Za poduk in kratek oas. Crtice s potovanja v Rim. (l'iše l'r. K.J Bodi mi stoterno pozdravljen, večni Kim, središče krščanstva! 200 milijonov katoliškib src bije zate ter si semkaj želi. To željo sem ludi jaz gojil od rane mladosti, in hvala Večnemu, da se mi je izpolnila. Toda ne misli, dragi bralee, da Ti bom večno mesto natanko opisal, ne, ne, ampak le najvažnejše reči bočem omeniti. V Rim sva s prijateljem došla iz Neapolja na veliki četrtek večer ob 8. uri. Na kolodvoru naju je čakal naš rojak, č. g. dr. Fr. Kovačič, ki je bil toli prijazen, da aaju je v Rimu vedno spremljal in nama znamenitosti razkazoval. Bodi mu še na tem raestu izrečena srčna hvala! Stanovala sva pri njem, v zavodu dell' Anima, kjer sva bila z vsem izvrstno preskrbljena. Na veliki petek zjutraj, dne 16. aprila, smo si pred cerkvenim opravilom ogledali bližino zavoda dell' Anima in sicer rimsko dirkališče ali Giroo agonale, cerkev sv. Neže in sv. Avguština, kjer je grob sv. Monike. Po opravilu pa smo jo mahnili dalje; videli smo starodavno cerkev sv. Pudencijane, krasno cerkev Maria Maggiore ali Marije-Snežne. Odtod smo se obrnili proti jugu; obiskali novo in prav lepo frančiškansko cerkev sv. Antona ln potem Lateran in lateransko cerkev sv. .laneza. katero so sedanji papež dali popraviti. Od Laterana srao šli k sv. stopnioam ; 28 jih je in po teh je pri Ponciju Pilatu na veliki petek hodil naš božji Zveličar. Le kleče smeš hoditi po njili. Nedaleč od Laterana proti vzhodu je cerkev sv. Križa v .(eruzalemu, kjer je shranjen največji kos pravega .lezusovega križa in kjer je pod zemljo kapela sv. Helene, ki je za to kapelo dala prsli prinesti s Kalvarije v Sv. deželi. Ker še ni bilo poldne, šli še smo k Sv. Lovrencu zunaj mesta, v kateri cerkvi počivajo pokojni papež Pij IX. Tukaj je tudi rimske pokopališče. Na veliki petek popoldne pa smo jo krenili preko reke Tibere, v Trastevere. Občudovali smo cerkev sv. Gecilije, sv. Hrizogona in sv. »Marije in Trastevere«. Prehodiii hrib .lanikul, kjer stoji na vrhu velikanski spomenik puntarja Garibaldija. Pred cerkvijo sv. »Petra in Montorio« pa je krasen in menda najlepši razgled na Rim. Ravno proti severu vidiš Angelski grad, odtod proti večeru Valikan in cerkev sv. Petra, proti severovshodu hrib monte Pincio, Kvirinal, proti jutru pa glej ostanke starega Rima, hrib Palatin, kolisej, Lateran, dalje proti jugovzhodu hrib Aventin, cesto via Appiit, in precej daleč proti jugu cerkev sv. Pavla. Posebno me je vleklo proti Vatikanu, saj tam še so gospod sv. oče, in pa v cerkev sv. Petra, ki je največja na svetu. Dolga je 187 metrov, v stranskih kapelah je široka 45 /«., sicer pa 25 m, njena kupola pa je visoka 117 m. Ko smo bili v stopili v to cerkev, smo lakoj šli pod kupolo na grob sv. Petra niolit, kjer gori 132 lučij. Potem smo si natančneje ogledali eerkev. Ko so dubovniki ob 6. uri bili zgotovili brevir v presbileriju, peli so pevci skoro eno uro slavni Palestrinin »Miserere« nedosežno lepo. Na veliko soboto dopoldne smo se vozili skozi »Porta Pia« z olektričnim tramvajem k Sv. Neži, zunaj raesta na severovshodni strani. Gerkev sv. Neže je najnežnejša rimska cerkev; ondi smo ludi bili v podzemeljskih grobovih prvib kristijanov ali v katakombah. Vraeaje se na svoje stanovanje, šli smo mimo Kvirinala, v katerib palačah se zdaj šopiri laški kralj, in obiskali cerkve sv. Suzane, sv. Klavdija, sv. Marije in Piazza del populo, ravno opoldne pa smo se šetali po krasnem hribu raonte Pincio. Na veliko soboto popoldne pa smo se kake pol ure vozili ven iz Rima gledat prekrasne in veličastne cerkve sv. Pavla, obiskali Tre fontane, kjer je bil ta sv. apostol obglavljen, potem smo se vozili k Sv. Hoštjanu, katera cerkev pa je precej revna. -¦- Najbolj sem na velikonočno soboto večer in nedeljo zjutraj pogrešal veselega usla,ienja:,v Rimu narnreč te ceremoniie nimajo. O kolikokrat so mi zato takral misli uhajale v drago doraovino! Sincšuica. Sodnik: »Vi ste Šempetovega Jaketa tako po glavi udarili, da je le čudež, da se mu niso možgani prikazali«. — Založenee: ¦»Ne, gospod sodnik! Gudcž bi lakrat bil, ko bi se temu človeku možgani res prikazali«.