DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanj« in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De« belo tiskana beseda stane 1.— Din, Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1,— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo.
itev. 24.	Sobota 23. marca 1929.	Leto IV.
Boj evropskega kapitalizma proti osem-
urniku.
Pred kratkim smo doživeli atako naših »pridobitnih« krogov na osem-urnik in na »premodeme« (!) socijal-ne zakone, o čemer je naš list mnogo pisal'.
Hud 'boj proti osemurniku pa se je začel tudi v drugih državah. Težki kapitalizem se čuti dovolj močnega, da skuša poteptati delavstvu najvitalnejšo pravico, pravico počitka po težkem in napornem delu. Evropski kapitalistični svet skuša doseči revizijo delovnega časa in socijalnih zakonov ne pri svojih vladah, marveč pri mednarodnem uradu dela v Ženevi, s čimer misli zadeti žebelj na glavo in odstraniti za vselej nevarnost takih »ekstravaganc«, kot je po njih mnenju osemumik.
Komaj so bila razposlana vabila za majsko zasedanje Društva narodov, so se kar od' štirih strani pojavili predlogi 'za odpravo osemurnika. Take predloge so poslali: indijski delodajalci, francoska vlada, angleški delavski (!) minister (konservativec)
in poljski odposlanec v Ženevi. Mednarodni urad dela pa je vse te predloge — odbil.
O tej zadevi je napisal dr. R. Tet-šik v »Prager Presse« št. 78. uvodnik, iz katerega posnemamo, da nevarnost še ni minula. Posamezne države so si namreč pri sprejetju konvencij o socijalnih zakonih pridržale pravico, da lahko vsakih deset let stavijo izpreminjevalne predloge, o katerih potem odbor mednarodnega urada dela odloči, ali naj se predložijo v pretres internacijonalni konferenci dela ali ne. Za letos je mednarodni urad dela te predloge odbil, ker poteče šele leta 1931. deset let, odkar so bili socijalni zakoni v Ženevi sprejeti. »Prijatelji« socijalne pravičnosti imajo torej še dive leti časa, da premišljujejo o novih načinih, kako jih uničiti. Sevedia, če jim me bo prekrižala računov zmaga angleških delavcev pri letošnjih volitvah, ki jo z gotovostjo pričakujemo.
Tal pa.
Dva parlamenta?
Vi zagrebškem Pravniškem društvu je imel nedavno profesor eko-no m sk o - kome r c i jalh e visoke šole dr. Milam Ivšič predavanje, v katerem je zagovarjal dvojni parlament, to je gospodarski im politični, ki bi razpravljala in sklepala vsak v svojem področju samostojno. Ivšič mi prijatelj parlamentarizma in demokracije, češ, da je umetna uredba, ki ni primerna današnji stopnji kulturnega in socijal-nega razvoja. Izvajanja so važna, ker so bila iznesena pred inteligenti in celo v pravniškem krogu.
Ivšič pravi: Pojem narodne suverenosti je dobil v teku časa nov pomen, Suverenost prehaja od oseb na organizirano skupino, politična suverenost se je izpremenila v gospodarsko. Fikcija narodne suverenosti je danes politični anahronizem . . . Demokratski volilni red postavlja narodno predstavništvo, ki ni sposobno, da bi reševalo specijalna strokovna vprašanja. Zastopniki »splošnih« interesov niso pravzaprav zastopniki nikakih interesov. Parlament, kakor se je danes razvil, ima glavni znak splošne nesposobnosti . . . Parlamentarna vlada je posledica demokratičnega volilnega sistema. Zaradi-tega pridejo strokovnjaki redko do besede. Demokracija je nasprotnica
strokovnosti.............Demokracija	se
ni ozirala na to, da je v teku časa nastala diferencijacija med skupinami s posebnimi interesi. Država me more biti anorganska skupina poedincev, marveč družba zavedno organiziranih interesnih skupin . . .«
Za gre b ska » S1 o bodm a T ribu na «, pri kateri sodeluje del zagrebške inteligence, je zavzela k izvajanjem svoje stališče .ter odločno svari javnost proti takim nazorom.
Predvsem je nezmisel obsodba demokracije, ki se je marsikje izka-zalb in še danes dokazuje svojo strokovnost im sposobnost. Sistem, ki ga zagovarja dr. Ivšič, pa nima v zgodovini primere, ker je naravno, da si ni mogoče v praksi misliti dveh parlamentov, gospodarskega in političnega1, ki naj bi vsak zase reševala vprašanje svojega podbočja. Ivšič misli, da 'bi gospodarski parlament reševal gospodarska in socijalno-poHtičnia vprašanja, vse drugo pa politični. Pozabil pa je povedati, kje
naj bi bila pravzaiprav meja med delokrogoma obeh parlamentov.
Ivšič zametava suverenost naroda in zagovarja suverenost interesnih skupin. Navedeni list pravi k tej fantaziji, da' je uresničitev fiksne ideje profesorja še opasnejša za konsolidacijo in harmonijo iv državi, kakor je 'bila dosedlanja politična demokracija. Postavljati osorno borbo interesnih skupin kot vrhovno načelo in logično dajati zmagujoči skupini pravico gospodarstva in eksploatacije nad1 drugimi skupinami, to pomeni spravljati obstanek naroda 'kot politične in kulturne celote v nevarnost.
Ivšič je tudi nasprotnik propor-cijonalnega volilnega sistema in strank, s čimer bi se tudi inteligenti okoli »Svobodne Tribune« strinjali.
V	vprašanju pomena političnih strank je Ivšič pravi lajik, ki sam ne ve, kaj hoče.
Dalje priporoča profesor, da naj se uvedejo samoupravne edinice z izakonodajno oblastjo.
Nadaljnje vprašanje je, ali naj se tudi zakonodajna oblast deli na; gospodarsko in politično? Kam naj se priklopi kultura, kam pravosodje, mednarodni dogovori itd. Vse to so gospodarska in politična vprašanja. Kd'o in 'kako naj sklepa o njih? Dve taki samostojni in ločeni zbornici bi vsekakor kaos samo še .povečali, ker so vsa ta vprašanja med seboj v zvezi, dasi gleda ta ali oni drugače nanje.
Dva parlamenta bi bila torej neumnost, ki bi nevarno ogrožala edinstvenost in prospeh države.
Kakor mi presojamo stvar, gre kampanja prodi splošni in enaki volilni pravici. V parlamentih, ki jih zagovarja Ivšič, bi v gospodarskem parlamentu prišlo delavstvo 'komaj do besede ali pa sploh ne; v političnem pa tudi me, ker se utegne »gospodarskim« krogom posrečiti, da splošno, im enako volilno pravico odpravijo, das.i so bile meščanske stranke, torej cvet inteligence in gospodarskih krogov tisti, ki so izigravali in zaigrali parlamentarno demokraci-v narodni skupščini.
Treba je bilo tudi tega predavanja, ki je pokazalo, kako silno reakcionarni so strokovnjaški krogi in inteligenca, kako bi rada zadušila svobodni politični razvoj in se ogra-ničila v »gospodarskih« parlamentih
an v narodtni skupščini v ožji krog, ki bi nemoteno eksploatiral delovni narod ter uničil socijalno in delavsko-varstveno zakonodajo. V takih reak-
cijonaTnih razmerah se bo moral suženj gospodarskega in političnega kartela še boriti v državi za svoje pravice in enakopravnost.	,
Naši omladinci obtoženi.
V	sredo se je vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru kazenska razprava proti 6 socialističnim omladin-cem, odbornikom mariborske Socialistične omladine Jugoslavije. Obtoženi so bili predsednik Anton Wag-ner, podpredsednik Ljudevit Stropnik, tajnica Ana Nekovar, blagajnik Hubert Angleitner ter odbornika Maks Kilan im Josip Štancer radi prekršenja, društvenega zakona, češ, da niso prijavili organizacije oblasti in' so delovali brez odobrenih pravil. Ovadila jih je policija ob priliki protestnega zbora, ki ga je sklicala Socialistična stranka 2. decembra m, 1. radi nedeljskega poduka vajencev na lobrtno-nadaljevalni šoli. Policiji pa so omladince ovadili obrtniki, oziroma Splošna zveza obrtnih zadrug. Tudi mariborski vajenci so namreč zahtevali po vzgledu Ljubljane, da se vrši poduk na o br t no- nadalje va 1 ni šoli ob delavnikih, da bodo tudi oni uživali nedeljski počitek, kakor si ga želi vsak delavec, najsi bo ročni ali duševni. Policija je v svoji ovadbi opozarjala dlržavno pravdništvo tudi na pesem »Mi smo mladi socijalisti«,
ki je bila objavljena v socijalističnem glasilu omladine in na nek članek v »Volksstimme«, ki je izšel pod značko omladince v.
Državno pravdništvo pa ni našlo niti v pesmi, niti v članku kaznivega dejanja, ampak obtožilo omladince le radi. kršenja društvenega zakona.
Obtožene je zagovarjal odvetnik dr. Reismam, ki je na podlagi od policije predložene brošure o ciljih in nalogah »Saveza soeijalistične omladine Jugoslavije« ponudil dokaz, da omladinci niso imeli nobenega društva ali organizacije, ki bi bila podvržena društvenemu zakonu, ampak so bili le mladinska politična organizacija SSJ, kakor imajo vse boljše organizirane stranke svoje mladinske frakcije in podobne oddelke, s katerimi skušajo razširiti svoj delokrog, oziroma so jih imele v Jugoslaviji pred 6. januarjem. V dokaz temu je zagovornik ponudil tudi več prič iz vodstva bivše SSJ, ter je sodnik razpravo preložil na dan 5. aprila ob pol 9. uri dopoldine, da zasliši še tudi te priče.
Drago M.:
Za delavska prenočišča.
V	modernih državah v večjih mestih obstojajo prenočišča zai potujoče delavce. Pri nas seveda o tem ni govora. V naši državi se baš zadnje čase mnogo piše o socijalni politiki. V nevarnosti so delavske socialne institucije. Gospodarski krogi namreč predvidevajo, da je sedaj prišel njih čas, da se otresejo iz svojih ramen socijalnih bremen, kakor jih sami nazivajo. Slednje je dalo povod za mnoge diskuzije v naših in nam nasprotnih listov. V to debato se ne spuščam, ker je .bilo v tem oziru že dovolj jasno povedano .naše mnenje. Eno je pa gotovo, kdor trdi, da je naše socijalno zavarovanje in splošno izvajanje socijalne politike premoderno, ta brez dvoma nima niti malo pojma o socijalni politiki ali pa noče videti bede, v kateri se nahaja naše delavstvo. Skrajno reakcijonarni gospodarski krogi si pač želijo le onih časov nazaj, v katerih ni bilo nobenih socijalnih institucij, delavec je pa bil le objekt najhujšega izkoriščanja.
Smešna je trditev teh krogov, da so socijalne ustanove krive današnje gospodarske krize, v zvezi s tem pa delavstvo, tisto delavstvo, ki gara v tovarnah za povprečnih 4 Din na uro in s tem kopiči bogastvo podjetnikov.
Pa k stvari: pri nas obstojajo različne socijalne ustanove; ena od teh je pač najbolj važna: zavarovanje delavcev za slučaj bolezni, potem so še delavske zbornice in Borze dela.
Pri velikih županstvih obstojajo še socijalni odseki; slednji pa vse bolj na papirju kot pa dejansko. Pri mestnih občinah kot na primer Maribor in Ljubljana poslujejo uradi za socijalno politiko. Dobrot teh uradov so deležni le tisti, ki so pristojni ali pa bili že dalj časa zaposleni v teh mestih. Torai delovanje teh uradov je več ali manj lokalno.
Sirotišnice, kakoršne obstojajo pri nas, ne moremo šteti med socijalne ustanove, ker so bolj podobne hiralnicam.
Državni dečji domovi za osirotelo deco bi morali delovati z zakonsko določbo, vendar o tem ni ne duha ne sluha, v z k c dejstvu, da je to zelo važno socijalno poglavje.
Z navedenim smo pa tudi pri kraju z našo socijalno politiko; kakor razvidno, ni nič kaj premodernega.
Vsled že omenjene gospodarske krize je delavstvo prisiljeno si iskati delo in zaslužek. po celi državi. Večina potujočih delavcev je seveda brez vseh sredstev, kar je razumljivo pri teh nizkih mezdah. Javne Borze dela sicer podeljujejo biljete za polovično vožnjo, kakor tudi potovalne podpore, vendar slednje bolj v malem obsegu, ker za ogromno število potujočih delavcev ni dovolj denarja na razpolago. Redne brez-
poselne podpore pa za te potujoče delavce ne pridejo v poštev, ker .mora vsak prosilec za redno podporo izpolniti predpisano tiskovino, kar je v zvezi z raznimi formali-tetami, razven tega se tudi izplačanje teh podpor zavleče nekaj dni. Kakšne so te podpore, to bi znali povedati oni nesrečniki, ki so prisiljeni iskati te pomoči.
Delavec pa, ki potuje, je malo kedaj založen z denarjem toliko., da bi si plačeval za dalj časa hrano in stanovanje. Navadno je že v kratkem času brez vseh sredstev, s tem pa tudi brez hrane in prenočišča. Kaj pa sedaij, kam se naj obrne; delavskih prenočišč ni, v gostilno brez denarja ne more, znancev nima, prositi ne sme, krasti še manj. V takih slučajih so ti delavci vsega obžalovanja vredni; mnogokrat se v sili zatečejo v kolodvorske čakalnice in trda klop je že v najboljšem slučaju dobra za prenočišče.
V	takih okolnostih mnogi pošteni delavci obupajo, kar je pa najhujše, zaidejo mnogokrat v kroge zločincev. Prestavimo se v položaj takega obupanca in lahko bomo razumeli, zakaj je kradel. Veliko gorja bi se odpravilo, če bi bila na razpolago brezplačna delavska prenočišča* Zakaj so se odstranili talkozvani »Verpflegsstationi«, ki so obstojali v bivši Avstriji, je nerazumljivo. Niso to bila mogoče moderna prenočišča, vendar boljša kakor pa nič.
Ni dolgo tega, kar smo čitali v meščanskih listih apel za pomoč primorskim beguncem. Mnogo maldeničev pride sedaj iz Italije v Jugoslavijo, pa kaj se jim nudi? Ničesar, še spati nimajo kje; pošilja se jh sem ter tja od različnih nacijonaJnih društev, organizacij, ali prave pomoči ni nobene.
Bodimo odkriti:	kaj	pomaga pisarenje
raznih dklicov na dobro misleče ljudi, to gorje je treba prijeti od spodaj.
Mnenja sem, da bi se naj o tem vprašanju še razpravljalo posebej, kako priti do omenjenih brezplačnih prenočišč za potujoče delavce. Morda bi se dalo za Maribor v tem oziru kaj ukreniti v zvezi z zidavo palače OUZD, ako že ni to morda v projektu predvideno.
Letna članarina za .Cankarjevo družbo" znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. —
Tir
,Mi gremo lahko tudi v gledališče,
rt
pravi mlada gospa Mica. „Tudi ta kr a: ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADION, ki p e r e s c* m ."
Varuje verilo!
Zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov
Nova potrdila o potrebi podaljšanja.
Že par let hujskajo hišni posestniki proti zaščiti stanovanjskih najemnikov in sabotirajo akcijo za zgraditev zadostnih stanovanj.
Kljub temu pai, dla je težko dobiti jasen statistični pregled! o številu pomanjkanja stanovanj, zlasti pa o oderuških najemninah, sta ibila te dni objavljena dva pregleda stanovanjske mizerije, in sicer za Ljubljano in Maribor, iz katerih pa ne dobimo jasne slike, diasi že ta dva pregleda povesta, kako silno aktualna je še vedno zaščita stanovanjskih najemnikov.
Poročilo o Ljubljani pravi:
Od lani do 9. marca letos je bilo vloženih 1588 prošenj za dodelitev stanovanij. Od prosilcev je bilo med drugimi 83 deložirancev, dlalje 258 prosilcev, ki so stanovali v skrajno nehigijemčnih stanovanjih, 110 brez-stanovanjcev in 104 baraka.rji. V kleteh, skladiščih, delavnicah, šupah in podstrešjih je stanovalo 177 prosilcev, ki so tudi zaprosili za dodelitev stanovanj. Ostali prosilci so deloma stanovali na deželi, deloma v predragih stanovanjih ali pa so bili podnajemniki.
Sodno je bilo stanovanje odpovedano 445 prosilcem. Med deložiranci je bilo 8 delavcev, 20 zasebnikov, odnosno vdov, 19 aktivnih državnih u-službencev, 9 državnih upokojencev, 6 mestnih uslužbencev in 21 svobodnega poklica. Deložiranci so skupno z družinskimi člani šteli 536 ljudi. Največ (20) je bilo deložiranih dlružin s tremi člani. V nehigijeničmih stanovanjih' stanuje 25 prosilcev delavcev, 23 zasebnikov, odnosno vdov, 76 aktivnih državnih uslužbencev, 48 mestnih uslužbencev in 70 prosilcev drugih poklicev. Vsega skupaj je stanovalo po stanju z dnem 9, marca v
nehigijeničnih stanovanjih 1390 ljudi. V barakah je stanovalo 27 prosilcev delavcev, 21 zasebnikov, odnosno vdov, 18 aktivnih državnih uslužbencev, 12 državnih upokojencev, 10 mestnih uslužbencev in 16 prosilcev drugih poklicev z rodbinskimi člani vred Vsega skupaj je iz barak prosilo 536 ljudi za novo stanovanje.
Žalostno sliko nudijo tudi stanovanja po kleteh, skladiščih, delavnicah, šupah in v podstrešjih. Od prosilcev za nova stanovanja 'je bilo 29 delavcev, 19 zasebnikov, odnosno vdov, 57 aktivnih državnih uslužbencev, 15 državnih upokojencev, 36 mestnih uslužbencev in 22 raznih po-kilicev, skupno 881 ljudi. V času od 18. februarja d'o 31. decembra 1928 je bilo nakazanih prosilcem 207 stanovanj v mestnih hišah, največ v hišah na Vodovodni cesti (81), v Nu-šakovi vojašnici (58) in za artilerijsko vojašnico (32).
To poročilo se nanaša le na mesto Ljubljano, ne pa na mestno okolico, kjer je še par sto 'barak in ima marsi-kak kratj lice zapuščene kitajske vasi.
Mariborsko poročilo pa pravi, da ima Maribor 7829 rodlbin, toda le 6879 stanovanj, to je, da je 950 podnajemnikov ali rodbin! brez stanovanj. Mariborski hišni posestniki so v letu 1928 izpremenili okoli 200 stanovanj v prodajalne. V' mestu je bilo sicer zgrajenih 350 stanovanj, ali pomnožilo se je število stanovanj le za 150, ker so hišni posestniki napravili iz 200 stanovanj prodajalne. Poleg tega se je pa poročilo v letu 410 parov in na novo priselilo 100 rodbin. Te številke dokazujejo, da so se stanovanjske razmere poslabšale.
Ljubljanski »Slovenec« sam priznava, da je v Mariboru okoli 2000
Kako postanem član Cankarjeve družbe?
Priloženo položnico porabi sodrug in sodružica in takoj pošlji 20 Din kot članarino.
Položnica je že izpisana (tiskana) za 20 Din. Napiši samo svoj naslov in oddaj na pošto.
Ne odlašaj! Pošlji takoj! S tem pokažeš, da hočeš, da „Cankarjeva družbau procviia in postane mogočen Cankarjev spomenik.
rodbin, ki ne morejo zmagovati stanarin, iker poniekod presegajo 300 odstotkov predVojne paritete.
Enako manipulirajo tudi ljubljanski hišni posestniki, ki še v mnogo večjem številu sabotirajo stanovanjsko akcijo s tem, da predelavajo stanovanja v prodajalne in obrtne lokale.
Statistiki nista sicer dovolj pregledni, čeprav ne dvomimo, da bi občini ne imeli tocniejšega pregleda, ki ga pa najbrže ne objavita, da ne razburjata — morda hišnih posestnikov.
Enake in še slabše razmere so po industrijskih krajih. Občine, v katerih so zastopniki najemnikov, naj predočijo ministrstvu socijalne politike dejanski položaj ter predlože pre-Igledno poročilo o stanovanjski mize-riji. Povedo pa naj tudi ministrstvu, da dokler ne bo več akcije za gradbo stanovanj, dokler se ne prepreči: sabotaža stanovanjskih akcij, ne nastanejo boljše stanovanjske razmere. Tudi sooijahn položaj delavstva in uradnišltva je kriv teh razmer.
Zaščito stanovanjskih najemnikov podaljšajo celo v Franciji, kjer so precej drugačne razmere, kakor pri nas v navedenih dveh izgledih. Kakšne so razmere v Zagrebu, Beogradu in drugod? Kdaj bomo čitali tudi iz teh mest vsaj toliko pregledna poročila?
Po vsem tem še davno ni prišel čas, ko 'bi dbpuščale stanovanjske razmere, da se s prvim majem ukine zaščita stanovanjskih najemnikov!
Dnevne novice.
Naročniki, pozor! Današnji številki priložene ček. položnice so namenjene za naročnino »Cankarjeve družbe«! Prosimo torej, da se pri odpošiljanju denarja pazi, da se iste ne zamenjajo s poštnimi položnicami našega lista.
Davek za vzdrževanje cest ali kuluk, Vlada pripravlja cestni zakon, ki predvideva fond, v katerega se bodo stekali gotovi dohodki iz carin in polovica davka na bencin. Predvideva pa se zopet osebno delo na. cestah, oziroma odkupnina od cestnega dela za one, ki ne bi mogli ali hoteli osebno delati.
Načrt novega kazenskega zakona proti korupciji je predložen vrhovnemu zakonodajnemu odboru v presojo. Zakonski načrt j© strog; kakšen efekt bo imel, kadar stopi v veljavo, pa bo odvisno od tega, kako se bo izvajal.
Sodrug Emerling, prvi podžupan dunajski, je imel na shodu obrtnikov govor o politiki Seiplove večine in je pri tej priliki izjavil, da je obžalovati, da ni v Avstriji nobene stranke sredine. Vladina politika je v vprašanju stanovanjske zaščitei sicer dokaj spretna v temi, da meša zaščitno vprašanje z vprašanjem zakona o pospeševanju stanovanjskih zgradb, ker Seipel ve, da zahteva prebivalstvo zunaj v deželah gradbeno akcijo, ki jo naj država financira. Toda eno pa je	za	nas	jasno, je rekel sodrug Emerling,	mi	ne	pripustimo	nobenih
sprememb glede zaščite. Kaj pravi na to g. Frelih?
Celibat za učiteljice v Avstriji — kriza parlamenta. Seipel se boli ljudskega glasovanja in beži v volitve. V četrtek, dne 14. t. m., so v avstrijskem' parlamentu med drugim razpravljali o noveli učiteljskih plač za Koroško in pri tej priliki je poslanka sodr. Tusch predlagala črtanje določbe, ki pravi, da se učiteljica, ki se omoži, avtomatično s tem odpove svoji službi, ker je ta določba protiustavna. Vsa učiteljska strokovna društva, brez ozira na strankarsko pripadnost,	so	proti celibatu	učiteljic.
Pravi vzrok je	ta,	da	se hoče v	deželah
šolo posvetnim učiteljicam odvzeti ter isto izročiti nunam. Socijalisti so zahtevali poimensko glasovanje in pri tein se je pokazala sledeča igra: »Landbundlerji« in Vele-neinci so bili že pripravljeni za predlog Tuschove glasovati in so si že pripravili rdeče listke. Krščanski socijalci pa bele. Toda naenkrat so se »Landbundlerji« premislili ter oddali bele listke — torej proti in Velenemci pa so zbežali od glasovanja. Predlog je z 78 proti 69 glasovom propadel. Tak je parlament g. prelata Seipla. Te dni so socijalisti predlagali ljudsko glasovanje o stanovanjski zaščiti in o pospeševanju stanovanjske gradbenosti. Toda Seipel noče glasovanja, marveč volitve, ampak tudi te šele enkrat na jesen, da bi preje spravil posojilo pod streho, da ne. bi šel s praznimi rokami pred volilce.
MAJSKI SPIS
izide letos na 48 straneh s pestro, zanimivo vsebino in z lepimi slikami. Stal ho samo 5 Din. Razprodajalci imajo po 1 Din popusta. Naročite ga najkasneje do 1. aprila, ker ga moramo dati potem takoj v tisk! Izšel bo že sredi aprila. Vsakdo naj si naroči Majski spis!
Vsled preobilice gradiva smo bili primorani izpustiti današnji podlistek.
Avstrijska reakcija. Seiplov finančni minister črta kulturno-socijalne postavke iz koroškega deželnega proračuna. Graški listi poročajo, da bi finančni minister Kienbeck (klerikalec) rad črtal v koroškem deželnem proračunu postavke: regulacije voda, naprava in vzdrževanje cest ter gradbo zdravilišča za tuberkulozne, v iznosu 1 in pol milijona šilingov ali 12 milijonov dinarjev. Zdraviliški dom za bolne na pljučih je že pod streho, pa se ga ne sme dograditi! Klerikalci so pač povsod enaki.
Nepotreben trud. Avstrijske večinske stranke se bavijo z vprašanjem' spremembe volilnega reda — seveda brez socijalnih demokratov. Ti bratci po »Einheitslisti« se sicer srdito napadajo, toda strah pred so-cijalizmom jih zopet in zopet sili na skupne akcije. Volilni red, po katerem bi se soci-jalistom prepovedalo voliti! Da, kajpak. Ampak to je ustavna zadeva, za katero je treba dvetretjinske večine. Zato so vsa taka posvetovanja udarec po vodi. Socijalizma ne bo kapitalizem spravil s sveta, marveč narobe.
Dr. Stresemann na razpotju. Dr. Stresemann je minister zunanje politike, v Nemčiji in predsednik Nemške ljudske stranke. V zadnjem času so se v njegovi stranki pojavila nesoglasja, ker hoče dr. Strese-mann sodelovati v veliki nemški vladni koaliciji, dočim je del njegove stranke proti temu, dokler se ne ugodi strankinim zahtevam. Dr. Stresemann bfe moral torej v tem položaju opustiti ali ministrstvo, ali zado-biti vpliv v svoji stranki ali pa ustanoviti novo stranko. Verjetno je, da se bo ta kriza polegla, ker nemška ljudska stranka z dr. Stresemannom izgubi domala ves politični ugled.
Od rudarja do ministra. V soboto, dne Ki. t. m„ je umrl v Londonu bjvši vojni minister v Macdonaldovi vladi. Štefan VValsh. Še kot malemu detetu sta mu umrla oba roditelj a-delavca in malega jokajočega Šte-feka je potem policaj pobral na cesti in ga oddal v neko dečje zavetišče. S štirinajstim letom je začel delati v premogokopu VVigan. kjer je delal polnih 18 let. Mnogokrat si je pritrgal od ust, da si je zamogel nabaviti knjige, iz katerih se je neprestano učil im je kot samouk kmalu začel uživati gotov ugled med svojimi sodelavci, ki so ga izvolili za predsednika svoje strokovne organizacije. To dolžnost je opravljal do 1. 1906., ko so ga rudarji izvolili v parlament, na mesto, ki ga je zasedal dotlej nek bogat lastnik rudnikov. Nazadnje je postal še minister in član senata. Bil je majhne postave, komaj 1.50 ni visok, zato je dostikrat kaj smešno izgledalo, ko so se veliki iti močni generali v sijajnih uniformah javljali k njemu v avdijenco iti stali pred njim »habt acht«. Ali 011 se je v vsakem položaj« takoj spoznal in izsilil za svojo neznatno postavo spoštovanje. S svojo preprosto ženo sta si bila ves čas življenja neločljiva in iskrena prijatelja in ni se je sramoval tudi pred najimenitnejšo družbo.
Tajinstveni umor v grofovski družini. Kakor se poroča iz Liegnitza v Šleziji, je bil grof StoIberg-Wernigerode na, svojem gradu ustreljen; bil je ustreljen v glavo od zadaj v položaju, ko je sede na zofi čital, z dum-dum kroglo. Eden grofovih sinov, ki bi imel prevzeti ogromno posestvo, se je mvprain preiskovalni komisiji tako zapletal v besedah, da je bil takoj aretiran. Grof Stolberg je igral v' bivšem Reichstagu veliko vlogo. — Kapitalistično družbo in njen red spoznavamo od dne do dne bolj.
Časi se menjajo... Bivši klerikalni poslanci, ki niso poznali nobene druge profe-sije, razen politične, si sedaj ustvarjajo nove eksistence. Večina od njih je bila za vse slučaje zavarovana, razen tega jih je bilo najmanj pol ducata, ki so prejemali poleg poslanskih dnevnic po 300 Din še mastne ministrske penzije ali pa jih prejemajo še sedaj. Sam'o eden je bil bolj mi-zerno preskrbljtem in čeprav se je imenoval >ta zlati« poslanec, vendar si je sedaj poiskal primerno službo, ki bo lahko tudi zla-
Če hočeš dobiti lepe knjige in poceni, postani član .CANKARJEVE družbe'/
ta postala, če ne bo preveč gledal v »glaš«. Ta je postal sedaj agent! Sicer pa se mu ta posel še najbolj prileže, kajti »hauzira!« je tudi že dosedaj, če ne z »žajfo«, pa z glasovi. Da, časi se pač menjajo ...
'Zaščita stanovanjskih najemnikov na Čehoslovaškem, kjer je več soci-jalno-političnega duha kakor pri nas. Meščanski listi pravijo, da bi morala država sama započeti tako stanovanjsko akcijo, ki bi preskrbela cena stanovanja. Stanarine so oderuške zlasti v novih hišah. Cene stanovanj daleko presezajo socijalni položaj delavcev in nameščencev.
Veliki knez Ciril, edini pretendent na ruski carski prestal, je izdal oklic, v katerem se imenuje voditelja monarhističnega gibanja. V svojem oklicu celo priznava sovjetski sistem ter bo on' le kot vez med sovjeti in kmeti dvignil Rusijo,.
Rabijatni Pilsudski, poljski maršal in sedanja1 vojni minister je, kot smo že poročali, pred kratkim silno razgrajal v poljskem senatu proti parlamentu, ki da ne dela nič pametnega, ker mu je črtal povodom proračuna diispozicijski fond, za katerega ni kontrole. Pri tej priliki si je privoščil tudi svojega .prednika ter mu očital nepoštene stvari, češ, dla so se preje vzdrževale prostitutke iz vojnega proračuna. Zaradi tega ga baje napadeni toži. Poroča pa se, da si je Pilsudski izposodil denar iz omenjenega fonda za volilno agitacijo.
Windischgratza, ki je bil obsojen in zaprt radi ponarejanja frankov, pa pozneje pcmiloščen, beli ta madež in bi se ga nad popolnoma opral, ker menda ne upa v pošteno družbo; zato bi rad dosegel revizijo kazenskega postopanja. Toda višji krogi ne 'marajo revizije, češ, da bi to znalo Madžarski samo škodovati. Ja, princ imia pare, pa bi se rad malo pozabaval kot pravi gentleman in kavalir, pa se nikamor ne upa. Dobro je, da je saj to, če je njegova jasna ali prejasna lumparija nia Madžarskem likvidirana, da ni s tem še v ostali Evropi.
Nov stanovanjski zakon na — Francoskem, Iz Pariza1 se poroča; od 15. marca, da je zbornica sprejela predlog justičnega ministra Bartho-na za podaljšanje zakona za stanovanjsko zaščito dlo 1. julija t. 1. Bar-thon je predlagal, da se naj parlament takoj po veliki noči bavi z novim stanovanjskim zakonom, kar jie tudi bilo sprejeto. Na zahtevo nekaterih poslancev, da se naj prepreči stanovanjsko paniko, je minister izjavil, da je že izdal tozadevna navodila državnim' pravdnikom. Iz gornjega je razvidno, da še niti v Franciji ne mislijo na ukinitev stanovanjske zaščite, ampak da jo bodo z novim zakonom podaljšali.
Ena bela vrana. Med reparacijsko komisijo, ki sedaj razpravlja v Parizu o končni višini vojne odškodnine, ki naj bi jo plačala Nemčija zmagovalkam, je pariški profesor na 'Sor-boni, Gustav Jeze, kot ekspert, ki je prišel do zaključka, da bi bilo treba vse vojne dolgove likvidirati, to je črtati1. Jeze je rekel med1 drugim: »'NajiVišji smoter, ki ga zamoremo doseči, je mir med narodi. Zato je splošna, popolna ter končna likvidacija mednarodnih vojnih dolgov nujno potrebna. Moramo tedaj stremeti po medsebojni anulaciji voljnih dolgov. Kajti 'tako dolgo, dokler to breme postaja, isto moti mednarodne stike.« To so socijalisti v e dri'o naglašali, a žal pa niso bile njihove zahteve uva-ževane.
Kuga v Indiji in Južni Afriki jc nastopila epide-mično.
Škandal v ruski trnovski delegaciji v j Parizu. 85 uradnikov odpuščenih. Pariz jc j mesto velikih senzacij. Ni še afera Gazette i du Frank končana, že ima srečen Pariz novo afero. Tokrat so aferaši Rusi. Gre za silne milijone v zdravi valuti, ki so jih pograbili zastopniki raznih trg. oddelkov. 85 uradnikov jc bilo odpuščenih. Kakor se vidi, ima boljševizem kljub vednemu čiščenju še mnogo smeti v svojih vrstah.
Španski diktator Priino de Rivera vendar ni tako brutalen kakor se ga slika. Časnikarjem j© diktator izjavil, da ne mislt na večno diktaturo in vendar se ne more kar tako od nje ločiti. Najboljši dokaz za
to, pravi Primo de Rivera, je, da ni izdal nobenega zakona za zaščito diktature. Samo nekoliko naj Španci še potrpijo, da bo Primo napravil nekoliko zakonov, kar bi trajalo 3 do 6 let.
Maršal Foch umrl. Franc, vojskovodja Foch je umrl. Sledil je Cadornu in velikemu knezu Nikolaju, ki je tudi pred kratkim vzel slovo od tega nehvaležnega sveta. Skoraj vsi evropski voditelji krvave morije so tekom prvih desetih let po vojni pomrli in predvsem vsi avstrijski. Samo nemški se še hrabro drže. Lemberg je še naš!
Madžarska policija provocira delavstvo! Kakor vsako leto, tako je tudi letos prosla-slavilo madžarsko delavstvo spomin) revolucijskega pesnika Peitofija. V ta' namen se je pred par dnevi zbralo v Budimpešti pred Petofijevim spomenikom 15.000 delavcev, ki jim je govoril s. Payer. V svojem govoru je zlasti močno napadel vlado, ki skuša na vse mogoče načine uvesti na Madžarskem zopet monarhijo. Po končani proslavi je pozval sodruge, naj se mirno razidejo, Ti so sicer hoteli mirno oditi, toda policija na konjih jim je zaprla odhod, radi česar je nastala silna panika, v kateri se je Horthyjevim Pandurjem posrečilo aretirati 19 sodrugov, ki bodo zaslišani.
Trocky gre vendar v Nemčijo. Kakor vse kaže, se bo Trockyjevi prošnji za naselitev v Nemčiji ugodilo, kljub nasprotovanju nemških nacijonalistov. Trockyjev pravni zastopnik, socijalnodemokratski državni poslanec dr. Rosenfeld, je obvestil vlado, da se namerava njegov klijent samo iz zdravstenih razlogov muditi v Nemčiji, kjer se bo izogibal vsakega političnega udejstvovanja in se pečal samo s pisateljstvom. Predsednik Reichstaga dr. Loeibe se je toplo zavzel za Trockyja, tudi pruski minister notranjih zadev mu ne nasprotuje.
Avtobuspromet med Italijo in Jugoslavijo. V Opatiji se vrše te dni pogajanja med predstavniki mednarodnega prometa iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, 'Švicarske in Francoske. Ker med imenovanimi državami že obstoji avtobusni promet preko mej, se je sklenilo istega narediti tudi med Italijo in Jugoslavijo in sicer najprej iz Gorice proti Bledu in Logatcu, pozneje pa tudi med Trstom in Ljubljano. Avtobusi bodo vozili ■obojestransko do meje, kjer ibodo prestopali in čakali avtobus sosedne države. Pri tej priliki se je ugotovilo, da imamo v Jugoslaviji nad' 100 avtobusnih podjetij, ki vzdržujejo 200 avtobusnih Drog.
Diktator Primo de Rivera že razmišlja o svojem odstopu. Rad ibi še samo nekatere zakone poprej pod streho spravil; predvsem še poprej hoče uvesti zakon o enii zbornici, zakon o tisku in zakon za zaščito miru in reda (zakon o zaščiti države). Zadnji dijaški nemiri, katerim se je pridružilo tudi ostalo prebivalstvo, so mu vendar napravili precej skrbi. Sicer on trdi, da so dijake nahujskali inozemci. (Tako pravijo povsod, kjer kaj ni v redu, samo lastnih vzrokov nečejo videti.)
Odhod v gledališče je kaj lahek, ako niste izmučeni — Pazite torej, da za pranje perila vzamete SCHICHT-ov »RADION-.
40letnica dela s. Boršt-nerja.
Naš stari s. Borštner v Celju je dne 19. marca v ožjem krogu svojih znancev in prijateljev slavil 40-letnico svojega neumornega delovanja v delavskih razrednih organizacijah,
S. Borštner se je boril ramo oib rami z nami v prvih vrstah, kjer nas je s svojo besedo 'bodril in z dejanjem navduševal za pravično delavsko stvar.
Starini s. Borštnerju naše iskrene čestitke k njegovemu jubileju delat z iskreno željo, da bi nam bil še dolga leta ohranjen kot borec za naše pravice!
Zopet važen delavski
dan.
K občnemu zboru Konzumnega društva za Slovenijo.
Prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m„ se bodo zbrali v dvorani nove palače Delavske zbornice v Ljubljani delegati krajevnih odborov Konzumnega društva za Slovenijo. Pregledali in ocenili bodo delo zadruge v preteklem letu in zarisali smernice za bodoče leto.
Konzumno društvo za Slovenijo je že davno prekoračilo oito mejo, ko interesira občni zbor le zadružno članstvo. V sedanji .razsežnosti te zadruge pa pomeni njen občni zbor dogodek, ki se tiče vse delavske javnosti. Zato naj bo tudi nam dovoljeno spregovoriti k temu važnemu dogodku nekaj besed.
K lanskemu občnemu zboru smo zapisali naslednje besede: »Značilna poteza pri udejstvovanju zadruge je trud merodajnih faktorjev v zadrugi, da se sicer centralističen ustroj društva kolikor mogoče prilagodi krajevnim posebnostim in pospešuje inici-jativnost krajevnih organov. Sicer je videti, da so to zaenkrat še eksperimenti in da si . zadruga še svojega stalnega tipa ni upo- j stavila, podčrtati je pa treba, da so stremljenja v pravi pravee usmerjena.«
Zadružno vodstvo je tudi v letošnjem letu posvetilo vso pozornost temu problemu in lahko se reče, da rešuje ta problem s prav spretno roko. Kakor smo prepričani, da bo vodstvo pravilni tip organizacije še naprej1 raziskavah), tako smo tudi prepričani, da bo organizacija zadruge slonela tako na modernih pridobitvah kakor na živem življenju.
K letošnjemu občnemu zboru bi hoteli podčrtati še eno zelo važno dejstvo: Kakor smo čutili potrebo ugotoviti, da se vodstvo ! trudi zgraditi take fundamente zadrugi, da bodo vrata notranji demokraciji na stežaj odprta, tako moramo povedati z vso od-
N-»Tv
im OKKtotJt uffis
a ko
SJL
i 'K rl /7
sy
!
Za pražen je vzcinam le K tl N ERO L ker je to čista in zdrava naravna mast, brez vode, izdatna, red dna, a drži .se neomejeno dolgo. Vsa javnost kontrolna neprestano proizvajanje, ker prihaja v tovarne Kunerola letno do deset risoč gledalcev.
W7
JA
m kEJ j.j
100%ČISTA KOKE
kritostjo tudi članstvu, da mora tudi ono storiti svoje, da se odstranijo vse eventii-ehia ovire. Glavno vprašanje je tukaj, čigav je obratni kapital, s katerim zadruga obratuje. Ce ugotovimo dejstvo, da je izmed 16 milijonov pri tej zadrugi zbranega obratnega kapitala le en milijon in 400 tisoč dinarjev zbranega na deležih, potem vidimo, da agitacija za uplačila deležev in pridobivanje novega članstva niso prazne fraze, temveč elementarna dolžnost vsakogar, ki ntu zadružna ideja ni španska vas. Kakor hočemo na eni strani, da bo članstvo edino in absolutno tisti faktor, ki naj odločuje, kako naj se z zadružnim premoženjem gospodari, tako moramo povedati tudi drugo stran problema, da mora članstvo zadrugi potrebni obratni kapital tudi v resnici zbrati.
Kadar se bo to zgodilo in bo zadruga imela ves svoj obratni kapital zbran na članskih deležih, potem je izven dvoma, da ne bo poleg članstva nihče drugi vprašan, kako naj se v. zadrugi dela. Tudi vprašanje povračil ne bo delalo težav, ker je jasno, da se čisti dobiček razdeli onemu, ki je dal kapital!
Kakor smo informirani, namerava zadružno vodstvo izvesti tekom meseca maja obširno akcijo za uplačevanje članskih deležev in za pridobivanje novega članstva. Mi se že danes izjavljamo za to akcijo in poživljamo vse, ki žele procvita pravemu, svobodnemu delavskemu zadružništvu, naj smatrajo to akcijo za važen postulat demokratizacije zadruge.
Naj se zavedajo vsi, da Izhaja pravica iz dolžnosti!
Proletarčeva pomlad.
Ah, kako boš spet domača ti zemlja, ko .boš prosta, mrzlih, snežnih, zimskih sponi 'Ptički že so oživeli, svatovali bodo, peli, rožice porumenele boido daljno širno plan.
In od strme Križke gore pa do sinjega Triglava, doli tja do Šmarne gore ena sama bo pomlad . . .
O. kako bo to lepo! —
Ko bi v.edel, da ta gruda, ki rodila Te v trpina, s Tabo diha in živi, kio bi vedel, da v nje žilah vre in polje Tvoja kri, pa — še lepše bilo bi! —
Kulturo.
Profesor Einstein — petdesetletnik. Te
dni je slavil znameniti nemški matematik in fizik profesor Einstein petdesetletnico svojega rojstva. Njegovo ime je znano daleč po svetu, dasi razume — po zatrdilu nekeg.a uglednega nemškega lista — njegove teo-
rije komaj 300 ljudL Večina' matematikov in fizikov svetovnega slovesa pa si je edina v mišljenju, da je Einstein utrl s svojimi razkritji nova pota v matematiki in fiziki in da ga moramo prištevati v isto vrsto kot Pitagoro, Galieleja in Newtona. Kot vsi veliki znanstveniki se je moral tudi Einstein vse življenje boriti proti ljudski nevednosti, zlobi in predsodkom. Ker je po rodu Jud, so ga v šoli zaničevali njegovi tovariši in profesorji, ki so ravnali z njim slabše, kot ravna podčastnik z vojaškim novincem. Prav zato pa se je Einstein že v mladosti postavil n« stran ponižavnih; razžaljenih in brezpravnih. V dobi najhujših nemških na-cijonalističnih orgij je odločno izpovedoval svoje levo in pacifistično mišljenje, kar je nemške nacijomalistične kroge tako jezilo, da so ustanovili posebno društvo z namenom, da »razkrinkajo« teorije tedaj že svetovno priznanega učenjaka. Te kroge je žalilo predvsem dejstvo, da ne bodo proslaviil nemškega imena' v širokem svetu ne generali in ne kajzerji, pač .pa levo orijentirani učenjak, ki je vrh tega judovskega' poko-lenja. — Talpa.
Ameriški družinski koledar. Izmed
vseh slovenskih delavskih koledarjev, dia, tudi izmed vseh slovenskih koledarjev sploh, ki izidejo vsako leto širom sveta, je nedvomno najbogatejši in najreprezentativ-nejši ameriški' družinski koledar, ki ga izdaja Jugoslovanska delavska tiskovna družba (Proletarec) v Chicagu, Illinois, 3639 W 26 ih Street. Za letošnje leto je izšel že petnajsti letnik; lepo v platno vezan, z okroglo petdeset krasnimi slikami, lepimi povestmi, pesmimi in podučnimi članki. Zastopani so v njem skoro vsi slovenski delavski pesniki, pisatelji in oblikujoči umetniki starega in novega 'kraja. Izmed amerikanskih Slovencev se odlikujejo pesnik Ivan Molek, F. Z., Joža Zavertnik, Katka Zupančičeva in mnogo drugih. Iz stare Slovenije so pa prispevali svoja dela Tone Seliškar, Mile Klopčič, Ivan Vuk, Čulkov-ski in Cerkvenik. Žal, da je ta koledar pri nas še premalo razširjen. Naroča se pri navedenem naslovu in stane 1 dolar. Novoustanovljena Cankarjeva družba namerava izdajati med svojimi vsakoletnimi publikacijami tudi podoben koledar, ki 'bo že sam vreden dvakrat toliko, kakor Ibo znašala letna članarina. Zato naj nihče ne zamudi te lepe prilike in se vpiše kot član.
Y
I
V soboto, dne 23. t. m. je v Ljudskem domu skioptično predavanje »Svobode« s predmetom »Stari Rim« (Palatin). Začetek točno ob 8. uri zvečer. — V nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne na Pobrežju v gostilni Papež.
Mariborska občina za podaljšanje stanovanjske zaščite! V četrtek, 21. t. m., se
je nadaljevala občinska seja. na kateri se je sprejel predlog s. Grčarja in tovarišev, da se predlaga ministru za socljalno politiko podaljšanje stanovanjske zaščite pre-
Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v -CANKARJEVI družbi"!
ko 1. maja. Kakor smo že poročali, so delavski zastopniki na prejšnji seji prinesli ta predlog, ki pa je bil odkazan odseku, zaradi cesar so naši sodrugi zapustili sejo, ker so smatrali to kot provokacijo od strani zastopnikov hišnih posestnikov. Na včerajšnji seji pa je bil ta predlog enoglasno sprejet. Napravili so se tudi drugi važni sklepi, kot' razširitev otroškega vrtca III., nadalje se napravi na desnem bregu Drave promenadna pot, odobren je bil tudi načrt Vlahovičevega hotela na Aleksandrovi cesti. Mestno elektriško podjetje postavi kiosk z uro na najprometnejšem prostoru. Pri prosvetnem ministru se bo izvršila intervencija, da bodo otroci osnovnih šol oproščeni kol-kovin za obvestila staršem o šolskih uspehih. Nadalje se izvrši intervencija na pristojnem mestu, da se opusti nameravana premestitev kontrole dohodkov' tukajšnje drž. žel. v Beograd.
Magistratna večina bi bila zopet rada pozabila na kolektivno pogodbo povodom proračuna. Slab spomin imajo ti naši ljubi delavski ».prijatelji« od Hrastelja do Lipolda. Delavski zastopniki so jih) mioTali spomniti, dta so v februarju sprejeli kolektivno pogodbo med mestno občino in nje-
nim delavstvom s pogojem1, da ista stopi sicer že s prvim marcem v veljavo, toda glede plač pa s proračunom. In sedaj, ko je bil proračun v razpravi, pa so kar po sili hoteli pozabiti na to obljubo; mogoče so jo hoteli odložiti za prihodnji proračun!
Mariborska Borza dela išče nujno 4 krojače, 3 kamnoseke in 4 delavce za kamnolom.
Drauograd.
Treznostno gibanje pri nas lepo napreduje, zato sklicujemo za nedeljo, dne 24. marca ustanovni občni zbor »Treznosti«, ki se bo vršil ob 14. uri v hotelu »Pošta«. Prijatelji abstinence, na plan!
Rute.
Splošna delavska zveza, podružnica Ruše, sklicuje v niedeljo, dne 14. apriliai 1929 ob pol 4. uri popoldne v gostilno g. Knupleža svoj redili občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in koiv trote. 2, Poročilo tajništva, centrale in oblastnega odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. — Vsi člani se pozivajo, da se sigurno udeležijo tegiai občnega zbora;, s katerim slavi naša podružnica 10-letnico svojega obstoja.
Kr.:
Kaj ovira razvoj razredne zavednosti
na deželi?
Kai bi morala biti prva naloga zavednega delavca?
Gibanje delavstva se pri nas nikoli ni razumevalo dovolj globoko, niti se ga ni smatralo dovolj resnim. Redki so bili tisti, ki bi poznali njega zgodovinski pomen, še bolj redki pa tisti, ki bi razumevali njegovo nalogo v sedanjosti, oz. tisti, ki bi znali in hoteli spravljati svoje dejanje in nehanje v sklad z nauki socijalizma in njegove etike. Zato nas je v preteklosti tiščala k tlom poleg drugega tudi naša lastna notranja slabost, ker le-ta nam je pritisnila pečat neresnih kričačev in nezadovoljnežev, a ni kazala nas kot na glasnike nove, vse-
stransko pravičnejše in kulturnejše dobe. — Kaka bi morala biti prva naloga zavednega delavca torej? Odgovor je lahek! Predvsem bi moral on vzbujati med drugimi sedrugi interes za dobro in znanstveno knjigo, za socijalizem kot teorijo in njegovo prakso. To zanimanje za knjige in pravo čtivo bi izpodrinilo počasi a sigurno iz nezavednega delavstva ono malomeščansko duševnost, ki ga dela v sedanjosti tako nemočnega v boju z njegovimi nasprotniki, tisto duševnost, proti kateri boriti se je glavna naloga celokupnega proletarijata. Kajti, ka-
Ali ste ie krili f
svoje potrebe v tiskovinah ■
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Uudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM
V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2‘50 D
NAČELSTVO.
kor hitro bi imeli le mali kader takega delavstva, delavstva, iz katerega bi vsaka beseda, vsako dejanje razodevalo v njem boljšega človeka, človeka, prežetega skoz in skoz s pravim socijalizmom, bi imeli v njih zadostno garancijo in vsaka kakršnakoli akcija bi morala roditi tudi zaželjen uspeh.
Zanimivo bi bilo pogledati, kaj se je in kaj se ni storilo pri nas v tem oziru, in zakaj se ni marsikaj storilo, kar bi se moralo storiti.
No, resnici na ljubo moram tu priznati, da se jc beseda »izobrazba« tu vedno zelo respektiiala in pri vsaki priliki tudi primerno povdarjala. Ali povdarjam, samo po-vdarjala! Kako se je delalo za to izobrazbo, to je pa druga stvar. Predvsem moram konstatirati, da je bilo zanimanja za čtivo med našimi sodrugi, posebno pa mladino, vedno dovolj. Te ljubezni do knjig pa se ni moglo pravilno izrabiti že zato, ker ni bilo tu nobene delavske knjižnice, četudi je bilo med posameznimi knjigoljubitelji-so-drugi razstresenih toliko dobrih in naših knjig, da bi lahko snovali z njimi ne eno, ampak tudi dve knjižnici. Torej manjkalo je le malo dobre voije in požrtvovalnosti...
Ko se je tu ustanavljala podružnica »Svobode«, se je kajpak kakor vedno v prvi vrsti mislilo na izobraževalno delo. Kako bi se pa moralo delati, da bi bilo to izobraževalno delo res uspešno, tega pa ni nobeden vprašal. Prav tako se je malokdo zavedal, da je ustanovitev knjižnice ena izmed prvih in glavnih nalog »Svobode«. Sicer, če se je to slučajno kedaj omenjalo, ie vse temu pritrjevalo, vse priznavalo potrebo knjižnice, a do danes se ni našlo niti enega, ki bi to stvar resno vzel v roke, ter pričel zbirati med sodrugi knjige. — Ravno tako je s predavanji. Da, tu se je na neki seji sklenilo celo in napravilo natančen program predavanj za celo sezono — a se je samo sklenilo, napravilo pa zopet — nič! Vsak se je prav skrbno izogibal »sitnostim« in tem malim skrbem, da bi se ta sklep tudi proizvedel. Pot od sklepa pa do dejanja je bila tu vedno zelo, zelo dolga!
Da ne bo nepotrebnih podtikanj, in ker bi marsikdo smatral vse to, kar sem napisal za nekake osebne žalitve, bom še to omenil: Organizacije na deželi imajo navadno veliko smolo. V kolikor one delujejo in so agilne, je to v večini slučajev delo in napor enega, včasih tudi par sodrugov. Naravno je torej, da tu ne pride več kot do sklepov skoro nikoli, ker pač manjka med
širšim krogom sodrugov resne volje do dela. Da bi se spričo pomanjkanja volje do dela dalo kaj napraviti, o tem ni govora! Posebno pa ne v kulturnih organizacijah, kjer je treba vedno na desetine in desetine pridnih rok, veliko potrpežljivosti in samozata-jevanja. Absurdno je zahtevati od posameznika, da bi kaj prida napravil tu, pa naj: bo še tako agilen. Kdor je poskušal, kaj se pravi biti v eni osebi recimo: predsednik, tajnik, blagajnik, pomožni blagajnik, agitator, organizator, kdor je recimo moral pisati skoro sam vse oderske in druge vloge, risati plakate, vse vzpodbujati, letati od enega do drugega, jih prositi za vsako malenkost, torej povsod pričujoč biti in vse skoro do najmanjše podrobnosti sam napraviti — ta mora vedeti, da to niso mačkine solze. Redki so trdoživi, ki bi ne zgubili poguma, še posebno pa, če za vsako malenkost padajo neusmiljeno na tebe »kritiki«, katere pa ne moreš nikakor pripraviti do tega, da bi sami, z dejanskim delom pokazali svojo »kunšt«. Tako nam je lahko jasno, zakaj nimamo do danes knjižnice v Zalogu. Tisti, ki bi jo radi, niso mogli, a tisti, ki bi lahko kaj napravili, niso hoteli — bili so preko-modni. Njim ni bilo do tega, da bi se ponižali do praktičnega dela ter pokazali s tem drugim, da je edino delo zmožno ustvarjati, a ne širokoustenje. Iz lastne izkušnje celo vem. da med zadnjimi ni nikdar manjkalo prikrite, ali pa neprikrite sabotaže.
Med nami je bil — žal — vedno kak sodrug bolj pustolovske narave, če so ti kdaj kaj napravili, so napravili pač iz neke osebne težnje po popularnosti, iz nekega notranjega egoizma in ne iz ozirov do kakih višjih interesov. Zato, in samo zato, je bila vsaka naša stavba tako trhla in življenja nezmožna, ker logično je, da moramo tam, kjer ni pravega zdravja, pričakovati le počasno umiranje in smrt!
Zakaj ni bilo torej normalnega uspevanja?
V glavnem je to že pojasnjeno. Na eni strani politične razmere, na drugi pa nismo uspevali zato, ker manjka med nami volje do dela in požrtvovalnosti, ker nimamo smisla za velikopotezno delo in radi naše tradicijonalne mlačnosti. Smo takorekoč živi mrliči. Sami nimamo prevelikega veselja do dela, zato se zgubljamo v dlakocepstvu. Z zlobo in zavistjo gledamo raje na tisto lepo življenje, kateremu temelj je pridnost, vztrajnost in energija, mesto da bi sami sebi olajševali bol z družabnim delom, ter si tako postavljali zdrav temelj za bodoče, mogoče veselejše dneve.
Prav nič Vas ne stane
ako si ogledate letošnjo bogato zalogo vsevrstnega spomladanskega in letnega manufakturnega blaga pri tvrdki
L ORNIK, Koroško cesta 9
Velika izbira prekrasnih desenov za obleke in plašče pravkar dospele iz največjih angleških in čeških tovarn. Vsled tega so tudi umevne NAJNI2JE CENE kljub plačilnim olajšavam.
POZOR ! nudim prvovrstne POZOR!
velikonočne Mi
' pripravljene po praSkem načinu, prekajeno meso vsake vrste, kranjske klobase* nadalje prvovrstno svežo svinjino* govedino in teletino po najnižjih dnevnih cenah.
Ant. Tavčar, Maribor* Jurčičeva 3
Zbirajte za tiskovni sklad
SBE9SSBBI9BISI9SISSBI9SISB
- Eksportna hiša
„ L U N A “
Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine dom. izdelka: otročje nogavice od	Din	5'— naprej
damske .	„	»	T ~
moške nog.(sokni) „	„	6‘—
vezenine	»	„	1'—
čipke	»	„	E—
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, opreme za novorojenčke lastnega izdelka — Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonk. cenah-
ŠSSSBSSSasaSHMaSHBB
Sirite »Delavsko Politiko”!
Vsem društvom priporočam,
da st pred nakupom kakega dobitka za tombolo ogledajo mojo bogato zalogo koles, Šivalnih strojev in pisalnih strojev. JUSTIN GUSTINČIČ, meh. del. in trg., Maribor, Tatten-bachova ulica 14, nasproti Narodnega doma.
TovaritiSka
zaloga perila
Radi tega izvanredno nizke cene pri bogati izbiri- Konfekcija, ovratnice, klobukj in vse druge modne potrebščine v veliki izbiri pri
I. KARNIČNIK,
Maribor* Glavni trg Stav. 11.
Klobuke
perilo, ovratnice, čevlje, moške in ženske nogavice, dežnike, palice itd. Molke. Obleke a Din 290, 300, 360, 450 itd. Obleke za dečke h Din 90,120 itd. Vse to kupite najboljše in najcenejše pri tvrdki
JAKOB LAH, Maribor
Glavni trg a.
Krasne novosti damskih pomladanskih klobukov priporoča °
modistinja
M. JAHN
MARIBOR
STOLNA ULICA ŠT. 2 Popravila se izvršujejo hitro in točno
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja'in urejuje Viktor Kržen v Mariboru.