f , jS
LETO II. - štev. 25
KOPER, 22. junija 1951
— - *>■-' --••• •
Cena 3 din
UTRJUJMO iM POGLABLJAJMO KAŠE DEMOKRATKE
PMDomrvE
MA ?AI
DEMOKRACIJA
Učili so nas, da- je država neka skrivnostna sila nad narodom, ki najbolj modro ureja razmere med ljudmi. Tako so nas učili, praksa pa je bila drugačna. Med državo in narodom je zijal prepad. Ljudstvo je zato gledalo na državo, kot na nekaj tujega, sovražnega in zato ni čudno, da je ljudsvo v tej dobi iskalo svobodo pred državo. Ce Je to veljalo za staro Jugoslavijo, je to tembolj veljalo za fašistično Italijo, k; nam Slovanom sploh ni dala živeti. Zato tudi ni čudno, da se je naše ljudstvo enotno uprlo takšni državi in se odločilo, da si bo samo vladalo. Cut odgovornosti do svoje zemlje in naroda je pritegnil naše množice v Osvobodilno fronto, ta čut odgovornosti pa daje našim množicam tudi legitimacijo za vladanje osvobojeni deželi. V spoznanju, da je ljudsvo, ki je svojo deželo osvobodilo" sarto tudi sposobno samo vladati, leži temelj naše nove demokracije. Mi ne iščemo svobode pred državo, mi hočemo imeti državo trd-ho v rokah kot orožje naše svobode.
Pri nas se je država približala ljudstvu. Ljudstvo je satno državna oblast. Izvoljeni krajevni in okrajni ljudski odbori imajo v svojem območju prav tako združeno zakonodajno in izvršno oblast, kakor najvišji organi. V njih ljudstvo upravlja svojo samoupravno enoto tako, kakor najbolje odgovarja posebnim krajevnim razmeram po zastopnikih, ki jih vse osebno pozna.
V tem se najbolj jasno kaže pristin ljudski značaj naše, demokracije.
Čeprav se je ob vsaki priliki izražala ta demokracija, vendar je bila naša zakonodaja pomanjkljiva. Izkušnje so pokazale, da je te težnje našim množicam, ki se sicer v praksi izvajajo, treba določneje zavarovati. Zato šo na tretjem zasedanju Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki je bilo 14. t m., sprejeli vrsto novih odlokov, ki bodo obenem tudi pospešili nadaljnji razvoj naše demokracije in gradnjo socializma pri nas.
Ena najstarejših oblik ljudske demokracije še iz časov, ko so se pričeli porajati prvi narodno-osvobodilni odbori, so zbori volivcev. Novi odlok o zborih volivcev je to najstarejšo obiiko ljudske demokracije uzakonil in bo vskiadil delo ljudskih odborov, oziroma delo zborov volivcev, ki so bili zelo različni, tako po kakovosti, kakor po načinu. Razumljivo je, da bodo zbori volivcev po tem odloku o zborih volivcev osnovna in najširša oblika sodelovanja ljudstva pri izvrševanju oblasti krajevnih in mestnih odborov. Osnovne določbe odloka v ničemer ne spreminjajo značaja zbora volivcev pač pa na osnovi splošnih predpisov in prakse ta določila raz-členjajo in jih izpopolnjujejo, zato, da bo mogel odslej zbor volivcev u-spešno uveljaviti svoje pravice in v večji meti ter bolj organizirano izpolnjevati svoje dolžnosti.
Odlok o delu ljudskih odborov, krajev in mest ureja vpraštor je poslovanja predstavniških organov V krajih in mestih. Po svoji vsebini; nima v ožjem smislu neposredne zveze s prejšnjima odlokoma. Potrebno pa je dati našim ljudskim odborom pri izvrševanju oblastnih funkcij večji poudarek in jim s konkretnimi predlpiši omogočiti oziroma zagotoviti tak način poslovanja, ki odgovarja pomembnosti nalog in odgovornosti, k) jo imajo. Naši predstavniški organi morajo imeti avtoriteto, da lahko vršijo svoje naloge v svoji upravno teritorialni enoti. Najvažnejša je v novem odloku odlOčba 6 stalnem predsedstvu odbora, ki je pò svoji vsebin, nova.
V demokratizaciji ljudske oblasti in uprave je v zadnjem letu krenil razvoj hitreje naprej. Praksa je pokazala potrebo podrobnejših navodil ža čim širšo ttdeležBo volivcev pri pošlih lokalne uprave. Novi odlok o šveifh in komisijah volivcev daje svetom volivcev poleg posvetovalne funkčije tudi pod določenimi pogoji pravico soodločanja v zadevah upra-ie. Sveta volivcev ne vodi poverjenik, temveč eden od članov sveta, katerega imenuje ìjudski od’bor na Èìicdllòg množičnih organizacij ali na lastno pobudo.
Na III. Zasedanju Istrskega okrožnega ljudskega odbora so sprejeli še več drugih odlokov kot odlok o zadrugah, o obrtništvu itd. Vsi sprejeti cdioki so izraz- našega stremljenja, da si čimprej uresničimo cilje, ki smo si jih jasno začrtali že za časa borbe.
Šmarska obnovitvena zadru- . ga bo zgradila letos 11 novih hiš
ŠMARJE. — Obnovitvena zadruga nadaljuje z zidavo h:š. Te dni so zidarji Glavina ■ Franc. Sii;’/,an Hrva,tin, ffhgaiš Frcne iih Karel Hater,n poteri-« novo hiSo, kii je bila popolnoma zgrajena letos. To b®o So zgradil) v dvajsetih dneh, ali 10 «ini pred rokom, Kmalu bodo končali še drugo novo hišo, maditeim ko so tretjo že zsičeiii zidati. Nafetoirejši zidar obnovitvene zadriL-ige TO-kilrJi Ivan, Cergol pa sii je sem prevzel, da b,o s too-mcinikom v d/eh me,scici,h sam sezidal hišo. Là'kl'.éb p ŠaCtojčmo, da bo iz-f&ihijcin p'-iia cibni,Viitivme zadruge V S,manijah, ki prelovieva letos zgraditev cnajo’ii'i novih ti is, s tako Vztrajnim dele,m zidanjciv in s pomočjo floiSSiih vačičanc,'/, (tl 'si> zadnje čase nakoi.T.čo pripustili zaradi aei Pa polju. Folcii tega liste» zadrugo |e ena naloga, namreč ureditev p0y skozi vais, ker današnja pot ima p,reicej dr/fnfcov 'n je tudi zMo strma ter zaräöij tèga precej .nevarna' za hitrejši prom ut. Tèda načrta ža to poit še .ni, éèfev ga zb več kot leto dial čakajo. Gradnja h's v vasi bi lahko hitreje napredovala, teda obnovitvena zadruga je citordv;,1,a še1 pireeèj dela pri končnih deiiih v nekaterih hišah, ki jih je lajni zgradila.
Z RIBICI NA MORJU BomUvLTURNI
Vsa naša obalna mesita 'imajo tudi fiibiSka pristanišča. Podnevi je tu skoraj brez življenja, le od časa do časa ,prihajajo in odhajajo manjše riifbl'iSikè jadrnice s pisantai jadri. Pravo življenje ,pa sie v ribiških prii-stainilščiih začne.šele proti večam. Tedaj gpboivejo na morje ribiške ladje, ki. imajo za isaibo ipnirvezama dva čolna, tako, da liagiliedajo kat mala družinica. Ladje in Colini., vse je opremljeno z neizogibnimi . rtIbšuikimi svetilkami.
Pred idnevii se je n,a večer ukrcal na ano izmed rito,iških, ladij’ tudi rei porter, kii je napisal tole:
Morje je tonto precej razgibano in izolski iriib'tč'i šo oklevali, če bi sploh ili ’loiv.it. To 'muhasto vreme, kii nagaja že skoraj too sezono, diala ribičem precej preslavne. Vendar ribiči podjetja »fatta Riba,« so kljub temu š,e izkoristil) zadnje »temne noči«, pretino je mesec tako svetel, da njihove svetilke ne privabijo dovolj rib. Ribiči .namreč lovijo samo 20 dn,i r,a
zgodi se, da rfttfičii Vržejo mreže, te raistltae pa jiim pokvarijo mrežo in Ì0IV. Vodja ladje pravi, da je nedaleč Od mesta, kjer borna zaSiiir.tfii ladjo, cel ipas teh fàefiSnj ki Jfe širok en kilometar im dolg 10 'kčametirov. On hitna strahu, da toii zapletel mreže v te .rastifiHe, kei dotto pozna dno. Na vsakem mestu ziia povedati, kolikšna je g'Mböriä; pogleda na obalo, oceni koliko smo od nje oddaljeni in reče: 20 metrov ali 25 m.
VBHKž» isovif.ažn.iča riibiSev je tudi tnegla. Vodja ladje jè pravil, da jè
biila nekega novembrskega dne 1949, tako gOSta tiiegla, da bi jo lahko rezali. Lov je bul odličen, in nalovili so ein vagom papal'inov. foégfla ni hotela popustiti im zato so viseanó odplüli pificiili Izoli. Kaikoii- na trnjù je Stal za kirfnü’icm in vsalk .ttepiutek gledal riä kompas ln uro. Ostali ribiči pa sò tenko poslušali, če ni v bližini kakšna ladja. 0.ddah:nij,ii, so se, ko so po nekaj urah počasne vožnje prispeli do
eWeg.tìMrge ute, so> se združile svetlobe vSah sivèl/ilk h,a čCslniiih im na ladji. Potem so Sibiliti ugasnili' své-tilkié, tétto da je .svetto'» samo- š » z enega čOlnn. Dri® čoln pa še je pol Caéi umakni’1. Strto jnfik na läd'jli je rtàghal iftitotor, ribič! ipa so pripravili fri,’-cÉ0. Vlijalk je začel delovati im ladja je začela obkrožati čoln s svetilko, ■ .ribiči pa so mrzlično spuščali, mrèzó. Par minit in, ribe šo bile, »obkoljene«. Riiibiči so začeli vleči mrežo na ikrav. Hiteli èò, eia jim je kljub hladim', noili telkel znoj z obraza, Vanidar morje zopet-n,i bilo mirino, v njem je bil votai tok, kti nii liovol»! mrež', klj-jio -sv ločeni obtežbi, da bi se potop,:i’.a čisto na dno. Ribiči so se baili, da jim, bodo rllbe zaradi tega uišle. Se hitreje so vlekUi. Pomagala sta tud; Strojin:ik la 'Vitidja ladje. Col» s igve/tl0ko je hitro presej čez mrežo. Obffcč je bil stisnjen .im ribe, ki so jih zajaM, so se gnetle v majhnem pr,emioni, k) jim je še preostal. Potem so jih s košarami metali na krtov v pripravljene zabojčke. Mireža je bila kimahu prazna, a napolniti- so šele 12 žaibtojEkcv. Lov je toil zello slab.
Ftt.etm so Jitiiaf očistili krov, sortirali niibe im ipceiprarvilti mrežo. Krmar je zavil proti facili. Rib.lfii so biti utrujeni, a kiljuto vsemu trudu je bil ■lov silah.
»Tako je r.lfclišicp žiivljeinje«, je re-kej vodja laidje; »včasih, iko .nam je sreča naklonjena, maloviimo dovolj; drugiič ipa’ .skoraj n c. To leto pa je
fellah »»bo, ker je vrefrie tako nešteta©, voda «ladna iin v njej so taki, k • nagajajo.«
Strojnik pa je reke* da so te dni zaslužili komaj za benoiin in nafto.
»Ko bo pr. hoda j a tema,«, je rekel 'vodja, »bo prav gotovo bolje.«
Kmalu smo pripluli v Izolo. Sonce je,.že sijalo in nam je.dotoro delp, saj jutro na morju je hladno. Ri«® so oddali burini said lova. Potem pa so šli" na zashržeinii .počifeik.
Te dnii je okrajni odbor za zbiranje prispevkov za graditev slovenskega kultnruega doma v Trstu sestavil prvi spisek, kjer navaja posameznike in sindikalne podružnice ter ustanove, ki so že kaj prispevale. Po spisku je razločiti, da se za to akcijo še niso zavzele vse sindikalne podruž-, nice in ustanove, kakor tudi ne posamezniki. S skupno, vsoto, ki znaša 193.851 din se še ne smemo zadovoljiti. Pač pa sleherni zavedni Slovenec in
Dijaki pomorskega tehnikuma
zaključku šolskega leta urirei razstavo
Se bčflj ikot- in,a priiredlitivii so učenci Pomorskega tčtoci kuma v Piranu pokazali, ikaj znajo s svojo razstavo, ki je Ocionta od 20. t. m. in katere obiak priporočamo vsem našim ljudem, ki se zavedajo, Ikaj pc-mehi za Slovence morje im naš PcmorBhfj teihinilkum. Razziava satna je v at,inih sobah v zelo .pregledni, in eterno pripraviljeni rEiripovedVhtiđi so Okrašeni z žele.! j om, na Lcävku ,pa, so pod stropom i'zcioeüo.ie signalne zaèitav'ice.
V prvi cobi so -razstavljeni brodarski inš tr ume,n tl. Te inštrumente mora poenoti ... visok dijak, zelo natančno. Psllag- d-iuigeiga vidi obiskovaiiec tu še f.ojao. dinuirl )h meitereoteSkiih in f-izi-k' ■ ij ' :	. rneWtotY za merjenje hi-
Po IrdiicesklSi volit^cili . . .
Po lovu razkladajo ribiči svoj plen
mesec, to je takrat, ko mi meseca, ali pa je nijagova svetloba slaba.
Šonce je bilo še precej Misoiko nad tiTOlskimii ,gorami, iko smo odpluli. Vcdja 'Skupine iiin krmar Uličigraj, star in iizlkušan iriibilč, je odločil, da bodo pastausiidiL sirečo daleč na morju.
Med vnžinjo smo sedel: na krovu in se m.er.W. Zantaal sem se za tisoč stateri iz rilbiiškega življianja. Največ sta znala ipoiveidati vodja Ulčigraj in s.brojniiik Parma, oba že stara pomorščaka, fci poznata .skoraj vsako ped morskega dina, isaj menda ni prostora na našem morju, kjer v doligiih letih ribiškega življenja še nista vrgla JMMk Venidar Eda,j se je morsko din,o deloma sprèmenéto im irilbiči morajo paziitir, da ne ujamejo namesto riib kakšen kós razbitega 'letala, ladje ali pa celo mino. Lar.li e.o, kakor mi je pravil Pairmia, rllbiilBi :z G-radfóa vlekli mrežo lin, so opafciild,, da so ujeli magnetično mino. Pustili so mrežo in rriiho ter zbežali, kajti inev ar rtast je bila veiflka.	i
Toda tudi narava, ne Samo vojna, je poskrbela, ,da je lov včasih v nevarnosti. Na morskem dnu rastejo rastline — ribiči. jiim pravijo »fcteša« — ikii Vičasilh idosežiejo maid oisem metrov — morje je pnii mas pliitivo — Irt
pristanišča. Rešili so svoja življenja, ladjo in tooigait tovor.
Na eil ju smo. Ribiči so odvezali privi čoln, k:i se je zasidral, amjèi čoln pa je ladja odvlekla, ipar sto metrov od prvega in se je tam zasidral. Ladja se je nato obrnila in se vsidrala nekaj što metrov od otoelh čolnov, tako da so ladja in čolna itvoriii nekaik enakokrak tfiilkottnik. Potem so pni-žgali Svetlike, to se ipravi zagnali agregate, ki jiim diovajajo električno energijo. S tem je bili opravljen prvi del Ilova. Zidaj bodo svetilke privabljale ribe, iki jilh sivetlotoa omami to bodo zato plavale omamljene okrog svetilk, djciklleir jiih ribiči ne bodo polovili.
V pomenkih je čas bežal lini kmalu je točila ura 11. Skoraj vsi ribiči so šl'i sipat pod krov. Le dežurni je ostal iprii, agregatu, kajti, če ta ipreneha dajati e'.ektr 6»; tok In svetilke ugasnejo, tedaj rlitoe zbežijo, in ves trud je zastemij.
Okrog ene ure je prišel na krov vodja ladje. Zopet je .gledal v morje ica zmajeva; z glavo. P,ol u:re pozneje pa sta čolna dvignila tìiidrii. Počasi sta se 'približevala ladijl iin svetloba svetli,lik je vatolilla riiibe, ki so šle za čolincim v past. Cez dobre pol u,re,
Iz nedeljskih volitev v Franciji j.e izšlo šest veiilkih strank, ki bodo v naSileiSinjllh letih igrale glavno vlogo v' novem parlämerata. kere sto fràin-tòiski volivioi glasovali bolj.za desni-čatišlko oriànitiranè stranke,' sc- bo težišče hcjdoiče franc,òiske n.arodne. skupščine fhcünto premiaknilo na desno. Tri laviiSafšIke stranke 'sto* izgubile skoraj štiri milijone glasov in sicer koimliiriformiiBitii 480.000, socialisti 490 tisoč, krščanski socialisti pa. celo dva m-iiiiijona 806.000 glasov. S .temi gla sovi se je ojačila zmerna ih skrajna desnica. Talko so dobili .neodvisni desničanji 100 poslancev, degolist) pa 115 poslancev. Radikali, ki predstavljajo desno krilo v dosedanji vladni koalicij,i, so se tudi ojačili in imajo sedaj 92 poslancev. Po .žteviilu glasov so na prvem meEltu še vedine komlin-feirmiiisti, s petimi miiitijoini glasov, iz-gUtetli pa šo nad H0/« v piriauerjavi z volitvam/' leta 1946. Po šltevi iliei glasov sto na drugem mestu, dégateti s šti-r«ni milijoni, DegaliištiiSna stranka jè bilia VöiäritoVanä leta 1947 im sfe je’ tdkrat Iprvilč udeležila parilamehtar-fiih volitev. D eg Olititi so dobi ji 115
reè nima nobene stranke, ki bi iali-ko vodiila politiko reanHtoih Interesov francoskega delovnega ljudstva, ko-miinfoinmiGtl' šo se vdlinjali.,'Moskvi in Kcmiiinf&rniu in zaradi tega ne mofejo postat« vodilna sila, okoli katere bi se zbrale vise ostale skupine, ki vsaj v svojem programu zastopajo interese taikaimenavanih neposredujočin slojev. Franicoišlko delavstvo se je razočaralo nad politiko pariške' sovjetske agenture1 iin - t» so pokazali tudi vtoìijnii rèzuitati, saj je skoraj pol mjliljona volilcév, ki šo leta 1946 glasovali za komuniste, v nedeljo volilo druge stranke. Francosk; socialisti pa so, se odlitkipivaji' vsa zadnja leta. po tem, da so hoteti za vsako ceno ostati na vladi, nègiede, na to, če so vlad: lahko zastopali interese neimovlitih slojev. Krščanski socialisti pa so itak že zidav,naj' žrtvovati vse svoje levičarske, tradicije. Iz zadmjilh volitev so prav orni izšli popolnoma poraženi, saj so izgubili nad dva mtlijona oišemsto tisoč glasov i-ih. to iklju.b pritisku, ki ga je izvajala na volivce duhovščina.
.tatest*, za idaločevanje raznih krajev po ozvezdju iibd. Na grafikonih je nadalje prikazano, kalko so od leta do leta izpolnjevali ta pemnoževali; potrebne iinišitnumenite.
V	dtrugi šobi je velika maketa pristanišča z otokp ii;n ladljami, kj pljujejo iprcid priiatanišičem. Maketa zavzema skoraj vso sobo iin vzbuja pri Qb'iskovaiiMU vöiiko zanimanje. Po stenah Ite sobe so grafikoni', ki, prikazujejo zapcEliiitev absolventov, Eci ao dovršili golo, kakor tud; onih, ki so šele pričet'.
Izdelki, kii' so jiih dijaki strojnega oddelka sam,; izdelali so razstavljeni: v tretji sobi. Obiskovalec vitti vseh, vrst mehaniškega orodja ikot šestila, vijake, kladiva, klešče, dleta, stajpiin-df» :turtata* im drugo. Kdor prvič obišče tako razstavo bo nrav verjetno v divoibu, če so te iadellke 'inareiduli dijaki santi, ali če so prišli ife tovarne.
V	zadnji sob,; so razstavljeni': razni modeli ladij in parnikov ter motornih čolnov. Model šolske ladje »Jadran.« je razstavljen na sredi sobe. Na stenah so dalije razni ftotografskn poisneükj .iz življenja dijakov v šoli iin ipraktlčnem deilu iter ma potovanju. Splošen vtiis, ki si ga prisvoji obiskovalec te razstave, je nedvomno še več kot dober. Otočiirti pomen te razstave, ki umu iprilkazuje, kaj vse smo zmožni Sloveifiti tud) kot DdmOrŠčaki.-
TRSTU
kdor se čst< pravega Slovenca bi moral za to prispevati, zakaj vedeti moramo, da je graditev kulturnega doma v Trst« nič mar,j pomembna za vse Siovence še posebej seveda pa za trla, ke. In mi Slovenci v Istrskem o-kiožjn, ki smo njihovi hajbfižji- sosedi, bi se temu morali odzvat; stoodstotno in po svojih močeh prispevati za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu. Na tem mestu bi se morali najbolj pokazati, da smo v najtesnejši povezanosti s tržaškimi Slovenci in kot njihovi najbližji sosedje storiti vse za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu.
V nasiednjem navajamo dobesedno spisek, po katerem, lahko konkretno vidimo, kdo je kaj prispeval in kdo ne:
Dr. S. P. 1600 din, prosvetno društvo »Istra« v Izoli 5000, Italijanska unija čisti dobiček prireditve 18. maja letos t. j. 8422 din, sindikalne podružnice tiska v Kopru 430, člani sindikalne podružnice PTT ustanov v Kopru 1498, čEainli sindikalne podružnice »Radiofonije« E450, člani sindikalne podružnice Istrske banke v Pirana 245, dobiček predstave Iz temnih dni 3013 din, uslužbenci Istrskega okrožnega ljudskega odbora 2116, uslužbenci podjetja VINO 1201, Zveza vojnih invalidtoV v Kopra 2256, uslužbenci mestnega ljudskega odbora v Izoli 2710, uslužbenci cestarjev, podružnica štev. 3 2380, uslužbenci financ v Piranu <350, člani sindikalne podružnice »Slovenija ceste« v Dekanih 6000 din, Julij Beltram 1089, uslužbenci uRadiofofeje« v (Stigem seznamu 790 din in ushSz-bencj tobtnejiiih eòi ni c pa 148.83®. Največ so seveda prispevali uslužbenci obmejnih edinic, za kar jih je treba pohvaliti. Sledijo j;m člani sindikalnih podružnic »Slovenija ceste» in »Radiofonije«.
Vsekaktor smo prepričani, da ne bodo za temi zoastajale niti ostale sindikalne podružnice in ustanove. Prav bi bilo, da na tem področju} vsi tekmujemo z geslom: Kdo bo več prispeval za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu!
Po Hitierievih stopinjah
kateri zunanji! opazovalci gledajo zelo .''mistično na položaj. 'Vodja nem-
MEDNARODNIH POLITIČNIH —a« DOGODKOV
V ospredju vseh svetovnih dogodkov v 'pr, e tel klein, tednu rti bilo več korejslko vprašanje, iteimveč Perzija.
Z e v našlilh prejšnjih pregledih smo poudarili, da je vprašanje ,podržavljenja petrolejske itadiustirije v Iraniu zelo kočljivo ta da uitegne še bolj poslabšati', .že tako .napete odnoäaje v sveta.
Nekaj časa se je zdelo, da too iintef-venieilja Združenih držav Amerike blagodejno vplivala i.n da se bo spor meid Anglija i.n Perzijo razvozlal ne-kaiko na miren tiàhli.i.. Ugotoviiiti moramo, da so v tem pogledu dajali miroljubne fcjàve tako Angle«) kakor ..feudi, predstavni Iki Teherana. Sveit se je že nelkafico .pomiirM, m,'šileč, da ne bosta .niiit/i Teheran miti London, riskirala ikonflilkta, .ki bit pretil poslabšanju EipjciSniih odnosov v svetu.
. Nenadoma je pa vsa zadevščina zavzela zelo repne otolilce. Iranska vlada je äklamiiia, da podiržav.) vso petrolejsko industrijo, s čimer je najbolj prizadeta seveda »Anglo-iranska petrolejka družba«, kil je doslej .nadzorovala -Viačimo pr izv dolnje ne samo v Perziji, temveč tud',,v sosednjih državah. S svojim odločnim stališčem je teheranska vlada onemogočila tudi pogajanja s predstavnici almglolran-sike (jruižlbe. Enostavno je sklenila prevzet; vse naipr,aive tega najibogaitej-§ega podjetja v državi. Obenem zahteva teheranska vlada, du ji mora angjoirainelkä družba adstcip'« 75 odstotkov vseh dahadikav, začenši z mesecem marcem letošnjega leta.
Seveda -jfr Ang.loiranisika družba proti teimiu protestirala in ponuja le neko cdi.ilcdnino. ki pa njlCi od daleč ne zadavoijuje iranšikiilh .zalhtev. Stvair se je tot 'ko. zaostrila, da so Angleži pcelali na Bjiižnji vzhod celo svojo flot?, !i[ čaka na atoiai Cipru navo-(iuj. V angleški spodnji zlborniicii. je zunanji 'minister Mpirriison izjavil, da-so 'li/krepi Teherama povzročili veliko hčzatiovcjijiJivo v Ltonidonu, zlasti' pa . si ali: če .irahisike vlade, ki trdi, da so p-edilpgij predntaiyn Eot/ angioirantjkc pelTCilej. Jke cir.u.žoe riaspiroifei zakonu o naciionaiiitzačiji.
Na Koreji se pa n.i ničesar bistvenega idogddillo, vsaj ine v talki meri, dà bi latlko govorili o zač etiku keine a tèga žaidstiiic.ga iim,pe.rialtoti5nega spopada, .pni katerem korejslko ljudstvo neizmerno itirlpi. Tu ipa tam se čujejo glasovi o noviih 'predlogih za prenehanje šovrtržincistl. V tèm pogledu So dali izjave taidi merodajni predstav;-
niJci WasMinigtona, toda s kitajske sitrami mi bito še nobenega glasu, ki bi dal naslutiti, željo po mirni': ureditvi n,a Koreji. Moskva seveda trdovratno molči, ,kakor da se je Koreja nič me tiče, čeiprav je višem znano, da je ravno ona pognala Severin,olko-rejce v to žalostno avanturo. Zadnje vestli spet govore o močnejšem letalskem delovanju, o zbiranju Kitajcev iin o pripravah za novo of arie Ivo.
.Brav tako se noče pomakniti z mrtve točke pariška kotn-fcranica štirih namestnikov zunanjih ministrov. Tam se nenehno operira samo s predlogi ih proiiipradio.gi, z natami .in obtožbami, doda rešitve še ni nobene.
V preteikiam tectraù še je v Londonu tildi š&aj vthtoiv.fti štab Àtlàintàkelga
poislaneev, medtem kb so kofaunisti.	.	,	.	.
„	.,18 Ni Sudino tsr.ei), da je izšla az ne-
dobih le 100 poslainicev. To’ zaradi.a i? . ..
, . -	,,	.	S iJdelljBikiih volireev levica poražena. Ne-
.noiveiga voilivnega z,alkoma, po katere,m| o	...i-T 'L _________
pdSlairiifci he deFijO' po g,te>Vi.liu giasovj, ||
ki jih dobi rickä statika v vsej tìir-llrf'1' ...	,	, ,	,	„	_ .
.	:	.	............. j hike sociaidemovratske stranke Schu-
zafv'1, temveč je izvoljen za poslanca »t'	,	, _ .	. ,
,	......	...	dntacher prlimerija položaj, v katerem
le tisti, ki zmuiga v svojem votivnem .	,	_	, . .
...	he danes .Fcanc.iija, s .položajem v Nem-
B poijji jota 1931, ko je bulo izvoljenih v
, Zaikaj se Je znašlo franco,;,k6 de-|. .'nemiškii parlament 148 deianiičarjev lovno ljudstvo' v zadn.j).h volitvah va f{pròti 77 zastopnikom sDcraJne-' 'levice, takem položaju? Francija danes nam- )f |i ^nr je prineslo čez dve letil na oblast
,	„	....... ....... ž ^Hitlerja in konec nemškega ipar.Ia-
7	i ji ’ menitariizma. Di-ug; opazovalci, zlasti
pakta, ki si je razdeaiil posamezne seik-;j ‘v Angliji in Ameriki pa poudarjajo, ttorje dela v enevtonitue'lnem bodočem^ da je Ffaaclja v nedeljo glasovala IčonfMikitu. Obenem so otoiiisikali Evrony t proti prekuielihcim in proti avanturi-števfflrjl 'gioBpoidarski,, vojaški, im, po-" | stotu. S tem mislijo ktotataftoifmiiste in Iitiièrti strđkovhjakii Zdlt.uižan.ilh držav è degtolište. Poudarjajo, da bo mo-Afflerike. Vbil ti obiak), itmajo namen'j	seàtàm močno vlado iz dbse-
č imo olj tesao .povezati Zapad ta u-j -, dalnjih vladnih strönk in zmerne deš-
.	...	.	..____ (I i:nice. Toda to še hi talko gcitovto. Ob-
akvarMt emcitin.o Obrambo iproti agcesv-aj: , .	_	.	...	.
..... „	. . , .	•	.	..'S «staja v.prasanje al. .bodo laihiko socia-
ni politiku. Sovjetske zveze m njenih j ;; ... b .	..
. .	|, 'i liiišit.i, sodelovali z taikiclimeriov.anumii
i 'aépMtóto, ki predetavljšijo (izrazito V taki linči imtoraimo soditi tudi o-j , kmačlkto réàkaijd. V SbibialÄfCnj bask .nemškega ikainiolerja Adenauerja j gbrahiltoi je v za.dir.jcm časti prev.lado-V Rimu, njegove izjave in končno , ^lo mnenje, naj ne bp sodelovala za skupno poročilo, v katerem se Pravi, ‘v VSRko c6ni0 ’na v}afe bi to hotel da je Italija ipotrldila željo, da ;b.i ^ " Ju,les Mach, katerega so na zadnjem
Nemčija ö'jm prej stopila v družino svoboldinih mairodov, da tal lahko prl-sOcvala k isttvari demokracije in miru. Adenauer je pa .izjaSlil, da n! mogoče najti rešitve sedanjih problemov brez, zavrnitve ozlk.ih nacional.izmav iffi Urez sc’dcilc’v h’Dja feed vsemii svo-bodlfilthl čviFopskimii-narodi
karigreiau . zaraöi tega njegovega stališča odstavili. z vodstva stirainke. To je važno vprašanje, od katerega re-šotve .zaviisi, ali .ne ho Francija dobila izrazito desničarsko vlado. V vsakem primeru pa bodo v novi vladi prevladovale desničarske tendence, to tudi c.-v v (jri.meriu če bodo socialisii. ,v v la. d,.
-—1——.Mii	I *r   ™
,že idialj. ^aša je v središču zainima-hja mindžične preseljevanje iz Budimpešte, ki traja že več kakor tri tedne. Madžarske oblasti selijo na tisoče In tisoče družin; po večin.' so to priipadirtikli bivšega vladajočega razreda, dalje 'izvrševale) svotoočinih poklicev, med njimi pa je tudi’ mnogo tovarniških delavcev, mnogo pa so izselili tudi stSreev, nosečih žen in dojenčkov. Družine, Iki se morajo izseliti, dobijo naitog med četrto in šesto uro zjutraj; ostane jim za tem še največ 48 ur časa, da si pripravijo .prtljago, .kji .ne sme imeti več kakor 500 kg. Pošiljajo' jih na sever na slovaško in sovjetsko imejo, kjer jih vtaknejo v koncentracijska taborišča, deloma pa jih naseljujejo V zapuščene hiše kulakov in jih zaposlujejo pni poljskih delih. Ta množična .izseljevanja, ki .se vrše vsak dam, so povzročila med prebivalci Budimpešte veliko paniko, .Samomori so ma dnevnem rediu. Po nekaterih vesteh .nameravajo ;iz Budimpešte .izseliti 130.000 ljudi, kar je deset odstotkov vsega :prebivalstva.
Ti ukrepil, ki sé .prav bič ne razlikujejo od preganjanja s strani Hitlerja med preteklo svetovno vojno, ko so Nemci preselili na sto tisoče Zidov, Poljakov, Srbov j,n tudi na deset tisoče Slovencev, so vzbudili vel.ik odmev po vsem civiliziranem svetu. Tako je .bila Madžarska vlada prisiljena, da, je dala v soboto izjavo o teh izgonih. Madžarska vlada trdi, da so do sedaj jzg.nali iz Budimpešte samo 924 »nezaželenih« oseb .skupaj z diružinami, Te nezaželene osebe so 'nameščene .po kmečkih hiiišah iin iin se lahko gibljejo v meki 'določeni coni. Delo lahko dobe ma riževih poljih in pr; obdelovalnih zadrugah. Tako pravi izjava madžarske vlade. V nedeljo 'pa se ukvarja s temi izgoni tudi glasilo madžarske komunistične pta.rt.ije »Szabad Neip«, ki .naglasa, da «o ukrtipi vlade v zve-
ITALIJANSKI REVIZIONIZEM -
poM@p ps ms# zemv aMSki
V ognju. volilnega boja ob priliki italijanskih upravnih volitev so vse istatjijainiäke stranke obesiiie na veliki zvon zahtevo o reviziji', italijanske miircivine „pogodbe'. , Tako .je Nonni v Milainiu napad eil. Jugoslavijo	zar adii
pene B i.n je zahteval vse Tržaško ozemlje za, Italijo. TcgUattii je v Benetkah napade; vlado, češ, da je 'kapitulantsko prepustita Jugoslaviji polovico Tržaškega ozemlja, polovico, pa Aimerlikamcem, Sicer je to že stara taktika itailija.uski-r kominformlistov, ki se istočasno, ko se Grcmilkov vsaj navidezno bori v Papinu za Izpolnitev mirovine pogodbe z Italijo, zavzemajo, da bi prišlo Tržaško ozemlje pod fiiaj'jo. fervo je. da tudi preidatavh'ki séjdàrde italivjaihdke Vlade niso hoteli calati v téj tew&dn&iiifci kamipanji
zaähjii.	........................
Ce pogledamo nekoliko näzaj, bomo opEZtij, da so se že 'prčd tirem.i mescci začcih pojavljati v italijanijkern «vifflu filante! fin, kcrfenlterft, v katerih je ti',Ito govora, da je vainnoisit Italije oigrcižena zaradi1 tega, ttf Ji Jfi mi* revna pipgodiba okrnila njario vojaško silo, im omejila rijento oborožitev. To vprašanje je dobilo u,radino Obliko .na dan 20. maja, ko je italifjainšikli zunanji minister Kählo Šforiza v Genovi fljf&iVfH, da jè Italija pirifeiràvljena za. četi, diiplomatsko ta. poÉtìfetito akcijo, 1% naj ji Kme njeno meato in ypllvi
v avetu v sorazmerju z siljenim, zem-ijpip'aniim položajem. Rekel je, da se kalijaneka vlada trudit, da bi se revidirala mirovina pogodba, ki jo je označil kot neipr^litino in absurdno. Talkčj PO Storzinem govoru, je ves italijansk) tirale zače; B silno kampanjo im navajal številne dokaze, k.i naj bt opraviičilii zahtevo za povečanje bor,banih sii.
Veli .KottTiieinitat.orji, te so pisali v 'najrarzi.ičln.ejlšilh čašolpiifeili iizvein Italije o itaBjansiki’ zàihtevti za revizijo ,mi-rèrvmé pogodbe, se nfiso dctakihiili mtož-nsbsfi, da iitalijsinciki utadn; krogi smatrajo pod :t.o l-eviziiijo tudi zahtevo po ozemljih, 'ki jih je Ità'Ejà ’izgubila s to itnilrovinb1 liib.gblctb'0, v jpirvi VriSti gre tu za Trižaško todeirriljfe '‘in za petera-j.ihe, k.; so> falle pio niirovinii pogodbi pnlpcjenc Jugoslav,liji. Toda vs'e kaže, da bi fiabe® italiiijairšlki tirađinl krogi ppatàviti žoipčit ma djisvto) red vprašanje me safho iitaliijadake oborožitve, ttimiveč tuldj'i iitalljamških mejà. Tako je predlsadlnlilk iita'll'tj:.aniäkei vlade De Qaapepi v svojem govoriu v Latini rekel, da vlada — »zahterra popolno ófe'cibdàliiteiv od. tiste mirovne pogodbe, kii je biia iitaiiijjii. vsiljena ieta 1946«. Vpjlnii miiin&sfcei' P.aicciardi pa je izjaviiil, hä vöiiiheim shoidiu v Gros-setitU; »Tršit bo vtinjčih Italiji, kér nihče na svetu ne bo imel moči, da
iztrga ta biser iz veličasiindga télesa italijanläkega nareda.« Nato je še dostav?:, da je miirioViria pogodba itioral-iriö zastarela. Poieg tega je De Gàspèri
6.	t. m. rčlkel hekčm.u fàncbiiikemu novinarju, da tli, Italija vsčkakor morala sodelovati na konferenci, ki bi čsbravmaivala sporna v.prašairija med Zapadem im Vzhodcim, pa naj bo tto že konferenca “ petih ai; štirih, ker je me.d najvažnejšlinli' vprašanji, ki jih }e, treba .rešiti, viplrašairije tršta, Italija pa rrióirà to vipirašainije saiha pio-stkviki.
Kot vidimo, incìso to maiopomembne izjave, za katere bi lahko smatrali, da so danes, v ognju v oj itn e agitacije, &a| če .pomrifeiimo, da so jih dali najbolj odigoivann.) ljudje Maiijahs.ke viride. Ne gre iu več za viprašanje Tržaškega ozemlja, ker »popolno osvoboditev od mirovne pogodbe,« kot je .rekel £>e Gaaperi v Latini, ne moremo druigaže tairoačiti, Ikot da ftalija zahfova nazaj .vse, ozemlje, ki ga je izgiuitiila z miravi» potgodlbo. Kar se tiče vprašanja Trsta, ’.bil ga Italija p,o De Gaapertjövi izjavi sama postavila in to nijanó .zahtevo b; fciifo treba po njcipam mnenju tudi sprejeti. De Ga-špert se očivldno ne zmeirri za priporočila s Strani zaipaldiniih velesi.1, d,a je vprašanje Trata, .zaideva, ki jo je treba reällt! V prtvii, vitlffii s aporaaumdm med Italijo in Jugoslavijo,
Vse te izjave kažejo, da ttaRJatoflcl vlddhii krogi oö’vidno ne želijo dobrih cdnicisciv z Juscelaivijo. Uradni ,pred-stavihiiki juigicaiòvaniake vlade so že večkrat «izijaVàì, da bodo bramii, zakonite Interese jugoslovanskih narodov ma Tržaškem Ozemlju, da so ‘pa pr'ipiràivljeirii rešiti to vprašanje sporazumno z Italiljo. Tržaškega vpiraša-nja 'mi miogoče1 rešeivaiiL s* šoviiniistič-njrnii izj.avaimii. Odinosi med Italijo in Juig'O'slaiv.ijo ne morejo bit) dobri, če ta vztraja pni svojih ),miper,ia;!is^čn.ih zahtevah p.o juigasiiovainskv zemu'i.
O tem novem italijanakem revizionizmu je pisal tudi jugoslovanski t'itlk. Tako je z agir cb iki »Vjesnik« glasilo Ljudske fronte HnwÉtìfe* Prinesel Blainélk, ,ki 'ga je ' napil,sa,1 znani jugcšlavainskii .nioViilriar Ive Mihovilo-vič,' ?:i pravi o teh novih italijanskih zahtevah takoie: »Prepriiičan i smo, da bodo v Italiji pirej ati sjej spoiznai,;, dh vse ‘štirwlj na svetu kot tudi v medin anođlnl'.h Odiniošaj'ih temelje .na nöki zälkonl'ioEltii im da so pogojene po nekih realnostih, kii ji,h ni mogoče spremeniti z glasnimi in patetičnimi bBseidami ter paradami . .. Dobri odnosi med obema državama so zelo pOtirèbinii, toda mi dovolj, da samo ena stain napravi vse, da bodo dobri ih boljši.«
zi z izseljevanjem fiz Budimpešte »pravični«. Napada tudii zapadni tisk in radio, k; je protestiral proti tem ukrepom. Zlasti mu ni všeč, da so v angleški spodnji zbornici nekateri poslanci protestirali proti termi preganjanju in zahtevali diplomatsko intervencijo pri madžarski vladi, ki j,e po določilih mirovne .pogodbe dolžna spoštovati čfoveČariske pravice svojih ’državljanov.
Brd vsem tem je najbolj zanilmii-vo, da skuša madžarski tisk ,in tudi madžarska vlada opravičiti te ukrepe — s talko imenovano »jugoslovansko napadalno politiko«. Madžarske oblasti so izjavile, da je izseljevanje potrebno zaradi tega, iker pričakujejo na.pad iz Jugoslavije in da je treba zaradi tega odstraniti iz Budimpešte vise »nesigurne elemente«,
— bivše pripadnike Hortyja, da bi preprečiti nevarnost pete kolone v primeru vojne. Zanimivo je, s kakšnimi argumenti morajo opravičevati svoje fašistično ravnanje. Ves svet ve; da Jugoslavija nima nobenih napadalnih namenov. Poleg tega. hoče madžarska vlada povezati madžarsko reakcijo z Jugoslavijo. Pripadniki Hortyja naj bi bil; jugoslovanska peta kolona. Hoteli bi prikazati madžarskemu ljudstvu, da je Jugoslavija fašistična država, ki bo napadla vsak čas Madžarsko. Na ta način hočejo odvrniti pozornost madžarskega ljudstva od notranjih zadev, obenem pa prikriti svojo lastno .napadalnost proti Jugoslaviji. Sicer pa te metode niso nove in predstavljajo glavno vsehino sovjetske propagande in tudi diplomatskih akcij pirati Jugoslaviji v zadnjih dveh letih.
V zadnjem času se v svetovni javnosti vedno bolj .razkrinkuje sovjetski .režim kot pravi suženjski sistem. Zato pa nas ne morejo čuditi postopki madžarske vlade, ki v vsem zvesto posnema, svoje sovjetske gospodarje. V Sovjetski zvezi je danes najmanj 20 milijonov ljudi v koncentracijskih taboriščih. Tu pa niso všteti sto tisoči vojnih ujetnikov, o katerih nj nobenega glasu. V teh taboriščih človeško življenje nima nobene vrednosti. Med jetniki v Sovjetskih kcncentiraiCiijskih taboriščih je 90 odstotkov takih, ki so bili ohso-■jenii zaradi »političnih zločinov in sabotaže«. Politični zločini, zaradi katerih pride sovjetski državljan v koncentracijsko taborišče, pa so kritike režima, povoljne izjave o kaki tuji državi, branje iin .razširjanje prepovedanih spisov in neskončna vrsta podobnih dejanj. Sovjetska .politična policija NKVD ima veliko večjo vlogo, kakor jo je .imel Gestapo V nacistični .Nemčiji ali OVRA v fašistični Italiji. Ta organizacija je država nad državo ter popolnoma cb. vlada državno oblast !in .tudi partijo. NKVD je jedro vladajoče kaste ter najmočnejše orožje notranje in zunanje politike. Pošilja ljudi v koncentracijska taborišča ter ta tabori šča tudi opravlja.
Sovjetska zveza Je, kakor kaže madžarski pfitaeir in tudi ’Stiffen primeri iz ostalih vzhodnoevropskih držav, razširila svoje metode in svoj režim koncentracijskih taborišč že na sate-litsfce države.
Ta režim ni samo velik izločilni nad človeštvom', temveč — ipräv tako kakor nekdanja nacistična bestialnost — tudi velika ‘nevarnost za ves svet.
.Dolžnost vséga maiprednega človeštva pà je, da se bori pròti tej nevarnosti in da 'razkrinkuje današnje vlastodržče v Sovjetski zvezi, ki bi hotel; pdkaz*i SVOJ suženjski Sistem kot socializem,	j ,	; j‘
Med zadružniki iz Puč in Košiabone
Razvoju zadružništva v inašeim okrožju so bili postavljani prvi temelji 17. januarja 1947. leta, ko se je 27 kmečkih gospodarjev v Pučah odločilo za skupno obdelovanje zemlje. Prv.j so bili Puča rji, mali kmetje in polovinarji, ki so ustanovili kmečko delovno zadrugo in stem ustvarili temelje današnjemu močnemu zadružnemu gibanju v našem okrožju. Toda že ob ustanovitvi so naleteli na težave: premalo je bilo .rok za toliko zemlje, saj jim je agrarna reforma dodelila velike površine v koprskih solinah in drugod. Pa še nasprotniki so jih ovirali. Ti so na vsak način hoteli zaustaviti kolo zgodovine. Hujskali so kmete proti zadrugi. Strašili so jih, da jih bodo pod orožjem gonili na delo, če bodo vstopili, da Jim bodo nasilno odvzemali pridelke, da bodo jedli iz skupnega kotla, spali na skupnih le-žiščinh ter se zagovarjali za vsak kozarec popitega vina. Ko pa so pozneje ugotavljali, da to ni res, so dejali, da so se združili vsi taisti, ki jim ni mar delati.
Močna trdnjava socializma v Pučah pa je bila postavljena, ko se je pučarskim zadružmikoam pridružilo 16 kmetov iz Koštabone. In od tod se je potem razširjala misel socialističnega zadružništva z vso naglico po vseh vaseh naše sončne Istre.
Trda je bila borba in kakor nik-kjer, tudi tu nj šlo brez težav. Motil fci se, kdoir bi dejal, da so pučarsiki zadružniki dobili stroje in orodje, traktor, kosilnico, mlatilnico in drugo, kar tako. Ne! Traktor, ki dales orje, če je treba kositi lin poganjati mlatilnico so kupili z lastnimi žulji. Seveda jim je priskočila na pomoč ljudska oblast s kreditom. »Traktor!« je završalo med zadružniki, ko so ga začuli, kako se počasi pomika proti vasi. Nekateri so mu celo tekli naproti, med njimi tudi nekaj radovednežev, zasebnih kmetov. 'Traktor v Pučah je bil za vse velik dogodek.
Uspehi, ki so jih dosegli prvo leto skupnega dela niso bili. mlajhini. Nasprotno, zavidali so jim vsi, tol so stali ob strani in ki še danes ne verjamejo, (da je v skupnosti tudi moč. Iz leta v leto pa je bilo število zadružnih gospodarstev večje im večji so bilj tudi uspehi. Vendar ena stvar v zadrugi ni šla. Namreč ta, dal ko so si nabavljali vedno več novih strojev, ko se je zadruga širila 'ta je bilo treba začeti resno misliti tudi na knjigovodstvo in druge stvari, so začeli spoznavati, da so premalo strokovno podkovani In da jim je treba znanja za še večji napredek. Imeli so sicer skrbnega predsednika, ampak so ga spoznali, da jim ta ne dovoljuje v šole, ker da b.j potem zaostajalo delo doma. Predsednik zadruge je bil hkrati tudi predsednik krajevnega ljudskega odbora, to je bil Ivan Hrvatin, nadvse Živahen ita so mu zadružniki pripisovali, da ima za njih velike za*-sluge.
No, lin tako so pač potekali dnevi
v zadrugi, zadružniki so postajali vse budnejši, zdaj so podrobneje računali tudi na najmanjšo stvar. Na sestankih so reševali razne pomanjkljivosti in vsak je gledal, da bi se izognil napak pri skupnem ustvarjanju. To je bilo pozitivno'. Korak naprej za zadrugo pa je bil, ko so izvolili novega predsednika; na mestu bivšega Hrvatina, je bil požrtvovalen in zaslužen mladenič Valerij Benčič. Se vedno je pa imel Hrvatin velik vpliv med zadružniki. Res je, da je opravljal v zadrugi vse važnejše posle, da je skrbel za nabavo in prodajo raznih stvari. Toda
zakaj še nimajo lastnega šoferja in da morajo plačevati privatnega, zdaj vedo, kdo jim mi dal možnosti, da bi šli v šole, da bi se izučili kakršnekoli stroke, skratka vedo, kdo jih je zaviral v delu. Samo še odločneje so pljunili v roke, Hrvatina so pa na občnem zboru izključili iz njihove srede, začeli so z novimi napori, dosegajo pa iz dneva v dan nove zmage na poti v socializem. Čeprav jih dela na polju letos prehitevajo, zakaj vreme je bilo tako, da ni dopuščalo niti Stopiti na njivo, so kljuib temu zelo naprej v primeru s privatnimi kmeti. Kako bi tudj ne? »V;
sadili, nad 20 tisoč Jajčnikov ta 10 tisoč sadik paprike.. Nakosili *so že nad 1000 stotov sena, poželi nad 15 ha žita. Kakor računajo bodo letos pridelali j ad 400 stotov žita.
Vendar pučanske in koštabonske zadružnike me skrbi samo delo na polju. Letos so dokončali lep in nov zadružni hlev. Zdaj delajo za elektrifikacijo obeh vasi. Poleg tega pa skrbijo vsako leto za popravilo domačih cest. Na udarniškem delu smo jih tudj večkrat videli ob vsaki priliki j,n na vsaki akciji. Pomagali so graditi cesto med Pučami in Košitabono, udejstvovali so se v raznih mladinskih in froratnovskih delovnih brigadah. In še veliko drugega So naredili. Ko so videli te zmage in lep napredek pučarskih in koštafoomskih zadružnikov, so nekateri dosedanji godrnjači, obmolknili. Obstala Jim je beseda v grlu, nič več nimajo kaj govoriti na račun zadružnikov. Ko so na koprskih solinah s konji kosili žito sta zadružnika De-(ošto in Viler, po obrazložitvi vsega tega še dejala: »V začetku so nam dejali, da smo lenuhi, danes pa, da preveč delamo!«
Izrazila sta tudj Željo, da M bila dobro, če bi Jim zdaj, ko Jih vsa dela prehitevajo, priskočili na pomoč uslužbenci raznih ustanov iin podjetij. ki po štirinajsti uri menda pohajajo po Kopru, saj ni nikomur ne prindejo na polja pomagati, razen posaimeziiikov, čeprav vedno to obljubljajo,	G. B,
BORST. — V naši zadružni zbiralnici naberemo dnevno 70 do 80 stotov sadja. Piri nas so se češnje začele pazneje, zato pa trajajo več časa. Sedaj smo nekako v sredi nabiranja. V zbiralnico pridejo češnje iz Boršta, Labora in Glema.
Letos je pri nas veliko češenj, zato njihova cena pada. To seveda našim kmetom mi po godu in Cesto se zgodi, da se prepirajo z uslužbenci zbiralnice češ, da so oni tega krivi. Vendar ne smemo pozabiti na one pravkar minule čase, ko So morali naši kmetje nositi ali vozit; sadje 40 tom daleč do Trsta. Pri vsej težki poti so včasih morali prodati skoraj zastonj.
V nablralnicj sta zaposlena stalno dv,a delavca in blagajnik. Vendar je dela veliko več, kakor za tri osebe, in zato morajo včasih zelo garati. Veliko požrtvovalnosti kaže pri svojem delu blagajnik Venček. Nekateri so mnenja, da bi tudi drug,j zadružni uslužbenci pomagali s prostovoljnim delam. Saj vemo, da gr« pri našem delu vsak najmanjši dobiček v korist zadružnega doma.
Naša Zbiralnica je bila ust ari ovij CN
Zadružna živina na paši
pri vsem ,tem je Smel sam večje koristi kakor zadruga, zakaj nihče ga ni smel kontrolirati in je delal kar je hotel. Zaradi tega nimajo še danes prave evidence naid Izdatki. Vse to pa je bilo Hrvatinu prijetno, saj so ga tudi čislali za delo, ki ga je opravljal; na ta način pa ga ni mogel nihče sumiti za nepoštenega. In vendar je bil. Ta ugotovitenv pa je birala za njih velika zmaga, zakaj spoznali so, kdo jih je oviral na poti napredka.
Po tej zmagi so zadružniki še krepkeje prijeli za delo. Zdaj so spoznali,
skupnosti« pravijo, »je moč«. Toda to ni vse. Traktor pa jim tudi olajšuje napore. Zato tudi ni čudno, da so nekateri privatniki začeli govoriti, da so Si kupili traktor samo zaradi tega, ker da se jim ne da delati. Glasno pa tem govoricam odgovarjajo s svojim idelom. Samo letos so oddali nad 300 stotov graha, zasebni kmetje v Pučah in Koštaboni, toi jih je še vedno več kakor zadružnikov, so pa letos oddali le 13 stotov graha. Veliko več so letos 'nasadili povirtnto v primerjavi s prejšnjimi leti. Okoli 50 tisoč paradižnikovih stebel so po-
Zakaj je potrebna kontrola meril
S ponedeljkom, 18. t. m. se je začel v Kopru periodični pregled in žigosanje meril in merilnih priprav, ki se nahajajo v javnem prometu. Ta pregled lin žigosanje meril bodo postopoma izvrševali na vsem ozemlju Istrskega okrožja.
Pregled in žigosanje meril ter mew ri Inih priprav je obvezen za vsakega, ki ima kakršnokoli merilo ali pripravo za merjenje, s katero odreja gotove količine blaga pri kupovini ali prodaji ali določanju za-
llako. In kaj. ddafa mladinci Petkove brigade na progi Doboi-Banjaluka
Poročali smo že o uspehih, ki jih dosegajo mladinci delovne brigade »Petek«. Zdaj, ko so nam poslali poročilo o svojem dosedanjem delu, bo prav, da na tem mestu seznanimo našo javnost še podrobneje, kako In kaj delajo mladinci »Petkove« brigade na progi Doboj-Banjaluka.
Po skoraj dvodnevnem potovanju je brigada 15. maja prispela na gradbišče proge Doboj-BanjaMka in s«
KLAVRNA SLIKA
KOPRSKEGA KOPALIŠČA
Sonce že močno pripeka in vsak delovni človek si zaželi po trudapol-nem delu okopati se v morskih valovih in osvežiti za nadaljnje delo.
V luki in na pomolu ob svetilniku seveda ni primerno za kopanje, tja v Semedelo ali Giusterno vedno ne utegnemo, če se moramo že zgodaj v popoldanskih urah vračati na delo. Se teže pa prideš do časa, da bi se odpeljal v daljini Portorož, ki nudi delovnemu človeku res razkošni užitek in razvedrilo. Drugega ti ne preostaja, da se omejiš na tako imenovano koprsko 'kopališče. Seveda pa tu presenečen obstaneš. Razen vstopnine (dim 15) iin do neke mare kabin -slačilnic ne najdeš na tem prostoru ničesar v največji skromnosti kopališkega. Nudi se ti klavrna slika visoke, neipolkošene trave, nikjer za< prtih prh .z običajno vodo, nobenega vodovoda, kjer bi se mogel izprati, nobene deske za sončenje. Skratka prav ničesar, kar si delovni človek v najbolj skromnih mislih zaželi v svoj oddih in ra,zvedrilo. S še tako bujno fantazijo si ne moremo predstavljati, da bi moglo to kopališče imeti kaj skupnega z nekim kulturnim kopališčem.
Breko vseh teh neprijetnosti ta te hude pasje vročine se la spustiš bliže morju, toda sedaj ne veš, kako bi prišel v vodo. Lesena mostička, ki služita za doistop v vodo, sta stroh-njema, deske odtrgane, tako se le s
težavo preko žebljev pridrsaS |»i zaželeno vodo.
In končno, ko se spustiš v morje, takoj ob dostopu v vodo, se obregneš v velike skale, ki ti vzamejo še zadnje iluzije v lepo kopanje.
Zato naprošajo kopalci uipravo kopališča, da s pospešenim tempom dokončno uredi, kar bi morala že storiti pred samo otvoritvijo. Z dobro voljo in majhnimi 'investicijami bi se dal 'Odmerjeni prostor lično in okusno prilagoditi v svrhe, katerim Je namenjen.
Prosimo, da uprava kopališča malo prisluhne kopalcem iin bo čula predvsem: da oskrbi deske za sončenje, pdkosi travo, napelje nekaj kamionov mivke, uredi prostor balinanje, kakor tudi tuše iin dovode s sladko vodo. Postavi naj nekaj preprostih gugalnic in prostorov iza obroke, nekaj mliz z barvastimi sončniki, ibife z osvežilnimi pijačami. V vodi naj, se uredi mostišče in odstranijo skale, da se s tem omogoči dostop v morje.
Ge za tako preureditev kopališča primanjkuje delavcev, smo prepričani, da bi -marsikateri kopalci s prostovoljnim delom rade volje priskočil; na pomoč, samo potrebno je dati Iniciative in pričeti z načrtno preureditvijo. Številni kopalCj b; bili u-pravi hvaležni in Kaper bi končno dobil vsaj do neke mere primerno kopališče.
nastanila blizu vasi Kulaši, Naslednji dan so si brigadirji urejevali logor. Z delom so začel; 18. maja. Najprej so si morali urediti ležišča in potem še ostalo. Potovanje je bilo naporno iin je utrudilo mladince ki niso vajeni potovati. Toda kljub temu je brigada že prvi dan dela presegla normo za 10 odstotkov. V drugem dnevu dela je bil delovni učinek 120 odstotkov, v tretjem 179 odstotkov, a povprečni učinek dela do 1. maja pa znaša 161 odstotkov.
2e prvi dan so začele posamezna čete med seboj tekmovati. Tako se je izkazala najbolje prva četa. Pohvale vredna pa je tudi skupina brigadirjev Ajtilija Poroipaida, Marja Božiča, Ivana Jermana in Silvija Križmana, ki je 18. maja dosegla delovni učinek 289 odstotkov.
21. maja je sprejela brigada deset-dnevni delovn; načrt, ki je med drugim izkazoval za izkop in prevoz 500 kubičnih metrov materiala, z» betoniranje raznih objektov, za zmešanje 69 kubičnih metrov betona in postavitev 300 m pomožnega tira. Na koncu dekade pa je bil ta načrt ne samo dosežen, temveč tudi preseZen. Pri izkopavanju humusa je brigada pr esegla delovno normo za 53 odstotkov pri betoniranju za 8,3 odstotka, pri postavljanju tira pa za 100 odstotkov,. Poleg tega je brigada naredila precej del, toi niso bua v načrtu. Počistila je 12 kubičnih metrov grmičevja in 'izkopala 151 kubičnih metrov zemlje in jo pro/ožila na nasip. Brigadirji so si uredili tudi športno igrišče in opravili druga dela pri logarju. Tako je prekorači a ta brigada delovni načrt prve dekade za 35 odstotkov.
Vendar »Petkovi« brigadirji ne zaostajajo niti na drugih delavnih področjih. Zato je kulturno-prosvetmo delo precej živahno. Ustanovili so pevskj zbor, v katerega so vključeni vsi, razen ornih, toi nimajo daru za petje. Pad vodstvom pevovodje 'Evgenija Veljaka iz Izole vadijo slovenske in italijanske narodne in bow bene pesmi. Formirali so tudi slovensko in italijansko dramsko družina. Pripravljajo se za prireditev, ki bo obsegala 11 predvsem šaljivih točk.
Prav tako se pripravljajo na kvalitetnejšo prireditev, ko bodo nastopili .tudi z enodejankama »Birokrati« ;n »Bozzetto allegra«. Za prvo prireditev pa so brigadirji Sami sestavili enodejanko »Brigata, che passione«, ki je seveda humorističnega značaja. Poleg tega imajo tudi skupino sedmih recitatorjev, toi kar pridno vadi za prireditev. Odprli so tudi čitalnico z raznimi dnevnimi im tedenskimi časopisi in knjigami. Knjige so sicer zgolj politično teoretske vsebine. Stab brigade pa bo poskrbel, da bo razpolagala knjižnica tudi z leposlovnimi spisi,. Tedensko imajo razne konference, kjer se seznanjajo s politi®, nómi aktualnostmi doma in po svetu. Pričeli so tudi redno študirati.
Na področju f.izikiultuire in športa imajo poleg vsakdanje jutranje telovadbe nogometno sekcijo, v kateri sodeluje 24 brigadirjev, odbojkarsko • 6 sodelavci in sekcijo za boks z 8 sodelavci. Tudi šah je privabil 10 mladincev k širšemu udejstvovanju. V okviru ljudske tehnike dela precej dobro fotoamaterstoi, krožek. Zanimivo je, da pri obiskavam ju raznih tečajev mnogi brigadirji italijanske narodnosti obiskujejo tečaj za slovenski jezik. Toda, ko bo štab brigade poskrbel za orožje, bodo tudi orožne in strelske vaje, za kar vlada med brigadirji največ zanimanja.
Ce bi hoteli podrobneje seznaniti bralce z življenjem naših mladincev na progi, bi morali veliko več napisati. Tako pa smo navedli samo kratek izvleček iz poročila o delu brigade v prvi dekadi, do 1. maja, iz katerega je vsakekor razvidno, kaka požrtvovalno pomagajo naši mladinci pri graditvi te tako pomembne proge in kako se obenem tudi vzgajajo in sami gradijo. Njih geslo je: »Mi gradimo progo, proga gradi nas!«
OBJAVA
Vpisovanje v I. razred ženske obrtne šole v Kopru ise bo vršilo v dneh •26., 27. ini 28. Vil. t. 1. v prostorih šole (bivša italijanska osnovna šola) od 9. do 12. ure.
Vpisati se more vsaka, k: je dovršila popolno osnovno šolo in 14. leto starosti. S seboj in a j prinese rojstni 'list iin zadnje šolsko spričevalo. Vsa nadaljnja navodila dahi ob vpisu.
Razstava izgotovil j enih del na ženski obrtni šoli bo v dneh 27. in 28. junija od 8. do 18. ure — in 29. VI. dopoldne v prostorih šole.
sluižka »v naturi«. Pregled je v Kopru* v Vergerijev! utici štev. 4 vsak delavn,; dan od 8. do 12. in 14. do 17. ure. Sem morajo dopremiti svoja merila stranke tudi iz najbližjih KLO in sicer: Semedela, Kamipel-Salara in Sv. Tomaž-Bertoki. Za neprenosljiva ali le težko prenosljiva merila se" pregled lahko izvrši tudi na mestu samem t. j. tam kjer se merila uporabljajo. V tem primeru j,e treba pismeno prošnjo Za prihod kontrole na mesto. Brez pismene vloge se ne uraduje izven določenih uradnih prostorov.
Da neb! stranke morale predolgo čakati, M LO v Kopru razdeljuje vsakega dne za prihodnji, dan pozive (vabila), v katerih je točno določen čas pregleda. Priporoča se, da se vsak čim točneje drži na vabilu določene ure in dneva, sicer se lahko zgodi, da ne bodo takoj na vrsti.
Pregled meril iz» stranko iz KLO Dekani, Škofije, Ankaran, Cežarji, Osp, Sv. Anton bo pa v Dekanih V zadnjih dneh tega meseca. KLO bodo o tem pravočasno obveščeni.
na pred dvemi leti. V začetku smo imeli velike težave, ker nismo imeli svojega tovornega avtomobila. Kam-joni pa k nam niso hoteli, ker ni bilo niti dobre ceste v vas. Zato je bila naša zbiralnica čestokrat oškodovana. Nabrano in že plačano sadje je gnilo. Prvovrstno blago smo morali dati v drugo in celo v tretjo vrsto.
V istem letu smo s težkimi napori kupili kamjon ter napravili načrt za lepo in široko cesto. Danes imamo dobro cesto in poleg svojega kamjon,a še privatnega, ki prevaža zadrugi ob vsaki potrebi.
Na našem sektorju Je pet družin, ki niso včlanjene v zadrugo, med njimi so nekatere, toi se držijo samostojnega življenja, ker so zelo premožne. Je pa tudi nekaj takih, ,ki bi imele od zadruge takoj veliko korist.
Mi vas vprašamo: »Kaj mislite?« Na rednem občnem zboru 21. maja lanskega leta smo vsi člani odločno sklenili, da onim, ki se nočejo vključiti v zadrugo ne odkupujemo pridelkov. Niti iz naše trgovine ne smejo dobiti ničesar. To še danes drži.
S požrtvovalnim delom bomo ves dohodek naše zbiralnice dali za gradnjo zadružnega doma.
PUCE. — Zadružniki smo zelo presenečeni, da je naš bivši predsednik Ivan Hrvatin izpuščen iz zapora. Kako bi tudi ne, ko je našo zadrugo tako oviral, da še danes občutimo posledice tega, zlasti na področju atakovmega izobraževanja in splošnega kulturnega dviga. Namreč dokler je bij on na svobodi in je taikorekoč imel besedo v naši zadrugi, je delal vse po svoj; glavi tudi brez naše vedrosti in mi dopuščal, da bi se mi izobraževali, da bi lahko nekdaj bili sposobni sam; voditi našo zadrugo. In prav zaradi tega imamo dames tem večje težave pri našem delu. Saj je
razumljivo, če človek nekaj ne zna, ne more niti, napraviti tega, kar bi lahko naredil.
SV. PETER — IMELI SMO III. REDNI OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE
Iz poročila upravnega odbora, ki ga je podal predsednik Frankarli, je razvidno delo kmetijske zadruge v preteklem letu. Poleg velikih uspehov pri odkupovanju kmetijskih pridelkov so bile iz poročila razvidne tudi številne pomanjkljivosti upravnega odbora im posameznih članov. Predvsem moramo poudariti, da se upravni odbor ni; resno zavzel za ustanovitev' zadružne ekonomij e, čeprav so lami sprejeli ta sklep. Zaradi tega tudi niso izvedli skleip o gojitvi prašičev'.
Vse to je dalo povod za živahno diskusijo, v kateri so posamezni člani razpravljali o novih ukrepih v trgovini, o sprostitvi, odkupa itd. Ob zaključku smo ,na zboru izvolili nov upravni i,n nadzorni odbor. Prepričani smo, da bo novi odbor resneje prijel za delo iin izvršili vse' naloge, ki smo jih tiu sprejeli, n. pr. za nabavo kamiona, popravilo oljarn, za goj itev ečeblarstva iin za ustanovitev zadružne ekonomije.
GOSTOVANJE DRŽAVNEGA AN. SAMBLA NAODNIS PLESOV IZ ZAGREBA
Državnega ansambra narodnih plesov; iz Zagreba
Ta teden je gostoval v Kopru In v Piranu Državni ansambel narodnih plesov iz Zagreba. Ansambel je prejšnji teden gostoval z velikim uspehom v Trstu na stadionu »1. maj« in v Avditoriju. Plesalci so tudi v Kopru in Piranu navdušili številne gledalce. I^e škoda, da je v Kopru organizacija prireditve precej šepala.
O KAZENSKI ZADEVI MARJANA KOPITARJA - ROKA BO RAZPRAVLJALO CIVILNO SODISCE
Prejšnjo sobetto se je zagovarjal pred vojaškim sodiščem Vojne uprave Jugoslovanske armade v Kopru bivši podpredsednik okrožne planske komisije, direktor Istrske banke itd. Marjan Kopitar - Rok, ki mu je obtožnica očitala, da je v tem svojstvu zagrešil vrsto kaznivih dejanj
PR&vni
I. O.-KORTE
VPRAŠANJE: ,Zdravnik za očesne bolezni ml je predpisal naočnike že meseca februarja. Takoj sem nesel recept n,a Zavod za socialno zavarovanje a tam so mn rekli, da bom naočnike itežlko dobil iin res jiiih še danes zaman čakam, Kar pa vem, da so med tem dobili naočnike take osebe, ki so bilie prii okulistu za menoj ,iin ipa take osebe, ki naočnikov sploh mikali ne uporabljajo, - prosim, da javno odgovorite, zakaj da se ne upoštevajo zdravnikovi predpisi in vrstni red.
ODGOVOR:	Vprašanje naočnikov
ni tako enostavna zadeva. Ako ste v zadin,j;em času čitali časopise, ste lahko Informirani, da je prišlo v Angl iji do vladne faj.ze prav vsled naočnikov in zobnih proteiz. Prvotno, je bi; namreč izglasovan zaikon, po katerem imajo pravico vsi državljani brezplačno do naočnikov in umetnih zob. Kmalu pa se je pokazalo, da tako širokogrudnega ukrepa ne prenese ni ti Anglija. Zato je bil izglasavan drugi zakon, ,po katerem morajo plačati dr-žavijani za naočnike 'iin umetne zobe polovico, a ostalo polovico plača država.
Zakaj so v Angliji marali1' spremeniti zakon? Zato, ker so zahtevali naočnike, tudi taki ljudje, ki jih pólso prav miič potrebovali, se razume da šele potem, too so Willi: naočniki zastonj.
Isto je pril n.ais. Naočniki so za zavarovance zastonj, zastonj je zdravnik, toi predpise naočnike iitd. Ker pa je število .refaielktamitov talko veliko, Zavod za socialno zavarovanje dovoljuje nabavo naočnikov prvenstveno tistim zavarovancem, toi naočnike potrebu.
jejo za izvrševanje svojega' poklica.
Omenjeni zaivod ima planiran mesečno za naočnike določani znesek. Ta znesek je za kritje norma-krh potreb zadosten. Ota pa je v mesecu več reflektantov, Zavod dodeli za dotični mesec naočnike takim zavarovancem, toi rabijo večjo dioptrijo m toi j;ih za svoj poklic dejansko potrebujejo. Ostali počakajo na prihodnji meisac all celo ma prihodnje mesece. Naravno, da bo mali našega zavarovanca, ki rahli naočnike zato, da lahko kupa nogavice počakala, da pridejo preje na vrsto vsi tati zavarovanci, kt naočnike potrebujejo za' nujnejša iin važnejša dala.
Prav zato so dobile naočnike pred Vami talke osebe, toi so siicer vložile zahtevek za Vami.
Vaša trditev, da nekateri zavarovanci naočnikov sploh me nosijo, drži. Mi sami vemo, da je tako. Se več Vaim laihko povemo. Znano nam je, da so ljudje naočnike, ki so jih prejeli od Zavoda za socialno zavarovanje, zamenjali pni kmeiliih za žganje, ati jih prodali.
Naravno, da mora biti Zavod za socialno .zavaravanje spričo takih ugotovitev čujač, ter da mora dajati prednost talMta zavarovancem, ki so j:im naočniki potrebni Na Vaše vprašanje smo dali nekoliko širši odgovor .zato, ker je to vprašanje splošnega poimeina 'ter mnogi sprašujejo zakaj, da morajo na naočnike toliko časa čakati.
Čitajte in širite
«IsUsld tednik»
zoper uradno dolžnost, ljudsko imetje in drugo. Toda vojaško sodišče ni obtoženca sodilo zaradi tega, pač pa, da si je v temi svojstvu tudi kot član gospodarske 'komisije VUJA prisvajal vrednostne papirje VUJA in tudi z njneim žigom, jih podpisoval in upravljal z njimi.. Obtoženec se je deloma čutil krivega, toda v svojem zagovoru je med drugim rekel, da mi zlorabljal vrednostnih papirjev VUJA.
Vojaško sodišče je potem pretreslo to točko in ugotovilo, da mi kompetentno soditi obtoženca zaradi ostaw lih kaznivih dejanj, izvršenih po ob-tožencu. Zato mu tudi ni izreklo sodbo pač .pa ga jie predalo ljudskemu sodišču, kjer se bo moral obtoženec zagovarjati za svoja kazniva dejanja1.
BLAŽ ZLATIC SE PRED SODISCEM PONOVNO ZAGOVARJA
Včeraj se je začela ponovna raw
prava proti 'Obtožencu, bivšemu nočnemu stražarju pri Fructusu in pozneje Radiofoniji Blažu Zlatiču, tol ga je pred meseci obsodilo okrajno sodišče 'zaradi tatvine in zlorabe službene dolžnosti. Zoper sodbo se je obtoženi pritožil na okrožnem sodišču, čeprav je priznal vse tatvine, ki jih je izvršil bodis,; na Radiofoniji, kakor tudi pri Fructusu, kjer je služboval, da pa je bila sodba preostra in z njo tudi kazen, ker da tako nii vstoiadu z zakoni. Okrožno sodišče je podrobneje pregledalo to zadevo in ugotovilo nekatere pomanjkljivosti pri sojenju obtoženega Zlatlča. Zato je povrnilo okrajnemu sodišču to kazensko zadevo, ki naj o njej ponovna razpravlja. Končne rezultate te raz. prave bomo videli drugi teden.
EGON KLOBUČAR ZAGREŠIL' DEJANJE ZOPER CAST
Egonu Klobučarju iz Semedele sta bila ukradena že dva čolna. Ko je pred dnev; šel po cesti je srečal Nikolaja Mayerja, ki ga je vprašal, kako je s čolni, kako to, da so mu jih spet ukradli. Klobučar pa je srdito odvrnil: »Povej ibratu, da naj pride jutri, k meni v Koper, da ga dam takoj zapreti. On mi je namreč ukradel prv.i kakor tudj drugi čoln.« Ker se Nikolajev brat Mayer čuti zaradi tega globoko užaljenega, je zadevo predal sodišču in predlagal; da Klobučarja primerno kaznuje za kaznivo dejanje zoper čdst.
.........................................................	.....................................................................................................................................................iiiiiin
ITALIJANI V TRSTU
IN NJIHOVA KULTURA
Italijanski šovinisti s Trsta se kaj radi tolčejo po pnslih zaradii svoje kulture, nas 'Slovence pa često imenujejo pastirje, kmečke iin barbarske prišleke, inevredme visoke, superiorne kulture italijanskega Trsta. Nekaj podobnega je dejal celo De Gaspari pred letli v Trentu, ko je govoril o Trstu. Vsak dan lahko beremo v tržaških šovinističnih časnikih najbolj grobe primerjave o velikih kulturnih razlikah med tržaškimi Slovenci in Italijani, čeprav že stoletja živimo na isti zemlji.
Leta in leta že to (trobijo din so zato nekateri Slovenci nehote podlegli temu vplivu. Resnično, mnogi meid nami mislijo: moigoče so Italijani v Trstu kulturnejši od nas, mogoče imajo oiriii res veliko kulturno tradicijo, katere Slovenci nimamo?
iNilkotii nismo podcenjevali kulture Italijanov. Ce odbijemo peščico šovinističnih elementov, političnih lizkori-čevialcev in. eksponentov mračnih interesov, so tržaški Italijani dostojni Trata im mi se v .nekaterih stvareh resnično .od njih lako nekaj naučimo, kakor se oni lahko od nas. Želimo postaviti stvari na pravo mesto, da vidimo resnico. Prav to je namen tega sestavka: odkriti' resnico o italijanski kulturi Tirsta iin razbiti mit o »superiornost'i«.
Trst je nedvomno kulturno mesto, toda — žal — ni mesto kulture, posebno pa ne mesto velike, superiorne kulture. Treba je priznati tisto, kar je Trst Skozi stoletja prispeval na področju trgovine, ipomoretva, indiustri-jr Tcida ni to le rezultat italijanskih napo: ov, kajti lahko je dokazati, da jo Stovstiij kot podjetniki dominantni
v pomorstvu ln kot delavna sila imeli v tej zmagi civilizacije velik levji del. Toda Italijani Trsta ma področju duhovne kulturne ne predstavljajo tistega, kar so predstavljala nekatera druga Evropska ali posebej italijanska mesta njegove velikosti ali celo znatno manjša. Medtem ko so v drugih Jadranskih mestih, kot na primer v Dubrovniku — da ne naštevamo italijanskih mest kot so Benetke, Padova, itd. — cveteli književnost im umetnost pa tudi znanost im to prav ob izkoriščanju prednosti, ki jo je mudil trgovski promet im trgovsko bogastvo, nima Trst te kulturne tradicije.
Do 14. stoletja ne najdemo miti v Trstu, miti v Istri nikakršnih književnih sledov v iitalij.ana6i.nS, a v latinščini zelo malo; priaiv tako ne o kakšnem tržaškem pisatelju. Edini izraz pesništva so neki pobožni misterij, ki so ji.^ izvajali v katedrali. V 13. stoletju se omenjajo »magistri sholae« v Trstu, Kopru, Poreču iin Pulju, orne. njajo se tudi pozneje, toda vse do humanizma ni tu v italijanskem je. z lku nikakršnega pesništva. V 15. stoletju najde n.ajskrfonejši raziskovalec komaj dva, trii 'neznatna »pesniška« produkta v itali jamskem ježku. Edini, katerega ime je seglo preko mej te naše pokrajine, je bi; Peter Pavel Vergerij Starejši iz Kopra, ki je živel od 1370. do 1444. Bill je humanist in pedagog. Toda bil je Koprčan, ne pa Tržačan.
Ne moremo itndllti, da nimamo v 16. ■iin 18. stoletju nekoliko imen, ki so zabeležena v zgodovini Trsta ta toi se nanašajo na literarno delo, histerij igrah jo, poezijo itd. Toda vsa za-puščjjaa teh triscev, ne Bredstavlija
neke trajne vrednosti. Poezija je samo eipigonsbvo, historiografija čista diletantska in lokalnega značaja. Zgo. dovina kulture starega Trsta je prav zato majhna kronika dileijanibske produkcije izrazito provincialnega značaja.
Trst torej v teh stoletjih ni šel vzporedno s kulturnim razvojem Italije. Kulturne struje Italije niso vplivale, morda zaraidi naisprotstva, ki je vedno bilo med Trstom In Benetkami zaradi beneške hegemonije na Jadranu, pa se je zato zapiral pred vsem, kar je prihajalo preko Benetk, torej tudi pred kulturnimi vplivi. Značilno za Trst din njegovo preteklost, poleg o-staliih momentov, ki govore o izven italijanski razvojni .liniji je tudi to, da ga velik1« valovi italijanske kulturne sile ne zalivajo, da v njem kulturno kiKvijo, da celo ne reagira niiti z intenzivnim sprejemanjem, še manj pa s produkcijo neke svoje italijanske kulture. Mogoče bi se to moglo razlagati tudi s tem, iker je bi; stari Trst furlansko mesto, v katerem se je ustalili italijanski jezik, in to v tžifikem narečju, šele1 od 17. stoletja dalje. Zanimivo je, da so še v 18. stoletju ina univerzi v Padovi tržaški študentje vpisani »f,urlami«.
Zanimivo je tudi to, da je ona stara, skromna tržaška književna produk-
cija v času, ko je italijanski jezik že davno dosegel dovršeno književno obliko, pisana v latinščini. V dobi, ko je imel Split Maruliča, a Dubrovnik sijajno književno in znanstveno tradikcijo, ko so Benetke, Padava i>n Florenca blestele v svetu z svojimi kultunmiimi 'pridobitvami, — Trst zaostaja daleč, daleč, ne posreduje kulture v nekem višjem smislu, niti v svoje neposredno slovensko zaledje, toi od njega v tej dobi prav ničesar ne prejema. A1S ni čudno, da dobivajo istrska mesteca prve tiskane knjige iz Benetk in da Trat ne slovi v teh starih časih niti kot središče reproduktivne tiskarske delavnosti.
‘Kasneje, v 18. jn 19. stoletju, ko se Trst razvija v veliko moderino mesto, najdemo nekaj literarne ta umetniške delavnosti. Srečamo več imen tržaških pripovednikov, pašnikov, zgodovinarjev, kiparjev in slikarjev, toda — resnici na ljubo — je treba povedati, da redka dela presegajo lokalni in provincialni okvir. Evropi je dal italijanski Trst le eno ustvarjalno kulturno osebnost, .romanopisca Itala Sveva. Te ugotovitve niso nikakršno omalovaževanje, nikakršno zmanjševanje kulturne sile italijanskega dela Tirata^
Italijanski iredentistični! ideolog iz-preti prve svetovne yojne Ruggero
Patirò — Ttaeuis je začel svojo knjigo »Trieste«, ki jo je izdal 1914. leta v Rimu, z izrekom.: »Trst nima zgodovine«. Pri tem je mislil na zgodovino Sploh; na zgodovino vojne, junaštva, velikih vzponov in — kulture. Posebno pomanjkanje kulturne tradicije je vzrok, da ratea Trst zgodovine v Maničnem smislu te besede. Ko je Fauro to tiridil, prav gotovo ni imel namerna, da omalovažuje tržaško iita-1;jamstvo. Pri njem gre n.a trenutek iskrenosti. Tako kot Fauro so v trenutkih imitimme iskrenosti, ali, če so hoteli biti znanstveno pravilni, mislili, govorili in pisali tudi dmtgi trža. Siki Italijani.
Attilio Tamaro, znan propagator J« redenitizma iin amitislovanstva je napisal leta 1924. v svoji knjigi »Storia dii Trieste« te jedrnate ugotovitve. »Trst ni imel ititi enega velikega pesnika, ni imel nobenega velikega u-metmSka, ni imel velikih kulturnih ustanov.« Ali bi bito treba tem trditvam italijanskega šovinizma Tamara še 'kaj dodati, ali ni to verodostojen vir. Isto najdemo pri Soipiju Slata-per.u, ki j.e končal svoje življenje kot iredentistični heroj. Slataper je bil naravnost besen na svoj Trst brez kuRiurne zgodovine, ki .ga 'je fanatismo ljubil, in žemil je, da bi «Ja sua. -nojst drugačna,
Pomembno je, kako malo pozornosti posvečajo tržaškim književnikom v vseh večjih italijanskih zgodovinah književnosti, medtem ko v lokalnih tržaških monografijah poveličujoče naštevajo na statarne imen. Tudi to nam nekaj pove.
Od umetmiiških zgodovinarjev je 'do Trsta abziirineja le Camillo Pelliizzi v svojem delu »Le lettere italiane nei nostro secolo« iin omenja sodobne i-taliijaške književnike Trsta in Julijske Krajine: Umberto Saba, Carlo Ciohelstaest'sr, Carlo Stuparich, Guido P'Usiinliich, Italo Svevo, Silv/o Benco, Sciiipio .Slataper in Giianni/stuparich. Ti pisci zaslužijo pozornost, vendar je to še vse premalo za tako velik Trst! Toda našteta imena vod jo do razmišljanja, da .niso pristna Italijan, ska. Kaj hi ostalo Trstu, če bi teh »bastar,dov« me imeli za Italijane?
Tudi v novejši dobi ni dal Trst nobenega ipamemihnejšega italijanskega književnika.
Sepia Slataper v je svojh kritičnih spisih o tržaški kulturi govoril tudi o tržaških umetniških zbirkah. Med drugim pravi: »mesto nima niti ene velike dobre umetniške zbirke in to ne le zato. Iker ml' produciral, temveč tudi zaradi tega, ker umetnin m kupoval.«
V vseh itali jamskih monografijah o slikarjih v preteklosti Trsta so na prvem mestu Tominc, ki je živel na prelomu 18. in 19. stoletja, njegov sodobnik Kavčič m končno še drugi Tomiiinic, ki je živel v 19. stoletju. Toda vsi ti tiri je so bili Slovenci in to pravi, ne asimilirani, Neko'iko oo-m-tijhnejše ime je še Veruda. Značilno je zopet, da &q med slikarji, ki
izhajajo iiz Trsta in so nekaj pomenili v Iitalij!, imena kot Guido Marusig, Mercello Dudovicih in Leopoldo Metli-covich, hrezdvoma potomci asimiliranih Slovanov. Danes pa prednjačijo v Trstu čisto slovenski slikarji: če ne po številu ipa brez idvcima po kvaliteti.
Tudi arhitektura ne vzbuja posebne pozornosti s številnim!! starimi spomenik.'. Zgodovinar Tamaro se v svoji »Zgodovini Trata« pniitožuje, da v Trstu »zaman« iščeš po celem labirintu starega mesta hišo, ki hi ohranila srednjeveško ali renesančno arhitekturo.«
To vellja tudi za cerkve. Se celo cerkev Svetega Justa, ki je edini zanimivejši objekt, ne predstavlja neke posebne arhiitektoniake umetnine. V 19. iin 20. stoletju je sicer nastalo v Trstu nekaj zgradb, kli jih pripisujejo arhitektom-iuimetmikom, vendar najboljša dela so napravili arhitetki, ki niso bili Italijani, marveč Dunajčani, Prazan! 'itd., ki so jih bogati tržaški gospodarstveniki, ali država poklicali, da grade v Trstu po svojih načrtih. To priznava tudi Tamaro.
Ce hi brskali po italijanski zgodovini glasbe in gledališča v Trstu, bi doibpli iste zaključke, kot prii drugih panogah.
Nii naš namen da bi dlakocepili, temveč le da bi ovrgli tezo o superiornosti italijanske kulture v Trstu. Dalo bi se razpravljati o tem, koliko veljajo Slovani, predvsem v kulturni preteklosti iin sedanjosti Trsta. Vsekakor pa se Slovenci nimamo ničesar sramovati. Kljub velikanskim težavam lahko tekmujemo z Hai jairii, v netidto. » shareu smo ceto pred nji-
Sit ran |
Josip MORIS Aleksandrov
18. junija je preteklo 50 let, odkar je usahnil, tao se Se ni razbohotil, .Aleksandrov, eden od četvorice, ki tvorijo našo »moderno«.
Murin je fail nezakonski sim uslužbenke juri neki' tvrdki v Ljubljani. Oče isg je nekaj mesecev po .njegovem rojstvu po rolli z dnugo, mati pa je •odšla služit v Trst. Tako je bil otrok od rojstva prepuščen tujini ljudem: naprej neki žarnici ma Zadabiravj pri Devici (Maniji v Polju, inailo neki že-lezmičarEki družini pri Sv. Krištofu, •potem štiuidei.iitaviski materi Kalanovi Poloni ma Poljanski .cesiti, h kateri se je po nekaj letim bivanja, v Marija-miščiu, kamor je bili sprejet 1884, vrnil im. se z njo 1895. leta preselil v stairo čutarama ofa Ljubljanici.
Poljane ’in Sentpeiter, polem okolica ■doti do Device Marije v Petju — to je sreda, k;, je iz nje izšel Aleksandrov. Najprej Poljane — predmestje rokodelcev in delavcev z mnogoštevilni,mi otroki. Nadalje kraj, ki se razprostira o,d Ljulbljiaiael itja proti Polju to je .saimo dolgo liin širno polje. Končno stara čutarama ofa Ljubljanici. To je ipoikirajiin.a Aleksandrova. Tu je živei Aleksandrov iin hodil na deželo vse tja do Device Marije v Polju. To je tudi veis njegov življenjepis, če povemo še, da je bil na Dunaju, kijelr je poskušal študirati, je skoroda nepotrebno dopolnilo. Zbolel je 'im si je iskal zdravja ina ,raznih ^ krajih. Tako je fail ina Bledu i.n v Podragi na Vipavskem. Toda bolezen ga je ipoiloižila na posteljo im je urrtr.l v isti sotoi ,iln na ilsti postelji ko.t Kette dve 'leti pred njim.
Aleksandrov je začel .pesniti v srednji šoli;, kjer je ibra'1 svoje pesmi tovarišem, pozneje pa je vstopil v Zadrugo, iz katere pa je tudi kmalu Izstopit. V tem času se je skovalo njegovo prijateljstvo posebno s Kettejem im Zupančičem. To nam prfčajo številna ohranjena pisma.
Zbranega Murnovega teksta še nimamo in je tudi težko ugotovljiv, sablja njegova silina ljubezen do majhnih im neznatnih stvari ter izreden način opazovanja, v čemer mu Njegova zapuščina je raztresena in marsikaj se je najbrž zgubilo.
Kar se tiče formalne piati pesmi, Murn ni dozorel; često ne more prikriti prirojene amuzičmositii. V nervozni gostobesednosti se mu podobe razblinjajo. Tudi mere nima v oblasti;, v ipiriid ritmu zanemarja dime. Za krog voditeljev moderne pa ga usposablja njegovo iskanje novih besednih zvez, podob, primer ter preob-
OTON ZUPANČIČ;
Zemljevid
Konec prejšnjega tedna so bile v Vinici velike svečanosti v spomin Otona Zupančiča ob drugi obletnici njegove forarti. Ofa tej priliki so tudi odkrili spomenik .In Zupančičev muzej v njegovi rojstni hiši. Objavljamo eno Zupančičevih pesmi, ki kažejo, kako je bil pesnik zaskrbljen nad •usodo Slovenije .po prvi isvetovnii vojni. ’V marsičem b! bila nje-....-vigoVia skrb ge danes ma mestali
Čigava Indija? Komu Bagdad?
Kdo strelja naj, obeša v Teheran!? Kdo nadzoruj moritve po Balkan!? Kam z zlatim ključem carigrajskih
vrat?
Razpregel zemujevid je diplomat: tovore nosijo vsi oceani, zaklade si grmadijo pristani — komu zemlje in morja blagodat?
I jaz razganem pred seboj papirje: glej — rodna zemlja, naša draga prst! Ko drugi grabijo vse dalje, širje,
boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst?
O.	'kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?...
SPOMINSKI
DNEVI
čutljiiivosit izražanja, kar je lastno zlasti njegovim poznejšim pesnitvam.
Glede ma vsebinsko plat pa zavzema Murin v slovenski oi.teraiturii edinstveno mesto. Tako intimno čustveno, kakor cin. še nihče ni segel v slovensko domačnost, za kar ga uspo-je .bil učitelj ruski inarodini pevec Koljcov. Njegov intimni odnos do slovenske zemlje je doib.il najgloblji izraz v kmečkih pesmih, ki zaradi polnosti barv in muizl Ik alienasti po-
JOSIP MURN . ALEKSANDROV;
Nevem kdo je bolj tožen
Ne vem, kdo je bolj tožen, škrjanček ali jaz, ah, njemu kakor meni tesno je isti čas.
Skrjančku več leteti, več petj ni mu moč, ker zemljo mrak objema, ker nanjo padà noč.
Veselo z vami peti i meni noč ne da, a noč to bloj je huda, to noč je v dnu srca.
• menijo višek Murinovega ustvarjanja. Motivi«, 'kii jih izbira za svoje obliko-vanje, iso preprosti .im včasih ne morejo utajiti vpliva narodnih pesmi. Z vso nepoisrieidinoisitjo govori o kmečkih opravilih, šegah, vražah, zato ker so del naivnega, .sončnega življenja, Idi ga živi slovenski kmet. Tudi do opevanja svetnikov iin religioznih opravil ga ine dovedejo religiozna razglabljanja, ampak veselje do narodopisja.
Erotika njegovih ipesmii je preprosta. Socialn^ motivi .so redki iin neprepri-čevalnf, ,ker gleda na življenje, kakor otrok. Prirodo slika Impresionistično — služi imi le kot protiutež njegovemu osebnemu doživljanju. Ena naj-lspšilh slovenskih peismi je »Vlahi« s čudovito muziko ta plaistično barvitostjo.
Miutrm se .ni. mogel dokončno .razviti, ker je premlad umrl, venidar mu je sledilo več sodobnih in mlajših talentov.
OTON ZUPANČIČ:	, |
Manom Josipa Murna
Grobovj tulijo ... šume' in tulijo razpokani kot nenasitna žrela, zevajoča v polnočni mrak ... kaj hočete od nas?
Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam — kaj hočete, grobovi, še od nas?
Grobovi tulijo . . . vrtinci črni vstajajo iz njih in kot vampirji se vijo po zraku in žrtev iščejo z bodečimi očmi.
Oko ti plameneče — kam si se zagledalo? Kaj hrepeniš v daljine, v jasnine vedre? Sanjaš nadoblačno razkošno luč? . .. Grobovj tulijo!
Ti krepka pest — tvoj meč je blisk
žareč —
ko seka rane, poje melodijo svetlo in zmagovito skozi noč — obstoj, obstoj — grobovi tulijo!
Uporne prsj ve, ki dihate svobodni zrak, srce kipeče, ki biješ, da te sluša milijon, trpeči milijon — čuj, sodba ti je pisana; grobovi tulijo!
Dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketa na njem se večnosti poljub, grobovi tulijo ...
Obrni se v tla oči, ne sanjaj zvezd, prijatelj moj, ti kondor, soncu brat! Kaj si ga videi že: ujet, zaprt svobode kordiljerske smeli sin; kaj si ga videl, kak je onemogel v obupu nemem s krili vztrepetaval, v rešetko zaletaval se z glavo in krvavel? . . . Dva črna curka, veš, prelita sta se čez oči njegove,
— o te oči, v višinah carujoče! — baš čez oči — dva črna, črna curka. In takrat je povesil perutnice in ves kot veja v vetru drgetal: veš, ravno čez oči dva črna curka!
Jaz sem ga videl in sem klel ljudi.
Za vedno se mi 'v dušo je vsesal oči ponosnih onemogli srd, in zašumela je okoli mene pretemna, težka pesem iz grobov ..
doka	müd^Siw
Komu »MATICE K«, hči žuipana, kii .mar mu je slovanstvo, nista znana?
(Iz Prešernovega epitafa Linhartu) Linhartova komedija »Matiček se ženk, delo, ki je odpiralo pot narodni in družbeni zavesti, se je oibdnžalo na naših odrih od svoje 'krstne predstave leta 1848 vse do danes iin .lahko trdimo, da ni zlepa .igre ki bi jo naši ljudje tako radi gledati koit prav to. Vsebin siko bogata, jo odlikuje ž.iv, i-graiško plastičen, jedrnat jezik, mjene osebe niso samo predstavin.i-ce nekega svetovnega, revolucio rnamega nazora, temveč žive osebe iz mesa in krvii, ki pred nami 'doživljajo svojo uporno in prevratno čustvovanje.
Prvak letošnjega republiškega tekmovanja igralskih skupin Metalurška industrijska šola z Jesenic, si je ora,v
z »Matičkom« pnihoiriila prvo mesto. Predstava je posebno zanimiva po režijski zamisli. Najprej te osupne nenavaden, skoraj drzen način uprizoritve, ko se pa ob tem zamisliš, moraš ,prizna,ti, da je edino pravilen in učinkovit. Imamo tu 15 do 17 letno mladino, ki naj hi življenjsko ve.no oblikovala odrasle, starejše ljudi — pa ti režiserjeva domiselnost najde izhod v stilizirani igri in sprav’ sadove v ipravii tir. Mladina pa res do živeto zaigra, zapoje in zapleše. Časovno smiselna, razkošna dekoracija pa da predstavi čudoviti vnanji okvir.
Pradstava, ki je daleč nad ravnijo -amaterskega gledališča, n.ud' gledalcem pravi umetniški užitek, zdrav smeh in razvedrilo.
Skupina goistuje 23. t. m. v Dekanih, 24. v Šmarjah, 25. v Kopru vselej ob
20.	uri.
23.	junija 1872 umrl Jožef BLA.SN1K, ljubljanski tiskar in založnik, so-uatanoviitel} »Luiblansklh nov iz«. Izdajal je tudii politični list »Slo vanii j a«.
1891 rojen Vlad',slav VE.NCURA, eden glavnih romanopiscev med obema svetovnima vojnama. Nemici so ga leta 1942 ustrelili.
1820 je bil v Vukovaru kongres Sociali&otične delavske stranke Jugoslavije. Na tem kongresu je bila osnovana KP Jugoslavije.
24.	junija 1400 rojen Johann Gutenberg, oiče tiskarstva.
1854 rojen Ihan VRHOVNIK, slovenski 'knjiiževnli zgodovinar.
25.	junija 1882 umrl nemški pesnik E. Th. A. HOFFMANN.
1944	so enote j užno-ipr'morskega oidrelda , zavzele .fašistično postojanko v Damah piri Sežani.
26.	junija 1856 rojen Bernard SHAW, velita' angleški dramatik.
1869 rojen Martin Andersen NE-XOE, idaniški ipisateilj. Med Slaven-, ci je najbolj znana njegova knjiga »Sirota Stima«.
-881 rojen Anitom BREZNIK, slo-1 veniški jezikoslovec. Znamenita je njegova Slovnica.
1945	je bila v San Franciscu podpisana ustava Organizacije zdru. ženi ih narodov.
1875 rojen Gojtalr KREK, slovenski skladatelj.
28.	junija- 1577 rojen Peter RUBENS, sloviti slikar.
1712 rojen Jean Jacques Rousseau, francoski književnik iin pedagog. 1914 je bi] atentat v Sarajevu. Ga vrilo Primeta je «ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Fr. Ferdinanda. Atentat je Avstrija izrabila kot povod za svetovno vojno. 1919 je bil v Versailtessu sklenjen miiir med Nemčijo im njenimi nasprotniki i,z prve svetovne vojne. 1921 je bila v .J.uigosiarv.iiy• objavljena »vidovdanska ustava«.
29.	junija 1793 rojen Josip RESELJ, slovenski znanstvenik, izumitelj p ar n iškega vij aka.
1798 rojen Giacomo LEOPARDI, italijanski pesnik.
1877 iroiem Petar KOCIC, pisatelj, znameniti opisovalec bosanskega kmeta.
1586 umni v pregnanstvu v Nemčiji prvi slovenski pisatelj Pri, mož TRUBAR<
To je res idealna šola. Prepričani smo, da bo v bližnji bodočnosti takih šol v Sloveni® mnogo. Na tej šoli smo bili neverjetno lepo, prijazno sprejeti im pogoščeni. Pri hospitacijah smo spoznati pridnost pri delu in šigiurinto znanje otrok. T«di .prij telovadni uri smo hospiitiirallli, kjer so nam učenci prvega razreda gimnazije pokazali vso spretnost prj izvajanju različnih orodnih vaj. — Popoldan smo nameravali na Jezersko, toda dež mam je prekrižal načrte. Sli smo v tovarno »Savo« iin prediiin co iin tkalnico »Intex«. Spoznati smo potek dela, ki nam je bill doslej neznan. In smo si ga po svoje predstavili ali. Tako smo popoldan vseeno plodno tzrahiti in se zadovoljni vomitili v Ljubljano.
Da bi se z življenjem iin delom dijakov ljubljanskega učiteljišča podrobneje seznanili, smo v petek ho-spiltliiralli ma njihovi, šali. Ugotovili smo, da se njihove priprave za vstoip v življenje v ničemer ne razlikujejo od naših. Mogoče je naše poslanstvo še težje; kajti nahajamo se na braniku slovenske zemlje, kjer. se je treba boriti za slehernega Slovenca.
Z učiteljišča smo šli na ogled move radijske postaje Slovenije. Razkazali so nam vse aparate. V študiju so nam celo pokazali, kako se oddaja vrši. Pomislili smo na malega »vriskača«, ki je med okupaaiijo bodril
»ltivenisiko ljudstvo. Zaman je sovražnik stikal za njim iin ga skušal z vse mogočimi modernimi ' sredstvj stakniti ta uničiti. Iz njega je v svobodni 'domovini vzrasla nova, moderna radijska postaja, katere glas se širi po etru v svet.
Ze veste, da ima Ljubljana tudi muzaj?! Tudi tega smo obiskali. Sli smo skozi oddelek kamene, bronaste in železne dobe ter se za dalj časa pomudili v priirođopišnem oddelku. Tu nas je vse zanimalo, od malih
si tu lahko ogledati. Iz vsakdanjega slovenskega življenja je že vse to iizgiinliilo. Umaknilo se je modernizaciji.
Večer simo preživeli pri simfoničnem koncertu slovenske filharmonije, kjer so igrali skladbe Lipovska, Brahmsa in Čajkovskega. Nastopila je sofa,ata, zadnja dan naše ekskurzije. Napotil, simo se proti osnovni šoli Bežigrada. Se prej pa smo si v Navju ogledati grobove naših ' pesnikov in pisateljev, V Bežigradu so na,s učiteljice sprejele nad vse prijazno. V
I
MUZEJ V LJUBLJANI
hroščev tja do mogočnega Jeva. Najlepše .pa se nam je zdelo v etnografskem oddelku. Pisanice, butare, kruhke, narodne moše, vse to smo
PAJEK
Pisati o tem, kako se pripravi dober brodet, bi •pomenilo isto kot nositi vodo v morje. Vse bolj pametno bi bilo .poraagioivoriilti se o tem, katere ribe so najprimernejše za okusen brodet. Vendar v sedanjem času niitli. to ni potrebno. Stopiš na ribji trg in že te zbodejo v oči ina kamnitih mizicah tablice' z napisi, taj ti povedo, da so tam zbrane ribe za brodet. Vsega spalka je zbral skupaj zaslužka željni prodajalec in ti ga pripravil za brodet. Ce ga zalotimo pri' delu, vidimo, da so mu glavno orožje škarje. In kaj naj bj delal s Skorjami? Striže. Striže samo eno vrsto r'lb, striže jim hrbtne plarvuiti tik ob glavi in pa del škržnega pokrova. To pa niso mački',ne solze, trgovec že ve, zakaj se toliko trudi. Te, Mi jliih obstriigujejio, so pajki ali, kakor jiim pravijo tržaški trgovci, ragni, najlnoivejše slovenske knjige pa uporabljajo izraz morski zmaj. Kdo jiih ne pozna? Kopaš se in brezskrbno brodiš po plitvi vodi. Zaboli te, skočiš, atačelš na kopno in si ogleduješ boleči podplat, iz katerega teče kri im ■tl polagoma odteka., Sočustvujoči kopalci tii povedo, da si najbrža stopil na pajka.
Pajek je namreč riba, ki se vsa zarije v morsko blato ali pesek, le oči so še proste 'm z njimi bistro opazuje okolico. Ko zapazi kaj primernega za svoj nikdar siti želodec, švigne, zagrabi, požre im se zopet potuhne v pesek ali blato. To je vse lepo in zanllmiivo, toda zakaj nas vendar rama skeli? Pajek ima na škržnem poflorov-cu dol® trm in prav tako ostre bodice ima v prvi hr.btnli. plavuti. Stopi l si na te trne ali ,na bodice iin' te je zbod-
lo.	Na koncu teh bodic in trnov ima pajk žleze, polne 'Strupa, in ko se ti je trn si' bodica zapičila v telo, se je strup razlij v ranjeno mesto, kar povzroči močno skele,nje.
Zaradi teh tonov so se inibiči bali te ribe iin se je še boje. Ko jo jemljejo iz mreže, se otepa iin rani človeka. O tej rifai je nastalo vse polno pravljic im rekov. Nekateri so pravili, da se rana, ki ti jo zada .pajek, nikdar, več ne zaceli; dirugii so pa trdili, da boš morali vse življenje jokat', če te zbode pajek. Zopet so nekateri hoteli vedeti, da je treba prijati to ribo le z levo roko, da se potem me otepa, ko jo .potegneš iz vode.
Ce se hočeš na ribjem trgu dotakniti meotostriižene n.fae, prodajalec
h’iti s svarilom, da se mlikdair ne dotikaj pajka, dolklleir mi obsfcrižem.
Pajek je zelo dobira in okusna riba. Meso je pravcata slaščica, znana že od nekdaj. Pajek je dolg največ štirideset 'centimetrov. Zgoraj in o,b straneh je Ibelkast. Ob strani ima proge ali pa madeže, kakršne vrste je pač pajek. P,noge tečejo strmo proti repu, od hrbta proti trebuhu. Usta.sa zelo velika in gredo .poševno navpično od spodaj navzgor. Koža je trda, talko da jo lahko slečemo z ribe kot kožo jegulje. Ta riba ne živi samo v našem moriju, tudii v Oceanu jo love in v Severnem ter Vzhodnem morju. Holandski ribiči je ne prodajajo; če jim zaide v mrežo, j.o vržejo nazaj v morje.
Ne smemo si misliti, da je pajek lenuh, ki čaka le n,a plen. Je tudi odličen plavalec. Saj ima poleg kratke srednje hrbtne plavuti še dolgo drugo hrbtno plavut in pa podobno trebušno ter močno repno plavut.
Pajek je dober jedec, .vse mu pride prav, kar le gre v njegov želodec, ki je izredno veliik; najbolj pa ceni razne živalce', rakce, polže in pa zarod drugih rito.
Naše gospodinje ga zelo cenijo .iin pripravljajo iz njega bradat,., toda mojstni' ust im želodca pravijo, da je še najboljši pečen .na žerjavici ali, kot pravijo nekateri, na mrežici. ,
nekaterih razredih smo hospitiiralj in občudovali uspehe učiteljevega dela. V vsakem razredu so n.ais učenci pozdravili ta nam obJožJUj roke s cvetjem. V vse razrede smo miorailii pogledati, drugače bi bdi učenci užaljeni. Izkušene učiteljice so nam s svojim delom velko pokazale. Učenci so odraz njihovega truda. Da je učiteljski poklic leip, vzvišen, so nam dokazale učiteljice te osnovne šole. Čeprav nekatere že upokojene, se od svojih malčkov, kar ne morejo ločiti. Preživele so z otroki pomlad in poletje svojega življenja, posvetiti jim hočejo še jesen. Na tej. šoli smo spoznali. da more učiitellj žeti obilen sad - svojega truda le tedaj, če živi v medsebojnem razumevanju z ostalimi delovnimi tovariši. Ogledali smo si tudi življenje malčkov v otroškem vrtcu. Vise so nam hoteti pokazati in pove-daitlii. Ko smo odhajali, so nais ustavlja®: »Ostanite pini nas!« Se veliko, veliko vam bomo povedali. S težkim srcem smo se postavili od gostoljubnih učiiteilljiiic z obljubo, da jih bomo v bodočem poklicu posnemali, da se bomo trudil; postati tudi mi ■ pravi pedagogi, resnični barici za lepše življenje delovnega človeka.
Pred zaključkom ekskurzije smo 'doživeli veliko čast. Povafcfljeoi smo bili na 'Ministrstvo za znanost in kulturo, kjer nais je čakalo veliko presenečanje. Visak izmed mas je dofaiil knjigo kot ljub spomin na dni, polne novih spoznanj in bogatih doživetij. Billi smo lepo pogoščen«. Precej časa srno v veselem razpoloženju kramljali s člani ministrstva. Ker je bil minister žail zaradi bolezni odsoten, nas je v njegovem imenu pozdravil namestnik. Med drugim je dejal, »da smo bodoča misija, ki bo prevzeta nase odgovornost vzgoje mladega rodu in zato od nas veliko pričasiujejo.« želel mam je, da bi z uspehom položili zrelostni izpit in mas povabil na ekskurzijo po Jugoslaviji z ljubljanskimi maturanti učiteljišča. — Ena izmed naših dijakinj se je v imenu nas vseh zahvalite za vso pozornost,
ki so jo posvetili naši ekskurziji, za knjižni dar iin še posebej za povabilo maturitetni izlet. Med drugim je dejala: »Se nekaj dni pa bodo minula štiri leta našega študija na učiteljišču v Portorožu. Vsa ta .leta smo bili ! dejmo im duhovno povezani z našo svobodno domovino, tada tako kot te dihi še nikoli. Vsake počitnice smo sodelovali pri delovnih akcijah jugoslovanske mladine in preko nje spoznali Jugoslavijo. V šolskih klopeh pa je v nas meimèihinio rasla želja, $a M doživeli stvarnost novega življenja v Slovanij', ki smo go mogli spoznavati le v teoriji. Zanimala nas je predvsem slovenska šola. Prisluhnili ste tem željam, jih .razumeli in podprl', da smo rooglj mi, ki smo po krivičnem pariškem diktatu ločeni od vas, spoznati igosipodairislki, politični in kulturni razvoj v Sloveniji.« Nato smo skupno s člani ministrstva lin di-jaiki učiteljišča napravili izlet na Rožnik. Zvečer pa so nam dijaki učiteljišča napravi® poeClovilno prireditev. Tu se jim je naš dijak zahvalil za pozornost in prijaznost, ki so nam jio posvetili.
V nedeljo smo se od vseh poslovili ta se odpeljal« proti Portorožu, kjer so nas čakale prazne šolske klopi. —
Zahvaljujemo se vsem, ki so se potrudili, da je naša ekskurzija vsestransko uspela, iskrena hvala tova-
V
ANTENA NOVEGA RADIJSKEGA ODDAJNIKA V DOMŽALAH
nišu ministru Im pomočnikom ter tovarišem iinišpekitarj-em. srednjih šol, še posebno pa prosvetnemu odseku koprssega okraja, ki je našo ekskurzijo materialno podprli. Obljubljamo vam, da bo ljudstvo, med kater'm bomo delali, dobilo prave borce za saciailliistiičnli napredek.
Almira.
Cvetke iz Stalinovega carstva
SOVJETSKO NOVINARSTVO
V enem izmed številnih člankov o vojni na Koreji imenuje moskovska »Pravda« severnokorejske vojake »mirne državljane«, Kitajce ipa »prostovoljce«. Vojake Združenih narodov imenuje na 'dvanajstih mestih »bandite«, na desetih »barbare«, na osmih »Ijudožcce«, na sedmih »pošasti«, na štirih »divjake«, na dveh pa »napadalce;«.
To je le eden izmed primerov o vf-sokem stanju sovjetskega novinarsiva ■in stalinskega jezikoslovja. Ne bi hoteli napraviti podobne statistike, kadar pišejo p Jugoslaviji, ker so njihovi izraz« preveč nizkotni.
POVSOD PRVI
Se nekod so Rusi prvi. Najbolj, plodna žena na svetu je Grigorja Vaisi-ljevna, ki je 'rodila štirikrat četver-
čke, trikrat trojčke in šestkrat dvojčke. Kot povsod, je tukaj po sredi — Stalinova genialnost...
RAKOSI NA ZIDU
CK madžarske komunistične partije je izdal naslednjo okrožnico:
»Opazili smo, da ne postopajo povsod enotno pri izobešanju slik po zidovih, v uradih iin na javnih mestih. Včasih obesijo ‘Sliko tovariša Rakosija v isto višino kakor sliko tovariša Stalina fn Lenina, včasih pa tudi nad oba. Old izdaj naprej je potrebno, da povsod obešajo sliko tovariša Rakosija za pol dolžine ped sliki Stalina m Lenina.«
No, zrfaj ne bodo več grešili, kajti doslej se, kakor kaže, ponekod še niso prav zavedali, da je treba tudi p.i obešanju slik paziti na to, kdo je satelit in kdo je gospodar.
ZANIMIVOSTI PO SVETU
Radar za slepe. — Aparat, ki je podoben navadni žepni i, bateriji, bo odslej svaril slepe pred zaprekami. Aparat deluje po principu radarja, le s to irazliko, da uporablja namesto elektromagnetskih valov valovanje zraka. Cim je pred slepim človekom kakršna koli zapreka, daje instrument tihi signal, ki ga na to opozori.
Najmlajši skladatelj na svetu. —‘
Londonski časopisi prinašajo novico,
0	novemu glasbenem fenomenu. Triletni Julijan Dapson je doslej brez učitelja iin brez pomoči zložil svojo prvo skladbo, posvečeno nekemu svojemu prijatelju, iki igra odlično na klavir približno 30 manjših glasbenih del. Glasbeni strokovnjaki, ki so slišali prvo Dawsovo skladbo, trdijo, da mladi skladatelj zelo mnogo obljub-
1	ija. V zgodovini glasbe so splošno znani primeri, da se pokaže smisel za ustvarjalno delo že v otroških letih. Mozart je na primer pričel skladati že v šestem letu; vendar pa dosedaj še niso zaznamovali primera, da Ibi bil skladatelj triletni otrok.
Mednarodna akcija za zaščito rastlinstva. — Velika Britanija je podpisala mednarodno konvencijo za vzpostavitev evropske organizacije 'za zaščito rastlinstva. Vse evroipske in sredozemske države imajo velik interes, da se ta organizacija čimbolj razširi 'in pripomore k mednarodnemu sodelovanju v borbi proti rastlinskim in drevesnim boleznim ter zajeidalcem. Organizacija bo v glavnem posvetila svoje delo preprečevanju rastlinskih zajedalcev in epidemij pri onih evropskih in sredozemskih rastlinah, ki so važnega gospodarskega BOfflena.
.....................................................................................................................
Slovenci, imenovani tudi Savrini, k! živijo med Rižarno iin Dr agonijo, se od ostalih Slovencev razlikujejo zlasti po tem, da je bil v preteklosti njihov boj za obstanek prav posebno trd. Gospodarske težave, ki jim ni bilo ne konca ne kraja, so vtisnile
„Nekaj ugo£ovi£ev o Savrinih.
njihovi miselnosti prav poseben, pečat. Medtem ko raste pri ostalih Slo. vencih od minulega stoletja dalje močna plast inteligence, se razvija buržoazija, je ta pojav na oze/mljtu Savrimov skoroda neznan. Gospodarska beda, sad stoletnega izkoriščanja, je imela za Savane zelo težke posledice. N jiih ove vasi so bile dolgo brez vsake medsebojne povezave, slovenski kmeit-ipodložniik je životaril življenje zase in daleč zaostajal za ostalimi' Slovenci im se zaradi tega še danes bije s težavami, ki so dimgiia neznane. Poučno in koristno je, da se v vprašanje Savrimov poglobimo ter odkrijemo prave vzroke njihovih težav.
Na ozeljiu Savn'inov so nastala mesteca Piran, Izola, Koper ter Milje. Od IX. stoletja dalje se Benečani vedno bolj prizadevajo, da jih vkljiu. čijo v svoje diržave. Da bi to dosegli, so Benečani Spretno izkoriščali nasprotja med mesteci' samimi, nadalje stalno trenje med mesti ter oglejskim patrijarhom, kakor tuidi spore med patrijarh« ter gorištaimj grofi. Naseljevanje Benečanov je imelo vedno večjli obseg. Od XIV. stoletja dalje že n»; v teh mestecih skoroda več sledu o starem prebivalstvu. Beneško italijansko narečje je popolnoma. prevladovalo in je še danes na splošno razširjeno. Benečani so mesteca okupirali s silo.
Fevdalna gospoda je imela svoje gradove in palače .po večiinf le v mestih. Z beneško zasedbo se Izseljujejo vsi t'eti, kn nočejo prenašati beneškega okupatorskega režima. Vsi fevdi Br.idejq tako k r.oke svestiti Jjteesaw
Benetk ali pa neposredno v roke okupatorjev.
Vsako mesto s svojimi fevdalci je imelo določeno agrarno področje (terra), ki je bilo naseljeno s slovenskim! (savritaEklmi) podložniki. Do ugodnejšega položaja so se dokopali edinole tisti, Slovenci, ki so obdelovali zemljo v neposredni okolici mesta ter živeli v mestu. Tako je bilo na pr. v Kopru, kjer so se slovenski podložniki najbrže še pred prihodom Benetk odkupili ter postali svobodnjaki (popolarti). Ti slovenski poljedelci v Kopru pa so se sčasoma zaradi stalnega dotoka novih Italijanov poitalijančiti. V koprskih Statutih so še v XIV, stoletju izrecno navaja, da so ti kmetje Slovenci.
Dejstvo, da so ž iv e ni fevdalci v mestih, je poslabšala položaj savrin-skih kmečkih podložnikov. Fevdalci, znani pod imenom nabili, so se kaj hitro uvajali v razkošno življenje. Beneški trgovci so uvaža% «iz Orienta velike količine luksuznega blaga, nobili pa so lahko kupovali, v kolikor so jim to dopuščali podtožiniškli dohodki. Cim večji je bil dotok blaga v mesto, tem bolj je rastel tudi pritisk na podložnike, tem bolj je raslo tudi razkošje fevdalne goispode. Po svojem razkošju se je odlikoval posebno Koper, središče beneške1 uprave za Istro, Glede koprskih fevdalcev pripoveduje Tommasiini (1595—1654), škof iz Novega grada, da se med seboj gledajo kakor pes in mačka, da so častihlepni (vanagloriosi), da sav-riniSke kmeibe tako močno odirajo, da jim zaradi tega grozi, iztrebljenje (glej Arch. Tr., 1837, De’ Ccmmein-tanij, sto. 335). 1st« pisec naglaša, da nofoili tolika sovražijo Savrine, ko,
Ukor jih izkoriščajo. Iz strašnega iiz-korilščanja teh kmetov raste proti njim tudi divje sovraštvo (str. 335). Lahko si sedaj zamišljamo, koliko so vredne ocene Itaitjainskiih iireldem-biisiMiönilh zgodovinarjev, k,; se naslanjajo po večini na mnenje nobilov. Vzemimo za prlimer Carli-ja G. R. (1720—1795), nobila iiz Kopra. Carli-jeva rodovima je imela posesti v slovenskih vaiseh in spada v vrsto izkoriščevalcev slovenskega kmeta. Carli G. R. je študiral v Italiji ter postal znam pisatelj. BavlJl se je predvsem z zgodovino ter gospodarstvom. V svoji zgodovin;! Kopra piše o Slovencih dobesedno tole: »Poglejmo sedaj nekoliko ozemlje Kopra! Kalkšmo barbarstvo! V vaseh ter kolonskih poslopjih živijo Slovenci, kii so tu močno razširjeni. Ti ljudje so bar-bariäkj ter skrajno pokvarjeni (gente barbare e ville di primo saggio), brez umetnost', (ante) ter vsake kulture in navajeni živeti v bedi« (Arch. Tr., 1.831, str. 291). Mržnja .nasproti Slovencem vaje iz vsake besede. Carli je .napravil italijanskim iredentistom veliko uslugo. Besede, ki jih je zapisala ta sicer ugledna oseba, so imele svoj efekt!
Tommastai je bil v sporu z nabili Carlijevega kova. Očital jim je, da slaven,Skega kmeta preveč odirajo, da so moralno pokvarjeni in se postavil iz povsem določenih vzrokov v »fronto« prati koprskim bogatašem. Ta Tommaialni je bili .praiv zaradj tega v svoji sodbi glede Slovanov v Istri mnogo milejši. Priznaval je gladko, da so Slovani v Istri najbolj razširjena narodnost, da so gostoljubni,
taja perniarla leni. gvojega sovraštva
ni mogel
do kmeta toir.ej vendarle popolnoma prilkrüti.
Ustanovitelj slovenskega semenišča v Kopru, škof Naldiini Paolo, je sav-■rirtslke kmete bivali! na vso moč, pa, ga seveda zaradi tega iredentistični zgodovinarji; ne citirajo. Prav gotovo imamo itudi tu zanimivejšo gospodarsko ozadje. Na vsak .način spada, Nal-diinli med presvitljane, ta« so imeli toliko moč', ,da so povedali nekaj resnice. Med italijanskimi pisatelji v obalnih ,istrskih mestecih se pojavljajo od druge polovice XVIII. stoletja tud)', dobri ljudje. Ti presojajo Slovence popolnoma drugače. Tako vidimo, da taritiizira Bernardi (Lettere suliT’Stria, Koper, 1866, str. 34) samega Tomimasiln.ija, češ ida dela s svojimi lažnimi trditvam! krivice kmetom. Zelo ostro ipa postavlja vprašanje Slovencev v Istr1« .italijanski župnik Facidhineti ilz V Ižflnade. O Slovanih pripoveduje, da so »iskreni, lojalni ta inajviišje mere gostoljubni« (LTstola 1847, Degli Slavi Istriani, str. 82—IDS). Facohiinebi' gre še dalje. Poudarja potrebo bratstva med Slovani ter Italijani, zastopa v minogo-čem nazore, Iki so tudi idaines popolnoma napredni.
Iz kratkega Izvajanja lahko potegne zaključek, da ,so Savriiinl gospodarsko zaostali izairadii beneške 'Okupacije, da moramo prve začetke sovraštva med Italijani ter 'Slovani v Savrimiji iskati v priseljenih beneških bogataših ter beneških hlapcih na splošno, da so to sovraštvo pozneje razpihovali Italijanski iredentisti ter fašisti. Za zle potledice tega stanja ne pade na delavne iSavr.ine nikakršna krivda,
,	■ K*.
TOGLIATTI JEVA MISS VODOVOD
Pri zadnjih upravnih volitvah v Italiji so se komunisti posluževali vseh mogočih načinov, da bi se skrili za neke znake ali parole, samo da bi nalovili čim več volivcev. »Izredna lista v «Iužbj, miru — Mista Vodovod osrčja Padova«, to je bil naslov reportaže v »Unità« v času pred volitvami. Gre iza kandidatno listo, ki jo je postavilo 35 žensk v Pad> vi. Ta lista je imela namen pritegniti glasove 'tistih, ki ,ne bi glasovali za odkrite kominformistične liste. Bila je povezana s temi listami, tako da so se glasovi, tai jih je dobila, združili z glasovi kominformi-stičnih list, »Unità« predstavlja rio-siteljico liste, iki se imenuje — koketno — »Miss Vodovod« (Miss Acquedotto), iker je šla ta lista na volitve z glavno parolo borbe za boljši vodovod. To je profesorica Franca Cuorro, »lepo dekle«, koit' podčrtava »Unità« in že zato je treba zanjo glasovati. Pa tudi ostale kandidatke na tej listi so »lepe« — kot pravi »Unità« — in s tem pobija mišljenje, da morajo biti žene, kj. se 'Ukvarjajo z javnim® problemi, brez vseh tistih pritiklin, ki so tako drage moškim, pravi »Unità«.
Ko je Miss Vodovod nastopila v teatru »Verdi«, je bil od radovednežev zavzet »z naskokom,«. Nekateri so — kakor pravi »Unita« — skušali oporekati govornici, toda so bili poraženi z njenimi »ženskimi čari«. O-čairala je vse prisotne in je žela velikanski aplavz. »Unità« še opozarja na koncu, da ne pripada nobeni straiki, toda, če hočete glasovaati za kako napredno listo — glasujte za Miss Vodovod, svetuje »Unità« svojim bralcem.
POČITNIŠKI DOM H OPATIJI r,
Stran 4
».	h..mim
ISTRSKI TEDNIK
Takoj po žetvi moramo strnišče plitvo preorati
Takoj po žetvi, -najboljše še tedaj, ko stojijo n-a njivi ‘kapice, je treba zemljo preorati!. Globina naj »naša 4 do 6 cm. Kopice postavimo v tno v-rtsto in -na visaki strani orjemo. S ■tem bomo v zemlj-i očuva1 i , mnogo dragocene'vlage. V zemlji noleg tega ži-Ve drobnpživke, ki odmrejo, če so dolgo izpastav.I-jeine delovanju sončnim žarikov.Z-lasti pa je to o-ranje va-žino za težke zemlje, kakor j in po večimr ima koprslq okraj.
Kako pa bomo s plitvim oranjem, -ali kakor pravimo s praženjem, obuvali vlago v zemlji? Voda namreč ìz-hlàpeva iz zemlje iz majhnih cevk, ki jih tvori zemlja. Cim untičimo na »gornji sitra-ni te cevke, ki jim. pravimo tudi kapilare, .prekinemo tudi izsh-laipevainje. Ce ine tri takoj -po žetvi -oralli, bj se zemlja močno izsušila, kar bi oviralo kasnejše, jesensko obdelovanj« zemlje. Upoštevati moramo tudi, da se v zemlji, nahajajo korenine prejšnjega žilta. Ce mi hitro orjemo, pazvročimo s tem, da S!tni o staihiki hitro razpadejo i,n tako obogatijo žemljo na hran-ljiivih snoveh. Kadar pada dež, bo fcuidi vlaga prodirala laže v žemljo in se je ne bo toliko izgubilo. ' S praženjem uničujemo tudi plevel. Seme plevela namireč pride v zemljo, hitro vakali lin ga lahko potem, z brano al-i. kultivatorjem un-i-Biriiio. S tem opràrìmo veliko delo,
ker bo zato njiva prihodnje leto manj za-plevelje.na." Uničimo pa tudi mnogo š.koljivcev s tem, da vržemo nj -hov-a jajčeca iin bube na po-vršje, kjer jih sonce ali ptice uničijo. V jeseni bo seveda tako prašfeno njivo dosti laže obdelati.
Za] so precej redki ikmetje, ki bi svoje njive takoj po žetvi plitvo pre-
löral1. S tem si napravijo sami veliko škodo. Koliko dragocene vode se izgubi v zrak? Al-j je praženje drago ali težko? Kaj še! Ni zamudno im težko, naš trud pa je bogato poplačan. Kmetje, ne odlašajte s prašenjem. Delajte po pregovoru, ki pravi, da mora plug orati- tbkoj za ljudmi, ki žanjejo.
Nova vrsta žvepla proti oidijs
Kmetijski- .-servis v Kopru je -nabavil v tujini posebno vrsto žvepla, ki ga uporabljamo tako. da ga dajemo v vodo, ali .pa v bordoško brozgo. S tem, da to žveplb dodajamo bordaž-ki. brozgi, postade ta učiihtcOvjta ne samo proiti jj6róndépor-i amipak tudi pròti citìiju. Ta posebna vrsta žvepla ima nažii-v, »Kumulus«. Zveipio »Kumulus« ima i00 krat večjo Uičiiinkoviitost od žvepla-, ki ga prašimo, zato, ker ?e silnio dobro razprši. Kot verno, v hladnem- . vremenu prašiino žveplo slabo deluje odnosno sploh rie. S »kumili-lus« žveplom pa dosežemo učinkovitost tudi- iv hladnem vremenu, tddi v vročein vremenu se je izkazalo zelo oSifero, 'ké-r rie povzroča cipe-klf-n.
Uporabljamo ga talko, da določeno k-oličiipo žvepla an-osta-vno vsujemo v vodo ali bordoško brozgo ter vse sku-
paj dobro premešamo. Proti o.diju ga rabimo tako, da ga vsujemo na 100 1 vode ali bordoflke brozge 15 do 25 dkg. Vinagraidniki, uporabljajte to sredstvo, ker se beate ina ta način bori® proti perom-oaporii in biroju, proti peron-oapcri seveda le, če dodaste »KUniulUs« 'bordošiki brozgi.
Naše zdravilne rastline
Kdo je mekt ne pozna? V njeni senci se je pojavila že marsikatera pametma beseda ob vročih popoldanskih nedeljskih dnevih. Slovenska narodna pesem govori toliko o nji. In katera
gospodinja ne uporablja njenega cvetja? Kateri čebelar né hvali lipovega medu? Res, to je rastlina, ki je priljubljena poivso-d. Zelo čislana je tudi mied mladino, k; se tako rada zavrti v plesu pod njo.
Mi poznamo več vrst lip. Razširjeni sta zlasti velikolistna in malolistna •lipa ali lipovec. Kakor že ime pove, irrt a velikolistna lipa večje liste Pa tudi zraste v-iSja- od zadnje in to do 39 metrov. Malolistna ima nekoliko manjše liste. Nabiramo pa od obeh enaiko óvétove.
Lipovo cvetje nabiramo s perotko vred, ko se začenjajo cvetovi odpirati. Popolnoma topačhb je, če- nabiramo cvetove, ko šo v polnem cvetju ali pa da že ödcvetejo. Cvetovi se namreč med stiSènjém sami odpirajo.
Lipovo cvetje smemo sušiti, le na zračnem prostoru v senci in to v čim tanjši plasti, da je čimprej suho ter da obdrži svojo naravno svetlo-zeleno barvo in prijeten vonj. Pri sušenju ga moramo večkrat premešati in paziti, da se ne zmoči, sicer potemni. Ko je cvetje suho, ga damo v vreče, ki jih obesimo na kakem suhem odnosno zračnem prostoru. Iz 4 do 5 kg želenega cvetja dobimo en kilogram suhega.
Cveti vsebujejo, hlapno olje, ki pospešuje zlasti potenje, pa tudi pospešuje prebavo in delovanje ledvic. V domačem zdravilstvu ga uporabljamo tako, da damo cvetje v vode, skuhamo čaj ter ga pijemo pri vseh prehladih, ki so združeni z vročino in pri katerih je pr’rebno potenje. Jemljemo ga na pr iueir pri prehladu dihal, pri kašlju, hripavosti itd. Prt-poročljivo pa je dodati lipovemu c v e-tju še nekaj bezgovega) cvetja in kamilic ali pa češnjevih pecljev.
Zaradi mnogostransike uporabe naj si ga vsaka gospodinja ali gospodar čiiftveč nabereta.
IFflZIKULTPUIRA IN SIP0JRT
NOVA ZMAGA KOPRSKEGA PROLETERjA
BRAJNIK PRSI V TRSTU
Nova, prepričljiva zmaga naših kolesarjev ponovno -potrjuje, da so nepremagljivi vsaj v tem začetku sezone, saj so na vseh -dirkah, na katerih so doslej sodelovali, -izšli slavni zmagovalci.
To so -pokazali tudi v nedeljo na •dirki, ki jo je organizirala kolesarska sekcija ZDTV v Trstu. Znana trojica Brajnik, Apollonio in Tamaro je vseskozi dominirala. Ko so ti trije stopili V a-kcijo 30 km pred Ciljem, so vsi, razen odličnega Košute, kapitulirali. -Na samem cilju je tokrat zmagal Brajnik, ki je v po-
Kaj mora vedeti vsak kmetovalec
o vzroji miede živine
Mali oglasi In objave
Brčz dvoma je prvi pogoj vzreje plemenske živine, da redimo teleta Je od takih živali, ki so alastj dobre miökarlce in odporne proti boileaaim,' kaik-or tudi od takih, iki so brez napak in kii so bite pripuščeme k biku, potomcu iprizin-ane krave molznice. Po-jčg tega je Va-žiao, d-a.so bile te živali ietso za ietom plodine, Sele če simo to uipoSteivali lahko pričakujemo, da bomo dobili dobre mlečne in proti- boleznim odporne živali. Na jasnem si moramo biti, da to, kar iza-gre* tirno -v prvih letiih, se ne da nikdar Več kaisiieije dobro popraviti. Kako pa ravnamo z mlado govejo živino?
Kmalu po porodu damo teletu materino mleko, k; je prve. din! drugače sestavljeno, kot kasneje. Pravimo mu •rflteÜivö. Je Izvrstno zdravilo in čistilo teletu .ter mu odstrani Iz prebavil smolo, ki jo Je prineslo s seboj na svet. Brez tega lahko tele ne-v-arino zbodli. Popolnoma napačno delajo tišti äi-vüinbreijici, Iki prvo mleko pomolzejo in pbkrmijo prašičem. Ti illtiVajo v lastno skledo.
Kaj je bolje: pustiti tele da sesa, ali pa, äa ga napajamo z mlekom? Vsak omenjeni -rtäQm pač ima svoje slabe te -dobre lästbbSti. Ce teleta napajamo mu z dodajanjem določene količine mleka žagotoviimo enakomerno rast, če pa tele sesa, ne vemo nikoli, ali je lačno ali ipreveč sitò. Prvi način zahteva siic-er inekaliko več dela, ali je po mnenju mnogih priznanih ž-i-Virtibrbj-fcev Iboljši. Tele pritrfe dnii pri-ptiščarrlo. -al| pà napajamo 4 do 5 ikrat, črez nekoliko dnii pa 3 krat dnevno. Prvi dan naj.bi tele dobilo le 1 do 1.5 1. Mlaka, drugi _ 2 do 3 litre, tretji 4 i, ort 4. do 7. mrava pa 4 do 6 1. brilligli tedein -naj dobiva do 8 1, tretji 8 do 'IR 1. Od četrtega do šestega 1Ò 1. Do tega čaša naj datiii-va tele še po--polr.-b mlako. Po tem času naj v vsalkSm tèdirki ,pade količina ml-eka za z-a 2 1. ostalo do 10 i. pa nadomestimo t> ipciähe-üim mlekom ali juho, ki smo jo -Skuhali iž koruzne ali ovsene moiré. S trliinajitlim tednom naj dobiva téle te še juho in posneto mleko. Seveda je ipòbrebno tele postopoma odvajati, ne ,Pa ma pr., da bi mu naenkrat odvzeli 2 1. dnevno, pač pa mu odvzamemo dnavino le 1-4 1,
Ce bi dobivalo tele premajhno količino mleka, zaostane v rasti in se v tem pinimariu največkrat zgodi, da se dobra svojstva, ki jih je- tele podedovalo po starših, zlasti mlečnost, ,-ne. razvijejo v celoti. P.ràv tako ka-kor Vipliva neugodno na razvoj živali slabo, vpliva tudi premočno krmljenje. Zi-vtna posfebno mlade živali
se. morajo naravno razvijati,
C-re-z kälke tr.i tedne po telitvi dajemo teletom manj, poarlfeje pa vedno več dcbrfciga sena, ovsen zdrob ali dobre otrobi mora iti postopoma. Mlado živino maramo napraviti odporno, ne pa jo pomehkužiti. Zelo ji škoduje pretopel hlev. V hladnejših hlevi-h vzgojimo najoidponn-ejšo živli-no. Nikakor pa ne smemo pozabiti ptiščati živali iz hil-eva. Najbolje je vzgajati mlado žiiivtiino s pašo, kar je pač najbolj naraven inačiin vzgoje, vendar ,te-ga večkrat -n-e moreimo star-iti. Namesto tega napravimo na suhem prostoru v bližini hleva tekatišče. Tjakaj. vsak dan, tudi v hladnem vremenu — razen ob močne dežju ati vetru —, spuščamo mlado živino, da se razgiilbiSje lin utrdi. Zlasti je to priporočljivo ob sončnem vremenu, kajti sopite j,e za vsalko živo bitje vir življenja. živali moramo redno čistiti, in naj imajo suho ležišče. Jasli naj 'bödo nii-zke. Vedno pa morajo imeti živali ■-dovolj krme, k; jiim jo dia jem,o vedno ob istem času. Pomanjkljiva vzreja se warn maščuje v prvih letih, Še bolj pa kašneje.
Vsak živinorejec si mora bit; na jasnem, da je storil z dobro izbiro stva, ki jih je podedovala po starših, ie s pravilno vzrejo, nego in krmlje-piemanskiih živali šele polovico. Senjem bo v mladi živali räüHi svqj-
D. J.
KDAJ IZDAJAJO ŽIVILSKE
nakazMice
2-iviiVike .näkaaniice za mesec julij 195.1. iiadajamo -pr.j Istrski- banki d. d. Koper od 21, do 29. VI. po naslednjem vrstnem redu:
1.	dne 21. An 22. za predlagatelje, ki so -vlažili zahiteviniiee pni mestnem ljudskem odboru Koper.
2.	dne 23. za predlagatelje, ki so vložili za-hiteivimice piri .mestnem ljudskem odboru Izoila.
3.	dne 25. za ipr-edla-gatelje, ki- so vložili zahtevni.ee pni mestnih . ljud skiih odborih Piirain in Portorož.
4.	dne 26., 27. in 28. za predlagatelje, ki so vložili zahtevinace pri Oikrajndm ljudskem odboru Koper.
5.	dne 29. za zamiuidniike.
-Rolki in vestimi -red so brezpagoj-no obvezni.
Opozanjamio, da ob dviigu potrošniških nakaznic, predložite vse nedo-stavljene- sezn-ame nam v potrditev, sicer -ne borno izdali nakazni c.
Istrska banka d. d. Koper.
Obveščamo vse družbe, tovarne in obrtnike, da bomo z 1. avgustom t. 1. -izvnšiM defiiln-iitiiivnio spremembo frekvenc od 42 ma 50 HZ. V izvezi z omenjenim, so 'feil prizäidßti dolžni piripra-vi.ti se za prvli ipoSžkuis'spremembe, ki bo 23. juniiija t. 1.
Elektromotorji bodo imali 20% več
Sinoči sem na vasi
Sinoči sein na vasi bil ria ono stran potoka, slišal sem pišv Bulli glas, se moje dekle joka.
Preljuba moja deklica, nikar se tak’ ne jbči, da mi moje srčece od žalosti nc pdži.
Pozimi pa rožice ne cveto
Pozimi pa rožice ne cveto, tantfč, kaj pa za pnšeljček bo? Puštlj pa mora bit’ zèlen al piav, kb Bom slovo jemal.
Lep pušeljček ti naredila bom, s piavo žido povila ga bobi, da ga boš nosil v trajen spomin, da se bq$ troštal z njim.
Po polju že roz ce cvetejo
Po polju že rož’ce cvetejo, oja, cvetejo,
že lanjjc na vojsko gredo.
So fantje se iz vojske vrnili, oja, vrnili,
že dekle na praga stoji.
»Kako pa ti meni dopadeš,
oja, dopaBčs,
življenje jaz zate bi dal.a
»Kako naj jaz tebi dopađem,
oja, dopadem,
saj imam že svoj’ga moža!«
obratov, kot so jih imeli in s tem na-iraàtèjo v riti meri tri-dii obrati stroja. Ce je bilo ugotovljeno, da povečanje obratov ne bo vplivalo negativno na obratovanje stroja, je narav-n.o, da ne .bo treba vnašati nobenih sprememb, v obratnem primeru pa bo moral last. n-i:k poskrbeti za zamenjavo jétmenice in älter irtiS-njšaO'- premer jermKnite pv:i mcitc.rju al'i povečati jermen ico pni stfoj-u za 2C“/o.
Vsi juter esenti- so prejeli od našega urada še detajlna navodila; -novi lastniki motorjev, ki navodil ni so prejeli, naj se javijo.
Poverjeništvo za lokalno gospodarstvo OLO Koper
Tov. Vida Jurišev-ič je izgubila na pristanišču v Kopru ročno torbico, v kateri so se -nahajali sledeči predmeti: zlati pratain z rdečim očesom, ročna ura im osebni idokumemti.
Poišteni inajdiiitej se naproša, naj povrne vsaj osebne dokumente.
*
Bembič Marta, rojema 30. VI. 1926 v Borštu -p. Marezije, ipraklicuje svojo confano izkaznico, ki ii je bila 'ukradena dne 18. maja 1951.
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru. — Odgovonnj urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru
Poleg te, že znane trojice so se dobro iékazaili tudi drugi -ta predvsem Perone, Paulucci, Derm in Miklavčič, ki so se plasirali takoj za prvimi, tako da si je Proleter osvojil nič manj kot sedem od prvih desetih m-est.
Nedeljska dirka je bila zadnja pred državnim prvenstvom FLRJ. Naši kolesarji so včeraj popoldne že odpotovali v Beograd, kjer bodo jutri on v nedeljo branili že doseženi prestiž pred najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji in moštvi. Oni imajo velike možnosti tudi za največje u-spehe. Istrski športniki od njih mne-go pričakujejo in si želijo, da bi vsaj en naslov državnega prvaka FLRJ prišel to leto v Koper.
Naši dve moštvj sta takole sestavljeni: mladinci: Brajnik Oreste, A-
pollonio Bru- Tamaco LorenzOpHr-	izb0,jšal0i tako da danes pri-
vati-n Berto, Miklavčič Mirko :n Pau- _________._	b .....
na Bledu. Danes bodo imeli že prvi kvalifikacijski nastop, ki bo Odredil, kateri osmerci bodo nastopili v nedeljo na medna rodnih regatah.
V NEDELJO V BEOGRADU JUGOSLAVIJA - ŠVICA
V nedeljo bo v Beogradu mednarodna nogometna tekma med repre-zen-ta:ncama Jugoslavije In Svice.
Ta tekma bo četrta po vrsti med tema dvema- državama. Prvo so odigrali že leta 1933 v Svici in se je -končala z zmago domačinov s 4:1. Leto pozneje v -reva-nžini tekmi, ki je bila v Beogradu, je Jugoslaviji u-spelo igrati neodločeno 2:2.
Poslednji dve tekmi so odigrali po vojni, in sicer lansko leto. Prva- je bila v Zurichu, kjer so Jugoslovani zmagali z visokim rezultatom 4 : 0, druga pa na turnirju zn svetovno prvenstvo v Belo Horizonte. Tudi tain so Jugoslovani zmagali s 3:0.
Nedeljsko peto -sreča-nje bi moralo prinesti novo z-mago jugoslovanskemu moštvu, ki se je po vojni, v novi svobodni socialistični domovini znat-
slednjem trenutku izkoristil nastali prepir tried ApMlonljem In Tamarorn in prispel tako iprv; pred Košuto, tretji je bil Apollonio, četrti ipa Ta-/haro.
lucci Romano;
člani: Seiner Pio, Rinaldi Walter, ör-io Alvino, Gardos Attilio, Lonza-rič Peter, Kuret Karel in Luglio Giacomo.
VESLAČI NAUTICNEGA DRUŠTVA »DELISE« IZ IZOLE NA MEDNARODNIH REGATAH NA BLEDU
Svetovno znani in po tradiciji odlični veslači na-utičnega -društva »G. Delise« iz Izole bodo v -nedeljo nastopili n-a medndradnlh -regatah na Blejskem j-ezeru proti najboljšim veslačem Avstrije, Jugoslavije in drugih evropskih držav.
Ta vest bo prav gotovo razveselila številne ljubitelje tega športa, ki želijo, da bi veslači -iz Izole zavzed zopet t-isto -mesto v mednarodnem veslaškem športu, -ki jim po sposobnosti in po velikih tradicijah pripada.
Veslači, ki bodo takrat nastopili v oshiercu, sfe kar pridno pripravljajo
števajo med najboljše na svetu.
Moštvo Jugoslavije bo verjetno 'nastopilo v tejle postavi: Bea-ra, Stankovič, Colič, Palfi, Horvat, Jovanovič, Rajkov, Mii-tič, Kirstulovič (?), Bobek in Ognjamov.
SLABO SE JE ZAČELO MEDVASKO NOGOMETNO PRVENSTVO
V nedeljo se je pričelo medvaško nogometno prvenstvo, v katerem sodelujejo moštva iz Dekanov, Bertokov, Pobegov, Šmarij, Nove vasi m Kaimpel-Salare. Od -treh srečanj na sporedu so v nedeljo Igrali samo tekmo med Pobegi in Smarjani, ki se je končala s tesno zmia-go Pobežanov (1:0). Ostali dve tekmi sta bili odloženi zaradi -pomanjkanja prevoznih sredstev -za -gostujoča imoštva. Te -nedostatke bodo morale naše vasi v bodoče odpraviti in si preskrbeti pra-vbčašno vozila, če bodo hotele odigrati prvet ivo in &i zagotoviti fbko pravico za sodelovanje v bodočem okrožnem nogometnem prvenstvu.
ŠAH
VELIKI USPEHI JUGOSLOVANSKIH SAHISTOV
IVKOV VERJETNI SVETOVNI PRVAK
Na Stauntonovem -turnirju v Londonu sodelujejo štirje jugoslovanski šahisti Gligorič, Trifunovič, Pirc in Matanovič.
Po XII. kolu so vsi jugoslovanski mojstri na prvih mestih in imajo velike izglede za -končno zmago, za katero sta najresnejša kandidata Gli-gerič -in Trifunovič, ki vodita z 8 točkami, s pol točke manj sledijo A-lexander, Pirc in Urazioker, ki si -delijo tre-tj-e, četnt-o in peto mesto. Možnost za končno zmago imata tudi Stahlbèrg ih mladi jugos’ovanski mojster Matanovič, saj- imata* samo eno točko mainj od prvih.
Istočasno s Staun-t-onovim turnirjem je v Londonu tudi svetovno mladinsko prvenstvo, na katerem ima mladi Jugoslovan IvkoV Bora naj večje- izglede za osvojitev -naslova svetovnega prvaka. Po šestih odigirtnin par-Li.iah je Ivkbv zmagal v petih, eno pa remiziral, tako 3a se hana ja n?, vodstvu s 5 in pol točke -pred Bar-kerjem, ki i-ma točko manj.

Hotel 'Selio*
Velik senčnat vrt!
Vsak dan razen ponedeljka ples od 19. do 21. ure Igra odlični plesni in zabavni orkester s pevcem Hladne pijače in mrzla ledila

/
NAGRADNA KRIŽANKA
A B C Č D E F
LJUDSKO GLEDALIŠČE V KOPRU
GOSTOVANJE METALURŠKE INDUSTRIJSKE ŠOLE 2 JESENIC
V	SOBOTO 23. JUNIJA V DEKANIH
V	NEDELJO 24. JUNIJA V ŠMARJAH
V	PONEDELJEK 25. ]ÙNi]A V KOPRU
MATIČEK SE ŽENI
komedija v patih tìejàinjlh
Po Beaumarohaisjevi komediji »Le maria-ge de Figaro« Spisal: A. Linhart	Režija: Srečko Tič
Sodeluje: orkester, pevski zbor in fol kldrrta škupina metal. ind. šole
ZAČETEK VSEH PREDSTAV OB 20. URI
10
izraz srnsha, 9. maš višji vrh v Alpah, 10. ‘trgovdka oiseba, naše upravno
pcdiroflje.
Navpično: A. dsetoniii zaimek; dve crkli iz beisede »viadukt«. B. naš so-dtjfbrij pisa-teilj; reka. v Sloveniji. C. zabava; pokretno stanje gotovih stvari adii žiiva?/:; priimek Hrane, pisatelja (fon.), c. kazalni zatmelR; moško ,ime. D. otdk na Jadranu; časovni! ipojeim Cmera) 3 črke iz besede »volirva«. E, naš heroj; dragi kamen, F. Ošebnj zaimek; iisto, -kakor 4 vodoravno.
Besede p,o-mamljo vodoravno:
1. drevo, 2. pokrajina v Jugoslaviji, 3. vvšelko gorovje v Jugoslaviji, 4. dve- čirikiii ;iz besede »avli-t«, 5. sòglas-tesaineg-a lesa, 6. samogl.ais., samoig-Ias* nik, -oisebimi- zaimek, 5. Večji kos o-b-7. ženisko ime, 8. prislov, soglasnik,
RESItEV KRIŽANKE IZ 23. ŠTEVILKE ISTRSKEGA TEDNIKA
Vodoravno: 1. tólar-iirièit, 6. VP, 7. Meka, 11. sem, 12. bo, 14. prt, 15. ro-kclko, 16. siril, 17. op, 19. la, 20. ovfe-ntslcHt, 21. medrečje, 24. Id, 25. it, 27. ima, 28. Noetova banka, 32. ka, 33. rok, 34, el ikcta, 35. kios, 36. skoro, 37. Kuba, 38. lojbre, 39. kii, 40. ni, 41. ir.
Naivpiičmio: 1. keramika, 2. arkada, 3. iskrenost, 4. neo, 5. e-m, G. vodno viri, 8. ep, 9. taratile, 10. ata, 12. boe, J 3. kolibe, 16. cvetek, 18. podatki, 20. oje, 22. ena, 23. Cok. 26. Tamar., 29. o-t-cCr, 30. alko, 31. Ram, 33. -roj, 35. ko, 36. se.
Tokrat je fci-i pCinovin-o f?3cé Mitja liz Semedele.
izžreban
....................................................................................................................................iirihlUuuinniiiiiuiiuiuiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiliimiiuiHmiiiiiiilii.......................................................................................................................................................................................................
	"LIIJ"		Elan	
	H ■		£ O	
JOSIP JtJFiČlC :	k $ ‘i * ^	BRDI jy&S.M&U,—US...		" |^ ;i3 '
JUHU KÒZJMK
EN,SKj JANIČAR
Na severni strani tik obzidja je siala lipa. Na deblu je visela že od nekdaj podoba Matere božje; zadaj ža podobo v votlem deblu pa so se bili zaredili sršeni. Predrznemu j amicar ju je padlo v glavo, da bi se dalo z drevesa storiti veliko ško-dc stiskanim kriis'tijanom. Spleza tedaj med veje in res je njegova strela zadela nekaterega (b;Q-iiy;ca za. zidom. Janičarju' -je plezalo na pDiirlcc, šfc vejfko- drugih pajdašev. Kmetje se jamejo iazmikaii, že so Tunki viseli na zidu, je samo še Janez Mačerpl z. majhnim krdelom neuistrahljivih mož težko, težko branil lo stran, ko pošlje Bog za zdaj drugega, sicer majhnega, veiud-ar hudega pomočnika. Turek je bil brcnil podolbo Matere božje z drevesa im lako razdražil žival v drevesu. Naglo so prihrumeli: sršeni i-z dupla, vse jtimeno jih je bilo okrog, in jeli so pikati I irrkc pod drevesom- Ko so kmetje lo videli, jim zrasle šle c in Turki, ki so se imeli braniti zoper kmečko orožje in razdražene sršene, So- se morali umekmiti in otepati zè'bùiile, obraze pred silno, jezno živaljo.
še .zaiknije. Mrbk nastopi. Turki se ulafoore hp griču pred -ceikvijo, videlo ise je, da -ne mislijo 'Pustili uibggih ljudi. Ti pa so bili za zdaj o leti, ali imeli so živeža kpimaj za to noč, vode celo nič, kajti največ jih je bil pripodil Turek s travnika, da niso mogli ničesar vzeti s seboj. Kaj bo juhi? Kaj to noč, alko Turki nataci ej o obzidje,?
Črna noč se je .razilegmila nad ubogo potrlo kranjsko deželo. Ne ene zvezdice ni bilo na nebu, vse so bili zakrili gosti oblaki, kakor 'bi ne hoiele’ gledali obupa m žalosliiega stanu slovenskih prebivalcev.
Vendar noč ni bila temna. Turki so bili zažgali tnnogo kresov. Okoli- -in okoli, kamor se je človek ozrl, ni videl drugega ko ogenj, gost, svetal dim, ki Se je počasi vali! proti nebu. Tam so s plamenom gorele lesene,- s slamo krite- kmečke koče; cele -vasi v ognju in mebene roke, ki bi bila gasila, kajti pobegnil je vsak ali v gosto hoslo ali v kamnati gospodov grad ali v cerkev, da bi sii oiel življenje.
Turki so bili po- pl drli c ali razpeli svoje šotore, da bi o zori zopet ropali, klali in vezali ujetnike. Dvojno vpitje se je razlegalo po zemlji iin donelo proti nebeškim cblaikom. Prvi je bil divji krik ljutega Turka, ki je- svojo krivo sabljo cedit krščanske krvi m komaj čakal jutra, da bi jo na novo prelival. Drugi krik je bila žaloisilna, mila iti oli lev tlačenega, zapuščenega Slovenca, ki morda- ni tolikanj- prosil Boga sam zase kakor za svoje otroke, da bi jim Bog ohranil slar-o domovino in staro zveličavno vero.
DVANAJSTO POGLAVJE
Tepejo- gia n-aicllage: glej, -na lojt-nl je vilsfel.
Narodna pesem
Peter Kozjak je bil, kakor smo , že omenili, pobegnil v hbsiib. Kmalu je bil čisto sam. Najrajši bi bil prišel domov, na svoj trdni grad; kjer jfe imel visoko ozidje iz rezanega kamina zidano, in stolpe, katerih šfe nikoli oi bit sovražnik v pest dobil, kar je pomnil človeški rod v gradu in -okrog -gradu. Ali slabo je poznal svojo deželo; pravega pota do svojega gradu hi vedel po gozdu, po planem pa zavoljo Turkov ni bilo mogoče. Mogoče je tudi, da od- golega strahu ni vedel, kod hodi, in kam gre; io je gotovo, da je bil Peter, ko se je zmračilo, spehan in shojen ne daleč od tam, kjer je zavil proli -svojemu domu.
V sredi hbste, kake pol ure od poprej imenovanega kraja, kjer so se bojevali kmetje, je stalo staro selišče pri majhnem potoku. Bila je to lesena hiša in mlin.
Mlinarja so imenovali, kakor ga še dandanašnji imenujejo, Breznika, ker je njegov dom stài sredi brezja. Hiša je bila zaprta, kolesa pri mlinu zavrta, vse je bilo zapuščeno, vse tiho, samo voda je vrela čez jez in šumela po ozki strugi naprej. Pod pddstreškom je bil kup listja zraven neokretno izlesanega voza, kakor ga je bil1 pustil lastnik Breznik, k-o .je nastilo zvračal.
Tu šem pride Peter ves zdelan. M-rak se je delal, . zèlo še uleže v listje pod podistreàkqm. Zares slabo prenočišče gospodu z gradu, ali nevarnost in nesreča zravnata vsak razloček med kmetom in plemenitašem.
Komaj se zakoplje v svoje suho ležišče, ko se prikaže drug mož iz gošče. Rokave je imel krvave in nosil je dolg nož v desnici. Pogleda skozi oknice v hišo, ali ker je videl, da je vse pusto in saimotno, jo zavije preti skednju. Peter spozna — cigana. Hotel je od kraja vstali iz soje postelje in se oglasiti staremu znancu, ali divji pogled1 izpod ciganovega čela ga ostraši. »Ko bi še maščeval nad menoj, da mu nisem v štiri in dvajsetih urah pomagal iz kToštrsIke ječe?« je mislil Peter. »Bog vedi, ali je kri, ki mu rdi orožje in roko, tekla od srca turškega: ati slovenskega?« In Peter diha nati-homa in se ne gane v listju. Cigan pa se malo ozira okrog, govori med zobe nekaj sam sebi, potem odrine vrata pri skednju in gre hoter. Lestvica je bila prislonjena 'n-a oder, kjer je bilo shranjeno seno. Tam si pripravi med dišečimi suhimi cvetlicami ležišče, za cigana še predobro.
Zdajci prijezdi še kakih pet možakov po slezi proti samotni hiši od vasi sem. Kri je Petru zastajala-; ko spozna, da so lo Turki z glavo in peto. Poskačejo s konj, privežejo jih k plotu in gredo proti skednju. Tudi velik kosorep pes je hodil z njimi. Eden je stal tako blizu Petra, da bi ga bil ta lehko prijeli za široke rdeče hlače. Sreča, da -je pes iskal ih vohal povsod okoli hiše, sicer bi bil njegov nos precej zasledil skritega Petra. »Oh, Bog, in kaj bo potlej,« je dejal Peter ih jel je, česar že dolgo, dolgo ni storil, jel je, moliti..
Turki so iskali suhega sena za svoje konje. Zato
precej gredo gledat na skedenj, in ko zagledajo lestvico prislonjeno in veliko mrve na odru, zlezeta precej dva gori po lestvi, da bi nametala -sena za konje. Cigan v mrvi se zbudi in zagleda- Turke na lesivi. Vendar ga ni pretresel strah kakor skritega Petra zdolaj, ampak vstane pokomcu in naglo ko strela o-dpahhe prislonjeno lesivo, da Idpuiine s treskom po lesenih, trdih tleh.
V tem irenotku prileti pes bliže, zavoha ubogega Petra v -listju in začne neusmiljeno natapati in lajati in zaganjati se v -njegovo nogo. Proč -je bilo s Petrom, že ni vedel od strahu, alt živi še na tem svetu ah ga ie že konec. Ko zas išpo Turki na skednju zunaj lajanje, popuste cigana na mrvi, mrvo in- svoja dva ranjena tovariša, ležeča z razbito glavo pod dolgo težko lesivo, misleč, da so jih zasačili deželam. Ko pa, vidijo, da se peš le v listje zaganja in da človeško nogo cuka, izvlečejo preplašenega moškega ježa. Prepustivši ga psu, ki je postal še -predrz-nejši, ko je videl, da so gospodarji njegove volje, pomagajo Turki najprvo svojima ranjenima tovarišema na skednju na noge. Ali cigan ie lrgal deske iz stene v svislih in jih metal nanje. Morali so torej pobegniti s skednja brez mrve. Eden naloži nhpol živega Petra ter ga vleče h konjem, drugi pa zaipalijo pošlopje, da bi tako ukrotili in uničili svojega drugega sovražnika, cigana, ki- jim je glave razbil, sa-mtemu pa niso mogli priti do kože. p a proden je platnen švigal ck-rog strehe, je raztrgal na drugem ogiu cigan steno, skočil na zemljo in Turki ga zagledajo, ko se jim je že daleč i-z mraka krohotal, žugaje s pestjo.
Zareče poslopje je čudovito obsevalo družbo. Videli so tudi T-urki, da se lomni, bilo jim je torej v labor iti, tem bolj, ker šo se morati bati, da jih ne sreča kako krdelce beguncev domačinov. Dva sta bila, kakor srno povedali, .zelo obtolčena, da sta- se komaj’držala na sedli!.. Oni trije pa se posvetujejo, kaj li bi s Petrom šlorili. Zdelo še je, da ga hoče eden privezati zadaj za konja m odlpeljah za ujetnika v tabor; druga dva Pa Tjla ^smehom kazala na veliko grbo na Pelro-vih plečih, češ, kaj nam bo taka kamela, ni za nobeno delo,