82. Šentjur K j 15: do 0 ^ ' ŠENTJURSKE Sent 632:3 1995 352(497 4 Šentjur) GOB IBS o četa,: fOO S^T? ft&z&uta, fini fro&tč Sentjun, IZ VSEBINE: - "suha voda" v občinskem svetu - kaj bo z obvoznico in domom upokojencev - velika metla na Ponikvi - Kalobje: po sledeh "zamere preko groba" - spomini Vinka Jagodiča: Takšen je bil naš čas - Slivnica: boj za faro ali nestrpnost - šentjurske anekdote Življenje n i prazn i k, NAJ BO 1. maj VAS PRAZNIK! Združena lista socialnih demokratov Šentjur pri Celju Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN SivSvSvi cilpo/ Valentuna Orožna 4, 63230 Šentjur RECEPCIJA Telefon: 063/743-905 063/743-705 Tclefax: 063/743-619 eommeree d.o.o. 0^5 ‘VJA‘B‘1 ‘V II ■ I i ! L....?. E. JF j v\^oC r 11 ;s;: JPji% J« ■»>kosXto' n\e t1> Organizacija postopnih srečanj, porok in drugih slači j. RtliSElDoiTRATNA" SLIflilŠKO JEZERO Organi* Sprostitev po napornem dnj-c*fa delovnem tednu. E Odprto: petek: 12 - 21h sobota, nedelja: 10 - 21ji Za skupine je ob vnaprejšnjem dogovoru dom odprt tudi izven delovnega časa! A 'S ia.^ mOTOPREm A GROBELNO Tel./fax: 063/794-330 l/a/T? nudi vse vrste pohištva za: KUHINJE SPALNICE JEDILNICE I j rl PREDSOBE DNEVNE SOBE OTROŠKE SOBE * kuhinje SVEA = 40% popusta belo tehnika po ugodnih cenah * vgradni aparati * hladilna tehnika * pralni sušilni pomivalni stroj * Gorenje, Candy * velika izbira svetil po konkurenčnih cenah 6* 063 794 330 M1P mmmm sedežna garnitura MIRNA umetno usnje 86.400,00 SIT PLAČILNI POGOJI POPUSTI od 5% do 40% za takojšnje plačilo ali kredit na 6,12,24,36 mesecev v sodelovanju z UBK Šmarje po zelo ugodni obrestni meri! Del. čas: od 9 -18" sobota: od 8 -12" EKSPRES EisniiEi ii mišici *M a e k # im rmsM <8 IS 4$ C. Kozjanskega odreda 4, ŠENTJUR Telefon: 063/741-836 mmm PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV, BOJLERJEV IN IZVAJANJE EL. INSTALACIJ Branko DOBOVIŠEK - MAPI 63230 Šentjur, Ipavčeva 22, Tel.: 063/742-367 Šentjurske NOVICE UVODNA STRAN 118 Svoboda! Bilo je maja 1945. Hiteli smo ob potoku navzgor. Naprej! Hitro, domov! Domov gremo! Bilo mi je 5 let in hrabro sem nosil svojo culico. Po štirih letih izgnanstva smo se vračali pod domači krov! Ne vem, kako je očetu to uspelo, toda čeprav sem bil otrok, ki dotlej ni poznal topline doma, sem naše hitenje proti domu doživljal kot svetel praznik, ki tudi po petih desetletjih ni izgubil svojega bleska. Konec vojne! Svoboda! Zmaga! Dom! Dve desetletji kasneje, spelje bil maj, hitel sem po tej isti potki, tokrat sam, z nekoliko bolj zadržanim korakom. Po enajstih mesecih zapora, ki mi ga je prisodila moja domovina, sem koračil domov, notranje nasršen in odtujen, a kljub temu zajemajoč s polnimi pljuči srečo svobodnega sonca. Bilo je to grenko, a veliko in odločujoče spoznaje svobode. 30 let kasneje! Spelje cvetel maj. Potke ob potoku že zdavnaj ni več. Šentjur. Prve svobodne volitve so mimo, zmagali smo! Demos je zmagal, zmagala je demokracija! Občutek vznesenosti, zaradi katere gredo mravljinci po hrbtu, je spet tu, nepozaben in nenadomestlijv. Letos praznujem petdeseto, trideseto in peto obletnico svojih svobod. Ni pomembno, katera od teh je tista najbolj prava. Vse tri so prave in brez njih bi ne znal biti svoboden. Zato bom praznoval! Se mi lahko zgodi, da bom praznoval sam? Zato, ker morda niste imeli sreče, da bi občutili tistih mravljincev po hrbtu, ali zato mislite, da je ta praznik prazen, ali celo da ni moj - ali tistih domobrancev, ki so v ihti za domovino zgrešili 5 desetletij zgodovine? Ali mislite da imajo pravico in razloge za praznovanje le "rdeči"? Potem bo morda potrebno počakati še na četrto svobodo! Franc Kovač Uredništvo Šentjurskih novic Vam čestita za h maj in Ban zmage! . in tako se je končal dvoboj podžupanov! Naslednja številka Šentjurskih novie izide v torek, 23. maja 1995 šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice. Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik; Prane Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. >0 nmenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informa-jivnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, k vračunan v ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni je od 7. do 9. ure, telefon med poslovnim časom 741 ^6. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: ^jurske novice 50770-6o3-37277 NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Priimek in ime (tiskane črke):_ Naslov, kraj, ulica, poštna številka: Podpis: Šentjurske POLITIKA NOVICE S 4.seje občinskega sveta Bila je 27. marca in je trajala spet polnih Sur. Osrednja točka seje je bila obravnava občinskega proračuna. Za leto 1995 je za občinske potrebe predvideno 656 milijonov SIT in je proračun po besedah tajnice občine gospe Jelenc "blazno napet". Nominalno je za 10 % manjši od lanskega. Okrog dve tretjini proračuna gre za t.i. zakonske obveznosti (šolstvo, otroško varstvo, socialni transferji...), 32 % pa ostane za investicije. Pri slednjih se tudi v letošnjem proračunu pojavljajo v večjem delu nekateri cestni odseki iz prejšnjih proračunov (npr. Cerovec, Jarmovec, Dobrina, Rozalija...) ter v prejšnjih letih pričete gradnje, npr. 6 milj. za investicije v športu, 38 za šolo Hruševec, 5 za šolo na Prevorju, 4,5 za Ipavčevo hišo, 20 za telefonijo. Na novo so v proračunu podvoz (3 milj.), dom upokojencev (20 milj.) in Varstveno delovni center( 1 milij.). V razpravi so svetniki praviloma poskušali povišati "svoje" postavke, pri čemer sta g. Maruša (SKD) in g.Koprivc predlagala, da se manjkajoča sredstva odvzamejo športu, g. Cvikl (SLS) bi drugače porabil podvozu namenjen denar, g. Frece je v imenu KS Slivnica predlagal, da se okrog 200 milijonov SIT razdeli krajevnim skupnostim po številu prebivalcev, g. Mestinšek (SDSS)je opozarjal, daje denarja za šole absolutno premalo, g. Zatler (ZLSD) pa, da je treba odločno zmanjšati občinskemu svetu namanjena sredstva in je vztrajal, da se denar za KS deli po merilih srednjeročnega programa razvoja občine, ki še velja. Gorečan iz LDS je ocenil, da proračunu manjka ambicioznosti, tudi kriterije za delitev denarja pogreša, več bi bilo potrebno dati za ceste, zlasti za vzdrževanje, zlasti pa še paziti, kako cestno podjetje ravna s proračunskim denarjem. Menil je, da bi ga morali več dati za projekte in te potem realizirati z rebalansi proračuna. Anita Koleša je predlagala, da se za izvajanje kulturnih dejavnosti ustanovi občinski zavod. Artnak iz LDS je poudaril, da sta pogoja za nadaljno obravnavo strategija razvoja in dogovor glede kriterijev. Osnutek proračuna s pripombami je bil sprejet, izdelavo kriterijev in usklajevanje bo opravila posebna skupina. Svet je sprejel še odlok o organizaciji občinske uprave. Na občini je predvidenih 26 delovnih mest. Predlagana cena plina ni bila sprejeta. Do prihodnje seje bo potrebno izračune preveriti in odgovoriti na vprašanje, ali je plin v Šentjurju res dražji kot drugje. Razprava o predlogih komisije za volitve in imenovanja je bila burna. Komisija je svetu predlagala imenovanje okrog 30 svetnikov v razne komisije in v. d. ravnatelja OŠ Hruševec, vse to le ustno, zato je g. Cvikl (SLS) zahteval, da se ta točka umakne z dnevnega reda, saj se kar tako ni mogoče odločati. Njegov predlog še na glasovanje ni prišel. Vsi predlagani so bili tudi imenovani, za v.d. ravnatelja je bil po mučnem prerekanju imenovan g. Robert Gajšek. Na predlog LDS so svetniki tajno glasovali o tem, če je bil že tolikokrat obravnavan postopek imenovanja oziroma volitev podžupana pravilen. S 14 glasovi za in 13 proti so pravilnost postopka potrdili in vsaj za nekaj časa zagotovo ta problem spravili z dnevnega reda. Ista komisija je svetu tudi predložila svoj predlog o nagrajevanju občinskih funkcionarjev. Presenetljivo je, da je komisija predlagala, da se v šentjurski občini profesionalno opravljajo tudi predsednikovanje občinskemu svetu, čemur prav nihče ni ugovarjal. Razprava o osnutku statuta, ki se že vleče skozi dve prejšnji seji, je še vedno v slepi ulici. Po prerekanju, kdo je kriv, da niso vse že usklajene pripombe tudi v čistopisu in po vrsti novih pripomb, so razpravo zaključili brez sklepa, kar pomeni, da statuta še vsaj dva meseca ne bodo uspeli sprejeti. Gorečan (LDS) je odločno nasprotoval predlogu župana, da se ustanovi predsedstvo občine, ker to pomeni le, da se župan boji odgovornosti in bi se rad skril za tem kolektivnim organom. Pod točko pobude in vprašanja je g. Frece v imenu KS Slivnica zahteval, da se pojasnijo zadeve okrog kamnoloma v Hrastju, g. Erjavec je predlagal, da se na svetu obravnava problematika Eleganta ter da se ustanovi sklad za štipendiranje, g. Artnak pa je okoriI župana, ker se ni potrudil, da bi ustrezno odgovoril na njegova vprašanja s prejšnje seje. Ponovil je zahtevo, da se svetnikom predstavi t.i. primopredajni zapisnik med Grdino in županom Malovrhom in se razjasnijo zadeve okrog nakupov nepremičnin ob Slivniškem jezeru, v katere naj bi bili vpleteni tudi občinski funkcionarji. Prav tako je zahteval odgovor, zakaj se na občini na telefonske klice nihče ne javlja. Mastnak in Maruša sta predlagala, da župan koordinira akcije odstranjevanja divjih odlagališč in smeti. Svet je sprejel še sklep, da se zaradi nesoglasij v Zdravstevenem domu da na dneveni red naslednje seje tudi ta problematika. Za konec pa še nekaj besed o sprejetem predlogu g. Erjavca, ki bi spadal pravzaprav v kakšno manj resno rubriko: šentjurski svetniki so odločili, da bodo odslej zelo varčni. Odpovedali so se kavici, s katero jim v odmoru postrežejo v občinski kuhinji, ter si bodo raje na svoje stroške (tisti manj varčni) privoščili sendvič. Izračun pokaže, da bodo občini prihranili 0,00001 % občinskega proračuna ali približno toliko , kot znaša ena sejnina za enega svetnika. Pa naj bo! Saj tudi velika reka nastane iz malih kapljic! Z Montparisom na smuianje! Tako kot lansko leto, je tudi letos kolektiv planinskega Montparisa pokazal razumevanje za smučarske potrebe planinskih Šolarjev. S pomočjo kombija, ki so ga dali na razpolago šoli, so zvozili na smučišča kar 75 učencev. Da so njihova prizadevanja bila uspešna, so učenci dokazali na občinskem prvenstvu v veleslalomu, na katerem so osvojili kar 6 medalj. Učenci in učitelji se zahvaljujejo družini Kovač za izkazano pomoč. Er Sl AKTUALNO ■ V i :: - 7emn/ oblaki nad šentjurskimi investicijami Osnutek državnega proračuna je šentjursko občino postavil na kruto trdna tla: za šolo v Hruševcu in za šentjurski dom starejših občanov ni našel prav nobenega razumevanja. Kot kaže, je država sklenila pričeti z varčevanjem ravno pri nas oziroma hoče svojo lanskoletno radodarnost letos kompenzirati do kraja. Povsem jasno je, da brez državnega blagoslova ne bo nič niti s šolo niti z domom starejših občanov. Kaj pomeni takšen katastrofalen osnutek državnega proračuna, smo poskušali izvedeti pri poslancu, g. Malovrhu: "Osnutek proračuna je za nas res katastrofalen. Prav nič drugega ne morem reči, kot da sem že zastavil vse aktivnosti, da z našimi projekti vskočimo na zadnji proračunski vagon. Upam, da bom z amandmaji uspel vsaj nekaj nadoknaditi. Glede šole sem optimist, tu moramo uspeti. Malo težje bo z domom upokojencev in verjetno še težje z obvoznico in nadvozom. Na obvoznici ima država še od lani pri nas precejšnje dolgove, kar seveda za nadaljevanje izgradnje v letošnjem letu ni ravno obetajoče". F.K. Težave z obvoznico Težave s šentjursko obvoznico se s prometnega področja selijo v finančne kroge. Dolgovi za že opravljena dela znašajo preko 300 milijonov tolarjev in odkar je znano, da v osnutku državnega proračuna za letošnje leto ni za Šentjur niti tolarja, imajo verjetno rahel glavobol tudi v celjskem Cestnem podjetju. Res je, da je njihov dolžnik država, toda kako priti do tega denarja brez ustrezne proračunske postavke, je zanimiva uganka. Šentjurski župan in poslanec g. Malovrh sicer pravi, da bo poskusil nekaj izvrtati z amandmaji k proračunu, prevelikega optimizma pa kljub temu tudi pri njem ni čutiti. Pravi, da bodo poskušali najnujnejša dela dokončati z občinskimi sredstvi, ki bi jih kasneje vrnila država. Tako bi za priključek na obvoznico pri Jugu ter dokončanje obeh mostov čez Voglajno in še za nekaj drugih manjših posegov potrebovali okrog 70 milijonov. Če se bo občinski svet s tem predlogom strinjal, bi te odseke uredili že v mesecu maju. F.K. Odprto pismo Spoštovani g. minister! Vaščani Planinskega vrha in Planinske vasi smo vas, spoštovani g. minister, prosili za protiprašno zaščito na regionalni cesti št. 326, ki pelje skozi naši vasi v smeri Lesično ~ Sevnica, ker ob njej zaradi prahu ni mogoče več živeti. Po naših podatkih smo tudi edini slovenski vasi, skozi katere vodi neasfalti-rana regionalna cesta. Pred časom smo vaščani za modernizacijo te ceste prispevali Precej denarja, brezplačno odstopili zemljišča ter tudi plačali projekte za 4 km cestišča. Upali smo, da nas bo potem tudi država priznala za svoje ter prispevala svoj delež. Na občini v Šentjurju so nam Povedali, daje naša cesta tudi letos izpadla 'z državnega proračuna, zato od pristojnih služb zahtevamo, da to cesto zaradi zdravju škodljivega prahu, ki se vali v naša stano-Vanja, nemudoma zapre za ves promet. V nasprotnem primeru bomo za zaporo ceste Primorani poskrbeti krajani sami. 3 spoštovanjem! Krajani Planinskega vrha in Planinske vasi Šentjurski izgnanci ne bodo proslavljali Na sestanku Izvršnega odbora šentjurskega Društva izgnancev in taboriščnikov, ki mu predseduje g. Branko Hus, se niso uspeli dogovoriti za organizirano proslavljanje dneva zmage nad fašizmom in nacizmom. Tudi šentjurski izgnanci so ogorčeni, ker se sprejem zakona o popravi storjenih krivic nenehno odlaga, kar je bilo očitno dovolj za odločitev, da se bodo sicer 50. obletnice zmage spominjali z radostjo v srcu, pravega praznovanja npr. v obliki shoda na Resevni, kot je bilo predlagano, pa ne bodo organizirali. Skupaj z izgnanci iz drugih krajev načrtujejo le obiske krajev, kjer so pred več kot petimi desetletji preživljali težke trenutke svojega življenja. F.K. Koncesija za športni park še ni podeljena Ker se na prvi razpis za pode- dokončno odločeno ter da se celo lite v koncesije za upravljanje s zna zgoditi, da bodo na občini v šentjurskim športnim parkom primeru, da ne bodo našli us-nista prijavila vsaj dva ponudni- treznega ponudnika za celovito ka, je bil izveden ponovni razpis, dejavnost, razpravljali tudi o O uspehu tega ponovnega razpisa možnosti ustanovitve javnega za-pa še ni nič znanega. voda, ki bo organizacijsko in ide- Na občini smo poskušali iz- jno skrbel za športno in vedeti, kakšni bodo nadaljni pos- rekretaivno kulturo v vsej občini, topki v zvezi s tem. G. Peperko je G.K. povedal le to, da še ni nič Šentjurske NOVICE PRAZNOVAN/A “1 St/ j> i|$5| , tj < ?' "'X*® 'J/j: |^l Največ)i pušeljc je bil spet s Podgrada Hladen veter, kije bril na letošnjo cvetno nedeljo, seveda ni mogel ustaviti množice vernikov, ki se je tudi letos s pušeljci in oljčnimi vejicami v rokah zgrnila okrog farne cerkve v Šentjurju. Morda pa jih je bilo res nekoliko manj kot prejšnja leta. Fantje s Podgrada, ki vsako leto poskrbijo za atrakcijo s svojim "megapušeljcem", tudi letos niso razočarali. Letos so prinesli, pravzaprav pripeljali s oliko manjšega od lanskega, meril je *antje s 1'odgrada so imeli naj večjega sovaščani so ga še nekaj dni občudovali pos- natančno 12 m in tehta, okrog 250 kg, toda stvo. Fantje s Kamenega jih s svojim 7 met, taV,jcne*a °b SrCdi Podgrada- še vedno so z njim z lahkoto obdržali prven- skim pu5eljcem niso niti poskusili ogroziti. F,K. Slavči, Ivi, Franci, Marko, Damjan, Miha, Tini Emi, Zlatko, Drago in Tatjana (torej le tudi pri pušeljcih ne gre več brez ženske roke!) so ga po malem pripravljali kar ves teden. Potrebno je bilo nabrati kar dve 1 prikolici šib leskovne, svibovne, nedeljnega lesa, pa še zajeten kup "pulšpeja", božjega drevca, bršljana in drena, najti primemo sušico za ogrodeje, vse to čvrsto povezati in šele potem so se lahko s svojim ponosom pokazali v javnosti. Sami in njihovi Jurjevanje ’95 Pričelo seje v petek, 21. aprila, v čudovitem vremenu in s programom, kot smo ga vajeni. Jurijevo povorko konjskih vpreg je v Zgornjem trgu pričakalo okrog 1000 obiskovalcev iz vse občine. Na čelu povorke je jezdil Herman Kumperger iz Zibike. Njegov žrebec se je kar nekajkrat povzpel tako vratolomno, kot smo navajeni iz kavbojskih filmov in je bil prva atrakcija povorke. Za njim so se na zapravlivčkih, kolesljih in loj trških vozovih zvrstili vsi, ki v šentjurski konjereji kaj pomenijo. Najprej žrebčar g. Zdolšek, za njim pa g. Gobec z Veselimi Štajerkami, Mlakar iz Kostrivnice, Ocvirka iz Nove vasi in Planince, pa Slabšak, Pirjevec, Žurej in Gajšek. Skoraj z vseh vozov so odmevale domače viže. Zlasti so navdušile Vesele Štajerke, ki so zaigrale tako suvereno, da se je človek moral spomniti na nekdanji slavni šentjurski damski kvartet. Posebnost letošnje povorke je vsekakor bil šentjurski dekan g. Zemljič, ki je lastnoročno pogostil konjenike, voznike in njihove prisednikc s kozarčkom vina. Velike pozornosti je bil deležen tudi 350 let star kip sv. Jurija na konju, ki gaje župan izvrtal nekje v Ljubljani. Dobil je svoje častno mesto v poročni sobi v Ipavčevi hiši. Sam program ni bil ravno nekaj posebnega. Velja pohvaliti poleg Veselih Štajerk še ansambel harmonikarjev Mikola, mladega citrarja ter pevce iz Grobel-nega, kar pa je za prireditev takega tipa verjetno le še premalo. Tudi stojnic letos ni bilo toliko kot lani. Aktivi kmečkih žena so ponujali svoje specialitete, pripravili razstavo peciva, gostilničarji pa so poskušali čimveč stočiti. To pa je bilo tudi skorajda vse, kar smo videli prvi dan jurjevanja. Večina ljudi, kijih je bilo manj kot prejšnja leta, seje razšla že pred mrakom. Država se je vzpostavila V.d. načelnice upravne enote Šentjur nam je povedala, da enota počasi dobiva svojo dokončno vsebino in obliko. Vsa ministrstva so že potrdila svoje sistemizacije delovnih mest in tako bo v Šentjurju za potrebe države delalo 31 uradnikov. Trenutno imajo zaposlenih le 23 uslužbencev, kar pomeni, da bo v državni upravi na razpolago še 8 delovnih mest. V najkrajšem času bodo iskali diplomiranega ekonomista za potrebe gospodarske svetovalne dejavnosti ter 4 ekonomske tehnike za različne organizacijske in administrativne posle. Trije strokovni sodelavci z višjo izobrazbo (pravna služba, okolje in prostor, kmetijstvo) bodo prišli na vrsto nekoliko kasneje. Čeprav se trenutno še ukvarjajo s kvalifikacijskim usklajevanjem oziroma dokvalifikacijami, vsi postopki pred državnimi organi tečejo nemoteno. Ponkoška velikonoina artilerija na delu Pravzaprav je hotunjska. Postavili sojo moški člani družin Pisanec, Ivanjšek in Planko. Ob množični podpori sosedov (in številnih pletenk) je zračna zapora nad Ponikvo trajala kar čez vse velikonočne praznike. 35 kg karbida j e bilo komajda zadosti. Veseli kanonirji s Hotunj Cvetna nedelja v Šentjurju Šentjurske KOMENTIRAMO NOVICE tl) Občinski svet: voda ni mokra! Kar nekaj let je minilo od takrat, ko je odbornik Združene liste g. Štiglic izrekel znamenito sodbo, ki je dodobra razburila šentjursko javnost, da je naša občina klovnska. Ne vem, ali bo kdo še povzdignil svoj glas v protest, če mu bom narahlo Pritrdil: dogajanja okrog imenovanja Podžupana so pripeljala tako daleč, da so šentjurski svetniki na zadnji seji skorajda Po klovnsko izglasovali "nemokro vodo". Naj na kratko obnovim potek dogodkov. Šentjurske stranke SKD, SLS in SDSS so se pred volitvami dogovorile za koalicijski nastop in so si v skladu z volilnim izidom razdelile najvplivnejše občinske funkcije. Glede župana, tajnice občine ter predsednice občinskega sveta ni bilo nič spornega. Predsednico sveta gospo Osetovo iz SLS je celo predlagala °pozicijska LDS. Kot se je kasneje Pokazalo, je šlo za vezano trgovino med LDS in SLS: SLS dobi predsednico sveta ln profesionalnega sekretarja sveta, v zameno pa bo podprla LDS v boju za Podžupansko mesto, ki pa ga je župan °bljubil koalicijski SDSS oziroma g. Pungartniku. Le ta je na javnem glasovanju, ki mu opozicijski LDS in ZLSD odločno oporekata legalnost, dobil Podžupansko funkcijo z najmanjšo možno Večino. Koalicijske stranke bi ga sicer zlahka same izvolile, če SLS (zlasti Predsednica in sekretar) ne bi glasovala z opozicijo. Spor seje zoprno vlekel kot jara kača skozi Vse dosedanje seje sveta, tako, da se je natezanja naveličala tudi vladajoča koalicija in je pristala na tajno glasovanje. Vprašanje, o katerem so glasovali, pa je bilo postavljeno zelo "hudobno", kajti cvetniki naj bi z glasovanjem odločili, ali ■le bila izvolitev podžupana opravljena Pravilno, t.j. v skladu s poslovnikom °bčinskega sveta, čeprav je bilo povsem očitno, da ni bila. Kljub tej zvijači, ki ji je botrovala tudi predsednica sveta, so svetniki iz vrst SKD in SDSS s pomočjo veh neidentificiranih glasov (po vsej Verjetnosti sta prišla iz razcepljene SLS) lzglasovali "suho vodo". P°vsem očitno je, da pri tem glasovanju sPloh ni šlo za ugotavljanje objektivne resnice, in še manj za oporekanje Primernosti g. Pungartnika za podžupana, emveč zgolj za grobo medstrankarsko merjenje moči, ki bo žal zapisano v občinsko zgodovino kot precej butalsko. Nesporno pa je to glasovanje še enkrat potrdilo obstoj "Jelinčičev" v šentjurskem občinskem svetu. Zazrti v preteklost "Pod vaško lipo" so poimenovali dobjanski šolarji predstavitev svojega preučevanja domačega kraja. Bognedaj, da bi jim karkoli očital! Prireditev je bila dobra in prijetna, pravzaprav kar krasna. Ob njej se mi je utrnila misel, ki s samo predstavo pravzaprav ni imela nič skupnega, a meje le tako dolgo obletavala, da sem jo moral zapisati. Ali ima Dobje svojo vaško lipo? Ali še sploh stoji kje prava vaška lipa, tista, kije središče vasi in vaškega življenja? Ne, takih lip ni več in tudi takih ljudi ne, ki bi posedali in klepetali pod njo! Zakaj neki tako spontano tiščimo v neko idiliko, ki jo poznamo pravzaprav le še iz literature? Dobjansko prireditev sta vodila gospodičnica z umetelno fizuro, oblečena v butik - oblekco ter mladi gospodič z metuljčkom in nekakšno tuniko. Ne, tadva nista za pod vaško lipo in menda tudi iz Dobja ne! Sta čistokrvna šolarja "elektronskega" časa, ki pač nimata časa niti volje posedati pod "lipico zeleno". Tokrat sta nas hotela prepričati, da se kaj takega v Dobju še počne. In ko Ana Plemenitaš iz 7. razreda zapoje - Dobje, tebe ljubim, vas domača otroštva mojega kraj srečnih dni, kjer dom dragi moj stoji -se ne morem znebiti vprašanja, kako je mogoče, da tako poje bitjece, ki je usodno z zavestjo in verjetno tudi že s srcem zapisano avtobusu, "mestnim" šolam in nekemu uradu ali tovarni tam nekje v daljnem mestu. Lc redki ostanejo doma, v Dobju. Kaj je tu narobe? Nič ni narobe, le razmišljam, zakaj ne maramo živeti tu in danes, zakaj ne čutimo stisk ter radosti današjega in jutrišnjega dne? Zakaj nas naši otroci, ali morda bolje - njihovi mentorji - tako radi vodijo v nezahtevne čase naših prababic, dedkov in vaških lip? Mi pa jim tako radi sledimo in ploskamo -ter bežimo v davno minule iluzije. Ali res ta hip in tukaj ni ničesar, kar bi bilo vredno vznesene besede senzibilne dobjanske pesnice? Seveda ne samo dobjanske! V vsakem našem kraju nas na odrih praviloma redno pričakajo stare pesmice milo pojoči zbori, pisano našemljeni folkloristi ali recitatorji, ki blodijo po preteklosti. Lahko bi rekel, da večina "nastopajočih" z gnusom odklanja misel na "danes". Pa bi bilo prav morda ravno nasprotno. Občinski svet za zaprtimi vrati Poti nazaj več ni, ali pa bo posuta s trnjem. Kaj takega, kot je zaprta seja, ki si jo je v aprilu privoščila naša demokratična občinska oblast( kot kaže bomo besedo "demokratična" kmalu morali dajati pod narekovaje), si vsaj v zadnjem desetletju "enoumja" niti najbolj okoreli šentjurski komunisti niso upali. Vsi vemo, govorili so o organizaciji občine, o statutu in o gospodarskih težavah Eleganta. Toda ljudje božji, kaj je tu za skrivati!? Občina je naša in če seje naša oblast lotila reševanja Eleganta, menda ni nobena skrivnost, da se to lahko naredi z denarjem, z denarjem davkpolačevavcev, s katerim nima kaj meštrati pod pultom niti še tako neposredno izvoljeni župan! V demokraciji so nekatera pravila in načela, o katerih ni mogoče ZA NOBENO CENO razpravljati! Javnost dela je eno takih načel. Prav neverjetno je, kako so mogle šentjurske "stranke slovenske pomladi" pomendrati v tako kratkem času kar nekaj svetinj demokracije. Najprej prav sramotno natezanje za javno glasovanje, sedaj brez pravega razloga do tal spuščeni zastori pred javnostjo ter za dodatek še skrivnostno poseganje v podjetje. Njihovo sporočilo je arogantno: "Volivci (ali smo morda celo že "raja"?), prav nič vam mar, kaj smo obljubljali in kaj delamo! Kar bo potrebno, boste že pravi čas izvedeli! Mi smo vaša presvetla oblast, padite na kolena in molite za našo milost!" Če bi podobno čutila in delala šentjurska opozicija, ki je zrasla iz " totalitarnih bivših rdečih", ji skorajda ne bi mogli zameriti, drugi politični barvni odtenki pa si tega brez posledic enostavno ne morejo in ne smejo privoščiti. Vse kaže, da gospodje oblastniki še niso opazili, da se gremo demokracijo zares. Ali pa mislijo, da njihovo ljudstvo ne ve, kaj demokracija je. KOMENTIRAMO Elegant Dogajanja v Elegantu so že nekaj časa v središču šentjurske pozornosti, toda žal le na ravni "govori se". Čeprav "vsi že vse vejo", smo tako v podjetju kot na občini naleteli na zaprta vrata. Zaradi interesa Eleganta, so nam razložili. Prav, torej napišimo le tisto, kar "vsi vejo". Nobena skrivnost več ni, da je Elegant v precejšnjih škripcih. Njegovi dolgovi, ki so se nakopičili še v času direktorovanja g. Leskoška, menda že kar nekajkrat presegajo samo vrednost podjetja in že samo plačevanje obresti je za kolektiv preveliko breme. Vprašanje korektnosti obrestnih mer je vsekakor delikatno in je o njem težko kaj reči. Za ilustracijo naj samo navedem, da je eden izmed bivših političnih funkcionarjev uspel v Elegantu za svoj kapital iztržiti kar R + 48 % obrestno mero, kar upravičeno zbuja razne pomisleke. Zaprta seja občinskega sveta je dokaz, da je položaj res težak in da se za reševanje Eleganta vlečejo mehke "netržne" poteze. Banke, ki so brez dvoma večinski Elegantov upnik, so očitno pristale na t.i. programiran stečaj, kar pomeni, da bo Elegant šel po znani poti nekaterih drugih podjetij (npr. Kostroj in Koko v Konjicah). S privolitvijo upnikov bo Elegant umrl, njegovo dediščino pa bo vsaj delno prevzela vzporedna nova firma, ki bo v zasebni lasti ali pa v lasti upnikov. V šentjurskem primeru se v to "zavestno goljufijo" vključuje tudi občina, ki je menda pripravljena določen čas finacirati novega "političnega" direktorja Eleganta. In to je skorajda vse. V Elegantu bo stekla "kadrovska čistka", in vsaj polovica zaposlenih lahko upa, da bo ohranila svoja delovna mesta. Če bo projekt uspel, bo vse lepo in prav, če pa ne, bomo dobili nekašen drugi ŠPIK (bivši TOZD Kombinata): še preostalo imetje Eleganta bo izpuhtelo, upniki (in širša družba preko znane inštitucije sanacije bank) se bodo obrisali za svoje vložke, delavke in občina pa za delovna mesta. Ali je ta pot najboljša, se bo videlo, žal, šele na koncu. F.K. Ponikva - velika metla je pometala pomagati z vitli in buldožerji. Precej dela jih še čaka v Brezju ter v smeri proti Lipoglavu. V ponkovškem turističnem društvu mislijo zares: Pod vodstvom predsednika Vlada Podgorška in Marjana Groseka iz Zelene sekcije in v soglasju z vodstvom KS, ki je za to akcijo namenilo 450 000 tolarjev, na Ponikvi že 3 tedne "razsaja" Velika metla. Olga Zabukošek je uredila "grozo" na pokopališču, šolarji so z akcijo "na drobno" nabrali za 2 zabojnika po vsej KS raztresenih "okraskov", iz Pečic sta šla 2 zabojnika starih štedilnikov in podobne krame, V Hotunjah se je odpadkov ».SSl&ž.« "r “ * Miha in Anika - najstarejša v odlagališča v Podgaju, na ekipi Zgornjih Selcah in v Lutarju. Še največ dela so imeli z "uradnim" divjim odlagališčem v Boznah, kjer so si morali G. Podgoršek ocenjuje, da letošnja Velika metla ne bo le pometla s Ponikve okrog 100 kubikov odpadkov, temveč bo Ponkolanom Brez šolarjev ne gre tudi pokazala, daje življenje brez odpadne navlake res lepše. ___________F.K. "Velika metla" tudi na Slivniškem jezeru V rokah sojo držali ribiči. V torek, 24. marca, se jih je kljub pravemu zimskemu vremenu ob jezeru zbralo kar 24. Z vrečami v rokah so prečesali obale "Kozjanskega morja" in njihov tokratni "ulov" je bil zavidljiv: okrog 10 kubikov vseh mogočih in , .......^ nemogočih odpadkov, s katerimi so okoličani v preteklem lillMfti obdobju "oplemenitili" naš turistični ponos. Ribiči v akciji na suhem Šentjurske NOVICE OPOZICIJSKA STRAN U- Občinski proračun: kam plovemo? Naša občinska oblast je končno zmogla toliko moči, da je pripravila osnutek občinskega proračuna. V LDS se bojimo, da bo takšen, kakršen je, nestrokoven in neambiciozen, ker ne izhaja iz globalne strategije razvoja občine. Po štirih mesecih vladanja niti župan niti stranke, ki ga obdajajo, niso predložili svoje vizije razvoja. Kako naj torej vodimo ta naš šentjurski vlak, če se nismo zmenili niti za smer, v katero nas vodijo naši tiri? Sestavljalcem proračuna smo skušali dopovedati, naj jasno opredelijo proračunska načela, ki bodo veljala v našem mandatnem obdobju. Gre za upoštevanje skladnega razvoja celotne občine, ki vključuje normalno delovanje družbenih dejavnosti ter pospešen razvoj komunalne infrastrukture. Predlagali smo, da bi krajani preko KS razpolagali z določenim delom sredstev proračuna, ključ delitve pa naj bi bil sprejet odgovorno in znan. Od tod tudi naša zahteva, da se mora proračun sprejemati z dvotretjinsko večino navzočih članov sveta, kar pomeni splošno soglasje, kako naj se troši denar davkoplačevalcev. Čudna so pota demokracije", je vzkliknil eden izmed svetnikov, potem ko smo člani LDS morali povišati glas in zapustiti sejo. Pa se ni obregnil ob pravico, ki smo jo izkoristili, da smo si izborili besedo v bran demokracije, temveč ob "poveljevanje" Predsednice sveta, ki je še pred razpravo o statutu "zaukazala" njegov sprejem. Žal na seji niso bili prisotni novinarji, ker je bila zaradi obravnave Elegantove problematike seja zaprta za javnost. Če so nam argumenti za takšno ravnanje vodstva sveta zaradi Eleganta še nekako razumljivi, paje zapiranje vrat novinarjem, ko gre za razpravo o statutu, presneto čudno. LDS je kmalu po volitvah županu posredovala nakaj vprašanj v zvezi z Elegantom, zato smo bili za to, da posebno točko dnevnega reda posvetimo reševanju tega resnega gospodarskega problema. K zadevi smo pristopili odgovorno in zadovoljni smo s podporo svetnikov članu naše stranke, ki bo kot predstavnik občine sodeloval v skupini strokovnjakov za rešitev podjetja. V občini moramo obdržati delovna mesta žensk, saj je njihov prispevek nenadomestljiv za ohranitev zadovoljive ekonomske ravni v družini. V teh nekaj mesecih delovanja nove občinske oblasti smo vložili več pobud in vprašanj, toda ugotoviti moramo, da smo nanje prejeli največkrat površne in ignorantske odgovore v stilu: vi sprašujete o slonu, mi odgovarjamo o muhi. Ko smo, na primer, župana prosili, da pojasni okoliščine sklepanja ugodnih najemnih pogodb za nepremičnine na območju Slivniškega jezera, nam je dostavil odgovor podjetja RTG Tratna, da je postopek potekal v skladu z objavljenim razpisom. Ker krožijo novice o vpletenosti občinskih funkcionarjev v nečedne posle, smo seveda pričakovali argumentirano zanikanje govoric. Pa nič! Spraševali in nergali bomo tudi v prihodnje ter zahtevali jasne odgovore. Občinska oblast mora vedeti, da so problemi šentjurskih občanov njeni problemi in da sloni odgovornost za sprejete rešitve na njenih ramenih. Kako pa so si porazdelili ta bremena, pa ni več naša stvar. Bralcem Šentjurskih novic čestitamo za praznik dela in želimo veliko delovnih ter poslovnih uspehov! Za LDS: A.Koleša, J. Artnak Ob dnevu zmage nad fašizmom in nadzmom Spoštljivo počastimo spomin vseh padlih za svobodo in vseh žrtev fašizma in nacizma predvsem tako, da popravljanje storjenih krivic ne bo ustvarjalo novih nestrpnosti! Svoje moči in sposobnosti usmerimo za vsestransko krepitev slovenske države za njen - naš enakopravni položaj v evropski skupnosti narodov! ZL s svojo čestitko izraža spoštovanje vsem, ki so se borili za to osvoboditev in si prizadeva, da bi spomin na njihova žrtvovanja prinesel izkušnjo ,na kateri bi gradili boljši jutri. Za ZLSD Šentjur: A.Stopar Tudi na Prevorju smo praznovale Naš dan je bil 25. marec. Okrog 60 žena, mater in deklet se nas je zbralo v pretesni učilnici, kar pa nas ta večer ni prav nič motilo. Po uvodnem govoru predsednika KS je sledil 90 minutni program, ki je bil tako pester, daje bilo vsega dovolj - smeha in solz. Po končani proslavi je najstarejšo udeleženko čakalo presenečenje - lepa roža, vse nas pa zakuska, ki jo je polepšal nadarjeni harmonikar Marko. Nekatere žene so po dolgem času tudi zaplesale in zapele. Za ta lep večer imajo največ zaslug prevorske tovarišice, ki so proslavo pripravile, in KS Prevorje, kije pomagala z denarjem. Zahvala velja tudi vsem nastopajočim. Takšnih proslav si seveda še želimo, upamo le, da ni več daleč dan, ko jih bomo imeli v novih in prijetnejših šolskih prostorih. Le teh ne potrebujejo le otroci, ampak tudi mi, ki si želimo trdo kmečko delo lajšati s takšnimi druženji. Ne le, da sijih želimo, tudi zaslužimo sijih! Majda R. Začetna dela na prevorskl šoli že letos Kot nam je povedal g. Peperko z občine, prevorski šoli kar dobro kaže. Gradbena dokumentacija je naročena in kakor hitro bo sprejet proračun, bodo pričeli z urejanjem zemljišča. Denarja iz občinskega proračuna sicer ni dovolj, prizadevali pa si bodo, da bi skupaj z drugimi viri za letos zagotovili vsaj 8 milijonov tolarjev, kar bi zadostovalo za zemeljska dela in za izgradnjo temeljne plošče. V tem primeru bi prevorska šola imela v naslednjem letu pri pridobivanju sredstev iz državnega proračuna precejšnjo prednost in tudi lepe možnosti, da bo prav kmalu odprla vrata šolarjem. POSLOVNA STRAN 1 IREJAN Šentjur, Goričica 12a, Storitveno, trgovsko podjetje ^šfaj:: 063/742-392 TREBOVC JANI, direktor 06ti,9 924 mmmm mm m mma,, mmmmm,, ®8®m50ib8B9® IrjovitiA UNITMAN v,\m iiubi: - več vrst avtolakov (navadnih, akrilnih. metaHc-baza) - 20 vnt metal kitov «11111» ....v -11 vrst brizgalnih kitov (navadnih, akrilnih, dvokomponentnih) - vse vrste razredčil, trdilcev in čistil ,, - brusne papirje 3M-SIA vseh granuladf - razne zaščitne materiale - več vrst olja, svečk in filtrov # - vec vrst olja, svečk m filtrov .y ,11 • ! Vnimjmmm bulitoo :mm kmp EllKl (IH p ****** **5k******* *********: ******************** Direktor firme UNITREJAN Sli^OOVC Jani vam nudi še ostala vzdrževalna delana avtomobilih- AUTOKLEPARSTlOfAUTOLIČARSTUO M* fei: V delavnici firme UNjJM^/AN smo zelo dobro opremljeni z orodji sta popravilo avtomobilov. Avtokleparska dela vam zelo hitro in kvalitetno opravimo na izravnalni mizi. Ker imamo zelo dobre pripravne materiale za pripravo avtomobila pred lakiranjem - suho brušenje - vamtndl avtomobil kvalitetno polakiramo v najsodobnejši lakirno sušilni v komori-peči. AVTOLIČARJI PCpi^: Avto 51' lahko pridete polakirat tudi sami Nudimo vam brezplačno avtovleko poškodovanega avtomobila Sd vas do nas! TKGOV/MA STOKJTl/E d.0.0. Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-15 1. tel.: 741-151 VAM NVD1: izvajanje plinskih napeljav izvajanje oljnih napeljav izvajanje elektroinstalacij V NASI TRGOVINI DOBITE: električni bojler 801 plafoniere BTV Gorenje voyager TTX senzorske reflektorje globinski sesalec el. omarice plinske gorilce aluminijaste radiatorje 1 čl. enoročne pipe el. žarnice fino žarnice in ostali material za ogrevanje, vodovod in elektroinstalacije Vse cene so z PD.! 15.154.00 SIT Od 799,00 SIT 50.999.00 SIT 5.449.00 SIT 29.890.00 SIT od 2.143,00 SIT 79-980,00 SIT 1.480.00 SIT od 6.941,00 SIT 49,00 SIT od 169,00 SIT PREVOZNIŠTVO PBAJS Vršim prevoze tovora s poItovornIm avtom do 1 TONE po SloVENiji IN TujiNI*! Matjaž Urbajs Na Tičnico 2, Šentjur Tel.:063 741-395 ODPRTO: I Kistni Cvetka cM^iaiUtik VSAK DAN RAZEN | SREDE OD 14. DO 22. URE, | OB SOBOTAH | OD 8. DO 02. URE " Slivnica 22B, Gorica pri Slivnici PONOVNO ODPIHA VDATA L maja mor, Postregli vam bodo domači narezek ,krače domač kruh in pristno domačo kapljico. | Veseli bodo skupin ob porokah, birmah, obletnicah..| I PRISRČNO VABLJENI! ‘Zamera preko groba" Ker nam je tajnik KS napel kar nekaj krepkih na račun bodice pod tem naslovom, smo poskušali zvedeti, kaj se v resnici za to hudo krvjo skriva. V tajnikovem pismu omenjena A .M in F.V. ni bilo težko najti. Takole sta povedala:" Kot prvo svetujeva g. tajniku, da še enkrat prebere tisto bodico in razmisli, kje so pravzaprav vse tiste laži in grdobije. On trdi v nasprotju s številnimi krajani, ki so za omenjeni mrliški voz prispevali, da ga je kupila občina. Če je tako, tudi prav, toda to še ne pomeni, da lahko on z njim razpolaga po mili volji. Ni nama jasno, zakaj je moral biti voz odpisan že leta 1990, ko pa je bil na Kalobju še do pred kratkim in se je občasno tudi uporabljal v primerih, ko so se domači iz bolj oddaljenih krajev želeli posloviti od pokojnika doma. Res, da gaje večkrat vlekel avto kot konji, kar paje po najinem mnenju dosti lepše in spodobnejše, kot sposojena avtomobilska prikolica. Kljub poškodbam in starosti se je še vedno dal usposobiti do primerne uporabnosti. Navsezadnje, po odstranitvi tudi ni končal na odpadu. In če je res bil taka sramota za Kalobje, ali ni zdaj še večja sramota odžagana streha voza, ki še vedno leži za mrliško Z VSEH VETROV je 2000 SIT), res seje včasih zdel nepogrešljiv in hvala mu za to. Toda , če ga res tako skrbi izgled pokopališča, zakaj ni začel pri smeteh, ampak pri edini (čeprav malo) vredni stvari? In še to: na vljudno vabilo tajnika, da se stvari rešijo "na njegov" način, iz oči v oči, sva se že poskušala odzvati, a sva naletela tudi v času uradnih ur na zaklenjena vrata. Nimava političnih ambicij, vendar bi bilo dobro, če bi se g. tajnik zavedel, da ni voljena temveč plačana oseba. V imenu mnogih krajanov mu tudi sporočava, da nam j e žal, da se o teh stvareh razpravlja v časopisu, namesto da bi jih reševali "iz oči v oči". Saj verjetno ni ne slep, ne gluh in mu je marsikaj že prišlo na ušesa ter bi moral že zdavnaj krajanom Kalobja med drugim pojasniti odprta vprašanja v zvezi z dolgotrajno zidavo vežice, pomanjkanjem materiala (ki ga je bilo na začetku preveč), nejasnim financiranjem telefonije in samovoljnim odločanjem največ treh ljudi o vseh zadevah v KS." A.F. s Kalobja: " Le kako se lahko nekdo samovoljno okliče za oskrbnika pokopališča, hkrati pa zanj ne stori prav dosti? Smeti, ki jih s pokopališča raznaša veter daleč naokoli, še vedno pobiram in Streha je ostala odvažam s svojega travnika sam." -vja Mi.ii.uia uu/aBa„a .-n.uua v.,zx., ^ ,v ,vu.,v, ™ Predsednik sveta KS Z.H.:"Krajevna skupnost nima nič skupaj vežico? Če je gospod tajnik že bil tako skrben in je voz odstranil, tako s pismom, ki gaje z glavo KS Šentjurskim novicam pisal g. bi lahko celega in ne le uporabni del! Očitno pa tudi zelo ceni tajnik, niti z odstranitvijo voza. Predlagam, da se v kratkem skliče svoje delo in se dodatno zadolžuje v skrbi za pokopališče. Se zbor krajanov in se stvarem pride do dna. strinjava (mimogrede: cena na KS plačanega nagrobnega govora Gača Ta rž a n Nekaj telefonskih številk Težave z velikonočnico Prvo telefonsko povezavo je Celje dobilo leta 1898. Leta 1953 so vključili prvo avtomatsko telefonsko centralo, leta 1978 pa so se priključili na avtomatski telefonski promet. Število telefonskih naročnikov na celjskem: 1961 - 1280 naročnikov 1971 - 4500 naročnikov 1981 - 20 000 naročnikov 1995 - 60 000 naročnikov ^lojimir Ocvirk iz Male breze je 22. marca letos dobil jubilejno 60 000. telefonsko Številko. Število naročnikov po občinah na 100 prebivalcev Celje - 34,3, Velenje - 28,4, Šmartno - 27,5, Mozirje 24,7 itd. Ma repu te razpredelnice so Šmarje z 11,5, Kozje in Podčetrtek s 15 ter Šentjur s 16,5 naročniki na 100 prebivalcev. ^led slovenskimi regijami so s telefoni najbogatejši v Kopru s 37,7 telefonskimi Priključki na 100 prebivalcev, Ljubljančani jih imajo 36, v Kranju 30,6, Celjani pa Srno s 23,3 priključki bolj na repu razpredelnice. Za nami so le Pomurci (M.Sobota) z 18, 6 priključki. Bolj ko je slavna, več težav je s ponkovško velikonočnico! V ponedeljek, 9. aprila, jo je v sejni sobi ponkovškega kulturnega doma več kot dve uri "reševalo" kar okrog 20 ljudi iz vse Slovenije. Pa delo ni bilo posebno plodno. Ambiciozni načrti Turističnega društva, kijih je predstavil predsednik g. Vlado Podgoršek, so se kaj hitro umirili ob interesih lastnikov zemljišč, kjer ta cvetica rase. Tistih 100 tolarjev, ki jih je nekoč od države skorajda že izboril profesor Buser, pa so jih zaradi občinskih počasnežev takrat zamudili, danes ne bi pomenili več prav dosti. Nekateri so pač prepričani, daje velikonočnica zlata jama, ki jo bodo država in bogati radovedni turisti polnili po potrebi. Bati se je, da bodo rahlo razočarani - velikonočnica paje še kar naprej oziroma vedno bolj ogrožena. F.K. IZ NAŠIH KRAJEV Vojna za faro ali nestrpnost? Spor med slivniškim župnikom g. Mazejem in Slivničani, ki traja že nekaj let, skorajda že ne more biti novica. O njem se je mnogo čitalo in slišalo, vse možne inštance od občine do škofije so poskušale umiriti sprte strani, pa ni šlo. Pred kratkim je o tem sporu obširno pisal Večer, v Šentjurskih novicah pa povzemamo pobudo občanov in bomo poskušali problem osvetliti tako, da bomo poslušali obe strani. Cvetka Hrastnik, predsednica vaške skupnosti Slivnica: Sem v težkem položaju, meni hodijo ljudje in se pritožujejo, jaz pa ne morem ničesar napraviti. Težave z gospodom župnikom so komplicirane in menda nerešljive. G. Mazej se v Slivnici ni dobro vživel, ljudje ga zaradi njegovih značajskih potez ne sprejemajo, vse prečesto prihaja v spor s farani in sedaj, ko se je odločil, da bo v Gorici pri Urbanu gradil velik pastoralni center, smo prepričani, da nam iz maščevalnosti hoče vzeti še žup-nijo. Izgubili smo že šolo, župnije pa ne damo! Ne bi govorila o njegovih napakah. Dovolj že pove to, da v cerkvi ne pusti orglati, da nimamo več cerkvenih pevcev ter, da z večino vaščanov skorajda ne spregovori besede. Predlagali smo že šentjurskemu dekanu in škofu, da g. Mazeja zamenjata, pa ni nič iz tega. Osebno se zavzemam za referendum, ki naj pokaže, ali farani g. župnika sprejemajo ali ne. Nace Hrastnik, nekdanji ključar: K maši zadnje čase sploh več ne hodim. G. župnik, čeprav zna odlično speljati obrede, je postal neznosen. Povzroča spore med sosedi, med mašo nas "pika", cerkveni svet in ključarje si postavlja kar sam - brez volitev, kakršne smo včasih imeli - in tudi z župnijskim denarjem razpolaga sam. In zakaj je zdaj potrebna še izgradnja tako velikega pastoralnega centra pri Urbanu, gre menda za izgradnjo nove podružnice ali celo sedeža fare (zakaj v resnici gre, ve le on sam), ko pa imamo kar pet podružničnih cerkva, ki samevajo? Z njim naprej več Farna cerkev Marije Magdalene na Slivnici ne moremo. Če ga g. škof ne bo zamenjal, bomo to storili Slivničani sami. Fara mora ostati na Slivnici, g. Mazej pa lahko gre. Ida Užmah iz Gorice, članica župnijskega sveta: Življenje se seli v doline in cerkev mora za njimi, to je neizpodbitno! Pastoralni center seveda mora biti tu, kjer je šola in kjer so ljudje. O osebnih nasprotjih med gospodom Mazejem in Slivničani raje ne bi govorila. G. Županika poznam kot izjemno dobrega gospodarja in mu tudi sicer ne morem ničesar očitati. Na decembrskem sestanku s škofom Krambergerjem seje jasno pokazalo, daje Slivničanom krivo, ker se center seli v dolino. Je pač tako, včasih je vse življenje bilo na hribih, danes pa je v dolinah. Avgust Brečko iz Gorice, dolgoletni ključar in član župnijskega sveta: Nisem človek, ki bi se prepiral. Če ni sloge, tudi mene ni zraven, zato bom verjetno odstopil kot član župnijskega sveta. O g. Mazeju ne morem reči nič slabega, tudi z župnijskim svetom dobro sodeluje in seje pokazal kot dober dušni pastir in dober gospodar. Vsa ta gonja proti njemu, kaže, da je od nekod dirigirana, nazadnje pa mi vsi skupaj izpademo kot nekakšni kozjanski butalci. Damjan Cretenik s Slivnice: Bil sem 5 let ministrant in moram reči, da so bili tisti časi super. G. Mazej je nas ministrante včasih peljal celo na kopanje v Podčetrtek. No, denar pa iz njegovih rok res ni zlahka prišel. Ivan Čretnik s Slivnice: Že več let sem ključar in moram reči, daje g. Mazej vljuden in dostopen. Seveda dela tudi napake, kot je npr. tista, ko je izklopil orgle, ker sta prišla navzkriž u organistom Mastnakom. Menim, da je večina faranov z njim zadovoljna, kar se pa vodenja obredov tiče, pa ga lahko samo pohvalim. Na Slivnici je sedaj stanje tako, daje težko kaj narediti. Zamere so obojestranske, toda sam zase bi rekel, da so več krivi nekateri ljudje kot g. župnik. Da bi se pa fara selila v dolino, to pa tudi meni ni všeč. Albin Kaša s Sel: Zdrahe dela nekaj družin s Slivnice, ve se, katere so to. Lastijo so cerkveno in Šentjurske NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV lillllll!!! ' Posvetno oblast in ker se g. Mazej ni uklonil njihovi volji, so se spravili uedenj. G. Župnik ima določene pravice 'uje prav, da jih brani. Andrej Mazej, slivniški župnik: Ne maram polemik, zato na vse očitke ne bom odgovarjal. Nekaj stvari Pa je potrebno povedati. Na Slivnico sem prišel s škofovim navodilom, da pripravim izgradnjo pastoralnega centra pri Urbanu in to tudi Počnem. Pri tem pa me, to moram reči, g- škof ne podpira dovolj odločno. Jasno je, da cerkve in župnišča ne bomo prestavljali v dolino, enako jasno pa je tudi, da mora biti župnik tam, od koder najlažje vodi župnijo. To pa je po mojem mnenju in po mnenju cerkvenih oblasti Gorica. Že sedaj se v dolini opravlja več kot dve tretjini vseh verskih aktivnosti. Z menoj ali brez mene, bo središče verskega življenja v dolini v t.i. pastoralnem centru. Župnik g. Mazej: Na Slivnico sem prišel s škofovo nalogo Odgovoril bi rad še na očitke o moji samovoljni postavitvi župnijskega sveta in ključarjev. V lanskem letu so bile volitve v vsej škofiji in zatrjujem vam, da so bile tudi v Slivnici opravljene v skladu z vsemi zahtevami demokracije in navad v župniji. Res pa je, da sem v skladu s svojimi pravicami po preteku njihovega mandata postavil nekaj novih ključarjev iz same vasi Slivnica. Očitek, da so ključarji odrinjeni od gospodarskih zadev župnije, ni resničen. Odrinjeni so dejansko bili le tisti, ki svoje funkcije niso hoteli več opravljati. G. Mirko Zemljič, šentjurski dekan: Bom zelo kratek: očitki na račun g. Mazeja niso upravičeni. Projekti s prestavitvijo središča župnije v Gorico so sad premisleka in v skladu z odločitvijo škofije. To pa seveda ne pomeni, da na Slivnici ne bomo ustrezno vzdrževali cerkve in da tam ne bo bogoslužja. Tudi sedež župnije se morda ne bo prestavljal, mesto bivanja slivniškega župnika pa bo slej ko prej v Gorici. F. K. Veier za sladokuste Tako je imenoval župan prvo kulturno prireditev po decembrski otvoritvi prenovljene Ipavčeve hiše. V presenetljivo prijetnem okolju avle, ki je kljub videzu utesnjenosti nudila dovolj prostora približno 40 udeležencem Večera slovenskih samospevov, je prireditev bila res nekaj posebnega. Ob spremljavi prof. Roberta Mracheka je nastopila pevka Dragica Kladnik. Dragica Kladnik je domače gore list. Zrasla je iz šentjurske glasbene šole, diplomirala iz solo petja in poklicno poje v Mariborski operi. O njeni umetnosti naj spregovorijo strokovnjaki, kot nepoznavalec lahko le rečem, da sta me njen glas in izvedba prijetno presenetila. Slovenski samospevi verjetno niso glasbena zvrst, ki bi lahko zbrano šentjursko poslušalstvo posebej fascinirala, toda izvedba Nezakonske matere in Ipavčeve Kje so tiste rožice je izzvala spontan dolg aplavz, ki nikakor ni bil le vljudnosten. Večer smo zaključili v sosednjem prostoru, kjer so si prenavljale! Ipavčeve hiše privoščili malo razkošja ter v s pretanjenim občutkom obnovljeni kleti uredili vinoteko. Podjetje Mavrica, ki je ta lokal začasno prevzelo, nam je pokazalo, kako in kje bomo v prihodnje lahko prijetno zaključevali manjše osebne ali javne slavnostne dogodke. F. K. Obveznice banke Celje razprodane Banka Celje je s prodajo svojih obveznic pričela po vsej svoji mreži 9. novembra lani. Možni rok za prodajo ji sicer poteče šele konec aprila, iz Banke pa so sporočili, da so obveznice 1. emisije v skupni tolarski vrednosti 10 milijonov DEM bile prodane že do 28. marca. V banki so seveda s prodajo zelo zadovoljni, saj naj bi uspešna prodaja obveznic bila ponoven dokaz, da ji varčevalci zaupajo. Vložili so tudi že prošnjo na Ljubljansko borzo, da se njihova obveznica uvrsti na redno kotacijo obveznic te borze ter pričakujejo, da bo z njihovimi obveznicami možno kmalu na borzi tudi trgovati. Montparis se bo širil V Gostišču Montparis razmišljajo o nadaljnjem razvoju. Načrtujejo izgradnjo apartmajev ter sob, hkrati pa bi radi razširili tudi svoje gostinske prostore. Zlasti kuhinja in restavracijski prostori so ozko grlo njihove ponudbe. Idejne ponudbe za projekt so že v izdelavi, a seje zataknilo pri odkupu potrebnega zemljišča. Gre za širitev objekta za 5 metrov v smeri vrtca. Svet KS se trenutno ni mogel odločiti za prodajo in je investitorju svetoval, da počaka na jesenske volitve, na odločitev novega vodstva KS. F. K. Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV , ■> A T ' lilij' Dobje v pesmi, besedi in sliki Šolarji Osnovne šole v Dobju so v soboto, 8. aprila, pripravili svojim sokrajanom pravi praznik: svoj projekt "Dobje v pesmi, besedi in sliki", ki so ga čez zimo pridno pripravljali, so predstavili na veliki prireditvi. Preko 400 Dobjank in Dobjanov je napolnilo telovadnico, ki so jo šolarji pod vodstvom svoje učiteljice Hvalčeve prav spretno preuredili v domala svečano dvorano, ki je bila hkrati prireditveni in razstavni prostor. Stene so bile prekrite z živobarvnimi likovnimi stvaritvami, z vsake je kukal z umetnikovimi očmi viden dobjanski motiv, odrske kulise pa so bile sploh nekaj posebnega in je veljalo že samo zaradi njih priti na prireditev. Prireditev "Pod vaško lipo" se je dogajala pod pravo pravcato lipo, ki se je dokaj bohotno "razrasla" na odru. Otroci so svoje stvaritve predstavili sproščeno in prav nič po vaško sramežljivo. Mlade Kalobčanke "rinčke talajo" Po minicah, hlačnih kostimih, "eksotičnih" frizuricah in metuljčkih sodeč, bi celo lahko rekel, da so bili že kar preveč "mestni". Bili so resni, iz majhnosti svojega okolja pa so se tudi znali duhovito ponorčevali. Zvedeli smo, da imajo v Dobju Radio Mleček,ki ima sedež v mlečni zbiralnici, da so nekdaj imeli Res pod lipo nepismenega pismonošo Janžeta, da je JLA med vojno za Slovenijo skoraj bombardirala Slatino, ker jo je zaradi njihove javne razsvetljave zamenjala za veliko mesto in še marsikaj. Da pa so Dobjani citrarji in dobri muzikanti, so na prireditvi samo še potrdili. Naj omenim še nastop otrok s Kalobja, ki so "talali rinčke", pevke iz Trobnega dola, ki so zapele dve stari domači pesmi, gospo Salobirjevo iz Trobnega dola, ki je vso dvorano očarala s profesionalnim igralskim nastopom v humorističnem skeču, pevce, avtorje in recitatorje dobjanskih domoljubnih pesmic in folkloriste. Kar tri ure je trajalo vse skupaj, pa kot je kazalo, še vedno niso izčrpali svojega repertoarja. Praznik smo seveda zaključili z bogatim srečolovom ter obilno zakusko, kjer med raznimi dobrotami ni bilo težko izbrskati tudi sladke izdelke neutrudne Ivanke Selič. Vikend seminar v Dolenjskih toplitah Šentjursko društvo Sožitje za pomoč duševno prizadetim je od 23. do 26. marca organiziralo 5. vikend seminar za družine, ki imajo otroke z motnjo v duševnem razvoju. Seminarja se je udležilo 17 družin oziroma 47 udeležencev. Namen seminarja je bil dvojen: dati staršem koristne napotke za nadaljne delo z otroki ter omogočiti družinam sprostitev in rekreacijo. Starši so se udeležili razgovorov s psihologinjo gospo Renato Bačer ter priznanim slovenskim seksologom dr. Marijanom Košičkom, otroci pa so v tem času bili v organiziranem varstvu. Ogledali smo si tudi novejši Varstveno - delovni center v Novem mestu. Tamkajšnji specialni pedagoginji sta pripravili prikaz dela z otroki ter starše seznanili z aktivnostmi, ki so glede na stopnjo otrokove prizadetosti najbolj primerne za njegov razvoj. Udeležence seminarjaje obiskal tudi direktor Sožitja - Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije g. Jereb, kije odgovarjal na vprašanja staršev. Prijeten trodnevni seminarje bil zaključen s tombolo in obiskom novomeškega društva. Znova se je izkazalo, da je tak seminar zelo dobrodošel, saj daje družinam s prizadetimi otroki znanje in energijo za njihovo nadaljnje delo in življenje. Nataša Jeršič "Sožitje" - prodajna razstava slik Prizadevanja društva za pomoč duševno prizadetim "Sožitje" za izgradnjo varstveno delovnega centra v stavbi bivše knižnjice v Zgornjem trgu gredo h koncu. Pri ministrtvu za delo in družino so pri svojih prizadevanjih naleteli kar na precejšnje razumevanje in upajo, da bodo delavnice odprli še pred poletjem. G.Jeršič, predsednik društva, je povedal, da so se s solidarnostjo zelo izkazali tudi umetniki. Slikarji iz Šentjurja, Konjic in Celja so društvu podarili 70 svojih del v skupni vrednosti preko 10 000 DEM, ki jih bo društvo prodalo na posebni razstavni prireditvi. Zbrana sredstva bodo namenili za dokončno ureditev Centra. Otvoritev razstave bo v petek, 12. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu Šentjur in bo odprta do sobote zvečer. Vabijo k ogledu in nakupu. POSLOVNA STRAN lil ; ________________ ;............................................................................................................... ,, ...................................................................................................................................................................................................................................................... TEHNIČNA TRGOVINA Cesta Kozjanskega odreda 87a Šentjur Tel./fax: 741-329 Po ugodnih cenah vam nudimo bogato ponudbo gradbenega materiala, inštalacij - voda, elektrika, ogrevanje, barve, lake, akustiko, belo tehniko in gospodinjske potrebščine. Termi* AKCIJA ^ SADOLIN vse barve -10% POROUT 12 cm samo 49,90 SIT - salonitne plošče 8- valjne l.kl. - salonitne plošče 6-valjne l.kl. - veliki* izbira keramičnih ploščic žd|)d - plafoniere 990,0 SIT 929.00 SIT 849.00 SIT 779.00 SIT senzorska luč - cement Italija ^ - Modul «g| -mreže zn beton 9/6 - okrni termopan 60x60 ;' • okna tvrmopan 100x120 balkonska vrata termopan ■M 556,00 SIT 59,90 SIT rniPS 18590.00 SIT 28.814.00 SIT r/^i vašo sum:im . milili | količinski | POPUST I D° S% | 1 Trgovina | UŽMAH | Planina, Tel.: 063/783-113 1 Preizkušeni strešnik UP s 0 '"5 . rt.Sv.. ■ . tACUNALNlSKI INZENIRINO Križnik s.p., Šentjur, Mestni trg 1 oa/ 7-m -70«?. ass-Avs! - vodenje poslovnih knjig - računalniške storitve - prodaja pisarniškega materiala - prodaja in inštaliranje računalniške opreme S£ PR)POROČAM O! Ipavčeva 3 63230 ŠENTJUR Tel.:063/743-089 POSEBNA ponudba ES2I3 - osebni računalniki PC 486 DX/40 COLOR - tiskalniki EPSON, FUJITSU... - telefaksi PANASONIC... NmVffcl , Nudimo vam tudi vse vrste pisarniškega materiala, biro opreme, tiskovine - šolske potrebščtne -^ darilni program Veselimo se vašega obiska! ONIlfERSAl. krediti do treh LET fiksna obrestna mera 12% iti 40p0*0§ PRODAJA NA LEASING DO TREH LET polog od 25% do 45 % PokličitE 065/785'! 1 5 Ali nam pišite: trg. UŽMAH, 63225 Planina da vas poiščemo in vam pomagamo pri odločitvi. Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV — 20 let drameljskega moškega pevskega zbora V soboto, 1. aprila, je imel moški pevski zbor iz Dramelj jubilejni koncert ob 20 -letnici svojega obstoja. Svečani koncert je bil v avli OŠ Dramlje pod vodstvom profesorja Edija Goršiča. Med gosti je bil tudi župan Jurij Malovrh, ki je s pozdravnim govorom začel še kakšno rekli. In še vedno je tako. To je seveda ljudsko petje. V Dramljah pa ima močno tradicijo tudi zborovsko cerkveno petje, ne le z mešanim, temveč tudi z moškim zborom, zato ni bilo težko, ko so leta 1975 zbirali pevce za novoustanovljeni moški pevski zbor. Za ustanovitev sta imela največ zaslug MPZ Dramlje prireditev. Kasneje je podelil tudi Gallusova bronasta in srebrna priznanja aktivnim in bivšim članom MPZ Dramlje. Program je vodil in povezoval igralec Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Borut Alujevič. Še dolgo nam je v ušesih zvenela kakšna lepa melodija zapetih pesmi, saj seje že od nekdaj reklo, da v Dramljah lepo pojo. Veliko se je prepevalo v družini, pri različnih kmečkih opravilih in domačih praznikih. Večkrat so se zbrali tudi v kakšni gorci in ob kozarčku dobrega vinca takratni ravnatelj šole g. Franc Trupej in domačin g. Roman Sekolec. Srečno naključje je v Dramlje zaneslo profesorja Edija Goršiča; v Vodulah si je gradil dom in "mimogrede" prevzel vodstvo zbora. V vmesnem obdobju je dve leti zbor vodil tudi dirigent Jože Jager. S požrtvovalnim delom je zbor vsako leto širil svoj repertoar, ki danes ob 20 - letnici zbora šteje preko 150 pesmi. Pevci so se s svojim petjem vedno radi predstavili občinstvu. V kraju ni bilo nobene pomembne prireditve, ki je ne bi popestril moški pevski zbor. Doma in v drugih krajih je imel zbor več samostojnih in skupnih koncertov, vsa leta sodeluje na občinski reviji pevskih zborov, od leta 1981 pa redno pojejo tudi na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Pevci MPZ Dramlje so res pravi ljubitelji slovenske pesmi. Zavedajo se, da je le ta temelj narodove kulture na podeželju in da s svojim delom veliko prispevajo za širjenje in ohranjanje kulturne dediščine. Gallusove značke so prejeli aktivni in bivši člani MPZ. Bronaste Gallusove značke za 5 let prepevanja v zboru so prejeli: Jože Arzenšek, Jože Lavbič, Simon Kolar, Anton Gorenak in Andrej Golčman. Srebrne Gallusove značke za 15 let prepevanja v zboru so dobili: Dani Jug, Martin Jager, Roman Jager, Jože Lavbič, Miroslav Jager, Florjan Kolar, Anton Kolar, Ivan Lipičnik, Marko Novak, Anton Slemenšek, Ivan Arzenšek in Štefan Jager. V Dramljah vemo, da je v delo moškega pevskega zbora vloženo veliko veselja, ljubezni do petja, odrekanja, veliko vaj, na kar pa pevci pozabijo, ko jih občinstvo nagradi s toplimi in burnimi aplavzi. Zbor se v zadnjih letih tudi uspešno pomlajuje, zato se ni bati, da bi propadla trditev o lepem petju Drameljčanov. Lojzka Božnik Sprehod po Dunaju Zgodovinsko raziskovalni krožek OŠ F.Malgaja je v sodelovanju z Izletnikom Rogaška Slatina pripravil enodnevni izlet na Dunaj. Še vsi zaspani smo se zgodaj zjutraj zbrali pred šolo, kjer nas je čakal avtobus. Med vožnjo, ki je trajala kar nekaj ur, smo gledali film o mladi avstrijski cesarici Elizabeti, ki sojo klicali tudi Sissi. Dvorec Schoenbrunn je bila prva znamenitost, ki smo si jo na Dunaju ogledali. Čudili smo se velikosti dvorca z neštetimi sobanami. Vodič Igor, ki nas je vodil, nam je sproti razlagal, kdo vse je v njih živel in kaj seje dogajalo. Za dvorcem je velik lepo urejen park, ki pa si ga zaradi slabega vremena nismo mogli ogledati. Nato smo si mesto ogledovali kar iz avtobusa. V dvorcu Hoffburg smo med razstavljenimi predmeti videli veliko dragocenosti: oblačila, orožje, zlato, srebro, drage kamne, še zlasti krone in žezla velikega Rimsko - nemškega cesarstva. Tako kot v grobnici, ki pa mnogim ni bila všeč zaradi temačnih prostorov in nezanimivih železnih krst, je bila povsod velika gneča tujih turistov. Veliko bolj nam je bil všeč Donavski stolp. Z dvigalom smo se povzpeli na 170 m visoko razgledno ploščad. Medtem ko smo si v restavraciji privoščili tortico, smo si lahko ogledali Dunaj z vseh strani, saj seje ploščad počasi vrtela. Zelo smo bili razočarani, ker je odpadla predstava v kinu lmax. Namesto tega smo si še ogledali nenavadne hiše prav tako nenavadnega, a zelo znanega Friderika Hundertvvasserja. Hiše so zares nekaj posebnega, so zelo pisane in tam, kjer bi morala biti streha, rastejo drevesa. Z Dunaja smo se vrnili pozno zvečer. Čeprav je bilo zelo hladno vreme in je ves čas pomalo deževalo, smo bili z izletom zadovoljni. Škoda je le, da smo imeli tako malo časa, saj bi si lahko ogledali še marsikaj. Nina Gajšek, Sončna ulica 1 Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV il . Damjan Čretnik: obseden sem z letenjem! Pred petimi leti se je srečal z jadralnim padalstvom, se nato nekaj let kalil v Jadralnem padalskem klubu Celje in sedaj je kljub rosnim 22 letom že inštruktor letenja. Damjan iz Slivnice pravi, daje ta šport nepopisno lep: "Tisti, ki se Še ni "peljal" s padalom, ne ve, zakaj živi," je kategoričen. Pa še menda prav ima, kajti zelo hitro mu je uspelo "zastrupiti" tudi nekaj sokrajanov in ni več lepega dne, da bi ne leteli. Za letos ima resne tekmovalne načrte: "Na prvi letošnji tekmi v ligi jadralnega padalstva sem osvojil drugo mesto. Do konca leta moram postati član državne reprezentance! Sicer pa je ta šport kar malo zapostavljen. V svetovnem merilu smo Slovenci v "špici", pa se o tem ne ve kaj dosti. Moj kolega Domen Slana ima npr. neuradni svetovni in evropski rekord v preletu. V Južni Afriki mu je uspelo preleteti 286 km, evropskega pa je dosegel s preletom z Velike Planine do Trbiža." In še dva Damjanova podviga: najdalje je letel pet in pol ur ter se dvignil 3000 m visoko. F.K. ■H H Nepredstavljivi užitki Spet težave na obvoznui Šentjurska obvoznica kaže zobe: če semaforji ne delajo; so teževe velike, ča pa delajo; so velike težave še večje. Na veliki petek zjutraj so pokali živci tudi najbolj strpnim: okoličani iz slivniške in planinske strani so prvo jutranjo delovno uro napravili kar pred na novo semaforiziranem križišču pri Zikošku. Kolona avtomobilov, kije segala skoraj do Črnolice, je vsakemu udeležencu te "velemestne" izkušnje odvzela 45 minut življenja, nekaj litrov bencina in mnogo živcev. Kot smo zvedeli na Policijski postaji, prometne težave kažejo, daje obvoznični prometni sistem sporen. Nekaj težav je bilo tudi zaradi neustrezne nastavitve semaforjev. Predvidoma naj bi bila do 15. maja zgrajena spojnica pri Jugu. Nujno pa bi bilo sinhronizirati semafor pri Zikošku z zapornicami, za kar menda ni denarja. Uradno obvoznica še ni dobila dovoljenja za uporabo. Ker so že tudi najzvestejši zagovorniki obvozničnega projekta pričeli odkimavati, bi bil zadnji čas, da se s temeljitim strokovnim posegom reši, kar se rešiti še da, očete te kolobocije pa pokliče na odgovornost. F.K. Telovadnica v Hruševcu gre h koncu Groba gradbena dela so končana, objekt je pod streho in lahko pričakujemo, da bomo v jeseni dobili prav lep športni objekt. Sama dvorana je velika 28 x 34 metrov in je največji tovrstni objekt v Šentjurju. Zadostila bo vsem predpisom tudi za meddržavne tekme v košarki in odbojki. Po potrebi jo bo možgoče razdeliti z zaveso na dva enakovredna prostora, tako, da bosta lahko imeli hkrati telovadbo dve ločeni skupini. Grajena je v tipu t.i. "mestne dvorane" in jo bo zlahka preurediti tudi za druge večje kulturne in zabavne prireditve. Z ene strani bo na pomičnih tribunah prostora za 800 gledalcev. Tekmovalci bodo imeli vhod z druge strani, tam bodo garderobe, kopalnice, manjši ambulantni prostor, prostori za športno društvo ter predprostori za tekmovalce. Dvorano bodo ogrevali z vpihavanjem toplega zraka. Projekt opreme je napravil Elan, ki bo predvidoma opremo tudi dobavil in montiral. Razširitev osnovnega projekta, ki je bila za šentjurske razmere res nujna, bo stala okrog 30 milijonov SIT. Od tega bo prispevala država 20 milijonov, preostanek pa bo moral "spraskati" občinski proračun. Šentjurske OBVESTILA NOVICE S policijske postaje V preteklem obdobju je močno porasla frekvenca kaznivih dejanj. Največ je bilo tatvin(l9), kar tri večje tatvine so bile izpeljane v trgovinah na enak način: spretne tatice so pomerjale oblačila v prostoru za prodajalce ter mimogrede temeljito "počistile" pisamice. Policisti so obravnavali tudi 5 poslovnih goljufij ter 2 zlorabi položaja odgovorne osebe. Vlom v Dramljah 29. marca se je zaradi vloma sprožila alarmna naprava v Marketu Dramlje. Policisti, ki so pohiteli na kraj dogodka, so na poti skozi Trnovec srečali sumljivo lado in si mimogrede zapomnili njeno številko. Vlomilec Branko S. iz Rogaške je svoj vlomilski podvig končal že v Šmarju, kjer mu je tamkajšnja policijska patrulja pripravila svečan sprejem. Nasilje v Jomarku Romanu L. s Proseniškega nikakor nista bila všeč obraza sicer njemu nepoznanih Ivana K. in Martina S. Izzival ju je in Ivana K. , ki se mu je hotel umakniti, je uspel najprej raniti v trebuh z žepnim nožem, nakar ga je ležečega na tleh obdelal še z brcami. Ivana so rešili prisotni, Roman pa je končal v iztreznitvenem prostoru v Celju. Zanj so zaradi nasilnih dejanj pripravili "priporočilno pismo" za sodnika. Pretep v Jakobu Razborita Šentjurčana Gašper O. in Peter R. sta bila akterja pretepa pri Salobirju v Jakobu. 16. aprila ob 2. zjutraj sta se najprej z žaljivkami lotila Darinke Zelič iz Laškega, nato pa s pestmi še njenih spremljevalcev Franca Goriška in Eugena Rajha. Zlasti neustavljiv je bil Gašper, ki je Eugenu prizadejal več težjih poškodb. Eugen je končal v celjski bolnišnici, Gašper pa bo dobil priložnost, da o svoji kratkosti prepriča sodišče. Živahno "pri Brigiti" V bistroju Brigita v Dramljah je 2. aprila pozno zvečer razsajal in izzival vinjeni Vladimir R. iz Dramelj. Njegov "show", katerega žrtev je bil g. Rudolf, je slučajno opazila tudi policijska patrulja, ki mu je potem, ko se je dodobra najedla njegovih zmerljivk, nadela lične zapestnice ter ga pospremila v istreznitveni prostor v Celju. Prijavo si je prislužila tudi lastnica lokala, ker je svojim okajenim gostom uslužno stregla s pijačami in to izven odpiralnega časa. Promet V preteklem obdobju je bilo v šestih poostrenih nadzorih prometa ugotovljenih 143 kršitev CPP ter obravnavanih 28 prometnih nezgod - tokrat brez težjih posledic. Zlasti pogoste so nezgode na šentjurski obvoznici, kjer poči povprečno vsak drugi dan. Odvzetih je bilo 41 vozniških (največ zaradi vinjenosti) in 22 prometnih dovoljenj. V tednu varnosti v cestnem prometu od 27. marca do 3. aprila so policisti predavali na šolah ter v bližini šol opravili 71 raznih preventivnih aktivnosti. F. K. Obvestila matične službe Umrli so: Marija Jazbec (72) z Brda, Alojz Žavski (48) iz Kostrivnice, Ivan Mastnak (53) iz Zlateč, Edvard Voga (76) iz Loke, Rozalija Zupanc (73) iz Primoža, Neža Artiček (80) iz Drobinskega, Valentin Doberšek (74) iz Loke. Poročila sta se: Franc Urbajs in Brigita Hajnšek iz Šentjurja. Prireditve in dogodki na Ponikvi 30. april po jutranji maši: Obnovitev preklicala pred cerkvijo 9. maja: birma 14. maj: Tradicionalni zabavno rekreativni pohod na Lovski dom. Štart bo ob 8. uri pred šolo. 21. maja: - doplodne: "Turistična ponudba Ponikve" - turistično -zabavna prireditev. - popoldne ob 15. uri: Revija cerkvenih pevskih zborov - popoldne (ura bo še javljena): promocija turističnega prospekta Ponikve s sprejemom Ponkolanov, ki živijo v drugih krajih ali na tujem. Praznične prireditve TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE DELOVNIH LJUDI NA RESEVNI bo na dan 1. maja ob 11. uri. Igral bo ansambel Staneta Mikole, nastopili bodo tudi šentjurski pevci. Vabijo PD Šentjur, ZSSS in Alpos. Mali oglasi (Do 15 besed dolge male oglase objavljano brezplačno) "Kosobrin" svetuje: za vsako bolezen raste roža... S 30 % popustom prodam 180 visok-ovaljnih salonitk. Tel. 743 561._______________ JUVENTUS MACO, klub malega nogometa, razpisuje honorarni delovni mesti tehničnega vodje in menagerja kluba. Ponudbe pošljite na nslov KMN Juventus -Maco, Cesta na Kmetijsko šolo 2, Šentjur. Informacije pri Marjanu Budiši, tel 741 - 259. Golf,disel,5 letstar, prvi lastnik, prodam za 12 700 DEM. Telefon 743 561. Uvajamo novo rubriko, ki jo bo vodila g. Anica Hvalec iz Črnolice, ki z nasveti pomaga svoji hčeri Aniti v trgovini - domači lekarni -"Kosobrin" na cesti Kozjanskega odreda 104. V vsaki številki ŠN bo predstavila po eno zdravilno rastlino ter svetovala pri njeni uporabi v domači lekarni. Za mesec april vam svetuje: Bela omela -ptičji lini Bela omela so pri nas precej pogosta parazitska rastlina, ki je premalo poznana v ljudskem zdravstvu. Uporabljamo jo za urejanje krvnega obtoka, za zdravljenje arterioskleroze, srčnih težav, zlasti še, kadar jih spremljajo težave z živci. Bela omela pospeši dejavnost prebavnih žlez, odpravlja zaprtost, napenjanje, spodbuja delovanje slinavke in domnevno pomaga pri zdravljenju raka. Priprava čaja: Eno kavino žličko omelinih listov namočimo čez noč v četrt litra mrzle vode. Zjutraj jo pogrejemo na 80 stopinj, pokrijemo in pustimo stati 5 minut. Čaj pijemo po požirkih tri tedne dvakrat dnevno. Želimo vam veliko zdravja! “Kosobrin" Šentjurske NOVICE T- •'_______________________________ VINKO /AGODIČ: SPOMINI Vinko Jagodič: takšen je bil naš čas! (1- nadaljevanje) Popravek Drugi stavek Spominov iz prejšnje številke ŠN pod naslovom 'Nastanek sedanje občine" se pravilno glasi: vanjo so bile vključene dotedanje občine Šentjur, Slivnica, Loka pri Žusmu, Ponikva, Dramlje in Planina. Leta 1960 sta se občinska SZDL in ZK ločila. Moj predstojnik je postala predsednica SZDL Francka Bogataj, kasneje poročena Vidovič. Šele sedaj sem počasi pričel samostojneje vsebinsko Pripravljati posamezne sestanke, se udeleževati sej okrajnih vodstev SZDL, ZK in ljudskih odborov. Vsa administrativna dela sem opravljal še vedno kar sam. Tega leta smo najeli 2 pisarni in sejno sobo nad postaj niško restavracijo, last Antona in Zinke Snoj. Alpos nam je poceni dobavil lahko aluminijasto opremo, ki je zaradi "gatra" v LI Bohor kar plesala po sobi. Naslednja naloga, ki sem jo dobil, je bila utrjevanje delovanja krajevnih organizacij SZDL. Nekaj težav je bilo s pobiranjem članarine, čeprav je le - ta bila simbolična. Po vaseh so marsikateri blagajniki članarino poravnli raje kar iz svojega žepa, kot da bi hodili od hiše do hiše. Zlasti dosledno in vzorno so članarino pobirali upokojena upravnica pošte v Šentjurju Marija Kincl ter Belak Jurij in Tončka Urbanček iz Dramelj. Za Dramlje kaj takega nisem pričakoval, saj je le tam bilo po vojni precej Političnih pretresov. Šentjurska SZDL je bila ena zadnjih v okraju, kije dobila službeni avto. Fiat 750 je takrat stal 750 000 din. 500 000 dinje prispeval okrajni odbor SZDL. Spomnim se, kako sem ponižno in dolgo čakal pred pisarno sekretarja Staneta Sotlerja na naročilnico. Ko sije končno vzel čas zame, meje zvišeno ošvrknil:" Tu imaš, da se boš lahko flosal po terenu!" Avto je bil registriran na moje ime, ker registracija na ime Politične organizacije ni bila dovoljena. Ker sam nisem imel vozniškega dovoljenja, ga je vse do prevzema funkcije Predsednika SZDL s strani pokojnega Jožeta Pečenka, vozil občinski šofer. Kasneje je Pečenko avto tudi odkupil. V jeseni leta 1960 je v Ljubljani pričela z delom srednja politična Šola. Na predlog okrajnega političnega vodstva se nas je iz celjskega okraja vpisalo vanjo šest slušateljev. Svoje delovne dolžnosti sem predal Vicku Puserju ter v začetku septembra odšel v Ljubljano. Predavanja so bila zelo intenzivna, a smo jih v Poznih večernih urah prostovoljno dopolnjevali s predavanji npr. Dušana Pirjevca, Draga Košmrlja, dr. Mare Bešter in drugih. Zvone Dentiniana nas je dopolnilno uvajal v matematiko. Za diplomsko nalogo sem obdelal temo "Razvoj Kozjanskega". Mentor mi je bil predsednik okraja Riko Jerman, gradiva pa sem uajveč dobil iz skript Marjana Žagarja. V nasprotju s Pričakovanjem zlasti sekretarja Franca Simoniča, sem šolanje zaključil z zelo solidno oceno. V času šolanja je udeleženka iz Celja tudi rodila, tako smo se "Celjani" lahko hvalili z izjemno uspešnostjo: v Ljubljano nas je bilo poslanih 6, vrnilo pa se nas je 7. Sekretar komiteja ZK Še pred koncem šolanja v Ljubljani sem bil poleti 1961 kar v odsotnosti izvoljen za sekretarja občinskega komiteja ZK. Dotedanji sekretar Srečko Pratnemer je v septembru 1961 sklical občinsko vodstvo ZK ter predstavnike podjetij in občine, me predstavil in mi zaželel uspešno delo. Moje sodelovanje z njim je bilo vseskozi korektno. Poleg ideoloških in gospodarskih zadev sem se takoj na začetku srečal s problematiko zaključnih del izgradnje planinskega doma na Resevni. Na iniciativo zelo prizadevnega predsednika Planinskega društva Jožeta Gaberška smo uredili tudi okolico spomenika Dušanu Lahu in Cvetki Jerinovi ter nekaj cestnih odsekov. Največ naporov so v izgradnjo doma vložili planinci, kot običajno tudi občinski uslužbenci ter nekatere delovne organizacije. Cinkarna je dala strešno kritino, LI Bohor zidarja Brankoviča, KZ Bodočnost traktorske prevoze itd. Pri udarniškem delu se je poškodoval vodja davčne službe Janko Potrata iz Slivnice. Na dan otvoritve doma nam je šlo vse narobe. Najprej je odpovedal generator, ki smo ga z muko privlekli na Resevno, in z njim seveda tudi ozvočenje, potem nam je svoj govor odpovedal še slavnostni govornik narodni heroj Peter Štante - Skala in gaje z nekaj besedami nadomestil celjski sekretar ZK pokojni Tone Skok. Ko smo bili na svečanem kosilu, seje ulila strahovita ploha in voda je z vseh strani vdirala v dom. Jaz sem stal na klopi skupaj s predsednikom celjske občine Francem Rupretom in voda, ki nama je tekla za vrat, nama je napolnila tudi čevlje. Vsi premočeni in premraženi smo pričeli zapuščati Resevno. Šele pri Lubejevih v Hruševcu so nas ogreli s čajem in primernim "razkužilom". Takratni podpredsednik OLO Šentjur Alojz Novak iz Vrbnega je kasneje rad povedal, daje med vojno videl marsikaj, ampak tako blatnih in povaljanih ljudi, kot smo bili mi takrat na Resevni, pa ne. Težave vAlposu Alpos je nastal iz obrtne delavnice Poljestroj, ki je izdelovala mlatilnice - stresalke na motorni pogon in kasneje mline za žito, kar je takoj po vojni šlo razmeroma dobro v prodajo. Podjetje je imelo svoje prostore na mestu, kjer je danes zgradba občine. Pred preselitvijo na današnjo lokacijo so z nekega službenega potovanja prinesli dva aluminijasta stola, ki sta postala vzorec za novo proizvodnjo. Minister za industrijo Franc Leskošek - Luka, kije postal nekašen zaveznik Šentjurja, nam je omogočil nabavo aluminijevih cevi v Impolu v Slov. Bistrici, pa seje začelo. Takratni direktor Franc Zore iz Rogaške Slatine, ki je sicer zelo rešpektiral politične in občinske oblasti, je kmalu zabredel v hude težave. Zaradi nepravilnosti je moral iz Alposa. Mesto smo mu našli v Zdravilišču v Rog. Slatini. (se nadaljuje) Šentjurske POSLOVNA STRAN NOVICE S lit' Sij , . ZA MALO VELIKO Cllpo/ prodaja opuščene programe, ker ima nove. od 22. aprila dalje v industrijski prodajalni ALPOSA v ŠENTJURJU SHAKE MIZICA 999.- sit STOJALO ZA ROŽE 1.990.- sit POSTELJNO OGRODJE, kovinsko 2000 x 900 mm 6.590.- sit SUŠILNIK aluminijasti 1.599.- INFORMACIJE: S drdiim 063 / 743 113,n,.271 OZ OPREMA Šentjurske L NOVICE DOMAČE ZGODBE Slovo od doma Bila je lepa jesen. Narava je obdarila ljudi za njihov trud in ljubezen. Prve jate ptic so že posedale po žicah in jutranja megla je trudno ležala po kotlini. "Danes moram od doma", je dahnila sama pri sebi. V grlu jo je stisnilo in naenkrat je bilo v prsih Pfemalo prostora za srce. Strah pred neznanim svetom in dolžnostmi ji je silil v oči, tako, da je skozi zaveso solz komaj yidela, da prihaja mama. Pričela je smrkati in kašljati. Mama, ki vse dobro razumela in vedela zakaj gre, ji je ohrabrujoče dejala: Saj nisi prva niti zadnja, ki gre od doma." Pobožala jo je po Sladkih svetlih laseh, prijela za roko, in tako sta se gledali, kot da ne najdeta pravih besed ob slovesu. ^era se je na hitro poslovila, dvignila kovček, v katerega je stlačila najnujnejše, in že je stopala po strmih stopnicah iz hiše, v katere varnem zavetju je preživela brezskrbno otroštvo in leta drenja. Dobro, da očeta in bratov ni doma", je pomislila in s pokončno hojo odšla proti železniški postaji, kot tolikokrat poprej, ko seje v°zila v mestne šole. Nikogar ni srečala, ki bi ji otežil slovo od doma. ''''lak je kmalu pripeljal. Stisnila seje v kot vagona. Pred njo je hil dolg in naporen dan. Kolesa vlaka so enakomerno pela: stran, stran... Db pogledu skozi okno ni videla pokrajine, ki je brzela mimo, Povsod so zrle vanjo le modre oči njenega Andreja, ki soji pred Odhodom naročile, naj bo samo njegova. Poznava se iz otroških let, a še vedno ga ne poznam dobro" je razmišljala. Vedno je bil tako molčeč, ljubezni ni razglašal z Besedami. Veliko sta bila skupaj in še sama ni vedela, kdaj in Zakaj se je navezala nanj. Morda zato, ker ji je prinašal prve Pomladne cvetice, ali zato, ker je bil prvi, ki jo je poljubil, in je s fami priredil pravi koncert, takole zvečer, ko je v trgu že vse sPalo. Vsi so vedeli, da igrajo podoknico Veri! Nasmejala seje °b misli, kako so nekoč, ko je imela god, zapeli, in je Radek z veščo roko izvabil iz svojih gosli tako milo melodijo. Metali so nagelj na njeno okno, a ni in ni hotel pristati na pravem mestu. Janči seje domislil: " Pomočimo ga v lužo, da bo težji", je dejal. In cvetje resnično pristal na okenski polici - v blatnem madežu. h prsi seji je izvil zdihljaj: "Saj bom prej ali slej dobila službo Kje bliže, takrat, no, bomo še videli, kako bo takrat." Misli soji kot iskra preskočile z Andreja na domače, od njih pa 11 a prijateljico, s katero sta se imeli srečati na Pragerskem. Zora j® bila pravo nasprotje Vere. Resna, včasih zamišljena, zelo samostojna, z rahlim kopleksom zaradi majhne postave in velikih Prsi je delovala bolj zrelo, kolje bila v resnici. Imela je prefinjen °kus za oblačenje, a kaj, ko se v tistih časih ni ničesar dobilo! Tisto pa, kar seje po trgovinah našlo, ni bilo za nobeno rabo. Zora Se je vedno znašla, po drugih kanalih je dobivala obleke, ki so jih Vsi občudovali. ^era seje ubadala čisto z drugim kompleksom. Bila je namreč ?-elo velika, za njene pojme prevelika, presuha. Današja dekleta Bi bile vesele v njeni koži, ona pa je trpela, ko je zmeraj in povsod ugotovila, daje največja, najbolj otesana, kar se prsi tiče pa ni da Bi govorili. Sramovala seje skromnih oblin in se držala puklasto, samo da nihče ne bi opazil te njene ženske skromnosti. Vse, kar je bilo vredno pogleda, je bil po njenem mnenju le njen obraz in lasje. Nič posebnega ni bil, le oči so bile žive, tako žive, da so nehote privabile vsakogar, ki seje potopil v tolmunu modrine in še sam ni vedel, kdaj so ga te oči zasvojile. Na visoko čelo so se ji v pramenih spuščali svetli lasje, ki jih je s težavo krotila. Oblačila se je preprosto, športno. Večino prostega časa je preživela v fantovski družbi. Z njimi je smučala, hodila na kopanje, nekajkrat celo tekmovala in jim priplavala odličje, zato je postala še bolj njihova, fantovska. "Vera, gremo na grad", so jo klicali ob nedeljskih popoldnevih, ali "gremo gledat, če ima vlak zadnji vagon", so kričali pod oknom, da se je oče jezil in bentil "vse bom nagnal,če pridejo še kdaj! Kaj res ne morem nikoli v miru počiti?" Vlak se je cvileč ustavil. Oblak dima je zastri pogled na peron. Vsi so hiteli proti izhodu. Tudi Vera je vzela kovček in izstopila. Razgledovala seje po peronu, ko seje nenadoma vanjo zagnala Zora. Objeti sta se smejali,"no, danes pa gremo, morda bo lepo in zanimivo to novo življenje." V čakalnici, kjer je mrgolelo ljudi, sta poiskali miren kotiček in kramljali do prihoda vlaka. Saj se je med počitnicami nabralo toliko novega! Zora, večno smrtno zaljubljena, ji je hlastno pripovedovala o počitniških pustolovščinah, naenkrat pa se je zresnila. "Že zopet nekaj pomebnega, pa čujmo, kaj je to." "Ne smej se mi, prosim, saj to ni nič smešnega. Veš Vera", je zopet začela, povesila pogled in tiho, šepetajoče rekla:" Nisem več nedolžna." Vera pa, kot dajo ne razume dobro:"Kaj nisi več?" "Ne govori tako glasno, saj naju vsi poslušajo, prosim, bodi tiho." Stali sta tiho. Zori so tekle solze, Vera pa, kot da še vedno ne razume. "Veš, nima me rad, je rekel, in še je rekel, daje to res velik štos, da sem bila nedolžna. Povem ti, da to sploh ni tako lepo in zanimivo, kot pripovedujejo." Vera je težko doumela vse to, poslušala je kolegico nekam odsotna. Zdramil jo je stavek:" Ti si najbolj srečna, ker imaš Andreja." Nasmeh se ji je razlil čez ves obraz, še oči so postale svetlejše. Obrnila je pogovor v drugo smer. Vlak, in zopet vožnja, dolga vožnja, vmes pa sprevodnik in miličnik. Če si prestopil Muro, si moral imeti posebno dovoljenje. Kako skrivnostno je bilo vse skupaj. In pokrajina, sama polja, sama ravnica, kamor ti oko seže. "No, tu pa imajo dovolj kruha", je po dolgem molku rekla Zora. Ko se je vlak ustavil na končni postaji, je v bližnjem zvoniku trikrat udarilo. Nobena ni imela ure. Spogledali sta se in hkrati rekli:" kaj pa sedaj?" "Šli bova na okraj", reče Zora sproščeno, kot daje povsem pozabila na pogovor in solze. Pričela seje hoja po mestu. Toda kakšno mesto! Ne tako, kot sta ga bili vajeni od doma. Ceste prašne, brez pločnikov, hiše nizke, stisnjene ob cesti, kot bi držale druga drugo, da se katera ne zruši. Vse se jima je zdelo tako majhno, preveč preprosto, da bi se lahko temu reklo mesto. Prometa na cesti skoraj ni bilo. Konjska vprega, kolesarji, avtobus in mnogo, mnogo ljudi s culami, košarami. I.K. (se nadaljuje) Še en prodor šentjurskega nogometa v vrh Tudi šentjurski mali nogomet žanje uspehe. KM N Juventus - Maco je na veliki petek z 1 :0 premagal svojega neposrednega tekmeca za uvrstitev v 1. slovensko ligo malega nogometa Sportklub iz Velenja. V prvo ligo Tekmeca sta se očitno zavedala pomena te tekme in sta se večji del tekme bolj "otipavala", zato številni gledalci niso videli ravno vrhunskega nogometa. Ob koncu drugega polčasa pa so se domači končno prebudili, kakšnih pet minut dobesedno oblegali nasprotnikova vrata in končno dve minuti pred koncem le dosegli zadetek, kijih bo jeseni verjetno popeljal v 1. ligo. Tekma seje končala v za ta čas nenavadnem snežnem metežu. "Aluminij" na kolenih NK Šentjurje dosegel še eno pomembno zmago: v derbiju kola so v soboto, 8. aprila, gostili nogometaše iz Kidričevega, ki so jim tudi največji konkurent za osvojitev prvega mesta in vstop v 2. slovensko ligo. Gostje so se predstavili kot zelo solidna in korektna ekipa in so bili tehnično enakovreden tekmec domačim nogometašem. Kljub temu pa so doživeli težak poraz s 4 : 0. Izkazala se je zlasti domača obramba, k> gostom, ki so ves čas napadali, ni dala priložnosti pred svojim golom, domači napadalci pa so spretno izkoristili nekaj svojih nevarnih in hitrih protinapadov ter si z visoko zmago priborili vodstvo na prvenstveni lestvici. Smehlja se jim 2. slovenska liga, bi lahko rekli. Študentje končujejo sezono Študentski košarkarski klub Šentjurje letošnjo sezono zaključil s prijateljsko tekmo z ekipo Planine. Planinčani so se borili kot levi, vso tekmo vodili, čisto na koncu pa jih je sreča izdala in zmaga je šla v Šentjur. Srečanje ni bilo naključno na Planini. V ŠKK razmišljajo, da bi v naslednji sezoni organizirali šentjursko košarkarsko ligo, zato so to priložnost izkoristili za izmenjavo mnenj o tej ideji z vrstniki na Planini. Vse kaže, daje zamisel občinske lige tudi Planinčanom zelo blizu. Večer so zaključili v Montparisu ter tako izkazali pozornost tej gostinski hiši, kije bila eden izmed njihovih sponzorjev. _______________________________G.fC Hitropotezni turnirji - izenaieno Šah isti ŠD Lipa Šentjur so odigrali že tri mesečne hitropotezne turnirje. Na januarskem je zmagal Drobne (8) pred Plahuto, Gazvodo in Lorgerjem (6,5). Februarja je bil najboljši Streicher (7,5) pred Drobnetom (7) in Gaz- vodo (6), marca pa je zmagal Kolman (8) pred Gazvodo in Streicherjem (7). Po treh turnirjih v boju za naslov letnega prvaka vodi Gazvoda z 19,5 točkami. Drobne ima 15 točk, Streicher, Biščan in Plahuta 14,5, itd. Na odprtem turnirju v Grižah so sodelovali tudi nekateri člani S D Lipa Šentjur in ŠK Ponikva. Gazvoda si je s 6 točkami delil 4.-5. mesto. Plahuta pa je bil s 5,5 točke 12. Nastopila je tudi edina ženska šahistka Šentjurja Jazbinšek Vera in je bila s 4 točkami najboljša v ženski konkurenci. F. G. Kako doživljajo stres otroci? (nadaljevanje) Šolo uvrščajo psihologi v okolje, ki često razvija stresna doživetja. Otroci kažejo svojo stisko na različne načine - od čustvenih motenj, vedenjskih odstopanj do psihosomatskih težav kot so glavobol, slabost z bruhanjem, bolečine v trebuhu, motnje spanja, hranjenja, do bolečin pri srcu. Te različne funkcionalne motnje lahko kasneje privedejo do migrene, zvišanega krvnega pritiska, bronhialne astme. Pravzaprav je odraščanje nenehno stresno stanje, zato je za reševanje stresnih situaci j pri naših otrocih izredno pomembno naše plodno sodelovanje s šolo, svetovalno službo, s šolskim zdravnikom. Starši se moramo naučiti, truditi "prepoznati" stiske in potrebe našega otroka in ga "pripraviti" in naučiti reševanja ali spopada z nastalim problemom. Naša pričakovanja ali celo zahteve pa moramo prilagoditi otrokovim sposobnostim, saj so stiske otrok, ki ne morejo doseči naših pričakovanj, med največjimi. Velikokrat pozabljamo, da so otroci, ne le mi, utrujeni, preobremenjeni in nerazpoloženi. Poskušajmo jih razbremeniti, jih motivirati za fizično aktivnost, za lastno ustvarjalnost, in v tem primeru je stres izziv, ki motivira k zdravemu načinu življenja, ne le šolarjev temveč vse družine. Spremljati in poskušati vplivati moramo tudi na organizacijo dela v šoli, sodelovati z učitelji, soustvarjati pozitiven odnos učitelj -šolar - starši. Tudi šolski zdravniki se trudimo odkrivati in odpravljati težave, enako pomembno pa se nam zdi, da skupno s starši in šolo privzgojimo otrokom potrebo po aktivnem načinu življenja, pravilnejši prehrani, po iskanju lepote v naravi in hkrati njenem varovanju, pri vzgajanju moralnih norm in pozitivnem vrednotenju lastne samopodobe. Tuja literatura navaja psihosomatske težave pri 55% šolarjev, pilotska študija ljubljanskih osnovnošolcev odkiva težave pri 50% otrok, v Šentjurju pa ugotavljamo, daje različnih oblik psihosomatskih težav v 1-razredu okrog 30%. Ta odstotek pada do 4. razreda, v 5.razredu pa stres ogroža spet približno četrtino otrok. Največ težav beležimo na prehodu v srednjo šolo(40%) predvsern zaradi večje zahtevnosti šole, pa tudi zaradi neustrezno izbrane šole ali zaradi vpisa na katerokoli "prosto" šolo, če je vpis na želeno šolo spodletel. V občutljivem razvojnem obdobju stiske mladostnikov mnogokrat vodijo v resne psihične motnje, celo do samomorilskih teženj, zato je uspešno "preživetje" teh kritičnih let tudi velika preiskušnja za starše in velika obveza za vse nas, ki se na tak ali drugačen način ukvarjamo z otroci, ki naenkrat niso več otroci. dr. Draga Kovač Škoberne Šentjurske NOVICE RAZVEDRILO 1 I ■ ■ ■ ? ; :■ ■■ ; / ■. .................................................................................................................................................................................................. ' NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 25 ZGODNJE VINO LIRSKA PESEM ODPTINA V STENI JEZERO V TURČIJI IRIDIJ DUŠIK GRŠKA BOGINJA ZNANOSTI BOKSAR PARLOV OSVEŽ. PIJAČA DELOVNA ORGANIZ. GOSPODAR NOST — — — VRSTA KART REKA V VELENJU — — — — — ZELENI GOŠNIK VRSTA PADAVINE DEL NOGE POMEMBNA TEKOČINA TONE NAGLIČ OZEK PAS KISIK MOŠTVO — GORNJA OKONČINA — M. IME TEODOR — MATI MOČ "LEPO OBAČENJE SRAMOTA GORSKA TRAVA RESAVEC HUDE SANJE ROD, PLEME PEVKA TURNER DEL MEDENICE DRAG KAMEN AMERIŠKO LETOVIŠČE Ž. IME (KATARINA) — — 4. ČRKA SLOV. ABEC LUKANA FINSKEM — TEŽA EMBALAŽE VRATA VIDA NOVAK SIMBOL 1. MAJA IZUMETNIČ ŽENSKA KRAJEVNI ODBOR POROČNA BALA OTOK V JADRANU — PŠENIČNI ZDROB HINKO CERJAK KITAJSKI VODITELJ ŽIVLJEN. TEKOČINA — BARVA IGR. KART LISTNATO DREVO LITER —_ AVSTRIJA SESTAVIL: JOŽE MASTNAK- MARJAN Nagrade za pravilno rešeno križanko št. 24 podeljuje ČISTILNICA MACKOŠEK iz Šentjurja. Prvo nagrado, 12 kg pralnega praška TAED dobi Vrečko Franc iz Bezovja; druga nagrada, družinsko suho čiščenje oblačil, je pripadla Jerici Senica s Planine; čistilno krtačo pa dobi Marija Zidanšek iz Šentjurja.___________________________________________________ Srefa ' Res ne razumem, zakaj se ne maraš Zavarovati? ' Glej, poznam nekatere, ki plačujejo življenjsko zavarovanje že trideset let, pa še vedno niso umrli. ~ Morda boš pa imel ti več sreče! tfetfafc. prvii Ti, koliko pa si dobila za moža, ko gaje v tovarni ubilo?" Nlilijon tolarjev." ®h, si srečna, naš bedak je pa odskočil." Bedak - drugii "Ločil se bom! Žena mi je rekla bedak." "To pa ja ni menda razlog za ločitev!" " Ja, s službenega potovanja sem prišel en dan prezgodaj in sem jo dobil v postelji s prvim sosedom. Razburil sem se ter jo odločno vprašal, kaj dela on v moji postelji. In takrat mi je rekla: trikrat lahko ugibaš, bedak!" Najboljši prijatelj Gorenjca in Štajerca je zasul snežni plaz. Ko sta se končno uspela skopati na piano, sta pred seboj zagledala bernardinca s sodčkom ruma za vratom. "Ah, človekov najboljši porijatelj!" " Ja, pa kak lep pes ga nese." Neozdravljivost Po dolgi in neuspešni terapiji se zdravnik končno odloči in zahteva, da pride k njemu na razgovor tudi pacientki n mož. "Vaša žena potrebuje vsak teden vsaj dva močna seksa", mu zabiča. Ko pride mož domov, ga žena vsa nestrpna vpraša, kaj neki je povedal doktor. "Rekel je, da ne boš ozdravela." Šentjurske NOVICE : Potrjeno, da je bil rojen G.Gajšek, novi v.d. ravnatelja Šole Hruševec, je med množico dokazil, da je Grdina je V formi res pravi čovek za to funkcijo, občinskim svetnikom poslal tudi potrdilo, da je bil rojen, kar je bilo nedvomno pri izboru odločilno. Saj za gospo Mihevčevo ali g. Freceta še tega ne vemo zagotovo! Čudno je le, da svoji vlogi ni priložil potrdila, da je član SLS. ravnatelju - se je poznalo, da je premalo vadil in "šprical" generalko. V Dobju imajo svoj "medij" Končno je razjasnjena skrivnost slabe prodaje Šentjurskih novic v Dobju: v Dobju imajo svoj medij, ki deluje neutrudno in redno vsak dan že od ranega jutra naprej, je izjemno na tekočem in res vse ve. Sedež ima v mlečni zboralnici, sliši pa na ime Radio Mleček. Poživitev v občinskem svetu Občinski svet je imel pri izboru sekretarja očitno nadvse srečno roko: dosedanje seje, ki so bile zelo težavne in mučne, bi bile zagotovo še bolj zatežene, če jih g. Škoberne ne bi popestril s svojimi "humorističnimi" vložki. Na svojem položaju je sproščen kot kura na gnoju! "Špricanje" se ne izplača! Dan odprtih vrat šole v Dobju bi skorajda minil v znamenju samih superlativov. Res so bili dobri! Le enemu nastopajočemu - Odkar je bivši predsednik IS zapustil občino, se cestarji več ne dotaknejo lopate. To je slabo. Odkar pa je isti gospod v Alposu, sta se tam pričela cediti med in mleko, kar je seveda dobro. Le generalnega direktorja v domači hiši menda skorajda ni več videti. Zamenjali ga menda ja še niso? Za zasebništvo! Odkar imajo v zdravstvenem domu tudi zasebne čistilke in je le - ta kot "iz škatlice", seje omehčal tudi direktor ZD in več ne sekira svojih zasebnih zdravniških kolegov. Skoraj nihče mu ne verjame, da ga je šele ta izkušnja tako prevzela, da se namerava sam tudi formalno posloviti od socializma. Vse najboljše rešitve so enostavne Tako so modrovali šentjurski občinski svetniki ter mimogrede pogruntali, da res ni nobene potrebe, da bi javnost zvedela za vsako nemunost, ki se jim zgodi. Zaprli so se v skupščinsko dvorano ter se se sproščeno do sitega nagovorili. Izkušnja je bila tako prijetna, da jo nameravajo patentirati, ter patent drago prodati zahodnim demokracijam, ki te "finte" očitno še niso naštudirale. Trgovina SAFRAN In okrepčevalnica "PRIJATELJ" f JVA Nudimo vam živila, galanterijo, vrtna semena, umetna gnojila, gradbeni material (cement, apno). Po /ta&y>a. o-as' o-a^/mo o- očrepHeo-afir/eo /h j>r/j>oročamo/ LAHKO BI BILO RES Priznanje občine Šentjur je oddano Dobila ga bo gospa Ratajeva, vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja, za obvoznico ter za večnamenski prostor v športnem parku. V teh njenih zamislih je prišel do polnega izraza njen prefinjen občutek za prostor in lepoto, ki ga pristojni niso prezrli. Obvoznice ni potrebno posebej hvaliti, ker se njene odlike potrjujejo vsak dan znova. Ljubka z bobrovcem pokrita hišica sredi igrišč pa je občinske svetnike tudi tako očarala, da so gospe Ratajevi sklenili dosmrtno podaljšati mandat ter iz proračuna takoj primakniti nekaj deset milijonov za bobrovec za vse sosednje javne stavbe. Nekoliko se bo le zavleklo preurejanje streh pri zasebnikih, kajti za njihovo preureditev potrebujejo občinski odlok, ki pa ga zaradi razprtij v občinskem svetu m preobremenjenosti občinskih uradnikov, žal, ne bodo utegnil pripraviti do konca leta. Daleč od Boga, daleč od ljudi! Občinski urbanistični inšpektor g-Ograjenšek, oh oprostite, zdaj se imenuje državni ali nekaj podobnega, je na vprašanje, kako daleč je pririnil z znano Arzenškovo črno gradnjo na Podgradu nad bazenom, odgovoril kot iz topa, ne da bi trenil z očesom: vprašajte na ministrstvu! Krasno! Prvič, ko bom šel v Ljubljano, se bom mimogrede oglasil pri g. Gantarju, kajti res me zanima, če bo rušitev opravil g. minister lastnoročno. Splošno / C e m e n t n i n a r s t vo\ tovarne EMO Šentjur ) TRGOVINA ZAMBI Ljubljanska!, Šentjur Tel.: 063/743-472 Trgovina ZAMBI Je za vas posebej pripravila ponudbo oblačil za sončne pombuianske dni Na zalogi Imamo že pomldansko kolekcijo: od 1.200,00 SIT dalje od 1.856,00 SIT dalje od 320,00 SIT dalje od 1.500,00 SIT dalje od 1.200,00 SIT dalje - otroške trenerke - odrasle trenerke - majice kratki rokavi - viskozne ženske hlače - komplete otroške - srajce, mikice, kratke hlače - jeans otroški In odrasli kopalke - plišaste in ostale igrače TOREJ, PRIDITE V TRGOVINO ZAMBI IN PRIVOŠČITE SI NEKAJ NOVEGA ZA POMLAD. PRIPOROČAMO SE ZA OBISKI -"•"t**, HrSs- že od 2.200,00 SIT dalje ^ tDtlavMi tcu: vw««r- Ulil Alojz 63230 Šentjur tel./fax: 063 74 1-263 doma: 063 74 1-976 mobitel: 0609 6 12-692 - betonska opeka 40x30x20 - betonska opeka 40x29x20 - betonska opeka 40x20x20 - betonska opeka za silose In Hlevske Jame premera od 3,9 do 7m 92x20x20 - betonski rob ni kit vrtni 1 00x29x9 cestni 1 00x30x 10 -betonski m tajniki 49x10x10 - betonske mreže 600x2 1 O - modul super kvalitete (uvoz) - cement (vreča 90kg) - apno (vreča 33kg) 73,70 srr 07. 1 O SIT 38.30 srr 73.70 srr 363.oo srr 4a4.oo srr 242.00 Sir 4.741.00 Sir s8.oo srr 360.00 Sit 478.00 SIT V zgoraj navedene cene Je vračunan prometni davek-Plačilo možno na tri čeke!