Konec neke terapije Tako se bojim, da sva dokončno izčrpala vsa sredstva, ki ne bolijo.. Karikatura: MTUA^J MAVEB PRI ZAPOSLOVANJU DELOVNE ORGANIZACIJE NE BODO MOGLE BITI VEC »Presihajoča jezera« Nova zakonodaja s področja dela (TZDR) je omejila vzroke, kdaj lahko delovna organizacija prekine z delavcem delovno razmerje. Zakon natančno določa pogoje in načine prenehanja dela, postopek za ugotovitev objektivnih razlogov kakor tudi zaščito pred morebitno samovoljo in šikaniranjem posameznikov. Medtem ko ima delavec pravico izstopiti iz delovne organizacije, kadar hoče, in mu pri tem ni treba povedati vzrokov, zakaj prekinja delo — ostati mora na delu le toliko časa, kolikor je to določeno v samoupravnih aktih o odpovednih rokih — pa delovna organizacija lahko brez privolitve delavca prekine delovno razmerje samo v tehle primerih: če se zmanjša obseg proizvodnje, ukine delovno mesto in če delavec strokovno ni sposoben, da bi opravljal svoje delo. Razen teh je razlog za prenehanje delovnega razmerja tudi dopolnitev pogojev za pokojnino (moški 40 delovnih let, ženske 35). V teh primerih preneha delovno razmerje delavcu s sklepom in pismeno odločbo delovne skupnosti, oziroma najvišjega organa upravljanja in ko preteče rok, ki je predviden v samoupravnem aktu za prenehanje delovnega razmerja. Če bi ostali zgolj pri naštevanju zakonitih možnosti za prekinitev delovnega razmerja in ne bi novih določil primerjali s sta- rimi, bi prišli do napačnega zaključka, da se ni v delovni zakonodaji nič spremenilo. Za primerjavo vzemimo prekinitve de- Tudi občinske skupščine... Nova zakonska določila obvezujejo delovne organizacije, da v letu dni pripravijo podrobne programe in predvidijo vse potrebne ukrepe, da bi mogle v naslednjih petih letih dokončno uveljaviti ustavno načelo o 42-urnem delovnem tednu. Ze večkrat pa smo tudi zapisali, da spričo pomembnih in zapletenih problemov, ki jih bo potrebno razrešiti v organizaciji proizvodnih in poslovnih procesov, spričo nujnih kompleksnih posegov na področje produktivnosti, da bi tako kljub skrajševanju potrebnega delovnega časa zagotovili normalen porast obsega proizvodnje in predvsem produktivnosti dela — da spričo vsega tega res ni časa za odlašanje. Kolikor je že izkušen} v dosedanjem skrajševanju delovnega časa, v celoti opozarjajo na to. Hkrati pa izpričujejo še nekaj drugega: uspešen prehod na dvainštiri-deseturni delovni teden ni odvisen samo od delovnih organizacij v gospodarstvu in vseh problemov ne bo možno razrešiti samo onstran tovarniških plotov. Ze zdaj namreč lahko rečemo, da se s skrajševanjem delovnega časa razkrivajo številni problemi na področju družbenih služb in družbenega standarda proizvajalcev v komuni in ki v veliki meri vpliuajo na rezultate skrajševanja delovnega časa. Med mnogimi naj bolj v opozorilo kot v podrobnejši pregled omenimo samo nekatere: kako spričo skrajšanega delavnika urediti prehrano zaposlenih in kako razširiti mrežo obratov družbene prehrane; kako organizirati otroško varstvo in kako povečati njegove kapacitete; kako spričo različnih oblik skrajševanja delovnega časa organizirati promet, trgovino in vse druge uslužnostne dejavnosti. Nič manj problemov na področju šolstva, zdravstva, rekreacije ... Ne samo naše, za zdaj še skromne izkušnje, temveč predvsem izkušnje gospodarsko razvitejših držav, ki so prešle na skrajšan delovni čas, opozarjajo, da je prav nizka raven družbenega standarda in nerazvitost negospodarskih dejavnosti eden izmed osrednjih zaviralnih momentov v skrajševanju družbeno potrebnega delovnega časa. Doslej večkrat ugotovljeni disproporci v razvoju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, še posebej dosedanje relativno zaostajanje družbenega standarda proizvajalcev pri nas, hkrati opozarjajo tudi na to, da bo v prihodnjih nekaj letih potrebno nadomestiti to, kar je zamujenega, sicer se utegnejo bistveno zmanjšati pričakovani učinki skrajšanega delovnega časa. Pri tem pa menda ni potrebno vnovič poudarjati, da bo vse te ukrepe možno zagotoviti le v okviru komun kot celote, le na osnovi skupnega zadovoljevanja skupnih interesov delovnih ljudi občine. To pa seveda pomeni, da se bodo morale občinske skupščine kot celota in še posebej zbori delovnih skupnosti vključiti v ta proces skrajševanja družbeno potrebnega delovnega časa. Analiza problemov, s katerimi se srečujejo v delovnih organizacijah ob skrajševanju delovnega časa, iskanje najboljših skupnih rešitev in podrobno programiranje v zadovoljevanju teh skupnih potreb proizvajalcev komune — vse to je predvsem njihova naloga. Naloga, o kateri kaže razmišljati že zdaj, še v pripravah na 42-urni teden, ki mora postati konstanta v dejavnosti občinske skupščine kot celote in njenih organov. BOJAN SAMARIN '■•aBBBBaaBBBBI Četrtek, 20. maja 1965 Št. 20, leto XXII lovnega razmerja zaradi »ukinitve delovnega mesta«. Izredno veliko je bilo zadnje čase teh prenehanj delovnega razmerja in tudi sodišča so imela kup tožb zaradi tega. Vendar so sodišča po sedanjih zakonskih možnostih ocenjevala le zakonitost odpovedi. Ta pa je bila zakonita, če je bilo delovno mesto ukinjeno. Primer iz sodne prakse: v podjetju so sklenili, da bodo prodali kamion in zato so šoferju dali odpoved. Ker je vedel, da imajo kupljeno že novo vozilo in da' bodo šoferja vsekakor potrebovali, se je pritožil. V podjetju ni uspel, zato se je obrnil na sodišče. Tudi tod je tožbo izgubil. Dobil je obrazložitev, da je odpoved delovnega razmerja veljavna, če so odpovedni razlogi resnični. Da pa je njegovo delovno mesto ukinjeno, priča dejstvo, da je podjetje kamion prodalo. Po sedanjem zakonu se je sodna praksa opirala na to, »da je stvar podjetja, da po svoji pravici samoupravljanja presodi in odloči, če so razlogi takšni, da je zaradi njih utemeljena odpoved delovnega razmerja.« Šofer je torej ostal brez dela, naj je še tako dokazoval, da se je nekaterim v podjetju zameril in so se ga zato hoteli znebiti. Tudi okolnost, da imajo naročen že nov kamion, ni pomagala. Kajti če je bila odpovedna odločba izdana po po-postopku, ki ga je določal zakon, in če je upoštevala materialno pravne obveznosti do delavca (osebni dohodek v odpovednem roku), sodišče ni bilo pristojno preizkušati smotrnost odpovedi. Okolnost, da so bila po dani odpovedi za ista ali približno enaka dela sklenjena nova delovna razmerja, ni zadostovala, da (Nadaljevanje na 3. strani) PRIHOD TITOVE ŠTAFETE, V LJUBLJANO Foto: M. ŠPAROVEC OB PRVIH REZULTATIH STABILIZACIJSKIH UKREPOV Zdravilni učinki gospodar- skega pritiska Še nikoli doslej nismo tako nestrpno pričakovali statističnih ocen gospodarskih dosežkov prvega četrtletja kot letos, saj smo v tem obdobju radikalno zajezili ekstenzivno gospodarjenje ter poizkusili z gospodarskimi ukrepi stabilizirati blagovno denarne odnose, ne da bi pri tem ogrozili življenjsko raven zaposlenih in bistveno okrnili samoupravne pristojnosti delovnih ljudi in delovnih kolektivov. Statistiki so končno opravili svoje delo: sešteli so vse podatke o proizvodnji, menjavi in pb-trošnji, toda samo za prve tri mesece letošnjega leta, tako da je ocena gospodarskih dosežkov v aprilu le približna, še posebno zato, ker so bile tudi gospodarske organizacije pri predvidevanjih poslovnih uspehov zelo previdne. Ker se torej ažurnost statistične službe ni kaj prida spremenila v korist hitrejšim poslovnim odločitvam gospodarskih organizacij in skupnosti, teče razprava o teh podatkih v skupščinskih odborih šele ta mesec, kar bo nedvomno otopilo njen vpliv na gospodarska gibanja. Zato delovne organizacijo ne bi smele čakati na zaključka in priporočila skupščinskih ra®' prav, ampak bi se morale že zdaj prilagoditi spremenjenim razmeram gospodarjenja. Na statistične podatke, ki govore o proizvodnih rezultatih gospodarskih organizacij, so stabilizacijski ukrepi gotovo močno vplivali, tako ukrepi, ki imajo trajnejši značaj, npr. ukrepi za (Nadaljevanje pa 4. strani) , nsr S ■ dobra, vendar draga šola KAKO GOSPODARIJO AVTOMEHANIKI LJUBLJANSKE »AVTOOBN^VE« PREMAGALI SO TRADICIJO IBBBBaBBBBBBBBBBBBBflBBBBBaBBBBBBaPBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBVBBBBI Hotenja in želje po boljši organizaciji dela pa so se jim v Avtoobnovi izpolnila šele, ko so se pred dvema letoma iz tesnih prostorov — mimogrede povedano so imeli nekatere delavnice do tedaj kar na prostem — preselili v nove delavnice ob Titovi cesti v Ljubljani. »Prej smo delo organizirali v šestih skupinah,« je začel pripovedovati direktor podjetij: »... sedaj, v novih delavnicah, pa smo organizirali devetnajst takih skupin in delo do kraja specializirali. S tem oblikujemo tudi nov profil avtomehanika, ki ne bo več univerzalen, marveč specialist za popravila posameznih delov na motorju ali na primer spodnjem ustroju avtomobila. Zato je tudi znotraj take skupine, na primer skupine za popravila avtomobilskih motorjev, možna še popolnejša delitev dela, kjer v eni popravljajo samo bate, drugi samo črpalke, tretji samo hidravliko...« »In kaj ste s tako organizacijo ter delitvijo dela še dosegli?« sem ga prekinil. »Dosegli smo dvoje: prvič so posamezni mehaniki postali v svojem delu skdraj neprekoslji- £!lllll!lllll!llllllll!ll!lllllll!llllllll!lllllll!lilllil!llllli:!l!!!llllllll!l|!|l!ll!lll|||||l!l|||||ii;!ill!!||||!|||||!!!lll||!l|||!l||||||!||||||||||||||||||!i;iii!!|lii|||||||!|||||||||||[||||||||||||||!||!|||||||||||>;i;:;|| I 5 V ljubljanskem podjetju Avtoobnova me je . J presenetila delovna vnema. Med mehaniki tega p servisno obrtnega podjetja namreč velja nepisano {j jj pravilo: vsako delo opraviti hitro in kvalitetno. O B E tem pa, kakšne uspehe pri delu dosegajo, so avto- § 1 mehaniki zelo redkobesedni in se neradi hvalijo. | Skoraj zanesljivo pa zveš od njih, da so pri so- j rodnih podjetjih mnogokrat naleteli na nerazume- 1 g vanje, ko so se z njimi hoteli pogovarjati o tem, ■ kaj bi se dalo še storiti v organizaciji dela, ali v | nagrajevanju po delu tudi v njihovi stroki in po- | | dobno. Zato se tudi nikoli niso sklicevali na to, kaj gj drugi mislijo o njih. O delitvenem sistemu, na- 1 grajevanju po delu, o boljših tehnoloških postop- | kih so v Avtoobnovi sami začeli razmišljati. Se- | danji rezultati jim pričajo, da se niso ušteli in da 1 | vsi napori, da bi tudi v njihovi stroki oblikovali | nagrajevanje po delu, niso bili zaman. I!l!i!llll!llllll»l l!i!ii!:ii!::i:!»Ni«r : storitvenih uslug- ni mogoče raz-b vij ati s čarobno palico. Razvoj ~ je močno odvisen od razpolož-c Ijivih sredstev za nakup sodob-^ nih proizvodnih kapacitet, za iz-^ boljšanje tehnološkega postop-a ka, ključ pa je tudi v odgovar- 5 jajoči delitvi dela, ustrezni delitvi dohodka in v strokovnejši •- zasedbi delovnih mest. ■4 g SUHIH LET NI MOGOČE | NADOMESTITI * V obmejnem mestu, kakršno ® je Maribor, ima razprava o o trgovini, obrti, gostinstvu in ko-« munalnih storitvah svojo ve-§ Ijavo. Številne razprave so utr-.| dile potrebni koncept irazvoja teh dejavnosti. Zdaj pa ima ve-^ lik pomen praktična izvedba = teh načrtov. V sedanjem obdobju » se mnogokrat soočimo, da razen 5 manjših izjem ni večjih uspe-“ hov. .Ljudje so se v takšnem § položaju začeli spraševati, kaj g je pri vsej zadevi narobe. Raču-S najo, da storitvene usluge lahko izboljšajo sodobne uslužnostne | zmogljivosti, ki vnašajo tehno-a loško in ekonomsko urejenost, 4 hkrati pa zagotavljajo optimalno a stopnjo rentabilnosti v poslova-” nju, hitre, pestre in cenene sto- 3 ritve. Vendar v nasprotju s tem ~ vse preveč pogosto nastajajo v 2 mariborskih razmerah delavni-= ce, za katere je značilna cehov- ska organizacija in delitev dola, 4 skromen obseg in asortiment 5 proizvodnje ter s tem v zvezi p seveda nizka storilnost in slabi ^ ekonomski rezultati. Med vzroki zaostajanja v | storitvenih dejavnostih prednja- 4 čj nenehno pomanjkanje sred- 5 štev za razširjeno reprodukcijo, ~ saj so znašala v osrednji mari-s borski občini od leta 1960 do g 1065 le 733 milijonov dinarjev, | ali na leto povprečno 146 mili-s jonov. Pri tem so bila lastna c sredstva gospodarskih organiza-„ cij zastopana s 74%, družbena 'c sredstva pa le s 26 %. Večja o vlaganja so zagotovili šele le-S tos, ko bodo samo v obrtne de- lovne organizacije vložili 577 milijonov dinarjev. Razen tega so precejšnje težave s prostori tam, kjer bi se uslužnostna obrt morala razvijati. Pri tem mislimo na dejstvo, da v večini stanovanjskih naselij ni primernih prostorov, kjer bi lahko namestili različne servise in delavnice. Graditelji so takšne prostore enostavno — spregledali. TRGOVINA NA RAMENIH OBČINE Ce veljajo ocene, da storitvene usluge na splošno zaostajajo za potrebami gospodarskega razvoja, ki se kažejo v hitrem porastu proizvodnje in potrošnje, potem velja ta ugotovitev tudi za posamezne usluge in storitve. Mariborska trgovina ni izjema, ki bi odstopala od tega pravila. Čeprav je izredno močan posrednik med proizvodnjo in potrošnjo, pa na splošno ugotavljajo, da trgovina ni kos vsem nalogam, da je zastarela kot lesene cokle. Napovedi so, da bo število prebivalcev v Mariboru naraslo do leta 1970 na 105.000 prebivalcev. Ce k temu prištejemo še okoliško prebivalstvo, bo mariborska trgovina morala zadovoljiti potrebe 126.000 potrošnikov. Kako torej prilagoditi tehnično osnovo in organizacijo dela, da bo sposobna posredovati potrošniku blago učinkovitejše, sodobnejše in kulturnejše? Kako povečati trgovsko mrežo? 2e sedaj namreč primanjkuje v Mariboru 4500 m1 prodajalnih površin za živila in 6600 ms za drugo blago. V zadnjih letih je bilo v mariborsko trgovino vloženih malo sredstev, če izvzamemo modno hišo. Letos je znesek posameznih delovnih organizacij za modernizacijo trgovske mreže precej večji. Vendar pa je vprašanje, če bodo vsa sredstva najbolje izrabljena. 2e načrti imajo veliko pomanjkljivosti, da ne govorimo o drugih zadržkih, ki otežkočajo tako veliko izločitev sredstev za investicije. Letošnja sredstva so po svoji naravi tudi silno razdrobljena, tako da z njimi ne bo večjega učinka, saj gre v glavnem za preureditve in gradnjo manjših lokalov. S pametnim združevanjem sredstev pa bi trgovino le lahko rešili iz zagate. Lep primer za to je mariborska Modna hiša, kjer imajo sodoben način prodaje, solidne osebne dohodke, prvi šo. tudi uvedli skrajšan delovni čas in letos razpolagajo s 17 milijoni za gradnjo stanovanj. ČUDNA IGRA S CENAMI Med grajami, ki jih občani Maribora najbolj pogosto izrečejo, je na prvem mestu gostinstvo. Nekateri niso zadovoljni s kvaliteto uslug, drugi se spotikajo ob odnosu do gostov, tretjim pa ni všeč slaba postrežba. Vse pa povzroča, da je obisk domačih in tujih gostov slabši, kot bi lahko bil. Sindikati vidijo v gospodarjenju gostinskih podjetij vrsto slabosti. Ena izmed njih je slabo izkoriščanje potrošniških dobrin. Podatki za Maribor povedo, da gre velik del potrošnih Med podjetij, ki so porabila že viarsikakšen milijonček na račun popravkov investicijskih načrtov, je tudi mariborsko podjetje »Merkur«. Na občnem zboru sindikata storitvenih dejavnosti v Mariboru smo slišali, da so po grobih cenitvah porabili v ta namen ie približno 15 milijonov di- dobrin v odpadek. 2 naraščanjem cen živil postaja smotrno izkoriščanje in izraba surovin v gostinskih podjetjih vse bolj pomembna. Tudi na področju cen ni nobenega reda. Nemogoča postaja sedanja praksa, da med posameznimi gostišči ni več bistvenih razlik v cenah. Skrajno neprimerno, toda velikokrat povsem res je, da v neurejenih gostiščih z nizko amortizacijsko stopnjo izravnavajo cene s cenami gostinskih uslug v bolje urejenih hotelih. Nedopustno postaja tudi dejstvo, da je cena posameznih jedil in pijač v zakotnem lokalu enaka ceni v sodobnem gostišču, ki ima nepri-mirno večje stroške z vzdrževanjem naprav in opreme. Neka-tei’a gostinska podjetja pa imajo tudi precejšnje viške v deiovni «11 sled« na, promet Z. T. OB SEJI PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA NOVO MESTO BREZ ZNANJA NI SAMOUPRAVLJANJA Na svoji zadnji seji je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Novo mesto razpravljalo o rezultatih ankete občinskega komiteja ZKS, s katero je ta organizacija nameravala ugotoviti vlogo ZK v razvijanju delavskega samoupravljanja, ob tem pa tudi sedanjo razvojno stopnjo delavskega samoupravljanja v občini. Vprašalnik, pripravljen za izpeljavo ankete, je na pogled čisto standarden, razdeljen na štiri dele kot; splošni podatki, delovanje delavskega sveta in upravnega odbora v letu 1964 itd., njegova podrobnejša analiza, kakor tudi analiza odgovorov na vprašanja, ki jih vsebuje, pa kaže, da z anketo niso v celoti uspeli, da se je nekaterih bistvenih vprašanj. pomembnih za razvoj delavskega samoupravljanja, samo dotaknila. Razprava ria seji je ta vtis v celoti potrdila, saj je je anketa odprla. Rezultati ankete so na primer povedali, da so v organih samoupravljanja delovnih organizacij z 2413 zaposlenimi, kolikor jih je zajel del ankete, predvsem visokokvalificirani delavci ter uslužbenci s srednjo in visoko strokovno izobrazbo, nekvalificirani delavci, ki predstavljajo 47,9 odstotka všeh zaposlenih, pa so v delavskih svetih zastopani le s 4.8 odstotka v odnosu na celotni delavski svet, v upravnih odborih jih pa ni. Ta podatek je nedvomno že sam po sebi zgovoren, vendar bi ne smel navajati na zaključek, da je treba kvalifikacijsko strukturo organov upravljanja prilagoditi kvalifikacijski strukturi zaposlenih, kakor se rado zgodi, če kdo te podatke površno primerja, marveč bi moral opozarjati predvsem na potrebo po splošnem in strokovnem izobraževanju proizvajalcev. Podatek, da je v večjih podjetjih novomeške občine zaposlenih 47,9 odstotka nekvalificiranih delavcev, terja zelo resno obravnavo, predvsem pa večjo skrb delovnih organizacij za splošno in strokovno izobraževanje proizvajalcev. Sedanja skrb za izobraževanje delavcev je namreč v anketiranih delovnih organizacijah fe občine več kot pomanjkljiva. zaposlene Žene — PREOfiR E ItfEN.I ENE Z DRUGIMI DELI Tudi ugotovitev ankete, da je od 2413 zaposlenih 606 ali 25.5 odstotka žena, da pa je v delavskih svetih anketiranih podjetij le 15,1 odstotka žena, v upravnih odborih pa 18,7 odstotka, torej v primerjavi s strukturo zaposlenosti odločno premalo, je razprava drugače ocenila kot komentator ankete. Ho komentatorju iz ankete sodi med glavne razloge za premajhno sode- poglobila probleme, ki jih razmeram in seznanjanje z novimi samoupravnimi problemi. Tako se je v delovne organizacije z 2413 zaposlenimi vključilo lani decembra 854 delavcev ! (ali 35 odstotkov zaposlenih), v istem mesecu pa je odšlo iz teh delovnih organizacij 675 delav- ; cev (ali 27,9 odstotka). Iz teh podatkov je mogoče sklepati, da se je v anketiranih podjetjih 1 lani v decembru selila tretjina delavcev, kar že samo po sebi govori o veliki gospodarski škodi, ki nastaja v novomeški ob- I čini zaradi takšnih selitev. Če bodo hoteli dvigniti produktivnost dela, bodo morali v podjetjih novomeške občine poskrbeti za ustalitev delovne sile, hkrati pa tudi za njeno večjo strokovno in družbeno-ekonom-sko razgledanost. Volili smo vendar NAJBOLJŠE! Vsi problemi, o Katerih so razpravljali in jih komentirali na soji ObSS Novo mesto, izražajo relativno gospodarsko nerazvitost delovnih organizacij na območju te občine v primerjavi z delovnimi organizacijami v občinah razvitejših predelov Slovenije. Tudi prva verzija ko- | mentiranja anketnih podatkov hote ali nehote izraža poglede, .ki izhajajo iz gospodarske ne- I razvitosti, kot na primer skrb, da bi bilo treba vključiti v samoupravno organe več nekvalificiranih delavcev in manj uslužbencev in tako prilagoditi l strukturo samoupravnih organov kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Toda — mar nismo v pripravah volitev samoupravnih organov kakor tudi odbornikov občinskih skupščin in poslancev i vodno terjali, da je treba voliti najboljše!? Mar ne daje gospo-. darski razvoj vsako leto več ! veljave strokovni in splošni družbeni razgledanosti proizvajalcev!? narjev. Načrte so vsako leto popravljali in vsako leto na novo ugotavljali pomanjkljivosti. Na srečo je bila gradnja vedno preložena, ker niso imeli sredstev. Tudi letos z gradnjo še ne bodo začeli. Sproti pa so popravljali načrte, da jim ne bi zastareli,' zdaj zaradi pomanjkljive statike, ker se je kateri od strokovnjakov zmotil, zdaj zaradi kakšnega drugega vzroka, O vseh stroških za načrte je delovna skupnost samo enkrat razpravljala in še takrat so ugotovili, da z gradnjo ne bo nič. Pri vsem tem je zanimiva tudi svojstvena presoja, da bi ga neprimerno bolj polomili, če bi veleblagovnico zgradili po prvem načrtu. Zakaj, spoznali bi, da so bili načrti slabi in da zidu ne bi mogli popraviti. Skoda bi bila tako neprimerno večja. Vsaka šola pa po ljudskem pregovoru tudi nekaj stane. Z. T. lovanje žena in mladine v samoupravnih organih predvssm pomanjkljiva družbeno-ekonom-ska vzgoja v delovnih kolektivih, katerih posledica je nepoznavanje problemov in nalog samoupravljanja. Bržkone je ta trditev točna, vendar je pa tudi res, da se žene no vključujejo v samoupravno dejavnost, predvsem zaradi preobremenjenosti z domačimi deli, zaradi neurejenega otroškega varstva ter pomanjkanja gospodinjskih strojev, ki naj bi ženam olajšali gospodinjska dela, skrajšali delavnik ter jim omogočili večjo družbeno udejstvovanje. Po oceni razprave na seji predsedstva ObSS Novo mesto je velika ovira za uspešnejše delo samoupravnih organov stalna fluktuacija delavcev ;z podjetja v podjetje, njihovo nenehno prilagajanje novim delovnim Hoteli ali ne — dejstvo je, da je ekstenzivnemu gospodarjenju pri nas odklenkalo, s tem pa tudi tolerantnosti pri zaposlovanju nekvalificiranih delavcev, gledanju skozi prste, če k prošnji za sprejem v službo ne priložijo šolskih spričeval. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da bo za delo vsak dan teže in da ga bo dobil le tisti, ki ga bo strokovno dobro poznal in ki bo znal tudi dobro gospodariti in upravljati. V takšnih, poostrenih razmerah gospodarjenja, ko se bo moralo vsako podjetje boriti za obstoj na tržišču, pa so nerazgledani »kimavci-« in »molčeči možje« v organih samoupravljanja samo cokla gospodarskega razvoja podjetja, njegovega uveljavljanja na tržišču in V naši družbeni skupnosti, .VINKO BLATNIK Iz naše družbe PRI ZAPOSLOVANJU DELOVNE ORGANIZACIJE NE BODO MOGLE BITI VEC »PRESIHAJOČA JEZERA« (Nadaljevanje s 1. strani) odpoved ne bi bila veljavna. Tako je povsem zakonito moral šoler s kamionom vred zapustiti podjetje, To je samo eden od primerov v dolgi verigi odpovedi zaradi ukinitve delovnega mesta, ki so jih v delovnih organizacijah s pridom uporabljali, kadar so delavci odkrito in naglas razmišljali, pa komu to ni bilo po volji. Samo v sedanjem ljubljanskem okraju je bilo v enem letu' med odpovedmi zaradi ukinitve delovnega mesta 70 °/o takih, ki so bile le navidezne. Zato torej ni naključje, da je novi zakon prav te pogoje prekinitve delovnega razmerja, ki jih je zaradi dinamičnosti našega gospodarskega razvoja moral’vključiti v svoja določila in z njimi računati, zaostril, tako da jih ne bo mogoče več izrabljati. Prekinitev delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta je po novem zakonu lahko razlog samo, če gre za izpopolnjevanje organizacije dela, tehnoloških postopkov v delovni organizaciji ali pa, da se podjetje združi z drugim podjetjem. Vendar so tudi te okoliščine utemeljen razlog za prenehanje dela le v primeru, če delovna skupnost nima možnosti, da bi delavca razporedila na drugo ustrezajoče delovno mesto. Pri tem mora delovna organizacija poiskati vse možnosti, tudi strokovno preusmeritev ali izpopolnitev znanja delavca in le v primeru, če delavec to odkloni, je razlog za prenehanje delovnega razmerja veljaven. Kar pa zadeva prenehanja delovnega razmerja zaradi delovne ali strokovne nesposobnosti delavca, zakon točno določa, da je le-to treba komisijsko ugotoviti. Prenehanje je zakonito le, če delavec odkloni vse možnosti strokovnega izpopolnjevanja, ki mu ga je delovna organizacija dolžna nuditi, in če potlej ni več zanj primernega delovnega mesta. Najbolj bistvena zaščita delavca pa je v novih določilih, ki obravnavajo prekinitve delovnega razmerja zaradi zmanjšanja obsega dela in zaradi ukinitve delovnega mesta, obveznost delovne organizacije, da sprejme delavca nazaj na delo, če v enem letu ponovno uvede delovno mesto, ki je - bilo ukinjeno. Delavca mora delovna skupnost sprejeti nazaj na delo ne samo v primeru, če po enem letu zopet uvede delovno mesto, na katerem je delal pred ukinitvijo, pač pa tudi v primeru, ko v razdobju enega leta uvede podobno delovno mesto, na katerem bi delavec zaradi svojih delovnih sposobnosti lahko delal. Niso pa te obveznosti, ki jih prinašajo določila novega TZDR pomembne samo kot zaščita delavcev pred šikanami raznih posameznikov v delovnih organizacijah. Prav gotovo bodo — in morale bodo — vplivati tudi na politiko zaposlovanja, na programiranje delovnih organizacij. Doslej delovnih organizacij ni nič oviralo, da ne bi zaposlovale novih delavcev, čez nekaj časa pa so, ker so preusmerili proizvodnjo, ali jo zmanjšali, delavce odpustili in po neKaj mesecih zaposlili nove. Vedno so se lahko izgovorili na poseben značaj proizvodnje, na nova, večja naročila itd., ki so po nekaj mesecih usahnila, pa se potlej kmalu zopet pojavila. Ni tako malo delovnih organizacij, ki so poslovale kot »presihajoča jezera«, v katerih si zaradi plime in oseke proizvodnje dobil lahko le letno povprečje zaposlenih. Nova delovna zakohodaja, ki izhaja iz družbenega ovrednotenja dela bo pomemben prispevek k temu, da bodo delovne organizacije začele bolj načrtno »gospodariti« tudi s kadri, da bodo naredile dolgoročne programe za proizvodnjo, pa tudi za zaposlovanje. Kajti prav tako, kot se jim bo maščevalo brezglavo zaletavanje v proizvodnji, jih bo tepla nenačrtna kadrovska politika. In obratno: kolikor prej bodo naredili dolgoročne programe, uredili medsebojne odnose, toliko manj bo nevšečnosti. Pa tudi manj fluktuačije. Ne bi se spuščali tokrat v vse vzroke, ki pripeljejo do tega, da delavci prehajajo iz dnega podjetja v drugo. Prav gotovo je eden med njimi ta, da je bilo po ZDR delovno razmerje tako lahko prekiniti. Delovna organizacija je imela praktično skoraj neomejene možnosti pri odpovedi, delavec pa, ki je odpovedoval, je zaradi izredne intenzivnosti zaposlovanja tudi z lahkoto dobil drugo delo. Tako se je raje odločil za odpoved, kot pa da bi v svoji delovni organizaciji skušal sporne stvari urediti in odpraviti. Da je temu res tako, samo nekaj podatkov. Lani je bilo na primer v 126 delovnih organizacijah nekdanjega ljubljanskega okraja, ki so zaposlovale 68.617 delavcev, na novo sklenjenih 22.969 delovnih razmerij, prenehalo pa jih je v istem času 18.515. V enem letu Se je torej v teh delovnih organizacijah izmenjala skoraj tretjina delavcev. Fluktuacija delavcev ni prav nič manjša v industriji, prometu, trgovini, kot v ti stili dejavnostih, ki imajo sezonski značaj. In če pogledamo še vzroke prenehanj teh delovnih razmerij: po obojestranskem sporazumu jih je prenehalo 30.6 "/o, zaradi odpovedi delavcev 25.5 Vo, zaradi samovoljne zapustitve 25.5 »/o, zaradi odpovedi delovnih organizacij 22.4 °/o. Če izvzamemo vse možne nepravilnosti in šikane, zaradi katerih je prenehalo delo tolikim delavcem in dejstvo, da je obstajala zakonita možnost tudi za taka prenehanja, pa moramo vendarle ugotoviti, da bi bili delavci večkrat bolj uporni pri odpravljanju raznih nepravilnosti, če ne bi bilo zaposlovanje pri nas tako široko zastavljeno. Razen ekonomskih momentov bodo poslej delovne organizacije morale računati tudi z zaostrenimi pogoji za prekinitve delovnih razmerij. To jih bo sililo, da bodo resneje načrtovale svoje potrebe in tudi možnosti. Delavci pa bodo ob taki politiki zaposlovanja bolj računali tudi z dolžnostmi, ki jim jih nalaga samoupravljanje. N. LUZAR c ■ 3 § O O / Z' KAKO GOSPODARIJO AVTOMEHANIKI LJUBLJANSKE ~AVTOOBNOVE< Premagali so tradicijo (Nadaljevanje s 1. strani) pravi strokovnjaki in da se jim to krepko pozna tudi ob mesecu pri osebnih dohodkih, so se kmalu poslovili od takih želja.« Seveda ob tako izpopolnjeni organizaciji in delitvi dela tudi uspehi niso izostali. Še pred dvema letoma so na primer opravili v Avtoobnovi le do 30 popravil na dan, sedaj pa opra-* vijo dnevno tudi 70 in več popravil. REŠITEV: CENIKI DEL Spodbudne gospodarske uspehe pa v Avtoobnovi ni omogočila samo izpeljana organizacija dela, marveč tudi izoblikovan sistem nagrajevanja po delu. Zato sva z direktorjem nadaljevala pogovor o nagrajevanju. Takole pripoveduje: »Čeprav smo imeli delo normirano, nismo bili sposobni ažurno obračunavati opravljenih storitev in povrhu vsega smo še za enaka dela imeli različne interne cene. Vsekakor premalo za solidno poslovanje. To pa ni bilo simpatično niti za delavce, še manj pa za podjetje.« »In kaj ste potem storili?« »Za sleherno delo v podjetju smo izoblikovali cenike del. Šele ti pa so nam odkrili šibke tečke našega dotedanjega delitvenega sistema. Nastale su namreč velike razlike med delavci...« »V čem se torej kažejo razlike:« »Ceniki del so omogočili, da so se ti s svojim delom in seveda tudi z osebnimi dohodki iz- ravnali ali celo dvignili nad do tedaj najboljše delavce.« Nedvomno je tako izoblikovan sistem delitve dohodka po delu naredil med delavci malo »revolucijo«. Kar pa je najvažnejše. sistem sam je opozoril in hkrati odpravil mnoge napake in pomanjkljivosti v poslovanju, povečal ažurnost. Tako na primer sedaj v podjetju obračunajo vsako storitev že v petih dneh, medtem ko so prej porabili za to 15, največkrat pa tudi 30 dni. Razen tega delavci sedaj vsak dan posebej vedo, koliko zaslužijo. SLAVKO TOPLIKAR iz skupine brusilcev je to trditev takole dopolnil: »Na dan lahko zbrusim tudi do deset avtomobilskih gredi ene vrste. Za vsako zbrušeno gred dobim 380 dinarjev, kar mi dnevno vrže okoli štiri tisočake...« POMOČNIŠKO SPRIČEVALO LE ŠE FORMALNOST MARKO KOPRIVEC je leto dni izučen strugar in redno zasluži mesečno nad 100 tisoč dinarjev, medtem ko njegov mlajši kolega STANE ZUPANČIČ, ki je izučen komaj dva meseca, zasluži že več kot 80.000 dinarjev v normalnem delovnem času. Zanimivo je bilo poslušati oba, ko sta pripovedovala o tem, kako je mogoče v tako kratkem času po šolanju doseči tako visoke dohodke. Koprivec mi je rekel tole: »Da imamo tisti, ki smo bili včeraj še vajenci,‘danes tako vi- DAJTE BESEDO KOLEKTIVOM Namesto skupnih prizadevanj, vsak zase in drug proti drugemu © integracijski procesi v naši elektronski industriji so zašli na slepi Ur © Sindikati si prizadevajo zagotoviti več poslovnega sodelovanja med proizvajalci elektronike šoke osebnte dohodke, je nedvomno posledica izoblikovanega sistema nagrajevanja po delu. Za nas pa je še pomembnejše, da so z nami v času šolanja v podjetju delali zelo sistematično. Res je, da smo v prvem letu spoznavali avtomobil od A do Z, toda v naslednjih dveh letih učne dobe smo se specializirali in...« Zupančič pa je to tnisel nadaljeval: »... Ko smo se izučili, je bilo pomočniško spričevalo le še formalnost, ker smo že v zadnjem letu šolanja opravljali približno tako zahtevna dela, kot jih sedaj kot pomočniki,« je zaključil. Ob tem pa v Avtoobnovi niso pozabili izoblikovati meril tudi za nagrajevanje vodstvenega kadra v podjetju. Po merilih, ki so jih izoblikovali, so osebni dohodki zanje odvisni v glavnem od štirih elementov: prvič, od številčnosti skupine, ki jo vodja vedi. drugič, kako je izkoriščen mesečni fond delovnih ur, tretjič od ustvarjene skupne mase osebnih dohodkov za posamezno skupino in slednjič od tega, kakšen odstotek dohodka ie v okviru podjetja realizirala posamezna skupina. In če bi ob koncu tega zapisa razvrščal vtise, ki sem jih dobil v ljubljanski Avtoobnovi; v zaporedje, ‘bi nedvomno na prvo mesto postavil: avtomehaniki zelo dobro zaslužijo. In zakaj ne bi? Saj jim to omogočajo njihovi rezultati dela. Televizorje prodajajo pri nas po 150.000 dinarjev. Onstran meje pa velja nič več in nič manj kot 100.000 dinarjev. Cena elektromotorjev je zunaj še nižja — trikrat nižja kot pri nas. Podobno je še z nekaterimi drugimi proizvodi elektronske industrije. Naši proizvajalci bi želeli televizorje prodajati v inozemstvu po ceni, ki velja na domačem trgu, vendar »tam« to ni mogoče tako kot pri nas. »Tam« lahko prodajo televizor samo za 100.000 dinarjev, višek dela pa bo podoben tistemu, ki ga dosegamo pri nas. To pomeni, da je v ceni naših elektronskih proizvodov mnogo odvečnih stroškov in, da zato naši elektroniki niso sposobni konkurirati na svetovnem trgu. Vendar v Jugoslaviji kljub vsemu »rentabilno« gospodarijo, zahvaljujoč se velikemu povpraševanju na domačem trgu, ki vpliva tudi na visoke cene. Razen tega tudi »rentabilno« izvažajo, zahvaljujoč se znatnim subvencijam pa tudi potrebi, da bi čim več izvažali. To pa ni edina slabost te skupine gospodarstva — ki pa .negativno vpliva tudi na druge skupine in veje. Elektronika je do neke mere združena in ima tako imenovani koordinacijski odbor. Vendar sta ob tem dva velikana, dva proizvajalca: Elektronska indu- strija v Nišu in Iskra v Kranju. ' Obe vzporedno izpopolnjujeta dva skoraj enaka proizvodna programa. Ip namesto da bi se skupno borila za znižanje stroškov, za bolj rentabilno in velikoserijsko proizvodnjo, vlagata trmasto in vzporedno v nove istovrstne proizvodne zmogljivosti. Na takšen način duplirata že tako nizko serijsko proizvodnjo. Potem zaposlujeta kadre raziskovalne službe na dvojnem, vendar istem delu. In končno, kot posledica te dvojnosti, je tudi nelojalna konkurenca na tujem trgu. Pred nekaj leti so razmere prisilile nekatere gospodarska organizacije v elektronski industriji, da si gospodarsko pomagajo. Tako so nastala združena podjetja Iskra v Kranju, ki ima 11, v glavnem specializiranih tovarn (štiri nove so v izgradnji) in Elektronska industrija v Nišu, ki jo združujejo RR Zavodi-Niš, »Nikola Tesla«, »Avala«, »Pupin« in »Pionir« v Beogradu. Ta integracijski proces je sprva tekel po pravi poti,, vendar je nenadoma iztiril. Toda namesto, da bi iskali srednjo pot, da bi skupno iskali najboljše rešitve za rentabilnost jugoslovanske elektronske proizvodnje, je integracijski proces do. 1'-'’ teritorialni značaj. Vendar MILAN 2IVKOVIC g se v podjetjih tega občutijive- flaillillMIiilllMIilililiM^ .... Pogovori i upravljavci • Pogovori a upravljavci »Naše načelo: pravi človek na pravem mestu« S tem. ko so se samoupravni organi Rudnikov svinca in topilnica Mežica odločili, da pošljejo svoje predstavnike v oba letošnja štirimesečna seminarja za proizvajalce-samo-upravljavce, ki jih organizira Visoka šola za politične vede v Ljubljani, so nedvomno izrazili spoznanje, da je proizvajalcem pri oblikovanju odločitev potrebna razen strokovne tudi družbeno-ekonom-ska izobrazba. Pri izbiri svojih predstavnikov pa so imeli tudi srečno roko: vodstvo seminarja je o obeh, o Francu Zajcu, ki je seminar že zaključil, in Filipu Jelenu, ki ga pravkar končuje, izreklo pohvalne besede. Da je slednji, Filip Jelen, o samoupravnih problemih svojega podjetja dobro seznanjen in da je tudi v teoriji doma, ker jih zna osvetljevati z znanjem, ki st ga je pridobil na seminarju, pa sem se tudi sam prepričal takoj, ko sva sedla k razgovoru. »To naključje bi lahko izkoristil za razgovor o pripravah na 300-letnico naših rudnikov, ki jo bomo proslavili letos, 4. julija. Nekaj propagande bi nam ne škodilo,« je hudomušno začel razgovor. »Mislim da je ne potrebujete,« sem odgovoril v istem stilu. »Kolikor vem, bi morali zaradi slabe kakovosti rude, v kateri se je odstotek svinca od 14 lo, kolikor je znašal pred vojno, znižal že na 3 do 4 %, poslovati z j:elikim primanjkljajem, če ne bi imeli dobre organizacije dela in dobro izpeljanega sistema samoupravljanja. Zato so lahko vaša najboljša propaganda ob prazniku izkušnje, ki ste si jih pridobili pri gospodarjenju in samoupravljanju.« »Oblike samoupravljanja še vedno prilagajamo spremembam v proizvodnih odnosih. Kar bom povedal, govorim le kot čldn strojnega obrata, ki je v sklopu ekonomske enote elektrostrojnih obratov rudnikov, to je vzdrževalne službe rudnikov. Najprej je bila naša ekonomska enota razdeljena na štiri manjše, ki jih pa po gospodarski moči ni bilo mogoče primerjati na primer z ekonomsko enoto Jamo, zato smo jih ekonomsko zaokrožili v eno enoto, s tem pa nismo zmanjšali njihovih samoupravnih pristojnosti. Lahko rečem, da so po vsebini enake, kakor jih imajo druge večje enote, tako v pogledu gospodarjenja kot delitve.« »Kako oblikujete in delite dohodek v delovni organizaciji?« »Naš sistem formiranja in delitve je dobro opisal Stane Kavčič v svoji razpravi delovni človek v novi ustavi'. K njegovemu opisu bi ne mogel dodati nič novega. V ekonomskih enotah se formirajo sredstva za osebne dohodke in skladi v popolni odvisnosti od doseženih rezultatov tako teh enot kakor vse delovne organizacije kot celote. To smo dosegli tako, da smo za vsako delovno operacijo ali enoto proizvoda izdelali kalkulacijo proizvodnih stroškov, v kate- rega smo vračunali tudi svoj interni odstotek presežka dela., To je v resnici notranji delovni normativ, na osnovi katerega se formira dohodek delovnih enot. V dokončnem obračunu pa korigiramo dohodek ekonomskih enot še z nekaterimi faktorji. Če. se v planu predvideni .koeficient obračanja sredstev poveča, se sorazmerno poveča tudi dohodek; in nasprotno, če se zni-iuje, se sorazmerno zmanjšuje tudi dohodek. Razen tega imamo tudi merilo, po katerem se sorazmerno zmanjšuje dohodek, če se kalkulirani poslovni stroški povečujejo, in obratno. In še en korektiv: če se celotni kalkulirani dohodek kolektiva v končni realizaciji povečuje, se povečujte sorazmerno tudi dohodek ekonom.skih enot, s tem pa tudi osebni dohodki zaposlenih, kakor tudi skladi, in nasprotno.« »Kako pa takšna delitev vpliva na medsebojne odnose zaposlenih v proizvodnji?« »Lahko trdim, da samo po- IIIIUIMIIIIUIIUIIU .........."““""““'“N'.................. . zitivno. Najprej 'maj povem, da i y hi pri združevanju že centrali- g ziranih samoupravnih enot v H ekonomsko in samoupravno g bglj zaokrožene ne bilo mo- Š goče okrniti samoupravnih rj pravic delavcev, ker bi se ti j takšnim združitvam odločno 8 uprli. Zato smo lahko združili B manjše samoupravne enote v J večje le na osnovi otipljivih S dokazov, da bo gospodarski S položaj združene enote boljši. [| Praksa je tudi pokazala, da je _ razprava o stroških, ki nasta- j jajo na delovnih mestih in v 1 procesu dela, mnogo živahnej- 1 ša in koristnejša, če razprav- J Ijajo o njih na sestankih de- jj lovnih enot, kakor pa le or- 1 gani samoupravljanja. Isto 1 velja tudi za premeščanje za- 1 poslenih med delovnimi mesti M in delovnimi enotami, skratka jj za razgovore o organizaciji 1 dela. Spoznali smo, da lahko 1 dosežemo najboljši delovni | učinek ob polnem upoštevanju 1 načela: pravi človek na pra- B vem delovnem mestu.« V. B. ':i!!;i!!!l!!;!li!!lllllllliyillllllllllllllllllllll!l|||ll|||||!!!|l!{IH:illinilUI|||||||||||||||||l||^| ga vprašanja že lep čas izogibajo, čeprav bi ga morali rešiti. Prav zato, ker je v tej integraciji nacionalni element, so že leta vsi razgovori brezuspešni. »Iskra« proizvaja na primer' serijo sto milijonov uporov (poleg tisoč drugih različnih artiklov). Ce bi proizvajala upore za potrebe celotnega jugoslovanskega trga in za izvoz, bi dosegla serija verjetno 300 milijonov kosov. To je — po svetovnih normativih — šele rentabilna serija. Na žalost pa se elektronska industrija zanima za nakup kompletne tovarne uporov, kondenzatorjev in kerafnike na Japonskem. In še to, na žalost, istočasno pa pripravlja »Iskra« kadre za izgradnjo prav takšne tovarne v Indiji. Po drugi strani pa proizvaja Elektroindustrija Niš elektronke za sebe. Ce bi vložili majhna dodatna sredstva, bi lahko te proizvode proizvajali za potrebe celotne jugoslovanske elektronske industrije in bi na takšen način celo pocenili proizvodnjo. Ker pa temu ni taky, morajo tovarne, ki vgrajujejo elektronke v svoje proizvode — te artikle uvažati. Potem, inženir v »Iskrini« tovarni razpolaga s sredstvi za delo na razvojnem področju, ki veljajo kornaj tisoč dolarjev, medtem ko znaša vrednost sredstev za to službo v nekaterih inozemskih tovarnah na strokovnjaka približno 10.000 dolarjev. Podobno je tudi v niški Elektronski industriji. Dalje, v perspektivnem načrtu 1964 db 1970 kokretizira Elektroindustrija težnje po avtarkični proizvodnji. In tako dalje, eno k drugemu. Vendar je to »dalje« že tako oškodovalo interese skupnosti, da so njeni predstavniki prisilili direktorja obeh elektronskih gigantov na skupen razgovor. Tudi sindikat (Centralni odbor Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije) je pritisnil, ker so neizprosni ekonomski zakoni odbili pet do dvanajste,. da obe podjetji poiščeta razumno rešitev. Skupno z zvezno gospodarsko zbornico so sklicali sestanek s predstavniki organov upravljanja v podjetjih elektronske industrije, tovarniškimi odbori sindikata in direktorji. Na tem sestanku so rekli: »Ne samo direktorji! Ti so se že večkrat pogovarjali, a zaman. O prednostih gospodarskega sodelovanja se nhj seznanijo organi upravljanja v vseh podjetjih elektronske industrije in naj povedo svoje mnenje in mnenje kolektiva. Javnost bo gotovo pozdravila to akcijo sindikata, ki si prizadeva direktorjem vzeti besedo in jo dati samoupravnim organom. Brez dvoma, to potrjuje tudi praksa, da bo beseda samoupravnih organov prav gotovo drugačna, kot so dosedanje jalove besede. Ker bo ta za razliko od dosedanjih razgovorov ne le v interesu tega ali onega, temveč v interesu- produktivnejše proizvodnje, jugoslovanskih potrošnikov, integralne elektronske in. dustrije, izvoza. In če je tako, potem je tudi v interesu »tega in onega«. N. CVETIC (Po »Radu«) (Glasilo RepubliSkeea sveta ZSJ ta Slovenijo Izdafa CZP Ljudska pravka v l.iubllanl Ust le ustanovlllen 20 novembra 1942. Urelute uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik VINKO TRINKAUS Naslov uredništva In uprave l.jubltana. Kopitarjeva ul. 2. poStnl predal ai3-Vl. telefon uredništva 313-722 in 316(172. uprave 313-722 In 317-501. RaCun pri Narodni banki v Ljubljani. St. NB 600-11'1 365 — Posamezna številka slane 20 din - Naročnina le: četrtletna 250. polletna ion in letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo - Poštnina plačana v gotovini - Tisk In klišeji CZP »Ljudska pravica«. Ljubljana OB SEJI UPRAVNEGA ODBORA GOSPODARSKE ZBORNICE. SLOVENIJE laku zagoto- viti Irana obratna sredstva'? Na zadnji seji upravnega Odbora Gospodarske zborni-ce'Slovenije so člani odbora odobrili poročilo zbornice za lani in potrdili zaključni račun. Obravnavali so tudi osnutek sprememb in dopolnitev republiškega zakona o gozdovih in izoblikovali do zakona stališče, da so cilji sprememb in dopolnitev zakona o gozdovih spodbudni predvsem' zavoljo tega, ker bo zakon omogočal urejanje prometa z lesom. TEŽAVE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Mimo dnevnega r7 0/q ob hkratnem predvidevanju povečanja izvoza na konvertibilno področje od 22,5 na 24.6 milijarde deviznih dinarjev oziroma za 9°/o. Tako dobi industrija v naši republiki za izvoz na konvertibilno podrpčje za dolar izvoza 0,76 dolarja uvoza, medtem ko je ta odnos v drugih republikah znatno ugodnejši. Najbolj pereč problem, ki izhaja iz take delitve deviz, pa je neustrezen reprodukcijski material, ki gn naša industrija mora nabavljati iz drugih valutnih področij, izdelke iz tega materiala pa zahtevnejše zahodno tržišče odklanja, oziroma ne dosegamo z njimi ustreznih-cen. Kakorkoli obračamo te podatke, njihova analiza nas vedno pripelje do ugotovitve, da opisana delitev deviz zmanjšuje gospodarske rezultate našega trgovanja s tujino, . zaradi slabših izdelkov, ki jih ponujamo na tuiem trgu, pa tudi naš poslovni ugled. Takšna delitev deviz deluje s svojimi posledicami v nasprotju s stabilizacijskimi ukrepi, ki smo jih sprejeli. V. B. V OBČINI LJUBLJANA-SlSKA: PREMALO POSLUHA ZA IZOBRAŽEVANJE Na ženevskem posvetovanju o uporabi znanosti in tehnike so lani izračunali, da prav faktor izobrazbe vpliva na povečanje produktivnosti dela celo 30 do 50 odstotkov. To priča, kako pomembno je, če bi v delovnih organizacijah na vseh delovnih mestih imeli delavce, ki bi bili za svoje delo strokovno usposobljeni. Tega pa ne moremo trditi za ljubljansko občino Šiška, kar je skupina strokovnjakov utemeljila tudi v posebni analizi, da hitrejšo rast produk-Lvnosti in gospodarjenja sploh v šišenskih delovnih organizacijah ovira tudi razmeroma nezadovoljiva kvalifikacijska struktura in usposobljenost tako neposrednih proizvajalcev kot uslužbencev na vodilnih delovnih mestih PREKOMERNA VLAGANJA Kje so torej globlji vzroki, da gospodarske organizacije v občini Šiška ne zaposlujejo dovoli strokovno usposobljenih proizvajalcev? Nekaj razlogov je nedvomno v tem, da samoupravni organi in družbeno-politične organizacije znotraj delovnih kolektivov niso vložili dovolj naporov pri iskanju in izvedbi raznih oblik izobraževanja in pridobivanja kadrov za izboljšanje kvalifikacijske strukture v podjetjih. Najbolj zgovorno pa nam odkrije nekaj osnovnih vzrokov tudi to, da so podjetja v ljubljanski občini Šiška vlagala premalo sredstev za izobraževanje. Ce pa so kolektivi sredstva za izobraževanje že namenili, potem se je v mnogih primerih zgodilo, da teh sredstev niso izkoristili. Tako so na primer podjetja v občini Šiška v letu 1963 izkoristila za izobraževanje namenjenih sredstev le okoli 58 odstotkov, lani pa se je ta številka znižala celo na 53 odstotkov. Čeprav je bilo predlanskim za izobraževanje v delovnih organizacijah namenjenih manj sredstev, komaj 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov, kot na primer lani, ko je bilo za to namenjeno celo 2,5 odstotka, nam jasno pove, da so lani 'gospodarske organizacije izkoristile mnogo manj sredstev za izobraževanje, kot na primer v letu 1963. Zlasti so preskromno izkoriščala sredstva za izobraževanje svojih delavcev podjetja v gradbeništvu, gostinstvu, obrti in kmetijstvu. Najmanjši odstotek izkoriščanja sredstev so v zadnjem dvoletnem obdobju dosegle delovne organizacije v trgovini, gostinstvu in kmetii-stvu, čeprav podatki kažejo in je splošno znano, da so prav te panoge v pogledu kvalifikacijske strukture in strokovne usposobljenosti kadrov najbolj kritične. Tudi za letos nekatere delovne organizacije v občini Šiška ne kažejo preveč zanimanja, da bi kaj več sredstev namenile za “izobraževanje. Celo - nasprotno: nekatera obrtna podjetja v Šiški niso pristala niti na to, da bi letos vsaj 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov namenila za izobraževanje. SREDSTVA NAJ BODO RACIONALNO UPORABLJEN. Na nedavnem posvetovanju komunistov in gospodarstvenikov v Šiški so med mnogimi stališči izoblikovali tudi to, da bodo morale v prihodnje go- spodarske organizacije v Šiški zlasti pa samoupravni organi znotraj delovnih kolektivov, vložiti več naporov in prizadevanj, da bi prav za vzgojo tako neposrednih proizvajalcev kot organizatorjev proizvodnje vložili in dejansko koristno uporabili več sredstev. Sredstva pa bodo racionalno izkoriščena tudj za izobraževanje le pod pogojem, če jih bodo delovne organizacije združile z enim namenom, da bodo s tem financirale strokovno šolstvo. M. Z. PROIZVAJALCI KOT SAMOUPRAVLJAVCI Iz zapiskov našega reporterja, ki je ondan obiskal kovinsko podjetje »Unitas« v Ljubljani Zadeva ni nova in morebiti bo spričo tega za nekoga nezanimiva; že precej let jih doživljamo, slišimo o njih, jih prebiramo. Pa vendar objavljamo te zapiske. im o zato, da bi se v Unitasu bolj kot doslej uveljavljalo delavski samoupravljanje. In tudi v drugih delovnih kolektivih, v k 'Tih proizvajalci še niso samoupravljavci. V časopisu berem razpis, s katerim Komisija išče novega direktorja Unitasa. (Dosedanji je torej odšel. Zakaj?) Vprašam občinski sindikalni svet v Šiški. Rečejo mi: »Zaradi slabih notranjih odnosov in tudi zaradi napak v gospodarjenju.« Potem grem v Unitas. Povejo mi: »Sicer pa je sam podal ostavko, ko je uvidel, da delavski svet, na osnovi gradiva, ki sta ga zbrala služba družbenega knjigovodstva in občinska komisija za družbeni nadzor, pi več pripravljen prenašati njegovo samovoljo.« (Tovariš Aleks Završnik je bil direktor Unitasa od januarja lani do nedavnega. V tem obdobju je podjetje doživljalo svoje najboljše dni — predvsem zaradi večje konjunkture njihovih izdelkov na tržišču in tudi zato, ker so se njihove družbene dajatve zmanjšale — hkrati pa so se v podjetju kopičili različni problemi, ki izvirajo iz direktorjeve samovolje, in ki.se ji delovni kolektiv ni znal učinkovito upreti.) Dve strani medalje ' (In vnovič se je izkazalo, da ima sleherna medalja razen ene tudi drugo stran.) Poslušam njihove izjave in njih mnenja in hkrati listam po zapisniku komisije za družbeni nadzor, ki jo je v to podjetje poslala Skupščina občine Ljubljana-Siška. »Komisija je ugotovila naslednje: Delovna organizacija je sprejela statut v marcu 1964, vendar ni napravila ničesar, da bi se samoupravni akti uskladili z določbami statuta ... Glede na to, da so se spreminjali poslovni pogoji, bi morala delovna organizacija prilagojevati razmerja in merila, ki jih je v pravilniku o delitvi čistega dohodka določila za delitev, tem spremembam — v skladu z »navodilom o izvajanju načel za delitev čistega dohodka gospodarskih organizacij«. Poslovni pogoji, 'ki so se trajno spremenili, pa so: sprememba prometnega davka na armature: Prej so plačevali 15 %, zdaj 10 % (zaradi tega je delovna organizacija ustva-•rila skoraj 30 milijonov dinarjev več čistega dohodka), ukinitev prispevka od izrednega dohodka (delovni organizaciji je to prineslo kakih 60 milijonov dinarjev). Se bolj očitne pa so te spremembe, če primerjamo delež skupnosti z deležem gospodarske organizacije za, leto 1963 z letom 1964. (Komisija navaja podatke, iz katerih je razvidno, da bi 'Podjetje Unitas —1 če bi tudi v letu 1964 veljali enaki instrumenti delitve kot v letu 1963 — ustvarilo samo 22 milijonov dinarjev skladov, namesto 122 milijonov, kot so dali v sklade v letu 1964. Ce Pri tem upoštavarno še to, da obračuni nedokončane proizvodnje niso bili realni, torej da pp mnenju komisije dejan- -sko manjka pri končnem obračunu 35,4 milijona dinarjev — glede na delovne naloge — ne bi gospodarska organiza- cija mogla pokriti niti osebnih dohodkov za lansko leto)... Komisija ugotavlja,. da je večina kolektiva in članov organov upravljanja pripisovala ta uspeh podjetja in tudi vččje osebne dohodke v letu 1964 — zaradi neobveščenosti — dobremu gospodarjenju direktorja, čeprav je resnica le v tem, da je pretežni del tega uspeha pripisati kot posledico politike našega družbenega razvoja, ki terja, naj' se spremeni razmerje v družbeni delitvi v korist delovnih organizacij, se pravi, da bi lahko neposredni proizvajalci odločali tudi o razširjeni reprodukciji . . . Komisija ugotavlja, da ima direktor nekatere zasluge za selekcijo proizvodnje in za uspešno prodajo proizvodov, vendar hkrati sodi, da metoda dela za dosego teh smotrov ni bila pravilna; na primer: izredno povečanje cen za liste proizvode, katerih cene niso določene (tako so na primer povprečno ceno za 1 kilogram sive litine, ki je veljala v začetku lanskega leta 250 dinarjev, zvišali v drugem polletju istega leta na 550 dinarjev). .. Komisija pa ni uspela ugotoviti, kolikšna je realna produktivnost v primerjavi s prejšnjim obdobjem, ker je obračun proizvodnje nepopoln in ker so kalkulacije pomanjkljive, vendar si je ustvarila približno sliko s tem, da je od celotnega dohodka v letu 1964 odštela dohodek, ki gre na račun povečanja cen — se pravi 130 milijonov, upoštevala porabljene delovne ure v plačanih proizvodih in vkalkulirane delovne ure med letom ter ugotovila, da se je njihova delovna storilnost povečala lani komaj za 5 ‘/c, kajti upoštevati je treba še, da je bilo lani za 27 % več zaposlenih. Ker pa so osebne dohodke v letu 1964 povečali za 44 %, pomeni, da so več kot tretjino osebnih dohodkov delili . kar tako — pač zaradi »višje življenjske ravni« ... Posameznim vodilnim uslužbencem so povečali osebne dohodke v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 takole: direktorju za 72 %, sekretarju za 72'/«, vodji računskega sektorja za 74 Vri vodji prodaje za R1 Vri vodji proizvodnje pa za 30 'Zo ... Komisija tudi ugotavlja, da so brez pravega vzroka nesorazmerno povečali osebne prejemke nekaterih vodilnih uslužbencev, ki bre-mene materialne stroške, zlasti dnevnice in' potne stroške za službena potovanja, in sicer več kot za. šestkrat v primerjavi z letom 1963. (Takšnih in podobnih ugotovitev je še veliko, Ne bi jih našteval, saj že te , dovolj zgovorno kažejo, kako so gospodarili v Unitasu v minulem poldrugem letu.) Vzroki (Ce poznamo vzroke napak, vemo, kaj naj storimo, da se ne bi napake ponovile.) Vprašujem predsednika- sindikata tovariša Širca, nekdanjega predsednika delavskega sveta Matijo Zujička, sedanjega predsednika delavskega sveta Franca Zaletela, računovodjo Gustava Milerja in še druge: »Niste morda 'tudi sami krivi, mislim samoupravni organi, družbeno- politične organizacije, vsi tisti, ki veste, kakšne so dandanes vaše samoupravne pravice in dolžnosti?« Zaletel: »Nekaj so že krivi samoupravni organi. Dejstvo pa je, da je tisti, ki je 'preveč’ govoril, hitro opravil.« (Pripoveduje o tovarišu Sušcu, strojnem tehniku, ki je odšel iz podjetja predvsem zaradi slabih odnosov, ki jih ni več mogel prenašati, o tovarišu Jamniku, ki je tudi moral oditi, itd.) Miler; »O vsem smo najprej razpravljali in odločali na kolegiju,- Vsak teden pa smo nekoga, 'imeli na tapeti’. Prvi je bil Sušeč. Direktor mu je povedal, da ie nazadnjaški, da ne zna misliti, ker .je pač predlagal nekatere izboljšave v proizvodnji, ki niso bile v skladu k direktorjevimi predstavami o tem, kako naj bi se razvijala naša pro- izvodnja. Bil je zelo grob, uporabljal je izraze, ki jih raje ne bi citiral.« Zaletel; »Predvsem je šlo za, nezaupanje do proizvajalcev, za nespoštovanje le-teh kot ljudi.« Miler: »Mnogi so bili moralno strti. Ko so na seji direktorju pogledali v oči, so pokimali vsemu, kar je dejal. Priznam, vsi smo se bali posledic, če bi rekli to ali ono, da ta ali drugi sklep, ukrep ni pravilen, ni dober ali učinkovit.« (Pripoveclujejo tudi, da je direktor sam — brez komisije za sprejem in odpust delavcev — sprejemal ljudi v podjetje in jih naslavljal na odgovornih delovnih mestih. Računovodja mi razlaga, kako so tedaj, ko so zamenjali šefa skladišča, dobili dva človeka, ki ju" je direktor poznal in protežiral in id sta sprejela to skladišče. Računovodja je zahteval, naj bi naredili inventuro in pravilno primopredajo; ker pa tega niso storili, so šele kasneje ugotovili, da jim manjka blaga, za 7 milijonov-dinarjev. Služba družbenega knjigovodstva je obremenila komercialno in skladiščno službo podjetja, da ta znesek povrne.) Miler: »Pri dovažanju materiala in odvažanju izdelkov ni bilo nobene prave kontrole in zato zdaj ugotavljamo, da nam manjka za kakih 50 ton litine, kar. znaša skoraj 40 milijonov dinarjev.« (Govorili so mi na primer o onem izmed svojih obratov, ki so ga prodajali za novo stanovanje in ki ga naj bi dobil direktor; pa ga je tudi zahteval, tako zelo odločno in glasno, da je ljudem prekipelo in da vse njihove potrpežljivosti, s katero so dotlej sprejemali direktorjeve samovoljne odločitve, njegov pritisk nanje in njegove grobe besede, v hipu ni bilo več. In vendarle so v tem času podprli in sprejeli direktorjev predlog, da bi osebne dohodke še povečali, ne glede na to, koliko so povečali proizvodnost dela. Razdelili so gi še deset odstotkov večje osebne dohodke, čeprav nihče ni ugotovil, za koliko so povečali storilnost; pa to tudi ni bilo važno, saj je šlo samo za to, da bi ljudje več dobili, bil} bolj zadovoljni in ne bi razmišljali o tem, kako naj se uveljavljajo kot samoupravljavci.) Žujiček: »Nisem bil v kolegiju in ne vem, kaj so tam sklepali, Prikazovali so nam, da je vse v najlepšerh redu, in tako nismo temu ugovarjali. Nismo pa dobivali gradiva.« Medtem je direktor pred njihovimi očmi — ko je na sestanku kolegija razlagal, kaj vse bi lahko storil, če bi bil privatnik —• ukinil delovno mesto nor-mirca, in vse več je bilo ljudi, ki so bili plačani po času, ne pa po svojem proizvodnem učinku. (V začetku lanskega leta po času 32 %, ob koncu leta pa že 51 %-.) Ker je konjunktura ugodna in denarja več — spričo manjših družbenih dajatev — so z njim. počeli, kot so hoteli, ne da bi pomislili na to, kaj bo jutri, ali na to, kako naj bi ta sredstva kar najbolj gospodarno razporedili in uporabili, V pravilniku predvidevajo naslednjo delitev med skladi in osebnimi dohodki: 20 % za sklade, 80 % za osebne dohodke. V letu 1963, ko so bile njihove družbene dajatve precej visoke in ko so imeli v skladiščih dgbršno zalogo izdelkov, so lahko dali za sklade komaj 8 %. Lani so dali že, 37 %, S temi pocjatki v rokah pa je direktor razpravljal z delavci, češ, glejte, koliko sem vam dobrega naredil.) Kje je bil sindikat (In spet smo tam, kjer smo bili; kaj pa smo storili, da vsega tega slabega ne bi bilo?) Ves čas, kar se pogovarjamo, jim vpadam v besedo in sprašujem: »Kaj pa je delala Zveza komunistov? Kaj pa je delal sindikat? Zakaj se mu ni postavil po robu delavski svet?« (Ponovno govorimo o bojazni posameznikov, da bi se uprli samovoljnežu* zaradi katerega je že toliko ljudi zapustilo podjetje.) »Pa saj vendar ne gre za to, da bi :■ ?e ubrali posamezniki; zakaj pa imamo organizacije, ki naj bi se z vso svojo družbeno veljavo - zavzemale predvsem za to, da bi lahko sleherni izmed proizvajalcev neposredno sodeloval pri odločanju o vseh zanj in za podjetje pomembnih odločitvah?« (Iz razgovora s tovarišem Andrejem Širco, predsednikom izvršnega odbora sindikalne podružnice, razberem, da je tudi sindikalna organizacija malo vedela, kaj se dogaja v podjetju; slutili so, da nekaj ni prav, včasih tudi občutili, morebiti nekateri izmed njih celo kaj rekli, vendar nikdar tako, da bi njih beseda tudi veljala.) Vprašam: »Ne morem razumeti, zakaj sploh imate sindikat, če ne izpolnjuje vsaj tiste osnovne naloge, da mobilizira svoje članstvo v prizadevanju za čim večjo veljavo delavskega samoupravljanja.« Potem nekaj časa molčimo. (Torej ni šlo samo za to, da bi bil direktor tak ali drugačen, pač pa tudi za to, ker so v kolektivu dopuščali direktorju, da je bil takšen, kakršen je bil.) Nov veter (Upam, da bo zelo močan.) Zdaj starega direktorja ni več in razpisali so konkurz za novega. Kaj bo pa zdaj? Prav gotovo bo moral na to vprašanje odgovoriti ves kolektiv, vsi njihovi samoupravni organi, vse njihove družbeno-politične organizacije in celo vsi delavci. Vse, kar sem do zdaj povedal — in povedal sem le delček tega, kar se je dogajalo — nas opozarja, da v Unitasu ni šlo samo za satnovoljo vodilnega uslužbenca, pač pa tudi za pasivnost kolektiva, ki je poldrugo leto to samovoljo strpno prenašal. (Pripovedujejo mi, kako že pripravljajo novo organizacijsko shemo, ugotavljajo, koliko ljudi je v pisarnah preveč, katere službe bi lahko združili in katerih sploh ne potrebujejo, kaj bodo storili, da bi čimveč prihranili, ker bi lahko več kot doslej delali doma oziroma bolj V kot doslej izkoriščali svoje proizvodne zmogljivosti, kaj bodo storili, da bi vzpostavili »vhodno in izhodno« kontrolo, kako,bodo spremenili pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, da bi sleherni, ki bo več dobil, tudi vedel; zakaj je dobil toliko več.) Ob slovesu mi rečejo: »Bila je to za nas dobra šola.« . »Dobra,« pravim, »toda draga.« Potem spet molčimo. JANEZ VOLJČ JZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN Pred dnevi je kolektiv ljubljanskega podjetja Vedrog praznoval deseto obletnico svojega obstoja. Ta svoj jubilej pa so povezali z nekaterimi lepimi uspehi. Iz nekdanjih hlevov železničarske ekonomije so naredili sodobno opremljeno tovarno za kozmetično, parfumerij sko in tehnično kemijsko proizvodnjo. In če so imeli v prvem letu poslovanja še 25 milijonov izgube, se je zdaj dvignil neto dohodek na zaposlenega po plačani realizaciji na 7 milijonov 100.000 dinarjev. Pravijo pa, da j e k dobrim gospodarskim rezultatom precej pripomoglo to, da jih niso zaslepile želje po lepih zidovih nove tovarne. Sodobni stroji in razvito tehnično sodelovanje s partnerji razvitejših držav so najboljše investicije, zatrjujejo zdaj. In kot kažejo finančni pokazatelji, imajo v tem svojem prepričanju kar prav. ‘Foto: M. ŠPAROVEC • ZAGORJE OB SAVI: Razvoj industrijskih delovnih organizacij Industrijske delovne organizacije na področju zagorske občine predvidevajo za letošnje leto povečanje družbenega bruto produkta za 16,7 %, družbenega produkta za 19,9 °/o' in narodnega dohodka za 20,5 %. V težavnem položaju se —•> kot že nekaj časa — nahaja predvsem Rudnik rjavega premoga Zagorje, ki v sedanjih pogojih dejansko ne more povečati proizvodnje. Ker je v tej delovni organizaciji zaposleno , še vedno 40 °Io vse delovne šile t:v občini, je razumljivo, da to ^zaostajanje vpliva na razvoj celotne panoge industrije. Letos vbi bilo treba zagotoviti, da bi j&ndniški kolektiv dobil potreb-fna posojila in da čimprej začne •z rekonstrukcijo, saj je mogoče v nasprotnem primeru pričako-‘Vati le še nadaljnje upadanje proizvodnje premoga. Tovarna elektroporcelana Izlake bo letos povečala proizvodnjo za 18,2 %, fizični obseg proizvodnje pa za 17,2 °/o. Ena od najvažnejših nalog tega kolektiva v letošnjem letu bo, da začne z realizacijo investicije za zgraditev nove tunelske peči, saj predstavljajo zdaj »tesno grlo« prav premajhne zmogljivosti peči. V investicije bo tovarna letos vložila 120 milijonov din. Slaba preskrba z reprodukcijskim materialom na začetku leta je vplivala na to, da so v TE VE — VARNOST za letos predvideli znatno nižjo stopnjo porasta produktivnosti kot lani, saj bodo povečali realizacijo le za 2 “/o. Industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi bo letos dosegla rekordno proizvodnjo in realizacijo; proizvedli bodo 70.000 ton kosovnega apna in 40.000 ton hidriranega apna ter dosegli 1 milijardo din realizacije. To bo med drugim omogočila tudi pravkar končana investicija na obratu Apnenice I. V Lesno industrijskem pod- jetju Zagorje ob Savi ob preraščanju proizvodnje iz obrtniškega v industrijski značaj niso v zadostni meri skrbeli za kader, niti niso izdelali dolgoročnejši program razvoja, kar zdaj povzroča določene težave. Zaradi tega se tudi poraja vprašanje, če bo mogoče v danih razmerah povečati realizacijo za skoraj 23 °/o v tem letu, kot to predvideva plan delovne organizacije. • -vš- • NAZARJE: Gozdarstvo na dobri poti V lesno industrijskem podjetju v Nazarjih s pospešenim tempom gradijo nove žagarske obrate, katerih investicijska vrednost bo znašala nekaj nad 600 milijonov dinarjev, ter predvidevajo, da bodo nove objekte izročili svojemu namenu že letos za dan republike. Proizvajalci si prav tako prizadevajo, da kljub rekonstrukciji proizvodnja ne trpi, ampak v nekaterih obratih celo dvigajo storilnost dela, posebno v stav-beništvu. Precejšnje težave pa imajo z nabavo potrebnih lesnih surovin, predvsem bukove hlodovine, ki je v Zgornji Savinjski dolini ni dosti in jo morajo dovažati iz drugih krajev, kar seveda podražuje proizvodnjo. Gozdarji pa so letošnjo pomlad posvetili posebno pozornost tudi obnovi gozdov ter so posadili kar 160 tisoč raznih sadik iglavcev. Sadili so povsod tam, kjer ni bilo naravnega podmladka, največ pa na Kra-šici. Pri saditvi so pridno pomagali tudi šolarji višjih letnikov, kateri bodo prisluženi . denar porabili za nabavo potrebnih šolskih potrebščin, največ pa za ekskurzije, ki jih bodo imeli ob koncu šolskega leta, ko bodo potovali po naši lepi domovini. -KO- ■ KZ »JOŽE LACKO«: Korak naprej v sodelovanju Kmetijska zadruga »JOŽE LACKO »Ptuj je med prvimi zadrugami v državi pričela sklepati s kmeti čvrste kooperacijske pogodbe pri pitanju mlade govedi in prašičev. Z doseženimi rezultati so zelo zadovoljni, saj so skoraj vso proizvodnjo zajeli v organizirano proizvodnjo. To je razvidno tudi iz tega, da je dala zadruga v prvih štirih mesecih letos mesni industriji kar 92 odstotkov spitanih govedi iz organizirane proizvodnje, to je. iz lastnih pitališč in pogodbenega sodelovanja, medtem ko je le 8 odstotkov pitane mlade živine in kontrahažnega sodelovanja. V zadrugi so nam povedali, da so bili s tem, ko so pričeli sklepati čvrste pogodbe, dani osnovni pogoji za večjo in veliko prirejo mesa na njihovem področju in to pri kmetih kooperantih. Ugotavljajo namreč, da bi spitali, kolikor bi kmetje pitali le doma vzrejena teleta, okoli desetkrat manj mladih govedi, kot jih sedaj. S tem, da je dala zadruga kmetom mlado govedo v nadaljnje pitanje, jih oskrbela s krmili, živali zavarovala, jim nudila strokovno in veterinarsko službo pa so lahko posamezni kmetje pitali tudi do 25 mladih govedi in jih spitali na težo 450 kilogramov. Na enak način sklepajo pogodbe tudi pri pitanju prašičev. Kmetje so pokazali tudi za pitanje prašičev precej zanimanja in so nekateri spitali lani v čvrstem sodelovanju tudi do 120 ' prašičev (bekonov). Pri tem pa je potrebno omeniti, da imajo pri čvrstem sodelovanju čisti račun tako kmetje, kot tudi zadruga. Poleg živinorejske proizvodnje pa pri kmetijski zadrugi »JOŽE LACKO« Ptuj uspešno sodelujejo s kmeti tudi v rastlinski proizvodnji. Da je to res, je razvidno iz tega, da porabijo letno okoli 5000 ton raznih umetnih gnojil, od tega 1000 ton na lastni zemlji in 4000 ton v pogodbenem sodelovanju. Kljub takim rezultatom v čvrstem pogodbenem sodelovanju pa bodo letos naredili v sodelovanju še korak naprej, saj želijo sodelovanje še razširiti in še bolj poglobiti pogodbene odnose med kmeti in zadrugo. To bodo dbsegli s tem, da bodo še ta mesec pričeli sklepati pogodbe na podlagi delovnega razmerja. Zadruga bo dala kmetom živali, krmila in ostalo krmo, živali zavarovala, jim nudila strokovno in veterinarsko službo, kmet pa bo dal zadrugi na razpolago gospodarska poslopja in vložil lastno delo. Kmet, ki bo z zadrugo sklenil tako pogodbo, bo sprejet v delovno razmerje in bo enakopravni član delovne skupnosti. Pogoj za tako sodelovanje in sklenitev delovnega razmerja pa je tudi, da bo kmet pital najmanj 30 mladih govedi ali 150 prašičev ali redil 20 plemenskih svinj naenkrat. Kolikor pa bo dal kmet zadrugi v najem tudi zemljo in jo še naprej sam obdeloval, pa bo lahko pital sorazmerno manj mladih govedi ali prašičev ali redil manj plemenskih svinj. Plačilo za opravljeno'delo bo kmet prejemal na podlagi prirastka. Osebni dohodek pa bo odvisen od opravljenega dela in uspeha pitanja mlade govedi, prašičev ali prireje plemenskih svinj, enako kot delavec v lastnih pitališčih. Delavec bo tudi socialno zavarovan. Računajo, da bo osebni dohodek pridnega in vestnega delavca znašal v neto znesku od 45 do 50 tisoč dinarjev na mesec. V zadrugi so nam še povedali, da imajo številni kmetje na njihovem področju pogoje za tak način sodelovanja in da . je med kmeti za pogodbeno sodelovanje kot delovno razmerje precej zanimanja. -nik- ® JESENICE: Organizirali bodo redne seminarje za vodstveni kader Pred dnevi je organizirala Železarna Jesenice v Bohinju dvodnevni seminar za vodstveni kader svojega podjetja. Celotno osebje strokovnih služb so seznanili z aktualnimi problemi. Obdelali so gospodarski položaj v železarstvu in razvoj te dejavnosti na Jesenicah. Udeleženci so poslušali tudi referate o izpopolnitvi železarstva v svetu in pri nas, o programiranju, o organizaciji dela, o delovnih razmerjih, o ustvarjanju in delitvi dohodka, o tržnih razmerah doma in v tujini in podobnem. Poleg strokovnjakov iz železarne so predavali na seminarju tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Jesenice France Žvan, predsednik skupščine občine Jesenice in član IS SRS inž. Viktor Kotnik. Na seminarju so poudarili, da bo za Jesenice rentabilna v bodoče predvsem proizvodnja specialnih jekel in da bo v bodoče zahtevalo intenzivno gospodarstvo več umskega in manj fizičnega dela. Ker je seminar uspel, se je odločil kadrovski sektor pripraviti v bodoče podobne seminarje na vsake tri Podjetje Termika v Ljubljani že nekaj časa izvaja izolacijska dela na Nizozemskem. Prav tedni se je vrnila skupina izolatorjev v domovino na dopust. Na železniški postaji v Ljubljani so delavce sprejeli predstavniki podjetja ter številni prijatelji. Foto: M. ŠPAROVEC mesece. Poleg seminarjev za osebje strokovnih služb, bodo organizirali podobne seminarje tudi za delovodje. Udeleženci tokratnega seminarja so ugotovili, da je ta oblika najprimernejša za proučevanje in razpravo o aktualnih problemih. • KRANJ: Trimilijonti enofazni električni števec V tovarni Iskra v Kranju so pred kratkim izdelali na tekočem traku trimilijonti električni enofazni števec. Čeprav dogodka niso posebej proslavili, predstavlja kljub temu pomembno delovno zmago. Začetek proizvodnje števcev sega v Iskri tja v leto 1947, ko je tovarna izdelala in , skonstruirala prvo serijo enofaznih števcev. Proizvodnja se je nato vsako leto hitro večala in kmalu presegla domače potrebe. S prostimi količinami, ki jih niso V Ilirski Bistrici ga vsi dobro poznajo. Kaj tudi ne, saj ima na službeni kapi sicer malce nenavaden, toda originalen napis »občinski kurir« — Foto: M. Šparovec mogli prodati na domačem tržišču, se je morala tovarna usmeriti na izvoz in je požela tudi na tujem trgu dobre uspehe. Števci so postali prevladujoč izvozni artikel tovarne in so ji ustvarili s svojo zanesljivo kvaliteto dober sloves. Le-ta je pozneje pripomogel, da je tovarna uspela prodreti v tujini tudi z drugimi svojimi izdelki kot s kinoprojektorji, ojačevalniki, avtomatskimi telefonskimi centralami itd. « Prvotna konstrukcija enofaznega števca pa je doživela razne izpopolnitve. Zaradi tolikokrat preizkušene kvalitete mu je tovarna zagotovila kar petletno jamstveno dobo. Sedanji tip števca ima vgrajenega le še 3 % uvoženega reprodukcijskega materiala. V prihodnje bo tudi tega uvoza manj, ker osvaja kooperant podjetja Tovarna igel iz Kobarida specialno os, druga tovarna pa/proizvodnjo posebne pro-filne bakrene žice. Še naprej pa bo kranjska tovarna uvažala transformatorsko pločevino, ki je v zahtevani debelini še ne izdelujemo doma. -č II!!!!lll!l!![!!ll!ll!ll!l!!!ll!!iI!ll!!!lll!!i!i!!l!l!ll!l!!IIII!!!!ll!!!l!l!!II!!!!i[ll!il!!!!!ll!!!ll!!!!i!l'!!!!!ll!!l!!lllI!!l![l!llil!!i!illl!!!!l!!!ll!!lllll^ ..................................................................................................................................................................................................................... © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV © IZ ČASOPISOV D Izobraževanje pri SGG Eden od znakov napredne družbe je nenehen porast storilnosti. Naši družbeni plani predvidevajo vsako leto povečanje storilnosti, kajti od povečanja storilnosti je odvisen razvoj vsega, gospodarstva in povečanje življenjske ravni vseh članov naše družbe. Povečana storilnost nam omogoča cenejšo proizvodnjo, več dobrin za široko potrošnjo, manjše število zaposlenih pri izdelavi nekega proizvoda, s tem pa tudi višje osebne dohodke proizvajalcev. Z višjimi osebnimi dohodki povečujemo kupno moč posamez-niKa in s tem, v povezavi s pocenitvijo proizvodov, odločilno vplivamo na življenjsko raven prebivalstva. Večja storilnost pa tudi omogoča skrajšanje delovnega časa, kar tudi prispeva k višji življenjski ravni. Za doseganje,višje storilnosti pa morajo biti ustvarjeni nekateri pogoji. Ti bi predvsem bili: 1. delovna disciplina; 2. organiziran proizvodni proces; 3. zdravstveni pogoji proizva-jalcev-delavcev; , 4. šolska in strokovna izobrazba. Slaba delovna disciplina je zelo pogosto glavna ovira visoki A storilnosti. Ustava in drugi za- ® konski predpisi urejajo trajanje dela posameznega proizvajalca. Z dognanimi normami se v družbenih planih določajo količine proizvodov, ki naj bi bile proizvedene v teku planskega obdobja. Če so te norme pravilne, a planske naloge niso izpolnjene, potem je to največkrat odraz delovne nediscipline, tj. proizvajalec ne dela predpisan čas. Prekasen prihod na delo, preran odhod z dela, prekinitve dela iz neupravičenih razlogov, to so najčešči primeri delovne nediscipline. Že samo odpravljanje teh pomanjkljivosti pomeni veliko povečanje učinka dela tako posameznika kot celotnega kolektiva. -Nadalje mora biti proizvodni proces v delovni organizaciji pravilen in smotrn. Vnaprej morajo biti predvidene naloge vsakega, nič ne sme biti prepuščeno slučaju. Vnaprej bi morali biti izdelani operativni plani, kajti pri izdelavi operativnih planov se proučuje tudi proizvodni proces, ki je za izdelavo določenih proizvodov najprimernejši, najboljši in najcenejši. Če takih operativnih planov v proizvodnji ni, potem se pojavlja nesmotrna razdelitev in zaposlitev delavcev in proizvajalnih sredstev, kar znižuje storilnost in povečuje stroške proizvodnje. Organiziran mora biti celotni delovni proces proizvodnje, or- ganizirano pa mora biti tudi delo v najmanjši delovni enoti. Ta delovna enota je lahko en sam delavec ali pa skupina. Težje je organizirati dobro in uspešno delo v skupini in čim ■vječja je skupina, tem težja je smotrna organizacija dela. Zato pri nas težimo k manjšemu številu delavcev v skupini, predvsem pri poseku in izdelavi gozdnih sortimentov. V majhni skupini bo vsak delavec zaradi boljše organizacije dela dosegel večje učinke kot v veliki skupini. Z organizacijo dela pa moramo takoj povezati pravilno tehniko dela in pravilno izbiro orodja in naprav, ki jih za proizvodnjo uporabljamo. Pravilno in dobro orodje in pravilna tehnika dela omogočata delavcu izdelavo največjih količin proizvodov ob najmanjši porabi svojih sil. Na visoko storilnost vplivajo tudi zdravstveni pogoji. Tu mislim na zdravstveno službo, tj. na nenehno zdravstveno .kontrolo vseh delavcev, da se bolezni že v začetku temeljito in strokovno zdravijo in se s tem skrajšuje čas bolezenskega dopusta. Pred sprejemom na neko delo bi moral biti izvršen temeljit zdravstveni pregled, ki naj bi odločil, ali je delavec res sposoben za tako delo in ni podvržen boleznim, ki jih prinaša s seboj določen poklic. V določenih časovnih obdobjih bi moral biti zdravniški pregledi yseh delavcev, da bi se ugotavljalo pojavljanje raznih poklicnih bolezni, ki nastopajo z uvajanjem novih Orodij (pri nas, na primer, motorne žage). V to poglavje spada tudi skrb za pravilno prehrano. V mislih imam n^jse podjetje. Prehrana gozdnega delavca je izredno važna. Znano je, da gozdni delavec opravlja težko delo in pri tem potrebuje njegovo telo velike količine hranljivih snovi. Porabljeno energijo mora delavec nadomestiti s kalorično in dobro sestavljeno prehrano. Saj vsi poznamo narodni pregovor: »Prazna vreča ne stoji pokonci«. In če kje to velja, Velja pri gozdnem delavcu. Nadalje bi tu morali obravnavati tudi zaščitna sredstva. To pa niso samo čelade, rokavice in podobno, ampak tudi sredstva, ki delavcu omogočajo, da brez nevarnosti za zdravje prebije svoj odmor med delom na delovnem mestu. V inozemstvu imajo razne vrste malih montažnih hišic, ki jih postavljajo na vseh deloviščih in v katerih se delavec med odmorom lahko odpočije, ali pa ga ta hišica varuje pred neurjem in podobnim. Eden od najvažnejših pogojev za dosego višje storilnosti pa je šolanje in strokovno usposabljanje delavcev. Če spremljamo statistike vzhodnih ali zahodnih držav, vidimo, da izredno skrbijo za strokovno izobraževanje. Dve največji industrijski državi — ZSSR in ZDA — tekmujeta med seboj, katera bo imela več kva- lificiranih delavcev, in uporabljata za to ogromna materialna sredstva. Organizatorji proizvodnje so videli, da brez dobro izučenih delavcev ni dobre, velike in cenene proizvodnje. V malem jim poizkušamo sle-diit tudi mi, vendar delamo to počasi, ker se srečujemo s celo kopico težav: od nerazumevanja posameznikov do pomanjkanja finančnih sredstev. Za gozdarstvo, mnogi trdijo, da ne potrebuje mnogo kvalificiranih delavcev, da je gozdno delo primitivno in enostavno in da je pri gozdnem delu potrebna samo moč. Tako gledanje je mogoče samo tam, kjer se delavec ne ceni kot človek. Če pa hočemo človeka obvarovati in mu ustvariti primerno življenjsko raven, potem mu moramo omogočiti, da opravi neko delo smotrno, da svoje sile in svoje zdravje varuje. To pa bo mogoče šele takrat, če bo delavec vedel, zakaj naj dela tako In ne drugače, če bo začel razmišljati o načelih dela, ki ga opravlja To pa mu mora dati strokovno šolanje. Pri našem podjetju je DS uvidel že leta 1961, da se je potrebno lotiti strokovnega šolanja vseh članov našega kolektiva. Zato je odobril 17,000.000 dinarjev za gradnjo in opremo šolskega centra na Lokvah. Prvi tečaj za delo z motornimi žagami so pričeli v aprilu 1961, in sicer v logarnici Hrušica. Tam je obiskovalo dva tečaja 24 de- lavcev. Tretji tečaj pa je bil že na Lokvah. Med letom 1961 je bilo 7 tečajev za delo z motornimi žagami, ki jih je obiskovalo 84 delavcev. V istem letu sta bila še dva tečaja za monterje žičnic, ki jih je obiskovalo 31 delavcev, in en tečaj za pripravo za polaganje izpita kvalificiranega gozdnega delavca, ki ga je obiskovalo tudi 31 delavcev. V letu 1962 je bilo pet tečajev za delo z motornimi žagami s 60 tečajniki, en tečaj za monterje žičnic s 24 tečajniki in en tečaj za gozdne delavce-začetnike s 16 tečajniki. V letu 1963 ni bilo tečajev, ker j‘e primanjkovalo predavateljev. V letu 1964 pa je zopet bilo pet tečajev za delo z motornimi žagami, ki jih je obiskovalo 60 tečajnikov. Od teh je bil en gozdarski inženir, 12 gozdarskih tehnikov in dva gozdarska delovodja. V letu 1965 pa je predvideno šest tečajev za motorne žage in en tečaj za monterje žičnic. Predračun šole za leto 1965 znaša 12 milijonov dinarjev, kar so zopet velika sredstva, ki pa bodo kmalu kolektivu in družbi vrnjena z izboljšanim delom in večjo storilnostjo. Vodstvo šole je zaupano oddelku za plan in analize. Neposredno jo vodi gozdarski tehnik, ki je hkrati predavatelj in inštruktor. Na šoli sta stalno zaposlena še dva inštruktorja za motorne žage, ki sodelujeta na IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • ZAGORJE: Uspešna tremesešna bilanca Podjetja občine Zagorje so dosegla v prvem ‘tromesečju letos zelo dobre proizvodne'rezultate. Kolektivom je uspelo ustvariti tri milijarde 676 milijonov fakturirane realizacije in je indeks doseženega plana 104,4. Samo lanskoletna realizacija je bila presežena za 823 milijonov ali za 28,9 °/o. Rezultati posameznih podjetij pa so: Rudnik rjavega premoga je bil za 5,2 °/o pod planom, to pa zaradi večjih popravil jame v Kotredežu, pomanjkanja elektromotorjev za kompletiranje transportne mehanizacije ter jeklenega progovnega podporja. Planirani izvoz je bil za 45 Vo manjši in znaša do konca marca 27.588 dolarjev. Za investicije v osnovna sredstva so vložili 60 milijonov. Malenkost pod planom je tudi Tovarna elektroporcelana Izlake. Do konca marca so proizvedli 160,4 tone elektroporcelana in 114 ton instalacijskega materiala. Tovarna je v treh mesecih izvozila za 18.480 dolarjev svojih izdelkov in s tem dosegla 77,2 % planiranega izvoza. Za skoraj 10 "/o je presegla plan TEVE — Varnost in se s tem uvrstila med najboljša podjetja. Do konca leta lahko nastopijo sicer še resne težave glede reprodukcijskega materiala, medtem ko s prodajo izdelkov ni težav, ker prodajo vse sproti. IGM — Industrija gradbenega materiala je proizvedla 10 tisoč 653 ton žganega apna in 8379 ton hidratiziranega. Zaradi tehnoloških izboljšav pri napravah za hidratizacijo in remontov peči rezultati niso kaj posebnega, vendar so presegli vrednostno proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom za 23.5 odstotka ali za 22,2 milijona di-x narjev. -č- • LITIJA: Letošnji izvoz večji za 22 °/o V primerjavi z letom 1963 je bil lanskoletni izvoz iz Litije večji za 13,8°/« in je znašal 1,042.035 dolarjev. Razen Industrije apna Kresnice so lani izvažale svoje proizvode vse industrijske delovne organizacije s področja litijske občine. V celotnem izvozu je bila Industrija usnja Šmartno udeležena z 41,1 odstotka, Predilnica Litija s 23,7 odstotka, Lesna industrija Litija z 28,4 °/o in litijska Poslovna enota Rudnikov svinca in topilnice Mežica s 3,2 %. Ena od osnov ekonomske politike v tem letu pa je zagotovitev skladnejših gibanj v zunanjetrgovinski menjavi. Ker bo uvoz možen samo v mejah, ki jih bodo dopuščala pridobljena devizna sredstva z izvozom, bodo morale tudi litijske delovne organizacije nameniti izvozu posebno pozornost, predvsem pa tudi povečati izvoz, kar še posebej velja za Industrijo usnja Šmartno in Predilnico Litija, ki potrebujeta za svojo proizvodnjo dobršen del surovin iz uvoza. Zraven ustreznejše dinamike izvoza bo treba zagotoviti v Litiji tudi izboljšanje regionalne usmeritve izvoza ter plasirati proizvode predvsem na tržišča s konvertibilno valuto. Za dosego boljših izvoznih rezultatov bodo morale delovne organizacije iz občine Litija poskrbeti za učinkovitejšo izrabo obstoječih zmogljivosti, s čimer bodo lahko povečali proizvodnjo za izvoz; več skrbi pa bodo morali posvetiti tudi proučevanju tujih tržišč, saj namreč sami pogoji trgovanja na tujih tržiščih vzpodbujajo delovne organizacije k povečevanju produktivnosti, izboljšavanju kakovosti in sortimanu proizvodov; na ta način pa bodo delovne organizacije zagotovile tudi kontinuiran izvoz na tuja tržišča. Letps bodo litijske industrijske delovne organizacije predvidoma povečale izvoz za nadaljnjih 22 % oz. na 1,271.600 dolarjev; v države s konvertibilnimi valutami pa bodo izvozili okrog 60 % vseh proizvodov. -vš- © TGA KIDRIČEVO: Na dnevnem redu - invalid Na eni izmed sej delavskega sveta Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, je bila na dnevnem redu, med drugim, tudi točka o zaposlitvi delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, ki po odredbi obratnega zdravnika ne smejo več delati v proizvodnji. Ta problem obstoji že vsa leta nazaj. Trenutno je v delovni enoti glinice 11 takih delavcev, v delovni enoti aluminija 12, nekaj pa jih je tudi v ostalih delov-nih, enotah. Da bi pereč problem čimprej rešili, je DS zadolžil UO podjetja, da pripravi konkretne predloge za rešitev vprašanja zaposlovanja tistih delavcev, ki imajo zmanjšano delovnp sposobnost. O tej problematiki razmestitve delavcev s tako zmanjšano delovno spo- sobnostjo pa je tudi kadrovsko-socialna služba podjetja predlagala delavskemu svetu, da iz obratov na lažja delovna mesta takoj premestijo vse tiste delavce, ki imajo po zdravstvenih izvidih in dokumentaciji zahtevo po spremembi delovnega mesta. Ker pa pri teh premestitvah nastaja tudi vprašanje osebnih dohodkov, saj bi večinoma vsi prejemali nižje osebne dohodke, je kadrovsko-so-cialna služba istočasno predlagala organom upravljanja, da se ustanovi poseben sklad pri delavskem svetu ali pa pri delovni enoti, iz katerega bi vsi premeščeni delavci-invalidi, dobivali osebne dohodke v tisti višini, kot na prejšnjem delovnem mestu. Ustanovljena je bila komisija za reševanje problemov invalidov, v kateri bodo še sodelovali: zdravnik, HTV tehnik, kadrovik, socialni delavec, tehnolog in predstavnik delovne enote, v kateri ■ se bo reševal tak problem. Ker pa bi naj ta komisija imela širši značaj, bi občasno sodelovali v njej tudi strokovnjaki izven podjetja (občinska skupščina, zavod za zaposlovanje delavcev KZSZ itd.). Vsekakor pa bo potrebno najprej komisiji omogočiti ogled nekaterih sorodnih podjetij, ki'imajo bolje organizirano službo rehabilitacije invalidov. Organi upravljanja so bili tudi mnenja, da bi bilo podjetje TGA, v kolikor ne more rešiti internih problemov, pobudnik, da se ta problem reši v občinskem merilu. -oce • ANHOVO: Tudi študentom »po učinku« Velik delež, da so v Tovarni salonita in cementa Anhovo dosegli tako velike ■ gospodarske uspehe, imajo strokovnjaki. Njihovo število se je namreč prav v tem času gospodarske rasti podjetja znatno povečalo. Spoznanje, da gre zasluga za proizvodne uspehe tudi strokovnjakom, pa se je odrazilo tudi v skrbi za mladi strokovni naraščaj. Ker so štipendije, ki jih daje delavski svet štipendiran- cem te tovarne relativno nizke — le najvišje znašajo ^do 20.000 dinarjev — so se odločili, da bodo štipendirancem omogočili najemanje posojil. Sleherni šti-pendiranec se lahko zadolži pri podjetju do 14.000 mesečno, ta denar pa bodo vračali takole: odličnim in prav dobrim bi ga ne bilo treba vrniti, dobri naj bi ga vrnili 30 %, zadostni 60 7<. nezadostni pa vse posojilo. Vsekakor je takšen način štipendiranja spodbuden za študijsko prizadevanje štipendi-rancev, razumevanje samoupravnih organov tovarno pa bo bržčas vplivalo tudi na »zvestobo« štipendirancev do podjetja, ki je pri štipendistih nekaterih drugih delovnih organizacij ni. V. B. © TRBOVLJE: Letošnja komunalna dejavnost v občini Komunalna dejavnost je bila v Trbovljah izredno razgibana že lansko leto. Zajeti so bili vodni viri Mitrovškega slapu, s čimer se je izboljšala preskrba Trbovelj s pitno vodo. Uspešna so bila tudi prizadevanja za ureditev cest, saj so lani rekonstruirali cesto skozi Bevško, Gimnazijsko cesto, odsek ceste od Dimnika do Gasilskega doma, odsek na Neži od stanovanjskega servisa do novega montažnega naselja Vreskovo, nadaljevali pa so tudi z gradnjo cest do planinskih postojank. Najpomembnejši napredek na področju komunalne dejavnosti v Trbovljah v tem letu bo vsekakor urejanje celotne gradnje skladno z urbanističnim načrtom, in sicer na obnovi sprejetega urbanističnega programa mesta in določenih zazidalnih okolišev. Z ozirom na sedanje načine urejanja mesta in težave bodo v tem letu začeli dosledno uveljavljati način gradnje na komunalno urejenem zemljišču. S predvidenim začetkom del na Trgu revolucije, izgradnjo poslovno trgovskih, gostinskih in stanovanjskih objektov, pa bodo v Trbovljah začeli urejevati tudi središče mesta. Na področju komunalne dejavnosti je za letošnje leto, v skladu s povečanimi material-nitpi možnostmi, predvidena večja aktivnost pri izvrševanju sklepov zborov volivcev in sklepov občinske skupščine. Tako bodo letos nadaljevali, in sicer pri gradnji vodovoda, in sicčr bodo položili nove cevi na odseku od zveznega rova do Trga revolucije, da bi tako lahko v celoti uporabljali vso vodo, ki jo dajejo viri Mitovškega slapu. Več sredstev bo namenjeno letos — podobno kot lani — tudi za rekonstrukcijo in vzdrževanje cest. Tako bodo dokončali odsek ceste Prvi maj—Neža, uredili bodo cesto skozi naselje Dom in vrt, rekonstruirali dovozno Cesto od doma TVD Partizan do Cahuna in uredili cestno križišče pri Komunali. Predvidena je tudi rekonstrukcija ceste Dimnik—Gabrsko, dograjena pa bo cesta Podme- Mali akrobati Foto: M. ŠPAROVEC ja—Vrhe. Letos bodo na železniški postaji dogradili nakladalno in razkladalno rampo in uredili parkirni prostor. Računajo pa se na začetek urejanja kanalizacije za naselja Vreskovo, Dom in vrt, Prvi maj in Partizanska cesta. Omeniti pa je tudi treba, da bodo letos v Trbovljah nadaljevali s katastrsko izmero zemljišč. • PTUJ: Nepotrebna pota Kljub temu, da se'je v zadnjem časp po naših uradih odpravilo precej nepotrebnih »dokazov«, ki st> občanu potrebni ■ga razna dokazovanja, se še vendar vse preveč pogosto dogaja, d^ posamezni uradi kličejo za prav malenkostno zadevico občana v svoj urad, ali pa mu pismeno sporočijo, da rabijo še to in ono potrdilo odnosno dokaz za \ uveljavitev neke pravice. Vse to bi seveda marsikateri uslužbenec lahko rešil, ne da bi klical občana v svoj urad. Treba bi morda bilo zavrteti samo telefonsko številko in zadeva bi že lahko bila preverjena in nato tudi rešena. Naj navedem samo primer: Pri uveljavljanju otroškega dodatka za drugega otroka, sem prejel od Koihunalnega zavoda za socialno zavarovanje ' dopis, v katerem je bilo naročilo, da moram prinesti potrdilo od Krajevnegau rada o lastništvu hiše, v kateri stanujem. Ali ne bi bilo bolj enostavno, če bi uradi kar med seboj iskali razna dokazila in tako občane čim manj zaposlovali z iskanjem potrdil. Marsikdo mora prav zavoljo potrdil, za nekaj časa zapustiti svoje delovno mesto,* da si zbere razna dokazila, drugi so morda bolni, tretji zelo oddaljeni od občinskega centra, kar vse jim seveda zelo otež-koča življenje in jih po nepotrebnem tudi zaposluje. Ce bi uradi med seboj reševali razne zadeve občanov, ne bi imeli ob uradnih urah pred svojimi pisalnimi mizami dolgih repov in bi lahko nemoteno delali svoje delo. Potrebno bi seveda bilo, da bi bili uslužbenci, ki te zadeve rešujejo tudi ekspeditivni in bi vse kar najhitreje reševali v svojo, predvsem pa občanovo korist, seveda v mejah zakonitosti. -ko ...................... iz časopisov delovnih kolektivov • iz Časopisov delovnih kolektivov • iz Časopisov delovnih kolektivov ® iz časopisov delovnih kol vseh tečajih, po tečajih pa poučujeta delavce na delovnih mestih o tehniki in organizaciji dela. Za tečaje monterjev žičnic je poseben inštruktor za žičnice, ki sicer dela pri gozdnp-tehnič-nem oddelku. Predavatelji so člani našega kolektiva, z izjemo zdravnika, ki predava prvo pomoč. Tečajniki prebijejo tečaje v internatu, ki je sestavni del šolskega centra. Tu imajo tudi vso oskrbo. Na tečajih se učna snov predava teoretično, vendar je težišče dela na praktičnem terenskem delu, kjer tečajniki praktično delajo pod vodstvom inštruktorjev. Kot rečeno, je dejavnost šolskega centra precej omejena, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Potrebni bi bili tečaji, na katerih bi obravnavali tudi druge gozdarske dejavnosti in ne samo sečnjo in izdelavo z motornimi žagami ter izvlačenje lesa z motornimi vitli in žičnicami, kot npr. gojitev gozdov (pogozdovanje, setev, čiščenje itd.), nadalje vzdrževanje cest in poti itd. Šolski center bi moral prirejati tudi tečaje o higiensko-varstveni zaščiti ne samo za tehnike in gozdarske delovodje, smpak tudi za 'delavce. Razmišljati bo potrebno, od kod in kako bi ustvarili potrebna sredstva, da bi naloge, ki jih naj bi imel šolski center, lahko bile opravljene. Ins. Marjan Presečnik © HARMAN j Letos slabši pogoji kot lani Kadarkoli pretresamo ekonomski položaj in dosežene poslovne rezultate našega podjetja, zaključnega računa, ob sprejemanju plana ali ob razpravlja-njuo doseženih poslovnih rezultatih v posameznih obračunskih razdobjih, sc znova in znova srečujemo s problematiko, ki se po svoji vsebini ne razlikuje od problematike v ostalih podjetjih tobačne predelovalne industrije. Gre za administrativno formirane cene izdelkom na eni in sila ostre instrumente delitve med podjetjem in družbo na drugi strani, tako da se ni mogoče ubraniti občutku, da naša veja industrije v primerjavi z ostalimi ne uživa enakopravnega položaja. Samo ilustrativen podatek: celotna tobačna predelovalna industrija (tovarne cigaret) je 1. 1964 odvedla družbi 94,5!% ustvarjenega neto produkta, njej pa je ostalo 5,5 % (leta 1963 10 %). Jasno je, da tako ni bilo mogoče ustvarjati sredstev, ki so nujno potrebna za modernizacijo in izboljšanje tehnoloških postopkov v tej veji industrije. Tudi naši tovarni, ki se po doseženih rezultatih poslovanja v 1. 1964 uvršča med one, ki so ustvarile v odnosu na povprečje grupacije rezultate med povprečnimi, ostaja iz leta v leto manj sredstev in bi lani, če ne bi bil ukinjen izredni prispevek od dohodka ter prispevki družbenim investicijskim skladom, z ustvarjenim čistim dohodkom komaj pokrili osebne dohodke. Tako pa nam je ostalo 59 milijonov dinarjev bruto skladov, ki so se z obveznim republiškim posojilom zmanjšali še za 15 %. Višina teh sredstev komaj pokriva obvezna vlaganja v poslovni sklad, na sklad skupne porabe pa ni bilo mogoče razporediti nobenega dinarja. Letošnje leto se je naše poslovanje pričelo še pod slabšimi pogoji kot lani. Predvsem se je znatno podražil ves reprodukcijski material in to kar na začetku leta, tako da nam ukrep Zveznega izvršnega sveta o »za-mrznjenju cen« v mesecu marcu ni mnogo koristil. Podražil se je ves embalažni material za nad 30 %, ostali material za 9 %, poleg tega pa moramo upoštevati dejstvo, da ni več uvoza cenejših vrst tobaka. Uporabljati bomo morali kvalitetnejše in dražje domače surovine, kar si-. cer ugodno vpliva na kvaliteto naših izdelkov, dviga pa stroške za surovino za dobrih 5 %. Ce torej upoštvamo navedene podražitve in tudi to, da letos ne plačujemo več splošnega prometnega davka, kažejo indikatorji poslovanja negativna gibanja tako v našem podjetju kot v celotni tobačni predelovalni industriji. * * Da se stanje vsaj nekoliko omili in omogoči podjetjem normalnejše poslovanje, je bilo izdelanih že vrsto elaboratov o ekonomskem poiožaju naše veje industrije in predloženih ustreznim organom z zahtevo po ublažitvi stopnje prometnega davka in ukinitvi prispevka iz dohodka. Kljub dokazanim negativnim pogojem poslovanja pa moramo iskati možnosti za boljše poslovne rezultate predvsem v svojem lastnem podjetju, posebno še, ker se ob vse ostrejših ukrepih, ki so nujni za stabilizacijo našega gospodarstva, ni moč zanašati, vsaj v doglednem času ne, na spremembe, ki bi nam omogočale ustvariti več lastnih sredstev. Nihče nam ne bo ničesar poklonil ' in imeli bomo toliko, kolikor bomo sami ustvarili. Ce potemtakem nočemo v svojem poslovanju stagnirati oziroma načenjati lastne substance, je nujno potrebno postaviti v prvi plan vprašanje, koliko in kako bomo ustvarjali in ne, koliko bomo delili. Teh besed ne smemo in ne moremo sprejeti kot kako parolo, ampak jim moramo dati ustrezno vsebino v vsakodnevnem delu. Pozoren pogled v gospodarski načrt našega podjetja za letošnje leto nam pove, da smo sposobni ob 100 % izpolnjevanju vseh njegovih elementov ustvariti toliko sredstev, da pokrijemo predvidene osebne dohodke v višini 160 din za točko. To pomeni slabe 4 % nad realizirano vrednostjo točke v letu 1964. Vsak nadaljnji dinar za osebne dohodke pa je treba ustvariti z znižanjem lastne cene, ali z drugimi besedami, s povečanjem produktivnosti in ekonomičnosti našega dela. To ni lahka naloga, posebno še, ker vemo, da so letošnji predračuni stroškov po posameznih eko-nonjskih enotah dokaj napeti in da je potrebno stalno bedeti nad njimi, da se nam ne primeri, da bi normirano porabo tako materiala kot časa presegli, ker bi to takoj negativno delovalo na višino osebnih dohodkov. Poslovanje med ekonomskimi enotami se letos odvija na osnovi notranjih prodajnih cen. Enote nabavljajo polizdelke in usluge od drugih enot in prodajajo svoje izdelke oziroma polizdelke po ceniku internih prodajnih cen, medtem ko se je lanskoletno medsebojno poslovanje odvijalo na osnovi planiranih' lastnih cen. za izdelke in usluge posameznih enot. Bistvo sprememb oz. napredka je v tem, da vsebujejo te cene tudi že del tistih sredstev, ki jih iz ustvarjenega znišanja lastne cene lahko vsaka 'ekonomska enota prfelije v osebne dohodke. To pa,, razumljivo, takrat, ko je ugotovila, oziroma prevrednotila svoj interni dohodek z ozirom na dohodek, ki je bil ustvarjen v podjetju kot celoti. Vemo namreč, da pogoju-jejo višino dohodka tako rezultati v proizvodnji kot tudi rezultati v prodaji po plačanih računih naših kupcev. Tako poveže- mo z valorizacijo internega dohodka ob vsakokratnem obračunu rezultat enote z rezultatom podjetja. Predvideni interni dohodek predstavlja v vsaki ekonomski enoti 10 % planiranih osebnih dohodkov, to je tisti del čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke,' za katerega računamo, da ga moramo ustvariti nad v planu podjetja predvideno višino čistega dohodka. Znižanje lastne cene za 1,5 odstotka nam omogoča pokriti predvideni interni dohodek. To znižanje pa je možno doseči s tem, da povišamo stopnjo rentabilnosti posameznih' izdelkov, oziroma da izdelke,' ki 'jih danes proizvajamo z izgubo, pripeljemo tako daleč, da ne bodo več nerentabilni. Da dosežemo ta cilj, od katerega, kot sem že prej dejala, pot ni lahka, je treba smotrno povezati delo, neposrednih proizvajalcev s še intenzivnejšim delom strokovnih in vodilnih delavcev. Pretežni delež uresničitve tega programa leži ravno na teh delavcih, za prizadevnost katerih pa dvomim, da je sedanji način razdeljevanja osebnih dohodkov dovolj vzpodbuden. Da rešimo to vprašanje, nagrajevanje po uspehu namreč, za vodilne in strokovne delavce, smo se lotili izdelave programa in ukrepov za znižanje lastne cene, obenem z izračunom, kakšen bo njegov finančni elekt in kolikšna naj bo nagrada za navedene delavce. O tem pa prihodnjič. Zora Soba delavska enotnost - St. 20 20. maja 1965 NA TEMO: Interes zaposlenih za izobraževanje m ZAMENJUJMO POSLEDICE Z VZROKI Med opravičili, zakaj v delovnih organizacijah tako počasi prehajamo od načelnih sklepov do uresničevanja nalog pri izobraževanju zaposlenih, običajno srečamo naslednje izgovore: Med delavci ni zanimanja za dvig splošne izobrazbe, nadalje, delovna organizacija nima dovolj sredstev za financiranje širšega splošnega, strokovnega in družbenega izobraževanja svojih članov; drugod spet menijo, da v sedanjem obdobju, ob iskanju notranjih rezerv, ne bi bilo opravičljivo odtegovati delavcev od dela, v prostem času pa da ni mogoče dobiti ljudi za izobraževanje. Niso pa tudi redke izjave odgovornih ljudi iz proizvodnih organizacij, da sedanji organizaciji proizvodnje in tehnološkemu procesu povsem ustreza stopnja izobrazbe in strokovne usposobljenosti zaposlenih. Po njihovih izjavah bi z izobraževanjem le narušili sedanji »red in zadovoljstvo« delavcev, ki ob večjem znanju s svojimi delovnimi mesti in osebnimi dohodki ne bi bili več zadovoljni. S takimi in podobnimi stališči se pogosto srečujejo izobraževalne ustanove, ko skušajo v delovnih organizacijah začeti z načrtnim in sistematičnim izobraževanjem proizvajalcev. Dosedanje dobre izkušnje iz nekaterih delovnih organizacij, ki so se z resnostjo in prizadeto lotile izpopolnjevanja splošne in strokovne izobrazbe vseh zaposlenih, pa so že v praksi demantirale vse prej navedene izgovore. Prav ti primeri dokazujejo, da so vsa ta in podobna opravičila le izgovor za nepripravljenost spoprijeti se s to zahtevno, a vendar nujno in neodložljivo nalogo. Poskušala bom z nekaterimi primeri pokazati na trhle osnove trditev, ki smo jih v zadnjem času pogosto srečali ne-le v razgovorih v posameznih delovnih organizacijah, temveč tudi v izjavah nekaterih predstavnikov delovnih organizacij v časopisih (glej članek v TT z dne 4. maja 1965: »Kolovozi in stezice« s podnaslovom »Izobraževanje odraslih« izpod peresa Bernarde Lorenz-Rakovčeve). Najprej trditev, da se delavci sami ne zanimajo za dvig splošne izobrazbe. Navidezno taka trditev morda drži, zlasti če je podkrepljena s podatki, da se na razpise za oddelke pri osnovnih šolah javlja le malo delavcev. Ce pa bi pogledali v ozadje te navidezne nezainteresiranosti, pa bi kaj kmalu ugotovili, da je le-to posledica splošnega vzdušja oziroma razpoloženja v posameznih delovnih organizacijah do izobraževanja in strokovne usposobljenosti sploh. Če je izobrazbeni nivo in sestav strokovnih kadrov na sploh nizek in neustrezen, če lahko na vodilnih delovnih mestih vedrijo in oblačijo ljudje z neustrezno izobrazbo, potem je v takem delovnem okolju le malo motivov za dvig splošne'in strokovne izobrazbo. Drug vzrok za nezanimanje pa je verjetno v nepreciziranem oziroma neopredeljenem cilju izobraževanja. Čim nižji je namreč socialni status zaposlenih, tem bolj konkretno je treba opredeliti smoter izobraževanja. Te cilje pa ni težko konkretneje približati vsakemu delovnemu človeku: višje znanje —• večja produktivnost — večji dohodek; večje možnosti za napredovanje v poklicu; aktivnejše družbeno uveljavljanje in udeležba y gospodarjenju, bogatejše osebno življenje in podobno. To so cilji, zaradi katerih si prizadevamo dvigniti raven splošne izobrazbe vseh zaposlenih. Seveda pa se ta prizadevanja ne smejo omejiti le na izobraževalne akcije. Te cilje je treba uresničevati v vseh odnosih v delovnih organizacijah: od izpopolnjevanja sistema nagrajevanja po delu, uvajanja reelekcije in obnavljanja kadrov na vseh vodilnih in strokovnih delovnih mestih, resničnega uveljavljanja vseh članov delovne skupnosti v samoupravljanju, ustvarjanje pogojev za kulturnejše življenje vseh delovnih ljudi itd. Če bodo izobraževalnim akcijam sledili ustrezni ukrepi tudi na vseh teh področjih, potem bosta interes in stimulacija posameznikov za izobraževanje nedvomno večja in ustreznejša. Tudi za drugo opravičilo — da delovne organizacije nimajo sredstev — bi v vseh teh delovnih organizacijah našli dokaze, da je ta izgovor izvit iz trte. Znano je, da je samo od določenih sredstev, ki bi jih delovne organizacije lahko uporabile za izobraževanje na račun materialnih stroškov, ostalo več kot polovica. Podrobnejši pregled porabljenih sredstev za izobraževanje po posameznih delovnih organizacijah pa bi pokazal še na mnoge primere nesmotrnega in nenačrtnega izkoriščanja teh sredstev. Samo nekaj takih primerov: v delovnih organizacijah plačujejo iz teh sredstev visoke prispevke in stroške za razne »strokovno izpopolnjevalne tečaje« vodilnih uslužbencev, nadalje iz teh virov financirajo strokovne ekskurzije posameznih grup ali celo celotnega kolektiva v inozemstvo, v po- mm sameznih primerih plačujejo pol privatne instrukcije za študij posameznikov na višjih in visokih šolah itd. Čeprav so to navidezno in posamično vzeto majhne vsote, bi vendarle ob načrtno zasnovani politiki izobraževanja in jasnejših ciljih v delovnih organizacijah s sredstvi, ki jih potrošijo, lahko dosegli večje uspehe in zadovoljili nujnejše potrebe. Zakaj je npr. potrebno, da Sedaj iz Slovenije delovne organizacije pošiljajo posamezne uslužbence v Beograd na seminarje o novem zakonu, o delovnih razmerjih in zanje plačujejo visoke vsote, ko smo v Sloveniji podobne seminarje že imeli, pripravljajo pa jih tudi delavske univerze v sodelovanju z vsemi strokovnimi in družbenimi organizacijami in institucijami. Vsem so na razpolago tudi ustrezni komentarji in gradivo. Ali ne bi bilo bolje ta sredstva uporabiti za temeljitejšo razpravo o urejanju delovnih razmerij s širšim krogom članov delovnega kolektiva, na katerega bi povabili strokovnjake, ki poznajo ne le zakon, ampak tudi dosedanjo prakso in probleme iz urejanja delovnih razmerij? Tak; in podobni primeri kažejo na to, da s sredstvi za izobraževanje razpolaga le ožji krog ljudi v delovnih organizacijah in da se o politiki trošenja teh sredstev ne razpravlja enakovredno v organih samoupravljanja. Kajti le tako si je možno razlagati tako pogoste primere nesmotrnega trošenja sredstev. Drugi dve trditvi zahtevata več pro-, štora, zato. bom nanju skušala odgovori-. ti. v samostojnem prispevku. TILKA BLAHA Centralni komite ZMS je v minulem tednu sklical plenum, ki je obravnaval financiranje in reformo drugostopenjskega šolstva. S teni je skušala tudi mladinska organizacija prispevati svoje k razreševanju problemov, ki se pač v največji meri tičejo mladih ljudi. In namera ji je s skrbno pripravljenim referatom tovariša Rojca, s tezami in s samo razpravo na pie-numu lepo uspela. Materialna osnova šol druge stopnje Vprašanje, ki je že vse predolgo na dnevnih redih naših sestankov Izhodišče plenuma je bilo v ugotovitvi, da sta šolstvo in izobraževanje temeljna pogoja za nadaljnji razvoj naše celotne družbe in da slabosti v drugostopenjskem šolstvu ni mogoče več opravičevati s preskromno materialno osnovo. Bistvo problema tiči v premalo uveljavljenih instrumentih za zbiranje sredstev, v neurejenem družbenem statusu drugostopenjskih šol in nedodelanih vsebinskih konceptih ali celo učnih načrtih šolanja. Kljub temu pa vendarle ne smemo spregledati, da je dvajset povojnih let prineslo v šole druge stopnje tudi velik napredek.' Pomislimo samo na povečano število teh šol ih njihovih učencev ter kot končni rezultat število diplomantov s srednješolsko izobrazbo. Potem ne moremo mimo prizadevanja za preobrazbo bivših učiteljišč, plimo vsebinskih premikov gimnazijskega pouka in verifikacije gimnazij, mimo izboljšanih in dopolnilnih učnih programov poklicnih šol s predmeti splošne in družbenoekonomske izobrazbe. In končno, ne pozabimo na iz leta v leto vedno večjo samoiniciativnost delovnih skupnosti šol pri krepitvi šolske samouprave in bogatenja učnih programov z zavestjo, da vodi samo taka pot k učinkovitemu delu in osamosvajanju. Nema priča dela Foto: Milan Šparovec §" mmm F INFORMACIJA^ Neizdelan sistem zbiranja sredstev Redkim, res dobrim filmom — japonski film »Mali ribič«, škega sveta. Skozi socialna o otrocih, za otroke in odrasle V njem spoznamo življenje nasprotja, ki jih odkriva oko-sta se v teh dneh pridružila skromnih in siromašnih japon- Ije, se rišejo tudi značaji ljudi, kar dva tuja filma. Prvi je bil skih ribičev, njihova prizade- Naivno životarjenje in neod-sovjetski film o malem Dimku, vanja za obstoj, njihove osebne ločnost očeta na eni ter vztraj-ki v svojih .otroških željah in tegobe in občutja. Režiserju je na težnja in prizadevanja zc sanjarijah hrepeni po lepem in uspelo na filmskem platnu oži- življenjski obstoj malega ribičr aunaškem očetu, torej po po- viti značilno vzdušje majhne na drugi strani. Preprosi' polnem družinskem življenju ribiške vasi, z njenimi običaji zgodbo preveva vseskozi ob m sreči. Film je s svojo nepre- jn vsakdanjim življenjem. Vse čutje. človeške topline, huma tenciozno, prisrčno in hkrati t0 je na ^nmsi^em platnu zaži- . nošti in poštenja. Dejanja ma otroško resno izpovedjo ter iz- vglo piastično in realno. Po- lega dečka so prežeta z vero 1 Aljoše Zagorskega°predstav- sebno Pozornost je režiser po- življenje in človeško srečo, čc Ijal resnično umetniško dozi- svetil glavnemu junaku in nje- uidi v siromašni ribiški vasic vetje. govemu iskrenemu prizadeva- med siromašnimi, a dobrim Njemu sledi drugo delo s nju za ohranitev družine in in poštenimi ljudmi, tematiko o otroških doživetjih hkrati ohranitev delčka otroi IVA BOZOVIČAR kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene FILM O OTROCIH JAPONSKI FILM »MALI RIB Če priznamo torej vse slabo in dobro v preteklosti, smo lahko kritični do sedanjosti, so ugotovili na plenumu. V tem trenutku kritični celo moramo biti. Urejevanje materialne osnove šol-druge stopnje smo se lotili z zamudo in s premalo predhodno izdelanim sistemom financiranja (materialna osnova šol druge stopnje se je razvijala dvakrat počasneje kot v osnovnem šolstvu). Novi posilci ustanoviteljskih pravic srednjih šol, občine, ne zmorejo vselej dodatnih denarnih obveznosti za financiranje teh šol. Gospodarske organizacije pa prav tako nimajo vedno dovolj razumevanja za šole druge slop-tje, niti ne vselej za šolanje lastnega adra na-drugi stopnji. V načelu seveda ihče ne zavrača družbeno-poli ličnega 'hodišča sedanjega načina financiranja ednjih šol, gre pa za to, da sedanji otok sredstev v šolske sklade ne zago-’vlja šolam normalnega dela. Zato je otrebno izpopolniti ta sistem finan-Tanja tako, da bodo pogodbeni odnosi ied šolo in ustanoviteljem zagotavlljali >lam druge stopnje dovoljšno materialno osnovo, in to iz trajnih virov. Na plenumu CK ZMS so predlagali dva načina za financiranje šolstva druge stopnje. Prvi postavlja kot vir financiranja proračune družbeno-političnih skupnosti in obvezni prispevek gospodarskih organizacij. Po drugem pa bi se naj formirala sredstva za šole druge stopnje v določenem odstotku od osebnega dohodka vseh zaposlenih. Ta prispevek bi potem razporejali v občinske, medobčinske in republiški sklad za šolstvo v določenih razmerjih. Takšen avtomatizem zbiranja sredstev bi sicer rešil šole skrbi, po drugi strani pa bi najbrž zmanjšal interes gospodarskih organizacij za razvoj izobraževalnega sistema in skrčil njihov vpliv na vsebinski profil šol druge stopnje. Zato so udeleženci plenuma podprli prvi predlog, po katerem naj bi zakon o financiranju srednjih šol, ki se pripravlja, upošteval dva vira za zbiranje sredstev: prispevek od osebnih dohodkov zaposlenih (kot je to sedaj v socialnem zavarovanju) in obvezni prispevek gospodarskih organizacij v breme poslovnih stroškov. V tej zvezi so tudi poudarili, da se jim zdi samoiniciativnost celotne družbe pri pripravi zakona neobhodno potrebna in da pač ne smemo čakati križem rok na zakon, ki se tiče nas vseh in prihodnosti. Pred reformo šol 11. stopnje Poleg financiranja pa moramo rešiti v šolstvu druge stopnje še vrsto organizacijskih, vzgojno-pedagoških in učno-izobraževalnih problemov. V prvi vrsti naj bi se drugostopenjsko šolstvo dosledno povezovalo z gospodarstvom, z njegovimi potrebami, razvojem, načrti, kajti celo pojem splošne izobrazbe se v današnjem industrializiranem svetu spreminja in vključuje tudi velik odstotek tehničnega znanja. Za čim hitrejši dvig kvalitete pouka na šolah druge stopnje je potrebna verifikacija teh šol. Sedanji koncepti šol druge stopnje še podpirajo diferenciacijo delavskih in uslužbenskih poklicev in poklicne šole celo občutno stagnirajo. Zavoljo prevelikega vpisa mladine v gimnazije primanjkuje naraščaja v poklicnih šolah, poleg tega so učenci teh šol prikrajšani kar se tiče pridobivanja širše izobrazbe v poklicnih šolah, v nadaljnjih možnostih za šolanje, v materialnem pogledu in celo v družbenem smislu. Čeprav smo »vajenca« preimenovali v »učenca v gospodarstvu«, je vajenska mentaliteta med nami še vse preveč živa (v kranjski občini so prav v pogledu odpravljanja te mentalitete mnogo storili s pomočjo prosvetno-pedagoške službe). Temeljita reforma drugostopenjskega šolstva je torej v vseh ozirih neobhodno potrebna. Toda njen uspeh bo odvisen pd tega, kako se je bomo lotili in jo tudi rešili. Predvsem moramo gledati na šole druge stopnje v sklopu celotnega šolskega in izobraževalnega sistema, v neposredni povezanosti tako z njima kot s potrebami gospodarstva, družbenih služb in družbenega razvoja nasploh. Upoštevati je treba kvalitete ter predvsem rezultate dosedanjega razvoja v šolstvu. Takoj, ko bi izdelali nove učne načrte, bi morali izračunati, s kolikšnimi sredstvi jih lahko realiziramo in s kakšnimi kadri. Bilo bi tudi napačno, če bi pri pripravljanju nove reforme ne sodelovali sami prosvetni delavci. Kajti tako bi se lahko dogodilo, da bi videli ti v reformi neko od zunaj vsiljeno zahtevo ali zgolj politični pritisk. Zato ja prav, če bi-razmišljali o novi reformi drugostopenjskega šolstva vsi strokovni organi šol, če bi pripravljali tudi predloge in koncepte, ki bi šli nato v javno razpravo. Dejstvo namreč je, da vsako šolsko reformo dejansko izvajajo predvsem prosvetni delavci. Zvezni sekretariat za kulturo in prosveto je že izdelal orientacijsko shemo reforme, ki je videti nekako taka: šolstvo druge stopnje bi razdelili v dve fazi, v fazo pripravljalnega in zaključnega izobraževanja. V prvo, ki bi trajala dve leti, bi se vpisali učenci t uspešno dokončano osemletko in si pridobili v njej splošno strokovno in družbeno izobrazbo. (Predmeti s kulturnega, ekonomskega, zdravstvenega, telesno-kulturnega področja, .prirodoslovno-matematične vede, proizvodno-tehnična znanja.) Po končani prvi fazi pa bi si mogli učenci svobodno izbrati eno tz» med šol v klasičnem smislu. Plenum CK ZMS je opozoril torej na obilico nerešenih problemov v našem šolstvu 'druge stopnje, sprejel tudi že določene zaključke in postavil pred javnost zahtevo, da se temeljito vključi v reševanje šolske problematike. ALA PECE . . », ■ ~ ■ . ' ^' a TEL E GOJA V. P O S. * PRAZNIK ŠPORTNIH RAVEN V železarskih Ravnah na Koro škem že od nekdaj pišejo besedico »šport« z velikimi črkami. To smo se prepričali vnovič med pravkar minulim praznovanjem občinskega praznika. Za to priložnosti so v Ravnah odprli športni park s prele pim domom telesne kulture in sta dionom. z novimi objekti je raven ska delavska in šolska mladina na posled dobila dolgo zaželene* športne naprave, ki bodo še bolj razmahnile športno dejavnost v nekaterih priljubljenih zvrsteh, za katere doslej niso imeli ustreznih pogojev. Osrednji objekt športnega parka je seveda dom kulture s stadionom. V novem domu je sodobna telovadnica z vsemi neogibno potrebnimi stranskimi prostori in napravami. Pravi biser pod streho tega novega objekta pa je petindvajsetmetrski plavalni bazen, v katerem so bile v nedeljo po slovesni otvoritvi že prve tekme. Ravne so dobile tako drugi pokriti plavalni bazen v Sloveniji sploh in bržkone prav nič ne tvegamo, če zapišemo, da bomo o koriških plavalcih in plavalkah prav kmalu slišali še kaj več. Ravenska mladina je dolgo čakala na otvoritev teh modernih objektov in naprav. Zdaj je tako daleč, za kar gre zasluga neumornim domačim te-lesnovzgojnim športnim delavcem, ki niso^ držali križem rok nikoli, kadar je šlo za novo rekreacijsko žarišče. Na zadnje pa se te lepe delovne zmage ne veseli samo mladina v Ravnah in na Koroškem, marveč z njo tudi vsi slovenski športniki. Na sliki: novi bazen (25 m) v ravenskem domu telesne kulture. O ŠPORTNEM ŽIVLJENJU IN REKREACIJI V KOLEKTIVU -GRADIS- Velika ovira—sezonsko delo ^llllllllllllll!lll!llllllllllllllllll!l!lll!llllllll!lllllllll!lll!l!lllllllllllllll!lll!ll||||||||||||||||||||||||l!lll||||!l!||l!lllllllli!||||||||||!l|||||l!l|||l|l!Mli »Šport in rekreacija v našem kolektivu nista g g nepoznani vrednosti ali prazni besedi. V našem g g podjetju, ki že vrsto let šteje okrog 5000 proiz- g g vajalcev in se tako uvršča med največje kolektive j g v naši republiki, imamo precej razvito športno g g življenje v številnih klubih. V vseh sekcijah in | g klubih se bolj ali manj aktivno udejstvuje okrog g g 600 mladih in tudi starejših delavcev.- To so bile g g prve besede Jerneja Jeršana, referenta za zdrav- 1 g stveno in higiensko preventivo v gradbenem pod- g = jetju »Gradis«, ko je odgovarjal na vprašanja na- 1 g šega sodelavca. g liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii Sicer pa razgrnimo nekoliko podrobneje pripovedovanje tovariša Jeršana, mladega socialnega delavca v kolektivu »Gradis«, ki po »službeni dolžnosti« odgovarja za zdravstveno in higiensko preventivo, v sindikalnem -odboru pa je predsednik komisije za šport in rekreacijo in sam tudi navdušen smučar. Začnimo kar pri materialni osnovi! Vsekakor je treba priznati, da podjetje — ali, če hočete, uprava —ni mačehovsko razpoložena do športa. Leta 1960 je uprava za šport in rekreacijo dodelila 1,890.000 din. cah, v Mariboru, Celju, Ravnah, Kranju, Ljubljani, Škofji Loki, Zalogu in Kopru — imajo vsaj preprosto strelišče in igrišče za odbojko, marsikje pa tudi balinišče in kegljišče. Žogice za namizni tenis in strelivo za malokalibrske ali zračne puške so vsem dovolj na voljo, tako da zaradi športa še 'nihče ni moral seči v lastno denarnico. »Seveda'je dejavnost v raznih krajih precej različna,« je razlagal tovariš Jeršan. »Na Ravnah imajo precej razgibano namiznoteniško sekcijo in smučarje. Na- Jesenicah so prav 1 Sl Smučarji GIF »Gradis« in GP »Sava«, zbrani na športnih igrah gradbincev (Foto: J. Jeršan) leta 1962 2,582.000 din, predlanskim 3,560.000 din in lani že 4,433.000 din. Vse to je dotacija po »upravni liniji«, vrh tega pa je vsako leto nekaj “soldov« primaknil seveda še . sindikat. Skratka, denar res ni bil nikoli Poseben problem. Kaj pa rekviziti, športne naprave in objekti? Tudi tu ni tako slabo. V vseh enotah imajo vsaj tiste rekvizite, ki so potrebni za najbolj priljubljene — tako rekoč »sindikalne« športne panoge. To pa so v »Gradisu« strelstvo, kegljanje, namizni tenis, šah, balinanje, v nekoliko manjši meri tudi nogo-nnet, smučanje in odbojka. V vseh krajih, kjer ima »Gradis« ■voje postojanke — na Jeseni- tako navdušeni smučarji in kegljali. Mariborčani pa so najbolj vneti za nogomet pa tudi za kegljanje, Ljubljana pa ima dobre kegljače, strelce in nogometaše. V Celju je precej aktivna strelska ekipa, v Kopru pa balinarska. Skratka, razgibanost športnih sekcij je posledica dela športnih funkcionarjev v kolektivih.« V vseh športnih sekcijah je aktivnih približno 600 delavcev in uslužbencev. Vsekakor je najbolj priljubljena panoga. šah, nič manj streljanje in namizni tenis. Za nogomet je vneta zlasti mladina, v vrstah smučarjev srečaš tudi večji del mlade ljudi, medtem ko najdeš med kegljači mlade in odrasle. Zgrešeno .bi bilo misliti, da se vsi ti športniki pokažejo na športnih terenih le enkrat v letu, takrat, ko imajo gradbinci svoje letne športne igre. Seveda je res, da so nekateri klubi bolj delavni, drugi pa manj, vendar najrazličnejših tekmovanj — od, občinskih, klubskih, medobčinskih in medklubskih ali med raznimi podjetji — le ni tako malo. V vrstah »Gradisovih« športnikov so tudi tekmovalci, ki jih srečamo včasih na republiških ali celo na zveznih tekmovanjih. Kdo ne pozna nekdanje svetovne prvakinje v kegljanju. Francke Erjavčeve, ki se še ne more ločiti od kegljaške steze? Sicer pa so »Gradisovi« kegljači že leta in leta med solidnimi ekipami tudi v republiškem merilu. Med strelci slovita zlasti Janez Zupan in Ludvik Snaj-der, smučarji pa nedvomno poznajo Ravenčana Maksa Gekona in Mariborčana Marjana Cizeja. »Torej ste s športno aktivnostjo kar zadovoljni?« sem vprašal »odgovornega« za šport v sindikalnem odboru. . »Zadovoljni? No, to bi zvenelo nekoliko preveč hvalisavo. Zadovoljni še nismo popolnoma, čeprav tudi uspehov ne moremo prezreti. Zlasti razveseljivo je, da v klubih in sekcijah in nikakršnih »podpornih« članov, marveč le tisti, ki res vsaj nekolijo »migajo«, torej tisti, ki jih šport veseli in jim je življenjska potreba. Poudariti pa moram tudi uspeh športnih iger gradbincev, katerih vpliv je že čutiti .tudi v našem kolektivu. Lani je bila udeležba na teh letnih igrah rekordna — nad 1200 udeležencev iz 32 podjetij. Te množične prireditve zelo poživijo športno življenje v kolektivih.« »No, in kaj je po vašem glavna ovira, da se športno življenje in najširša rekreacija ne moreta še bolj razmahniti?« sem vprašal. »Vzrokov je več,« je odvrni) tovariš Jeršan. »Vsekakor je velika ovira v tem, da je gradbeništvo tipična sezonska panoga. Poleti je dela čez glavo — na gradbiščih delajo od ranega jutrh do noči, včasih še pozno v noč. Kdor dela fizično po 10 ali 12 ur dan za dnem ima seveda le kaj malo veselj; do fizkulture. Prepričan sem da bo takrat, ko bo tudi grad beništvo začelo uvajati 42-urn' delovni teden, več časa za šport za rekreacijo. Močno nam pri manjkuje tudi strokovnjakov ir organizatorjev, čeprav smo v našem kolektivu z organizatork še razmeroma na dobrem. Re' pa je, da vse delo te ali on' sekcije v večini primerov »visi le na enem, največ na dve’ ljudeh. To so veliki idealisb žal, pa so nekateri že precej • letih ali pa izgubljajo počn svoj entuziazem in voljo d dela. Skratka, hočem reči, da i morali veliko večjo po»o-»--posvetiti tudi ''zgoii in n bivanju novih kadrov, ki bi strokovno vodili sekcije in klube.« Ob koncu je stekla še beseda o množičnih izletih kot najbolj enostavni obliki rekreacije. »Za »izlete je precej zanimanja, zlasti med delavci,« je pojasnjeval tovariš Jeršan. »Lani smo organizirali 8 izletov, ki se jih je udeležilo skoraj 400 delavcev. Največ izletov je bilo na morje — v Poreč in v Ankaran — pa tudi na Pohorje in na Gorenjsko. Vendar pa opažamo, da postaja ta oblika skupinske rekreacije s porastom življenjskega standarda nekoliko manj zanimiva. Ljudje, ki se tako ali drugače »motorizirajo«, počasi izgubljajo smisel za skupinske izlete, vsak si poišče svojo družbo in gre ob nedeljah za svojimi cilji. Rekel bi, da vedno višji standard pospešuje nekakšen individualizem. To pa seveda ne pomeni, da tisti, .ki gredo sami ali s prijatelji ob nedeljah na razne izlete, pozabijo na šport, na rekreacijo. Vsak, kdor gre poleti ali pozimi na morje ali v hribe, že samo s tem, da gre iz mesta v naravo, poskrbi za počitek, za duševno in telesno rekreacijo. Mnogi vzamejo s seboj žogo, zračno puško ali lopar za badmington. Proti temu se najbrž ne bomo mogli upirati Morda bo le treba poiskati razne ustrezne oblike, da bode tisti, ki gredo v manjših skupinah v prirodo, še bolje in smotrneje izkoristili svoj počitek in svoj prosti čas v naravi.« je zaključil tovariš Jeršan. P-n =c= —= X. LETNE ŠPORTNE IGRE »ELEKTRE« V KOPRU Za jubilej — v uspelo tekmovanje Sindikalni športni aktivi elektrogospodarskega združenja »Elektre« so že skoraj dve desetletji prava »trdnjava« rekreacijskega delavskega športa širom po Sloveniji. Zato tudi prav nič ne preseneča, da je ta »velika družina« med prvimi organizirala redno pestro športno dejavnost med številnim mladim in starim članstvom. Ta koristna prizadevanja so se vsako leto najlepše manifestirala na letnih in zimskih športnih igrah, ki so vsakokrat v drugem kraju. Letos, ob 20. obletnici osvoboditve, je doletela ta čast mar-ijive in neumorne sindikalne športne delavce v Kopru, ki so nad vse vzorno priredili jubilejne — že desete — letne 'gre sindikalnih športnih aktivov »Elektre«. Slovensko obmorsko mesto, ki te dni kakor nalašč ni skoparilo s toplimi pomladanskimi sončnimi žarki, so že minuli četrtek preplavili tekmovalci in tekmovalke (700) iz 22 prijavljenih elektrogospodarskih kolektivov. Mesece in mesece so se pripravljali v svojih kolektivih za to tekmovanje in na občasnih tekmovanjih izbirali svoje najboljše za devet razpisanih tekmovalnih disciplin — atletiko, odbojko, namizni tenis, šah, kegljanje, streljanje, »lov« na glinaste golobe, balinanje in plavanje. V svojih pisanih športnih iblačilih so se razgrnili po koprskih ulicah. Seveda pa so najbolj nestrpno čakali na uvodno slovesnost — na skrbno pripravljeno otvoritev na mestnem stadionu. »Arena« je prav-za to priložnost že poprej popolnoma spremenila zunanjo podobo, saj jo je bilo treba še posebej pripraviti za sprejem tolikšnega števila aktivnih športnikov in športnic. Prireditveni odbor s predsednikom Borisom Ko-šeletom je bil kos seveda tudi tej zahtevni in hvaležni nalogi. Do otvoritvene slovesnosti — v četrtek ob 17. uri — je bil stadion nared. Marsikatera pridobitev na njem bo odslej koristno služila koprskim in okoliškim športnim in telesno-vzgojnim klubom in društvom. Gostoljubni prireditelji so bili ponosni tudi na to lepo delovno zmago, zlasti še tedaj, ko so videli, kako so udeleženci letošnjih jubilejnih iger zadovoljnih lic korakali po rdeči atletski stezi med nastopno povorko. Zares praznično vzdušje pa ni trajalo dolgo; po otvoritvi so bila na sporedu .že prva tekmovanja — borbe za prva mesta in zlate, srebrne in bronaste kolajne. Na malokaterem športnem tekmovanju pri. nas je vladalo doslej tako pristno tekmovalno vzdušje, kakor smo ga opazili na koprskem srečanju. Za vsako točko, krog, sekundo ali centimeter so se tekmovalci in tekmovalke zagrizeno in zares športno borili, samo da bi prispevali čimveč števnega izkupička za etapne in končne razvrstitve svojih ekip. Tekmovalcev je bilo veliko, konkurenca pa na zares republiški ravni, toda zmagal je lahko samo najboli«! med ' ”:mi. »Kraljica športov« — atletika — je bila v moški konkurenci vsa v znamenju celjskega zastopstva ,ou v. .-iO za petami pa mu je bilo moštvo »Elektre« iz Maribora (5477). V ženskem sporedu pa so se izkazale najbolj Primorke (Elektro-Gorica), ki so zmagale s precejšnjim naskokom pred Ljubljančankami (2813:2554). Tretje mesto so zasedle Mariborčanke. V odbojki, ki je sploh zelo priljubljena igra v naših delovnih kolektivih, so zmagale igralke Dravskih elektrarn pred Goričankami in Trboveljčankami, v moški konkurenci pa igralci iz Gorice pred Soškimi in Dravskimi elektrarnami. Goriško zastopstvo je slavilo pravo zmagoslavje v balinanju, saj šo tri njene ekipe — prva, tretja in druga — zasedle prva tri mesta. \ Za najboljše, strelce so se izkazali tekmovalci »Elektre« iz Maribora pred Šoštanjčani in strelci Elektroprojekta. Največ glinastih golobov pa je ustrelil Janez Selan iz Ljubljane. V šahu so bili »velemojstri« igralci ljubljanskega Elektroprojekta, naslov »vicešampiona« pa so osvojili šahisti Termoelektrarne Trbovlje. »Zlobneži« so trdili, da so Ljubljančani v namiznem tenisu zmagali pač zato, ker je bil v novi športni dvorani v Tivoliju pred nedavnim svetovni šampionat (SPENT). Med ženskami pa so lovoriko osvojile Celjanke. Po pričakovanju so se Kranjčani predstavili za najboljše kegljače, v plavanju pa sta bila najhitrejša' Golnar iz Hidroelektrarne Sava (v razredu do 30 let) in Jamnik iz Ljubljane (v kategoriji nad 30 let), med ženskami pa zastopnica »Elesa« Ivančičeva, V skupni oceni so največ kolajn osvojili sicer tekmovalci in tekmovalke »Elektre« iz Gorice, toda največ točk — in z njimi pokal uredništva »Elektrogospodarstva« — je osvojila le ekipa »Elektre« iz Celja (25) pred Gorico (20), Mariborom (13), Ljubljano in Dravskimi elektrarnami (po 11] itd. Jubilejne letne športne igre sindikalnih športnih aktivov »Elektre« so tudi to pot uspele v zadovoljstvo vseh udeležencev. n. delavcev^Lojzcta Cap li dr a prejcina p,akcto od Predsednika rep. sindikata gradbenih Uivl. # J Ul atlll J Mummreskm Tovariš Jože Kopriva, po poklicu neposredni proizvajalec, po funkciji pa polnopravni član delovnega kolektiva papirniškega kombinata, je bil minuli četrtek postavljen pred zelo pomembno alternativo. Moral se je namreč anketno odločiti, ali je kot samoupravljavec — in s tem aktivni akter v našem politično-ekonomskem sistemu — pripravljen nekoliko znižati cene tistim artiklom, ki so jih njegovi predstavniki v samoupravnih organih kombinata, v soglasju z odgovornimi uslužbenci v komerci' . podredili dan ali dva pred uredbo o zamrznjenju jugosl ..an-:-ih ccn. Tovariš Kopriva jc to svojo samoupravno dolžnost resno vzel in se je zamislil. * Teden pred tem razmišljanjem našega Jožka Koprive je podjetje »Druitrg« (Družbena trgovina) sporočilo Kombinatu papirne industrije u Starem gradu, da se je spričo zadnjih podražitev njegovih izdelkov znašlo v škripcih. Trgovci so pisali neposrednim proizvajalcem: »Vse kaže, da ste Vi — ne vemo kako in po kakšni liniji - 'redzadnji in zadnji dan pred sprejemom uredbe o zamrznjenju cen, zvedeli, kaj nam pripravljajo, in zato Masa §mš@ prišli Ž ste koj podražili svoje izdelke. Mi, trgovci, ki vedno in povsod zc- ■•arjemo ne. )ela poštene socialistične trgovine, tega seveda nismo mogli vedeti, in zato smo prodajali vaše in vse druge izdelke po starih cenah, ki sb veljale sedemnajst dni pred prej omenjeno uredbo. In zdaj naj mi, zaradi te naše poštene trgovske morale — oprostite izrazu — nastradamo. Kje je tu logika in kje je tu morala? Vi zdaj — po črki in duhu uredbe o zamrznjenju cen — lahko prodajate svoje proizvode po višjih cmnah (povprečno ste jih zvišali za 13 odstotkov), mi pa jih moramo proda isti — po črki in duhu uredbe — po starih cenah. Gre torej za problem trinajst odstotkov čiste naše izgube. Zaradi tega' vam sporočamo: — Z današnjim dnem ukinjaino sleherni nakup tistih vaših izdelkov iz papirja, ki ste jih podražili tik pred uredbo o zamrznjenju cen. (Naj vam kar ležijo v skladiščih; boste vsaj vedeli, kolikšen je davek na obratna sredstva!) — Apeliramo na vas, da trezno in z vso družbeno sa-moupra > odgovornostjo razmislite, v kakšnem položaju smo se zaradi tistih vaših podražitvenih odločitev — znašli mi in vi in vsa družba, ter svojo politiko cen prilagodite novo nastalemu položaju. Jožek Kopriva, član delovnega kolektiva papirniškega kombinata, se je torej moral resno zamisliti. Medtem pa je poslušal razlage ^tovarišev iz uprave. Govorili so: »Vsi naši izračuni dokazujejo, da cen, ki smo jih uvedli tik pred uredbo o zamrznjenju, ne moremo zmanjšati, ker bi s tem škodovali ne samo ugledu kombinata, pač pa tudi njegovemu proizvajalnemu in tržno-blagovnemu potencialu.« Pa tudi: »Kje pa, tovariši; niti koraka nazaj. Zakaj pa vendar imamo zakone, uredbe in predpise! Naša odločitev b podražitvi je povsem regularna in zakonita.« In končno: »Če pocenimo svoje proizvode, bo občutno prizadet naš sklad osebnih dohodkov.« Vse te. utemeljitve — zlasti poslednja — so vplivale na odločitev Jožka Koprive. Vzel je svinčnik in na tiste pike po vprašanju »AH ste za to. da bi prodajali naše izdelki po starih cenah, ki po veljale pred sedanjimi?«, zapisal: »Ne.« * Včeraj je tovariš Kopriva kot potrošnik kupoval v poslovalnici trgovskega podjetja »Družtrg« na Cesti 29. februarja — toaletni papir. »Nimamo!« je rekla prodajalka in zmignila z rameni. Jožek Kopriva, član delovnega kolektiva papirniškega kombinata, ki proizvaja tak papir, se je pa razhudil: »Po dvajsetih letih graditve in vseh mogočih gospodarskih instrumentov, še toaletnega papirja ne moreš kupiti. Mojduš, gospodarstvo pa’tako. Le kam smo prišli!« JANEZ VOLJČ C Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllk s Neumnost, razumljivo, da mu nisem dovolil, da bi mi f§ vse t» vrgel v cbra~'. . jfl!IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII!lllllll!lllllll!l>llllllllllillllllllllllllll!llll!lll'lllllll!!lll!lllllllll)lllll!lll!lllllllllllllll!lllll!ll!lllllllll!lll!llll!IIIIT1llllllfllllllll!llJ 7~ 2 3 * T7 1 7 i JI s m: r 1 tt ilJT Jj tu S m [7* | 1 * t9 CTUHaHMJsl L » • 2o i m 2f 22 la 23~ m sr 2S ( 26 27 M 28 29 3o \$f~' _____ Križanka Vodoravno: 1. kraj med Ljub— Ijano in Postojno, 7. razprava (množ.), 8. atletska disciplina, 9. pravoslavni duhovnik, 11. graja, 13. znak za kemično prvino, 14. egipčanski bog, 15. lo- pata (srbohrv.), 17. nacionalni muzej v Madridu, 18. nasilje, 20. rusko moško ime, 21. ime črke, 23. znak za kemično prvino, 24. naelektreni delci atomov', 26. žensko ime, 28. sadež, 29. velika francoska reka (orig.), 31. kirurški nož. Navpično: 1. strah, duh umrlega pri starih Rimljanih, 2. upad morske vode, 3. judovska mestna četrt, 4. medmet. 5. značilna oblika, vrsta, 6. serum, 10. prislov, 12: vrsta velikih rakov (množ.), 16. vrsta trave, 17. predpona, ki izraža stopnjo.presega-nja, 18. oprsje, prsni koš (v medicini), 19. zanos, polet, 21. veliko finsko jezero, 22. ime kubanskega premiera Castra, 25. izpuščaj, 27. oddelek starorimske konjenice, 30. angleško svetlo pivo. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. ponjava, 8. obrazec, 9, slak, e, 10, liv, 11. pot, 13, Iž, 14. loto, 15. kanon, 16. Platon, 18. limes, s, 20. Oran, 21. ti, 22. Ti, 23. vol 24. okarina, 27. nameček. •— Kako pa ste v vašem podjetju uredili problem otroškega varstva? — Odlično, matere smo premestili v nočno izmeno, ko otroci spijo! Pomladna obleka AT,MA v vseh velikostih in dveh barvah — samo 3800 din PRODAJNI SERVIS LJUBLJANA - MARIBOR O BOLJŠE 9 HITREJŠE ® CENEJŠE SKLADIŠČENJE VAM OMOGOČA MOTORNI j HIDRAVLIČNI 1 VILIČAR HVM - 0,63 Cbrimat MARIBOR sut' ... immv' "ip lil l m m mM». ® f' ; .... . .\XNXXXVXXXWXXXXXXXVX\XXXXXXXXXXXXVwXXXXVV\\XXXXXXXXXXXX\ . . . vXXXXXVXXXXXXXXWVXXXVX> Spored RTV Ljubljana za teden od 20. do 26. maja 1965 ČFTRTEK 20. MAJA 5.00-8.00 Dobro jutro! — 6.00- 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8 C5 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Moj konjiček je Varšava — 9.25 Bruno Bjelin-ski: Velika ladja (glasbena pravljica) — 9.45 .Slovenske narodne pesmi pojeta Rezika Koritnik in Tone Petrovčič — 20.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Cez hi ib in dol — 12.30 Bach in Stokovvski — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 18.30 Priporočajo vam . . . — 14.05 Jugoslovanski pevci v Wagner,ievih operah — 14 35 Naši poslušalci, čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Igra pihalna godba Ljudske milice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas -- 17.05 Turistična oddaja — 10.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.15 Odskočna deska — 13.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi Čas — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Popevke za lahko noč — 23.05 Večer kr-r-rnih ci2 10 I.c-c _ 23.05 Litera- ; no’ -,0 — ?3.15 Jazz orkestri vam igrajo TOREK 25. MAJA 5.00-8.00 Dobro jutio! —6.00- 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Ansambel Vilija Petriča in Trio Avgusta Stanka — 8.25 Od melodije do melodije — 8.5 Radijska šola za srednjo stopnjo Obisk pri partizanskih skladateljih — 9.25 Dva prizora iz drugega dejanja opere Ero z onega sveta — 9.45 Četrt ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuja goste — 1115 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pesmi o Titu — 12.30 Iz koncertov in simfo- nij — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Morje — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po ‘svetu — 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli irz studia 14 — 18 45 Na med-narod ;h križpotjih — 19.0^ Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — ^0.00 Majhen recital klarinetista Albiza Zupana — 20.20 Radijsha i". n — 21.21 Sere-'’ 'ni vr“~r — 22.10 Melodije za lahko noč ZMFTIR 26. MAJA 5.00 8.OJ Dobro jutro! — 6,00-6 10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb Tri pravljice severnoameriških črncev*— 3,10 Slovenske narodne pesmi — 9.25 Domače viže v instrumentalni izvedbi — 9.45 Igra violinist Slavko Zimšek — 10.00 Do-pol-danski radijski dnevnik — 10.10 Melodije za razvedrilo — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 ■' nasveti — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Odlomki v cnere Istrska svatba Antonia Smareglie — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 15.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Obisk pri., pai tizanskih skladateljih — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Slovenske vokalno instrumentalne skladbe in fragmenti iz operet • in spevoiger — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi — 18.00 Porodila — aktualnosti doma in po vetu — 18.15 iz fonoteke Ra-, Jia Koper — 18.45 Naš razgo-or — 19.01 Obvestila — 19.05 '■dasbrmc :°-’rtlednice — 19.30 hiški dnevnik — '0.00 r' •• zbor KUD Šlava Klavora iz Maribora 0 B 20. L E T N 1 C' I O S V O B 0 D 1 T V E C E S T I T A I O UPRAVA POSTOJNSKE JAME POSTOJNA OBVEŠČA DA IMAJO SKUPINE MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ SKUPINE ŠOLSKIH OTROK IN DIJAKOV POSEBEN POPUST PRI OGLEDU VSEH OBJEKTOV V SKLOPU UPRAVE POSTOJNSKE JAME VABLJENI! Skupščina občine z vsemi svojimi množičnimi organizacijami GROSUPLJE ) • OBČINSKI SINDIKALNI SVET Ravne na Koroškem Čestita vsem delovnim ljudem za 20. obletnico OSVOBODITVE Z ZELJO, DA BI TUDI V PRIHODNJE DOSEGALI USPEHE V GRADITVI NOVE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI Preden se odločite za nakup kuhinjskih stolov, foteljev in ostalega kosovnega pohištva ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA LESNA INDUSTRIJA PIVKA Tovarna kovinskih izdelkov I in livarna VITANJE Proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče • plemenite in slepe furnirje • lepljene sedeže in naslone • lesno embalažo • žaga mehki in trdi les PRIPOROČA SVOJE KOVANE IN LIVARSKE IZDELKE, KI SO ZNANI PO ODLIČNI KVALITETI IN SOLIDNI IZDELAVI Kemična čistilnica, pralnica in barvarna Maribor, Gorkega 9. S SVOJIMI POSLOVALNICAMI V: MARIBORU — RADLJAH OB DRAVI — RAVNAH NA KOROŠKEM — SLOVENJ GRADCU — VELENJU — ŽALCU — SLOVENSKIH KONJICAH — SLOVENSKI BISTRICI — KIDRIČEVEM — ČAKOVCU — LJUTOMERU — MURSKI SOBOTI — RADGONI JCmdLf ika zadmgM Šoštanj SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM, Z ŽELJO, DA BI PRI NADALJNJI GRADITVI NAŠE DOMOVINE DOSEGALI CIM VEČJE USPEHE ŽELEZARNA RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM Za 20-letnico osvoboditve čestitajo koroški fužinarji : ■■■■■■■ [aaBBBBBBifliBBaBBBaBBiBaiuaBaaflBBBBaBaaaaiiaiaiiiiaaaaaaBBBiaaai V povečanem obsegu z lepšim ovitkom... prihaja • • • tudi v vašo družino družinska revija l■■fl■■BBBBB■BBBI K L I Logatec PROIZVAJAMO IN NUDIMO: KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE - PLASTIFICIRANE LESNE PROFILE ZA. ESSLINGER ROLETE - VRTNO POHIŠTVO - KVALITETNO VEZANA OKNA IN BALKONSKA VRATA - KVALITETNE OBEŠALNIKE ZA KONFEKCIJO INTERESENTI, ZAHTEVAJTE VZORCE IN PONUDBE! Mednarodni, medkrajevni in mestni potniški promet, izlete po domovini in v inozemstvo, remont motornih vozil ■ VAM NUDI # Avtobusni promet ■ MARIBOR — TRŽAŠKA 41 Cestno podjetje Ljubljana LJUBLJANA Stolpniška 10 VZDRŽUJE ZVEZNE, REPUBLIŠKE IN OBČINSKE CESTE NA SVOJEM OBMOČJU JIH MODERNIZIRA GRADI NOVE IN OPRAVLJA NA NJIH VSA ASFALTNA DELA esna / - jLitiji TOVARNA SUKNA KOČEVJE nudi cenjenim potrošnikom svoje kvalitetne izdelke: ■ BLAGO ZA MODNE ŽENSKE PLAŠČE ■ ODEJE VSEH VELIKOSTI IN KVALITET Priporočamo ugoden nakup! KOVINSKO PODJETJE IM K O Ljubij ana — Kamniška 41 Tovarna glinice in aluminija fBous JCidii i KIDRIČEVO Pr oizvaj amo: SUROVI ALUMINIJ V VALJARNlSKIH FORMATIH IN INGOTIH KALCINIRANO GLINICO AI2O3 IN ALUMINIJASTE LEGURE TELEFON: 31-095 MARIBOR TELEKS: KIDRIČEVO 03316 POŠTA: KIDRIČEVO ŽELEZNIŠKA POSTAJA: KIDRIČEVO BBBBBBBBaBSSBaBl O B 20. O B L T I C I O S V O B 0 D 1 T V v C E S T I T A J O BBBBBBBBBBI IBBBBBBBBBBBBBBBBM■■■■■■£■■■&■■■■■■■■■■■■■■■■■■■&■■■■■■■■■HI■■■■■I miHHUHI IHBBBBHHIflHHHBBBUBIBBa1 Ifllllll