventivno vzgojo naše mladine o cest- nem prometu. Lip V septembru »občni zbor sindikata« Na zadnji soji plenoma občinskega sindi- kalnćga sveta v Slov. Konjicah so poobla- stili predsedstvo sveta, da za predvidenii občni zbor v prvi polovici septembra pri- pravi ustrezno poročilo o delu v preteklem letu. v razpravi so menili, da bi kazalo okrepiti komisije ko hi sam plenum v bo- doče imel manj člcino\. Prav komisije, ki l>odo reševale tekoče iiulofie dolofcmicftii po- dročja, pa bodo omogočili diiiaiiiičiujde- lusamega plenuiua. , Zbor (leloviiili brigad v Velenju v nedeljo so se v Velenju zbrali vsi mladi ljudje, ki so letošnje po- čitnice namenili prostovoljnemu de- lu v Rečici ob Savinji, v Šmarju in v Crni na Koroškem. Dopoldne so se mladi brigadirji in brigadirke pomerili v različnih športnih disciplinah na velenjskem stadionu, popoldne pa so kulturno prosvetne skupine iz vseh treh kra- jev (4z vrst brigadirjev) dajale lep kulturni spored v kulturnem domu. Ob tej priliki je spregovoril tudi zvezni poslanec predsednik okraj- nega komiteja Zveze mladine v Ce- lju tovariš Zvone Dragan, ki je spre- govoril o pomenu dneva vstaje ter o nalogah, ki stoje pred mladino. Za mnoge mlade ljudi, ki so bili tokrat prvič v Velenju, je bilo to srečanje pravo doživetje in neredki so bili, ki so dejali, da bodo tudi kas- neje obiskali ta lepi kraj na severu naše domovine. Bitka za vodovod! Voda je pojem, ki vselej spremlja kruh. Zanjo se bijejo povsod, kjer je ni dovolj. Tudi v Podsredi, nek- danjem tiihem trgu, ki ima dva obra- za, se bijejo zanjo že nekaj let. Pod- sredo poznamo po znamenitem pran- gerju, vrsti strnjenih, starinskih hišic, če pridemo vanjo s Kozjega. Na drugi strani, ko se cesta prelomi v zibelko proti Skopečnem, pa je vi- deti kot skromen zaselek bolj novih vaiških hišic, pred katerimi se je zleknila ozka pšenična njiva. Tu smo srečali nasmejanega tovariša Smaj- deka, predsednika krajevne organi- zacije RK, ki se skupno z ostalimi v kraju trudi, da bi obe strani Pod- srede uživali čisto pizivajo na obisk ho- tela, jezera in ostalih zanimivosti. Ni pa je poslovalnice za turizem v S.loveniji, kot tudi v ostalih repuibli- krh. ki ne bi bila bogato zalo>žena prospekti o zanimivostih Šaleške r'line in O' odlikah, ki jih nudi ho- tel »Paka«. Se to, že samo primerjava finan- čnega prometa za prvih pet mesec z lanskim, kaže porast za preko 12 milijonov dinarjev. Promet v tej višini,zagotavlja nor- malno poslovanje hotela, kar je za objekt, ki je šele pred tremi leti za- živel, pač soliden uspeh. Kolektiv si izredno marljivo prizadeva in spi^oti odstranjuje drobne napake, saj nam že večje število pohvalnih pisem go- stov, . ki so preživeli svoj dopust v Velenju, priča, da postaja hotel »Pa- ka« renomiran in zagotovo v bodoče še vse bolj obiskan. MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Šentjur pri Celju Teden.sko por. o mat. dej. za čas od 16. ?. d;, zi. :. 1965. v t^m času so se na območju občine Jsentljur pri Celju dogodila »ledeoa matič- na dejstva. MRTI: KORENAK Antonija, kmetovalka iz Bezov- ja 4. stara 51 let. POROKE: SPOLKNAK Alojz, mizar iz Proseniške- ga št. in LIPOVŠEK Terezija. nataka.pica iz Stcr št. 8. PETELINSEK Janez, zidar iz Slivnice pri Celju 27 in POVHE Ana, ku- |hui -ka Hfipj^ČJiara V' Zida««kove uL i CetJ«. ♦■••'VlC Pavle, izolator iz Splita in \fU7A razv. HUKIC Ljudmiila, uslužbe«. ka iz Loke pri Žusmu št. U. Primerov rojstev ni bilo. Brežice Mati'"na dejstva od 13. 7. do 2«, 7. 1965. ({(■jstva: Rojenih je bilo U dečkov jn 4 deklice. POROKE: Jeršič Silvester, trgov. pomočn|lk, stan. Bre/ice. Bizetjska c. 3 in Slaikonj« Marija, uslužbenka, stan. Žejno št. 4. SMRTI: Gašpar Franjo, kmetovalec, nazadnje sta- nuToč Tomaševac 5, umrl dne 12. 7. 1963 v bcdnišniici. star 54 tet. Radiisavljiević Sretcjii, oficir JL.A, nazadnje stamujoč Brežice, Can- karjeva 15. umrl dne 14. 7. 19*3, star 29 let. Kočevar Ivo, soc. podpiranec, nazadnje sta- nujoč Dobrava 13, umrl dne 17. 7. 19*3 v bolnišnici, star 41 let. Mozirje -P«ročilo o gibanju prebivalstva na območ- i li'občine Mozirje za čas od 30. 6. do 20. ?. i%"3. ROJSTVA: Rodile so: FLNTEK Marija, gospodinja iz Podveze 15. deklico Bernardko, KAKER Ma- rija, gospodiinja iiz Podvežt; 11, sina Ivana. '^'■'»IIBBEJ Marija, gosipodinja iz Konjskega vrha 33, dekliico, Marfjo. SUHOVERSEK Frančiška iz Dok 9, deklico, Marto. PO- LJANSEK Matiilda ii;z Dola 33, sina Branko- ta. CESNOVAR Frančiška, gosipodinja ii Lok, deklico Ano. BIZJAK Ivana, gospodinja iz Mozirja 108, dečka Vincenca. TERBOV- ŠEK Roza, gospodlinja iz Primoža ipri Ljub- nem, sina Viil-cenca. POROKE: Poročili so se: RAJSTER Jožef, šofer, sta- nujoč Ljubila 2 in PREMOZ Veronika, ku- hanim, stanujoča Celje, Ipavčeva 10. PIKL Stanislav, delavec, stanujoč Prihova 21 in Bl.AZlC Jožefa delavika iz Lok pri Mozirju ->?. PRISTOVNIK Albin, rudar iz Velenja in LOJKN J era, delavka diz Spodnje refrice. GOLTNIK Franc, skladiščniik iz Smihela in ' FMPRIMOZNIK Ivanka, kmečka delavka iz Slapi. , SMRTI: Lhnrli sta: LAKNER Gizela, gospodiimja iz Ljubnegu. stara 83 let. KOLENC Terezija, gospodinja iz Ljubnega, stara ** let. TER- BOVSEK Vincenc, otrok iz PruDOŽ«, star 4 Žalec .v času od 14. 7, do 20. 7, 1963 na pbraočju občine Žalec primerov rojstva ni bilo. Sklenili s« zaikon.sko zvezo: (;RKNKQ Franc, pleskar. Orla vas št. 6 in MAK Jožefa, administratorka, Prebo-ld ši fts. X I.'RO\SKl Ivan. tovarniški delavec, Prišlin št. 19 in JELEN Štefanija, keramič- na livarka, Liboje št. 105 VLANT Bogomir, valjar. !itorc št. 73, Celje in PIRNAT Ivana, bolniška strežmea. Griže št. 48. KOTNIK Viljem, tesar, Pongrae št. 132 vn VOL.\V- SKK Marija, tkalka. Kozje. Jesenovac M. 4. "'TNIK Stanislav, trpovsiki uslužbenec, Ce- lje, Tovarniiška 6 in STOŽlR Irena uslužben- ka, (olje, Teslova 3. KNEZ RudioM, cimkar- niški delavec, Celje, Koinenrterjeva št. 2 in Marija, tovarniška delavka. Celje Ko- sovelova št. 13. /.IPAN( Ivan, kolar, rolze- '■I št 13 in (iODKC Marjeta, bolniška strež- nica, Rogatec št. 42. KUTARIC Anlon-Sta- nislav. oficir. Pni-št.inu, Moše Pijade št. 12 > 'DKNIK Erika, poljedelka. Dolenja vas št. 3«. I MKLl: JAVT?2IC Franc, star 65 lel, kmetovalec, 1'rekotpa št. 3). PINTAR Martin, star 83 let, ludairski upoJtojenec, Griže \\. 4r8. stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 29 — 26. julija 1963 V Podeljene nagrade »Slavka Slaudra« Kakor prejšnja leta so v Celju tudi ob letošnjem občinskem prazniku podelili najzaslužnejšim znanstvenim delavcem nagrade ^►Slavka Slandra«. Nagrajeni so bili profesor JANKO OROŽEN, upravnik Mestnega arhiva, dr. HERBERT ZAVERSNIK, šef gastro- enterološkega oddelka internega oddelka splošne bolnišnice v Celju ter dr. JANKO LESNICAR, predstojnik 'infekcijskega oddelka splošne bolnišnice v Celju. Nagrade, ki jih je po predlogih in stro- kovnih utemeljitvah določila posebna komisija, je nagrajencem izročila predsednica sveta za kulturo in znanost občinske skupščine ^£lj[fe.slmicalto5e-?orkova. PROFESOR Janko Orožen Priznanje, ki ga je bil profesor Janko Orožen deležen s podelitvijo prve nagrade, pomeni priznanje ne- precenljivemu delu, ki ga je v svo- jem življenju opravil na področju zgodovinskega raziskovanja, publi- cistike, v šolstvu in pedagogiki, zemljepisju in jezikoslovju. Kot izobraženec velikega formata je prof, Janko Orožen spričo svoje široke razgledanosti združeval v sebi kulturno in revolucionarno dediščino svojega naroda ter mu z oživljanjem njegove davne preteklosti ustvaril trajne vrednote. Njegova dela so izšla kot samostojne knjige, kot raz- prava in članki. Profesor Orožen se jc zlasti posvetil raziskovanju kra- jevne ztjfuiovine Celja in okolice, od upokojitve dalje pa nam kot uprav- nik Mestnega arhiva s svojim plod- nim peresom neutrudno izpričuje vse tiste vzgibe preteklih dob, ki osvet- ljuje jo življenje naših prednikov in ki tvorijo našo narodno zgodovino. Napredna miselnost prof. Orožna je bila vseskozi verna prepričanju, da nam morejo našo narodno, tako po- litično kot kulturno ali socialno zgo- dovino v znanstveni luči odsvitati le vsi njeni pozitivni, progresivni in moralni elementi. Zato je njegova prisotnost v času hkrati prisotnost izredno aktivnega in angažiranega znanstvenega in kulturnega delavca v sodobni politični, družbeni in kul- turni problematiki. DOKTOR Herbert Zaveršnik Primarij dr. Zaveršnik ima po- sebne zasluge pri ustanovitvi gastro- enterološkega oddelka na internem oddelku celjske splošne bolnišnice, zlasti pa pri uvajanju modemih me- tod zdravljenja prebavnega trakta. Kot strokovnjak, ki je svoje znanje izpopolnjeval v Angliji, je mnogo prispeval k vzgoji kadrov, saj se specializanti kliničnih bolnišnic spe- cializirajo prav na njegovem od- delku. Razen tega je stalni preda- vatelj na srednji medicinski šoli v Celju, izredno aktiven pri strokovnih sestankih znotraj celjske bolnišnice kakor tudi v gorski reševalni službi. Njegovo bogato znanje se je od- razilo tako v strokovnih razpravah v Zdravstvenem vestniku kakor v različnih predavanjih v okviru Slo- venskega zdravniškega društva v Ljubljani in Angliji. Posebej pa je omembe vredno, da je bil primariju dr. Zaveršniku za njegovo zadnje znanstveno delo priznan doktorat znanosti, kar pomeni velik prispevek k razvoju slovenske medicinske zna- nosti sploh. DOKTOR Janko Lesničar Kot predstojnik infekcijskega od- delka internega oddelka celjske splošne bolnišnice se primarij dr. Les- ničar ni uveljavil samo v svoji usta- novi, kjer se vseskozi ukvarja tudi s pedagoškim delom, pač pa prav toliko izven nje. Njegova knjiga Prispevek h kliniki in terapiji in epidemiologiji infekcijskih bolezni pomeni pripomoček podiplomskemu študiju zdravnikov. Razprava s pod- ročja organizacijskih vprašanj infek- tološke službe Ureditev infektološke službe v LRS pa je dobila 1959. leta nagrado »Borisa Kidriča«. Pomembna je zlasti njegova aktiv- nost pri zatiranju in zdravljenju po- liomelitisa, njegovo raziskovalno delo v zadnjem času pa je bilo zaznano tudi v tujini. Poleg razprav, objav- ljenih v domačem tisku, je mnoge njegove razprave objavil tudi tuji tisk. Primarij dr. Lesničar, ki je svoje široko strokovno znanje obo- gatil še z izpolnjevanjem v Parizu, je vsekakor prispeval k ugledu slo- venske medicine v jugoslovanskem kakor širšem merilu, saj ga v svojih medicinskih razpravah citirajo naj- pomembnejši domači in tuji stro- kovnjaki s področja infektologije. BORIS FERLI\C 50'LETNIK V teh dneh je slavil svoj tivljen- ski jubilej znan celjski glasbeni pe- dagog in dirigent Boris Ferlinc. Njegova glasbena pot se je priče- la ie v otroških letih, ko mu je lju- bezen do glasbe vlil očetov klavir. Tako je prej poznal note kakor čr- ke in je že z enajstim letom nasto- pal v orkestru v domačem Šmarju. Kasneje, ko se je Boris Ferlinc od- ločil za učiteljski poklic, je na uči- teljišču v Mariboru vodil svoj oktet, ki je tudi javno nastopal. Njegova predvojna glasbena dejavnost je prišla do izraza zlasti v Rogaški Slatini, kjer je vodil pevsko društvo Slogo. Sicer pa se je v tem času bolj kot z glasbo ukvarjal z dram- sko igro — kot amaterski igralec je nastopal v Verigi, Gospe ministrici, Cvrčku za pečjo. Dveh nevestah in drugih. Ko so 1940. leta nastopili v Rogaški Slatini vsi delavski zbori, da bi proslavili 15-letnico Sloge, je Ferlinc dirigiral združenemu zboru. Spričo te delavsko komunistične manifestacije so ga hoteli odpustiti iz službe, vendar se je zanj zavzel Južnoslovenski pevski savez, ki ga je ob tej priložnosti odlikoval z bro- nasto medaljo. Boris Ferlinc se je velikega uspeha zavedal šele kasne- je, ko so bili na prvih letakih ustre- ljenih skoraj vsi njegovi pevci. Zlasti plodno je bilo Ferlinčevo glasbeno delo po vojni. Najprej je bil zborovodja centralnega pevske- ga zbora na progi Šamac—Sarajevo, v letih 1947/48 pa je vodil pevski zbor v Mostarju, ki ga imajo ta- mošnji prebivalci še danes v spo- minu. Leta 1953 je prišel na učite- ljišče v Celje, kjer je z uspehom vo- dil pevski zbor (ta je lani prejel na- grado Sklada »Slavka Šlandra«), hkrati pa je posredoval svoje izkuš- nje generacijam mladih zborovodij. Poleg tega, da je že deset let predsed- nik glasbene komisije pri okrajnem Svetu Svobod in prosvetnih druš- tev, je pomembno njegovo delo tu- di pri organizaciji celjskega pevske- ga festivala. Kot sposobnemu zbo- rovodji so mu poverili zahtevne na- loge pri širjenju festivalnega duha širom po Jugoslaviji. Zdaj vodi še zbor pri Ingradu, predava inštru- mentalistiko na učiteljišču in je hkrati tudi predavatelj v zborovod- skih tečajih, prirejenih skupaj s Hrvati. Kakor je Boris Ferlinc sam dejal, ob srečanju z. Abrahamom še ni mi- sliti na pokoj, kajti človek, ki dela, nima časa, da bi se postaral. Pred seboj ima še veliko načrtov. »Zlasti veliko bo treba še napisati skladb za nekatere ljudske instrumente,^^ pravi, »zakaj tovrstne literature ni«. Tako bo še naprej ostal zvest tudi tistemu svojemu delu, ki tvori s Uarmonizacijami kakor z izvirnimi kompozicijami njegovo lastno celoto Borisu Ferlincu ob vstopu v Abra- hamovo brigado še veliko plodnih in zdravih let! dhr Boris Ferlinc VARČEVANJE Ni sicer znano, kako je z varče- vanjem po drugih mestih, vendar se je le-to pri nas zelo lepo obneslo. Tako smo v naši ustanovi v kratki zimi prihranili sedem .klafter« bu- kovih drv. Ni silabo. kaj? Deset let takšnega varčevanja bi nam dalo 70 »klafiter«. medtem ko bi jih-v sto letih z lahkoto prihranili še desetkrat toliko. Čez tisoč let bi lahko pričeli celo trgovati z drvmi. Čudno, da se ljudje tega niso spomnili že 'prej! Kakšna škoda! Pri nia,s smo pričeli varčevati že zgodaj jeseni. Naš šef je namreč dober tovariš. O vsem se iposvetu- je z riami. «e pora/govori, kakor doma v krogu družine: še celo več, dobesedno jiuriša na naše cigarete. Tako je prišel nekoč in nam spo- ročil: — Tovariši, stvar je .tako daleč, da iLahko pričnemo varčevati. Pa- zite, varčujte. kaj jaz vem is čim. Kako in s čim naj varčujemo, nismo i-meli {X)jma niti sami. Zato smo pričeli razmišljati. Kaj reci- mo, če ne hi dali plačo našemu knjigovodji? Šef je rekel: — Če ne bi dali plačo našemu knjigovodji, bi si ta gotovo poiskal neko zaščito. To ne gre kar taiko. Treba si bo izmisliti še kaj drugega. Ob tem je naša čistilka, vsa čast in hvala ji. postavila na dnevni red zianimivo vprašanje; — Če je že takšna situacija, je rekla, — tedaj bi lahko na primer prenehali kuriti v toaleti. Čemu bi zastonj trošili drva! Naša ustanova vendar ni hotel! — Točno, smo jrej^i. — ^aj l>o v. toaleti mrzlo. S tem bomo prihra- nili kakšnih sedem >.klaftervr drv, razen te,ga pa ise v njej tudi naš personal ne bo zadrževal tako dol- go, kar pomeni, da bo na ta način močno porasla produktivnost dela. Rečeno, storjeno. Prenehali smo kuriti v toaleti in sobi, v kateri so pr.he. Pričeli smo računati, ko- liko smo prihranili. Račun je poka- zal izredno ugodno siliko. Dejansko smo prihranili sedem »klafter« in celo že nekaj osme »klaftre«. Kmalu potem pa so našli nekaj iopakanih cevi. Toda najbrž so bi- e te cevi nameščene še v prejšnjem stoletju. — Vsekakor, smo rekli, — je treba takšne cevi odstraniti, brez njih pa bomo prav gotovo lahko vsaj do prihodnje jeseni, ko bomo namestili nove, takšne, ki bodo do- cela poceni. Naša ustanova vendar ni salon. In res. Vodovodni imistalater je rekel: — Tovariši, stvar je taka, da vas bo najcenejša cev stala .precej več kakor pa so vredna prihranje- na drva. — Toda braitec, smo rekli, — tako vendar ne gre! Kaže. da bo o takš- nem varčevanju treba še presneto razmišljati. GASILSKI DOM IN DRUŠTVENO ZASTAVO Prostovoljno gasilsko društvo Se- la-Verače pri Virštanju ni veliko; vsega skupaj ima 26 članov, lahko pa se ponaša, da ima 26 delovnih članov in še večje število simpatizer- jev. To so dokazali tudi v ponedeljek, 22. julija, ko so odprli nov gasilski dom ter dan vstaje in 32-letnico društva počastili še z razvitjem društvene zastave. Ob tej priložnosti sta jih obiskala predsednik šmarske občinske skupščine Joško Lojen in predsednik okrajne gasilske zveze Anton Sok. Res je, da so dom gradili precej časa, vsega skupaj deset let, res pa je tudi to, da so ga zgradili sami in da so pri tej gradnji opravili okoli 7800 prostovoljnih delovnih ur. Zato je treba prizadevnim gasilcem iz Sela-Verače k uspehu le čestitati in jim želeti tudi v naprej obilo uspeš- nega dela. Gradbeno industrijsko podjetje »-INGRAD« Celje sprejme v redno delovno razmerje reč kvnliiictrunih nvtomehanikov Nastop službe je možen takoj. Samsko stanovanje je na razpo- lago. Osebni dohodek po prajviiniku podjetja. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja. Kaj sodi kinoobiskovalec N. N. o celjskem filmskem sporedu? # CELJSKI FILMSKI REPER- TOAR SESTAVLJAJO PRETEŽNO SLABI FILMI, MED iKATERIMI JE SKORAJ POLOVICA TAKIH, KI PRIHAJAJO »V GOSTE« KOT DOBRI (BERI: NADLE2NI) STARI ZNANCI. , • NA NAŠIH PLATNIH SE SRE- ČUJEJO KRAVJI PASTIRJI (KAR JE SLOVENSKI IZRAZ ZA KAV- BOJE) Z GUSARJI, KRIMINALNI- TIPI Z LJUBEZENSKIMI JUNAKI IN NAROBE. To je samo dvoje misli iz inter- vjuja s ikinoobiskovalcem N. N. (ime- na ni želel objaviti); ki pa imata to slabo stran, da ne odkrivata nič no- voga, ampak se tudi {»navijata. V ostalem je intervju potekal takole: Kaj vam pomeni film? N. N.: Zabavo, tudi užitek, če je fim dober. Kakšen film je po vašem mnenju dober? N. N.: Film, ki ni preveč očitno na- rejen in mu lahko verjamemo. Ste redni ali ,samo priložnostni obiskovalec kinopredstav? N. N.: Redni. __ Od kdaj? N. N.: 2e od 1948. leta. Koliko filmov vam je v tem času ostalo v spominu in bi jih lahko na hitro našteli? N. N.: Hamlet. Sedmi križ. Vrni- tev, V vrtincu ... Ste s celjskim filmskim repertoar- jem zadovoljni? N. N.: Ne. Zakaj ne? N. N.: Ker je slab. Je tudi preveč starih filmov, mislim takih, ki smo jih že večkrat gledali. Se vam zdi nujno, da hi jih gleda- li večkrat? N. N.: Nikakor ne. Zakaj jih potem ljudje hodijo gle- dat? N. N.: Ne vem. Kaj, mslite, bi bilo, če bi jih boj- kotirali? N. N.: Morda bi kinopodjetje pri- čelo resneje razmišljati o repertoar- ju. . Torej ne razmišlja dovolj resno? N. N.: Kaže, da ne. Ni namreč ver- jetno, da bi bilo to, kar gledamo v Celju, jugodovansko povprečje. Za- mmivo ibi bilo tudi izvedeti, kaj je s filmi, ki so včasih najavljeni, pa pridejo namesto njih drugi, običajno stari. Ce bi bili vi upravnik kinopodjet- ja, kaj bi storili? N. N.: To je težko reči. Kakšne filme pogrešate? N. N.: Komedije Kako bi označili filme, ki jih gle- date v celjskem sporedu? N. N.: Mislim, da se tu srečujejo kavboji z gusarji in kriminalni tipi z »ljubezenskimi junaki«. Vsaj v glavnem. Kaj pravite o podnaslovijanju? N. N.: Ne razumem, zakaj bi nam morali filmske podnaslove prevajati ljudje, ki ne poznajo slovenščine. Zakaj, menite, kinopodjetja takš- nih filmov distributerjem ne vrnejo? N. N.: Najbrž, ker niti sama ni- majo dovolj posluha za jezik, pa tu- di, ker se bojijo finančnih izgub. Je po vašem mnenju kakšen izhod iz tega jezikovnega žlobudranja? N. N.: Dvomim, kajti očitno ni ni- kakršnih interesov z noibene strani. Ce bi kak interes bil, bi gotovo prišli vsaj za korak dalje. oh ^frfl 29 - 26. julija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 KOMUNALNA BANKA CELJE sporoča, da z 1. avgustom 1963 sprejema hranilne vloge na 24 mesečni odpovedni rok ter jih olt>restuje po 6 V4 % letni obrestni meri. Vlagatelje, ki bodo v času od 1. 8. do 31. 10. tega leta vlo- ..ji v KOMUNALNI BANKI v Celju ali CELJSKI MESTNI jlEANILNICI vsaj 50.000 dinarjev in znesek vezali na 24 me- sečni odpovedni rok imajo poleg visokih obrestni še možnost, bodo izžrebani na dan 31. 10. 1963. ^ 2reb bo določil 20 vlagateljem, ki bodo prejeli denarne pagrade v znesku po 10.000 dinarjev. Čitdjte Celjski tednik Komunalna banka Celje, podružnica Celjska mestna hranilnica, Celje razpisuje delovno mesto reierenta za bančne posle Pogoj: srednja šolska izobrazba in 1 leto prakse. ^^ajO^^idat na|_^ylo^> grdnjo in zadnje šolsko spričevalo naj^ kasneje v 15 dneh po objavi. " Komisija za delovna razmerja pri TP »Savinjski magazin« Ža- lec razipisuje prosto delovno mesto irgovMhegm pomočnifca-ice tekstilne stroke za poslovalnico Manufaktura Žalec. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih, dohodkih. Razpis velja do zasedbe delovnega OBJAVE IM OGLASI SRECA.MK Z AFlilKO ^ v oktobru Inoviif) p"<"^anjp z luksuzno ladjo >Jad- , po Stedozfinlju od 20. oktobra do 3. erabra. AZLRNA OBALA!" .šrstdiievuo potova- v septembru. TRST — BENETKE — stahii dvodnevni ■ti z avtobusi. Sprejemamo kolektivne in ividiialne prijave. . KOLEKTIVI! prirejamo eno in več- vne izlete preko Plitvičkih jezer v Opa- ,, nadalje preko Vr.šiča — Mangarta ter lic po vaši želji izbrane turistične kraje f domovine. Prijave sprejema Kompas Celje telefon 2'5-50. 7-diievno potovanje z letalom (v obe iri) na Ohrid, (od 5. 9. do 12. 9. 63) Pri- e in programi v poslovalnici Kompas — Ije. i 10-di;evno potovanje v Dubrovnik (. Prijave in programi |) Kompas-ofli nnslcdnje iz- k-. \, VdnevTiii obisk kcncent. taborišča na [.^Bl! Prijave sprejemamo do 20. avgusta HI i-fhievni izlet v GODARS^VISCO (o^ov). Prijave do 5. avguiita i. 5-direvni izlet z ogl^Jiiom taborišča RE- CCI - PADOVA. Prijave do avfe'osta *">. Wjave in programe sprejmete v poslo- lutfi Kompas — Celje. »UNAjSKI VELESEJEM! (od 8. do 15. 9. Wnfvi)i avtobusni izlet. Cena potovanja (»el)i 20.500 din. 'fijftve do 10. »vffiista (>T. POZNAJTE BUDIMPP:šTO! i-dnevni avto- sni izlet, C^nn potovanja 25.900 din JRn/^SGLOOKNER! 2-ldn'evjii avt. izlet: »• Po osebi 9.106 din. a vse obja\ljeiie izlete Vam po'^želji wlatno dostavimo prbigranie. ftd vsakim izletom obiščite turistično ii«tje Kompas — Celje. Organiziramo ^ktivna potovanja ii» izlete po Jugosia- I in v inozemstvo z modernimi turi.stč- li avtobusi. . z rodnimi in jx)sebn,iimi vla- Isdjami obalne in rečne t)lovbe in po- silni letali. Kompa-s — ( elje posreduje '"ajo vseli vrst vozovnic za želczhiiški, "^'fski in letalski promet. Kompas posre- * » najkrajšem času nabavo potnih li- vizumov ter menja tuja plačilna sred.«- * 111 .sprejemu depozite. 'Pmpas Celje daje brezplačno vse promet- "> turistične informacije, prodaja razgled- * zeinljevUle. spt)minke, filatetistične "nke itd. Pred vsakim potovanjem se >*etujte' v poslovalnici. Kompas — Celje, Telefon 2'5o0 PRODAM ■^^ONO PKODAM !(|)o oliraiijcuo itali- *'^'^^o LAMBliF/ro. Burnik. Dečkov« 23. f]^. BABLJKNO spđ.luico - rauli«#oni ""■nir prodam.. Naslov v upravi lista. prodain motorno kolo 2n«ni.ke r.^ PRI.MA. prevo/.onjh 4.800 Jciu tud-i n« «lustrijsk-i čok. Vprašati, (-elje - Vrun- RABLJEN šivalni stroj znamke LA- i ^ i>rodaiii - Ribič 81avica. Zidianškova ; ^'■ue. R.\BLJ.EN emajliirau štedilnik >C,0- n i. Ugodno pro(kiiii. i'onudbe n.a ui|>ra. .^''^tii ipod šifro PR1L02NOST.<. [^^''^O PRODA.Nf novo klavirsiko harmo- (.L**' "lagnctofon in glohoik ot^roški vozi- la ' 'Vo BrgU.z. Breg 44. 'i.^^j-^MBHETO 123 ccm prodam za 130.000. v u pravd tista. ^"tpl p ^'n,^ "^'''■'•:1>h ( cLjc ol)\e'šča vse svoje ce- '"''■(iop*^''^' ''" '"^ vs.aik d'an zvečer iraizen I "!'nKj\ll,\l: 1 kvalificiranega ali polkva- li!n'iraii'.t,'a kleparja, 1 kvalificiranega vo- dovodnega iiiistalaterja iin 2 vajenca. No:-top službe talko j ali po dogovoru, t^o- Jiiidbe na DOLŽAN Framjo, Celje, Linhar- tova 6. ' • TURIZEM CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA Cc'.jska turistična zveza sporoča; da je p'i t^oročilih o prostih kapacitetah, ki jih je dobila od posameznih turističnih rku.štev, vse zas(>deno v Velenju, Logarsk dolini in Pre- boldu, Zasedene so tudi vver^kend hišice v Moziiirju, Gornjem gradu in Rimskih Topli- cah ter zdiaviliišča, kjer pa je še ue'kaj pro- stora pri zasebnikih. .Sobf. predhodno re- zervirajte tia n«sl«v turističnega društva, komor želite na dopust . V. nedeljo se prične tradicionalni Gornjc- "^sdvinjški turistrčini tedon s pričetkom pri- ^f.dttev v Mo:iirju. Kulturno zabavne prire- diive se boolane 530 dinarjev. Jcs'enski izleti T'urist'ičuii informacijski urad že sprejema . ))rijave za jesenske izlete • Olepševalnega in turističn^-ga društva Colj« v , Kuuirovec in \ Kostanjeviteo-ptočec. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 27. :. do 3. 8. 1%3 bo dežurni veterinar KOŽELJ Bojan, Kocenova 2/11 C<*lje, (pri. Iiotel Evropa), telef. 25-67. Obiščite nas na novo obnovljenem vrtu in zadovoljni boste. Se priporoča kolektiv hotela Evropa Celj(» • ZAHVALE ZAHVALA vsem, ki so spremili KHANCA FARCNIK A na iijegovi zadnji poti. Žalujoči J • KINO KINO UNION Do 27. 7. 1963 ^Dom na gričku? ameriški barvni Cs film 28. 7. — 31. 7. 1963 ^Planinska roža« zah. nemški barvni film 1. 8. — 4. 8. 1963 -Parada popevk 1961? zah. nemški barvui film KINO METROPOL Do 26. 7. 1963 >Smirt prihaja iz vesolja« ita- lijanski bairvni Os film 27. 7. — 28. 7. 1963 »Savoiiara ameriški barvni fil.m 29. 7. — 31. 7. ,1<*63 >yPekleuski klub«, ang. barvni (s film 1. 8. -- 3. 8. 1%3 »Zlati kadijjak« ameriški film LETNI KINO 26. 7. 27. 7. 1963 »Afera Nine B« franco- siki film 28. 7. — 30. 7. 1963 »Avtobusna postaja« ame- riški bairvni Cs film 31. 7. — 1. 8. 1963 »Ka.rneval v New Orloan- suc ameri.ški barvni Cs film 2. 8. — 4. 8. 1963 »Sever--seve.rozahod< ame- riški barvni Cs film KINO SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DO- LINI 27. 7. — 28. 7. 1963 »Smer sever—severoza- hod« ameriški barvni film 31. julija vSaitan mattii z ljubeznijo« zah. nemški barvni film 1. avgus'ta »Golo mesto« ameriški film • RAZNO LSEL je siv piapagajčok z rdečimi in beli- mi zalis-ki. .Na nogah ima navaden obro- či ik. Je velikosti grlice. Prosim vrnite Ka proti nagiradi k Lipovšek, ( eljc — Ljubljanska 12. IZLETNIK ZAHTEVAJTE PROGRAME V NAŠI POSLO- VALNICII Za vse inozemske izlete, ki jih organi- zira Putnik Beograd, sprejemamo prijave v naši poslovalnici. 14-dnevno potovanje z avionom, vlakom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BLDIMPE.ŠTE, KIJEVA, LENINGRADA in MOSKVE v mesecu septembru. Prijeve do zasedbe. 2-dnevni izlet z avtobusom v Benetke in Trst v avgustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom v Trst v av- gustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom v Grnz v av- gustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom na Koroško v avgusta. Prijave do 20. julija. 8-dnevno potovanje z vlakom v Rim—Pom- peji—Capri—Napoli-Benetke—Trst v avgu- stu. Prijave do 1. avgusta in za H- grupo do 20. septembra. 8-dnevno potovanje z avtoburtnih. Tako je v namiznem tenisu zmagala IFA pred T-o- \arno tehtnic in Ernjijlirko. med posamezni- ki! pa Jaizbec (tehtnice) pred Reharjem (1F.\). V streljanju je zmagala Emajlirka 654 pred IFO 651, Kl.imo 514 itd., pri posameznikih pa Štrajher (TEP> 173 pred Aubrehtom (IFA) 172 itd. V malem nogometu je sodelovalo šest moštev, ki so se zvrstila takole: 1. Kliima, 2. lEA, 3. Cinkarna, 4. Žična, 5. Zlatarna, 6. Tovarna tehtnic. V streljanju z maloka- librsko puško je zmagala IFA 881 pred Eiiiajlirko 866, pri posameznikih pa Jager 240. pred Aubrehtom (oba IFA 233, Vanov- >koni (TEP) 230 itd. FINALE ekipnega prvenstva države v atletiki Atletski delavci Kladivarja so nrinu- le dni vložili veliko truda za najboljšo organizacijo in izvedbo finalnega ekip- nega prvenstva diržave v atletiki za člane in članice. Xot je znafto ho tek- movanje na stadionu Borisa Kidriča v soboto 27. in nedeljo 28. tega mese- ca, vsakokrat v popoldanskih urah. v moški konkurenci bodo nastopili: Partizan, Beograd, Crvena zvezda, pirav tako iz Beograda, Slavonija iz OsijeJca, Kladivar, Ljubljana ter zagrebška Mladost, pri ženskah pa: Mladost, Kla- divar, Maribor. Branik iz Maribora. Slavonija in Crvena zvezda. Medtem ko je pri moških prvo me- sto več ali manj že oddano beograj- skemu Partizanu, bo zelo zanimiva borba za drugo mesto, saj lahko ta uspeh pripada, če računamo na toč- ke, ki so jih posamezna moštva zbra- la na republiških fiinalih, prav sleher- ni ekiipi, ki bo nastopila v Celju. Dosti bolj zanimivo bo bržkone tek- movanje ženskih ekip. Tu se bosta ua.jbrž za najvišjo, lovoriko potegovali ekipi zagrebške Mladosti in Kladivar- ja; sicer pa tudi ositaliC ekipe ne za- ostajajo veliiko za tema kandidatoma. O veliki izenačenosti žemskOi vrst go- vori tndi dejstvo, da znaša razlika v točkah med prvo im šes.to ekipo komaj 1.500. To pa ni veliko, zlasti še, če upoštevamo običajne in nepredvidene spodrsljaje in podobno. Vse to govori, dia bo celjski finale izredno zanimiv in po kvaliteti vr- hunski atletski miting. NEZNANEC 1 NAVIRŠTANJU (Nadaljevanje) >*Pusti ga, kaj hočeš od mirnega človeka!« je nenadoma zaklc manjši kmet, »Sedrmo in pijmo!« Povlekel je prvega za rokav, t ta se ga je sikušal otresti. Mali je vztrajal in .očitajoče pogledal prv( »Daj mir, kaj nas briga človek!« Vztrajno ga je vlelkel nazaj k r pri oknu. »Tako je prav. Živimo v miru,« se je nasmehnil tujec. »Mati, dt prijateljem Štefan na mizo, da ^ga spijemo na zdravje!« Vsi so nasmejali, samo mali je prvemu nekaj zašepetal na uho. Prvi je čudeno dvignil obrvi in se hitro pohlevno nasmehnil. »Pa naj bo zdravje! Kdor pride na Virštanj, mora piti! Živijo!« Veselo so kramljali o vremenu, o senu, o Nemcih. V Podičetrtki se dobro utrdili. Veršec ima tam glavno besedo. Nekateri so se zamerili, pa jih je dal odseliti: Počivalškove, Bovhetove, Droibmč( Lešnikova, župnika Strnada... Kaj bo neki zdaj? Jesti še kar d Na karte se dobi precej sladkorja. Pravijo, da .bodo cesto gradili 1 k nam, to ibi bilo dobro! Tako so telkle 'besede, previdno, ovinkari nihče ni spregovoril o gošearjih, ki so se pojavljali na Bohorju na Rudnici. »Lahko noč! Spat se bo potrebno spraviti,« je povzel prvi. »Zgc moramo spet na košnjo. Hvala lepa za pijačo! Srečno!« Kmetje s( zrinili skozi vrata in stopili v noč. Neznanec se je zaskrbljeno ozrl. Pismonoše še ni. Edino on lahko pokaže pot do cilja. Človek bi moral na javko, toda ne ve, di ta komaj nekaj stotin korakov naprej pri Bahovem Janezu. Tam si že večkrat srečevali partizanski obveščevalci. Pismonoša pa je s( v Imenem pri znancu. Iki se je poslavljal pred odhodom v nenc vojsiko. Slovo je vsako hudo, toda ob vsakem slovesu skušaj.o Iji grenlcdbo osladiti z vinom, s petjem in narejeno kričavostjo. V U trenutkih pozabljajo na pretekle težave, potiskajo v podzavest slu o črni prihodnosti, pozabljajo pa tudi na trenutne skrbi. Neznanec Virštanju se ni mogel posloviti. Na spanje ni mislil. »Kam naj pojd Ničesar ne vem o javki? Ni'kogar ne poznam, da bi ga povprašal. Mo počakati pjoštarja. Ni verjetno, nocoj prav gotovo nikogar ne bo i Kmetje so pomirjeni odšli in niso hudobni.« Molče je sedel pri r prsti so tipkali po plošči v nenavadnem ritmu. »Posteljo sem pripravila, ležete lahko, če želite!« je prijazno vaibila .gostilničarika. >Našega pa ^še ni s pošto! Ne vem, kje je 1 dolgo? Menda se mu ni kaj pripetilo. Skrbi me.« j^Nikar ne skrbite. Poštar je uradna oseba, nihče mu ničesar nc je s toplim nasmehom skušal tolažiti neznanec. ».Se je že kje zadr Morda pa malo povasuje. če je fant od fare! Nisem še zaspan, inal počakam. Vi mi pa pripravite skodelico mleka, vročega, če more Kmetje niso odšli domov. Blizu šole so se ustavili, se strnili v 1 in razburjeno šepetali. >Kaj si mi povedal?« je vprašal prvi manjšega. »Rečem vam, pištolo ima v žepu. Videl sem, kako je bil ne Ce bi še bolj silil v njega, bi te lahko ustrelil. Kaj pa danes s kakšnimi postopači imaš opraviti.« »Pištolo? Kdo pa potem je to?« .Kaj jaz vem? Mogoče je gošičar? Ali pa kdo drugi? Huc .Sumljivo je to.« »Zdi se mi. da je Hrvat. Kje bi se vzel tu? Fantje, to mor dognati! Po žandar je bo potrebno iti,« je relkel prvi. -Pa pustimo vraga, kaj nas .briga! Spat pojdimo in amen!« je r eden. A^e! S tega se lahko skuha še lepa kaša. Tako: ti imaš kolo i tudi. Skočita v trg in povejta na žandarmeriji. Mi trije pa se b skrili tu in opazovali, kam pojde. Ce se ibo dalo. ga bomo zadr Hitro pojdita, da ne bomo predolgo čakali. Kaj veš? Morda je kal vrag, zaradi katerega bi nam Nemci pošteno zagodli, če bi zve da smo ga pritajili.« (Nadaljevanje sledi) Movo teniško igrišče Praznik celjske občine so lepo počastil: liidi igralci tenisa, saj so že v petek, 19. tega meseca izročili namenu na novo ureje- no igrišče ob Ljubljanski cesti. Ob tej pri- ložnosti so povabili v goste nekatere igral- ce in if^ralke iz Mariliora ter se z njinn spoprijel! v prijateljskem srečanju. Ko je imel na začetku slovesnosti tov. Šarlah krj-jši govor, ji mt-d drugim dejal, da je skupina petnajstih ljubiteljev tenisa opravila pri urejanju igrišča ckoli petsto pr<..jt vo'='i)!\ •M l"a prispevek ter sevcdii delež v denarju, ki ni bil majhen, sta dala povod za željo, da naj bi celjska občinska skupščina ne dovolila več to, da bi se za gradbeno parcelo jemala uirejena športna is.'rišča. V kolikor bi se to pač moralo zgo- diti, bo treba poskrbeti za nadomestilo iz- gi.bljenega igrišča, ne pa kot se je to zgo- dilo pri igrišču ob Kajuliovi ulici, ki je bilo vredno okoli 10 miliju.nov dinarjev, pa še ni ničesar napravljenega, da bi bila iz- polnjena obljuba po uredi'.vi iiovttga. Pri otvoritveni sviečano'^" sta celjskim igralcem tenisa čestitala še predsednik Te- niške/veze Slovenije tov, Nadž ter pred- stavnik občinskih političnih organizacij, tov. llcrbert Savodnik. Med otvoritvijo novega teniškega igrišča, v Celju