Lmto XXV L TRGOVSKI UST Časopis za frvovino, Industrijo, obrt in denarništvo Naročnina za Ljubl.1an.slio pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '/« leta 50 lir, za 'h leta 25 lir, me6ečno 9 lir. Te denska Izdaja letno 50 lir. Plača ln toži se v Ljubljani CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitft di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CH1AR1 (Brescia). Številka 66. Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CIIIARi (Brescia). vsule torek in petek Liubliana, torek 17. avgusta 1943 Cena 080 Dovoljeni pribitek za prevozne stroške premoga Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na podlagi prošnje Združenja trgovcev v Ljubljani od 24. Vil. 1943 za odobritev dodatka za prevoz, premoga iz vagona v skladišče trgovca, po zaslišanju ožjega odbora za cene v seji dne 5. VIII. 1943 in po* ■ugotovitvi, da je zaprosilo delno utemeljeno, odločil: V kritje prevoznih in razkladal n ih stroškov iz vagona na voz pri prodaji premoga v območju mesta Ljubljane, je trgovcem s kurivom dovoljen pribitek po Lir 2.50 za vsakih 100 kg, namesto lir 1.80. Dosedanje prodajne cene za premog na skladišču veletrgovca se torej zvišajo pri vsakih 100 kg za lil 0.70. Ta pribitek se ne sme zaračunati pri neposredni dostavitvi blaga iz vagona na dom. Cene je v smislu odredb čl. 4 naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942, št. 8/42, Sl. list št. 8/42. Uradni tečaji »Gazzetta Ufficiale« je objavila odlok Generalne zakladne direkcije o srednjih menjalnih (tečajih za avgust. Tečaji so naslednji: Albanija (I) 6.25 Argentina (U) 4.45 Belgija (C) 3.0418 Brazilija (I) 0.9928 Bolgarska (C) (1) 23.42 Bolgarska (C) (2) 22.98 Kanada (I) 15.97 Hrvatska (C) 38,— Danska (C) 3.9698 Francija (1) 38.— Nemčija (U) (C) 7.6045 Japonska (U) 4.475 Vel. Britanija (I) 75.28 Grška (C) 12.50 Norveška (C) 4.3205 Poljska, (C) 380.23 Romunija (C) 10.8263 Rusija (1) 3.5860 Srbija (I) 38,— Slovaška (C) 65.40 Španska (U) 4.53 Španska (C) 4.529 Švica (U) (C) 441-— Turčija (C) 15.29 Agrarna samopreskrba jugovzhodnih držav Vojna je avtomatično v vseh evropskih državah okrepila stremljenje, da se samopreskrba Evrope z živili zagotovi na vsej črti. V skladu s tein so zlasti jugovzhod ne države, ki so vse bolj ali manj agrarne, skušale dvigniti svojo kmetijsko1 proizvodnjo. Velik del teh držav je itak že pridelal toliko, kolikor je- bilo treba za prehrano lastnih državljanov, mnoge države pa so mogle zlasti ob dobrih letinah izvažati tudi znatne količine pridelkov. Zato je bil problem za jugovzhodne države postavljen takole: Kmetska proizvodnja se mora povečati, toda tako, da se bodo mogli vsi agrarni presežki tudi dobro oddati, da se ne ponovi to, kar se je zgodilo pred svetovno gospodarsko krizo, ko so bili kmetijski proizvodi brez prave cene. Agrarne države morajo zato v svoji agrarni proizvodnji upoštevati tudi interese dežel, ki so njih naravni odjemalci. Gojiti torej ne smejo le to, kar je potrebno za prehrano lastnega prebivalstva, temveč morajo gojiti tudi pridelke, ki jih potrebujejo druge evropske države. Tako se morajo v večji meri gojiti industrijske rastline in zlasti oljnate. Večina jugovzhodnih evropskih držav je tudi v tem smislu iz.de lala in objavila obvezne produkcijske načrte, kakor je razvidno iz naslednjega pregleda. Romunija je z zakonom o mobilizaciji kmetijstva iz 1. 1939. daia prvi zgled za širokopotezno pospeševanje kmetijstva. Po tem zakonu naj bi se povečala površina zemlje, na kateri bi se gojile oko-pavine, industrijske rastline, riž in povrtnina, zmanjšala pa z žitaricami in zlasti s pšenico posejana površina zemlje. Istočasno pa naj Madžarska (C) (1) 4.67976 Madžarska (C) (2) 4.56395 Pripomba: (U) = narodni tečaj, (C) = klirinški, (I) notorani, — (1) = za plačila -v Italiji, (2) = za plačila v korist italijanskim upnikom. bi se povečal hektarski donos zemlje. Proizvajalni Inačrt predvideva zato zagotovitev zadostnih delovnih sil, vprežne živine, tehničnih sredstev, semen in gnojil. Obdelovalni načrt mora biti za jesen gotov do 1. junija, za spondad do 1. oktobra. Kmetom z manj ko 25 ha zemlje predpiše ta načrt oblast, večji posestniki pa ga morajo izdelati sami. Izkušnje so pokazale, da se je načrt obnesel. Spomladi 1943. se je ta zakon spo polnil in velja sedaj tudi za živinorejo, sadjerejo, vinogradništvo, ri-barstvo in gozdarstvo. Na drug način vodi svojo kmetijsko' proizvodnjo Bolgarska. Obvezna kmetijska petletka, ki jo je izdelalo kmetijsko ministrstvo, se je opustila, pač pa se za vsako leto posebej določi vojno-gospo'-darski načrt za kmetijsko proizvodnjo. Vsi ti vsakoletni načrti pa imajo eno* skupno misel. Tako se je zelo pospeševala gojitev krušnega žita in v 1. 1941/42 se je doseglo, da se je površina s tem žitom obdelane zemlje povečala za 200.000 ha. Na ta način se je prehrana prebivalstva zagotovila. Poleg tega pa se določa kmetijska proizvodnja — kakor v Romuniji — tudi na podlagi pogodbe o izmenjavi blaga z Nemčijo. Zato goji Bolgarska tudi nekatere posebne rastline. Madžarska je izdala zakon o pospeševanju kmetijstva. V 10 letih naj bi se izvedel in v ta namen izdala vsota 1 milijarde pengo. Najvažnejše značilnosti zakona so: osveženje zemlje, metodični pouk kmetovalcev, sistematična gnojitev zemlje, izpopolnitev kmetijskega šolstva, pospeševanje produktivnega zadružništva, komasacije, pospeševanje živinoreje in večja gojitev krmil, ustanavljanje skladišč in hladilnikov. Poleg tega so bili izdani posebni predpisi za gojitev tobaka, industrijskih rastlin itd. Na vseh posestvih z več ko 15 katastralnimi johi se mora 7 od- stotkov vse površine določiti za industrijske rastline. Tudi Slovaška, ki leži prometno enako ugodno ko Madžarska, skuša povečati svojo kmetijsko proizvodnjo. Izdala’je Iriletko kot takojšen program najbolj nujnih ukrepov za napredek kmetijstva. Ima pa tudi kmetijski načrt za daljšo dobo in ki velja za vse panoge 'kmetijstva, podobno kakor madžarski načrt. Za izvajanje tri-letke je določenih 100 milijonov Ks. Zlasti naj bi se povečala gojitev tobaka, koruze, vlaknatih in oljnatih rastlin. Poveča naj se poraba umetnih gnojil in bolj naj se uporabljajo stroji. Na Hrvatskom slede madžarskemu vzgledu in se je v ta namen izdelala petletka, ki naj enako dvigne proizvodnjo v vseh kmetijskih panogah. Za obnovo živinoreje so določene znatne vsote. Posebna pozornost se posveča dvigu mlekarstva ter se bosta zgradila dva mlekarska zavoda, katerima bosta priključeni dve mlekarski šoli. Ustanovile se bodo tudi zbiralnice za mleko. V Srbiji se določa obvezna gojitev rastlin za posamezna posestva. Prvi takšen poskus se je izvršil za jesen 1942. Ker je bil uspeh zadovoljiv in so bili kmetovalci pripravljeni izvesti njim predpisane naloge, je izdala srbska vlada potrebne nove predpise za vse gospodarsko leto 1942/43. Po teh predpisih naj bi se povečala površina zemlje, posejane s pšenico za 25 odstotkov na 500.000 ha, rži pa 25% na 28.000 ha, ječmena za 45% na 40.000 ha, koruze za 17% na 825.000 lia, krompirja za 25% na 50.000 ha. Ovsa pa naj bi se gojilo manj. Tudi za gojitev sladkorne pese, lanu, konoplje, tobaka in sočivja so bile predpisane določne površine. Zlasti veliko važnost pa pripisuje vlada večji gojitvi hranil. Tako so jugovzhodne evropske države poskrbele za zadostno proizvodnjo kmetijskih pridelkov, da ne bo zagotovljena samo njih lastna prehrana, temveč jim bo ostalo še mnogo pridelkov za izvoz. Nemško-madžarska trgovina Od 1. 1933. dalje, ko se je Nemčija zavezala, da bo kupovala pridelke iz jugovzhodnih dežel po trdnih cenah, ki so bile nad svetovno pariteto, se je nemško-madžarska trgovina vedno bolj ugodno razvijala. Tako je Madžarska uvozila 1. 1933. blaga za 313 milijonov pengo, 1. 1937. za 384, 1. 1941. za 740 in 1. 1942. za 923, skupaj torej v desetih letih za 5,14 milijarde P. Madžarski izvoz pa je narastel po vrednosti od 391 milijonov P v 1. 1938., na 588 v 1. 1937, na 797 v 1. 1941 in na 1144 milijonov P v 1. 1942, da je v desetih letih dosegel višino 5,92 milijarde P in je bila madžarska zunanja trgovina aktivna za 780 milijonov pengo. Nemčija je bila v madžarski zunanji trgovini daleč na prvem mestu; tako je uvo- zila iz Madžarske 1. 1942 blaga za 478 milijonov, izvozila pa za 628 milijonov pengo, da je bila Nemčija udeležena v vsej madžarski trgovini s 54.9 odstotka. V letošnjem prvem četrtletju se je zaradi slabe lanske madžarske žetve obseg nemško-madžarske trgovine zmanjšal, a se bo letos gotovo zaradi dobrih žetvenih izgledov zboljšal. To potrjujejo tudi pogajanja o višini in načinu nemškega izvoza v Madžarsko'. Ta pogajanja so bila pred kratkim in njih potek je bil v vsakem pogledu zadovoljiv za obe pogodbeni stranki. Nov sekvester pri Poštni hranilnici Za sekvestra pri Poštni hranilnici v Ljubljani je imenovan namesto obolelega cav. uff. rag. Franje Bullo cav. rag. Hugo Castellani. Ob 100 letnici Vevč (Dalje.) V letu 1927. se je vevškia družba poslužila možnosti valorizacije investicij, pri čemer je pridobila znesek 6,7 milijonov din, od česar je porabila za zvišanje glavnice 5 milijonov din, ostanek pa je odkazala novemu rezervnemu skladu. V letu 1940. se je glavnica zvišala za nadaljnjih 5 na 30 milijonov din, in sicer s preod-kazom vsote 5 milijonov din iz azijske rezerve glavnici. Vseskozi od početka je podjetje stremelo za povečanjem lastnih sredstev, zlasti rezerv, pri čemer je doseglo lepe uspehe. S koncem leta 1940. so družbine rezerve dosegle 17,3 milijone din, bilanca za leto 1942. pa izkazuje 10,562.000 lir rezerv in to pri glavnici 11,4 milijona lir, tako, tla rezerve skoro dosegajo delniško glavnico. Družba pa tudi ni pozabila na svoje sodelavce, za katere je ustanovila tri sklade: pokojninski sklad za uradni-štvo in mojstre, delavski pokojninski in preskrbovalni sklad ter podporni sklad za uradništvo in mojstre. Vsakoletne dotacije iz družbenega čistega dobička so omogočile, da je imovina teh skladov narasla do konca leta 1940. na 7,683.000 din, s koncem leta 1942. pa so bili ti skladi izkazani v višini 4,935.000 lir. Donos družbenih delnic kaže, da je družba stremela k razmeroma stalni dividendni višini. Od leta 1920. pa do 1942. je znašala vsakoletna dividenda 8—11, kasneje pa 4—8%>. 2e pred prvo svetovno vojno je podjetje izvažalo mnogo papirja v čezmorske dežele, po letu 1918. pa se je podjetju odprl veliki trg v novi državi, pri čimer pa se je imelo podjetje boriti z močno avstrijsko in nemško konkurenco, zlasti v onih časih, ko so bile valutne razmere še neurejene. V bivši Jugoslaviji je bilo Vevško podjetje največja tvornica papirja. Starejše je bilo le podjetje Smith & Meynier na Sušaku, ki je bilo ustanovljeno že v nekdanji Avstriji leta 1882. Zagrebška itvornica papirja jie bila ustanovljena leta 1894., dočim so druga, podjetja papirne stroke v bivši dižavi bita ustanovljena večinoma šele po letu 1918. Po letu 1941. Nov položaj je nastal za podjetje z dogodki v aprilu leta 1941. Nove meje so1 povzročile, da sta dva družbina obrata in sicer v Goričanah in Medvodah ostala izven območja Ljubljanske centrale, pri čemer je treba poudariti važno dejstvo, da je podjetje prišlo ob svoj nabavni vir za celulozo, ki jo je preje dobivalo iz Goričan. Nove razmere pa so imele svoje posledice tudi za samo papirnico v Vevčah. Vevška papirnica je prišla iv gospodarsko .področje Kraljevine Italije, e tem so bile razmere v papirni stroki drugačne ikot v prejšnji državi. Podjetje je 'dobilo dober trg v drugih pokrajinah in iz poslovnega por (mila družbe za lansko leto «e vidi, kako velik del ve e proizvodnje gre izven Ljubljanske pokrajine. Podjetje (je postalo eno največjih papirnih podjetij v Italiji. Po podatkih 0 industrijskem Štetju, ki ee je izvršilo v letih 1937. do 1940. v Italiji, je bilo v vsej Italiji sauno 7 podjetij, ki eo zaposlovala nad 500 delavcev. Tri podjetja spadajo v akupino, ki zaposluje nad 1000 delavcev, imeli sta zaposlenih 3465 delavcev, dočim spadajo 4 podijetjla v rikupino od 501 do 1000 delavcev in so ta podjetja imela skupno 2366 zaposlenih delavcev, kar kaže, da so imela 'povprečno po nekaj manj kot 600 zaposlenih delavcev. Vevška papirnica zaposluje nad 600 delavcev in zato spada med največja podjetja svoje stroke iv (kraljevini Italiji. Skupno zaposluje italijanska industrija papirja okoli 50.000 delavcev, ki ao razdeljeni na veliko Število malih obratov. Statistike navajajo, da je obratov z nad 15 delavci bilo 222. Samo 14 podjetij je večjega obsega, in sicer 6 v Lombardiji, 5 v Piemontu, 1 v Kampamiji im 1 v Emiliji, O papirni industriji v Italiji so nam na razpolago še naslednji bolj v preteklost segajoči podatki. Število dclavcl v tiso- proizvodnja podjetijv tisoč, čili HP v tisočih q 1876 521 17 14 680 1900 405 19 27 1000 1938 222 50 210 4790 O proizvodnji v zadnjih letih pred vojno navajamo v tisočih metrskih stotov naslednje podatke: papir celuloza lesovina in lepenka 1936 240 1470 4270 1937 371 1450 5110 1938 406 1580 4.790 (Dalje prihodnjič) Namizni beležni koledarji za leto 1944 — od Lir 4‘90 za kos dalje Žepni koledarji za leto 1944- obseg 128 strani, fini papir, v trd* krasni vezavi od Lir 3‘20 za kos dalje- Pisemski papir in koverte v mapah. Notezi in bloki vseh vrst. Vsi galanterijski in knjigoveški izdelki. Oddelek za črtanje papirja in vseh vrst trgovskih knjig. Prodaja samo na debelo. — Zahtevajte ponudbe oziroma obisk zastopnika z Viuui. KARTON d. z o. z. LJUBLJANA, KOLODVORSKA 3 Stran S. >TRQ0V9KI LIST«, 17. avgusta 1943. Štev. 66. V juniju sklenjene italijanske mednarodne pogodbe 0 italijanskem zunanje-trgovin-skem delovanju v mesecu juniju se naštevajo naslednje pogodbe oz. pogajanja: Z Nemčijo: Nova pogajanja za razširjenje blagovne izmenjave — Vozninske olajšave za italijanske pošiljke zelenjave in povrtnine v jugovzhodne dežele — Italijansko-nemško industrijsko zasedanje v Florenzi — Zelo živahna blagovna izmenjava. Nemški uvoz je dosegel v letu 1942. 60, izvoz v Nemčijo pa 45 odstotkov vsega italijanskega uvoza oz. izvoza. Z Bolgarsko: italijanske dobave vžigalic v Bolgarsko. S Hrvatsko: Ustanovile so se italijanske tovarne za rudarsko in kemično industrijo na Hrvat-skem ter tovarna za žvepleno kislino in modro galico. Z Romunijo: Nova tarifa za blagovne pošiljke in za potniški promet skozi Trieste. S Slovaško; Dogovor o cenah rezanega lesa. Z Madžarsko: Podaljšanje blagovnega izmenjalnega