PRIMORSKI DNEVNIK j« začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tlaka! v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi rS”1' Cena 500 lir - Leto XL. št. 72 (11.795) Trst, nedelja, 25. marca 191 !> T> O !> ’• tri O ™ o - m -K e* ro z Z. :> L- o 2> co H X Ul X Z UT i_ -i» r-i se I> Z I> i—i n * O- o Splošna kriza vpliva tudi na kmetijstvo Berlinguer: »Največja množična manifestacija po voj.- Pred milijonsko množico v Rimu Lama ponovil poziv k enotnosti EDI BUKAVEC Kmetje s Tržaškega se bodo danes obrali v Prosvetnem domu na Opčinah na rednem občnem zboru Kmečke zveze, da pregledajo v zadnjem ■etu opravljeno delo, razpravljajo o Perečih vprašanjih našega kmeti j-stva in da določijo svoji strokovni organizaciji smernice za bodoče delovanje. Leto, ki nas loči od lanskega občnega zbora, zasluži negativno oceno tako na družbenem in gospodarskem področju kot glede političnega Položaja in razvoja mednarodnih odnosov, saj so se prav v preteklem obdobju močno zaostrile nekatere negativne situacije, ki resno ogrožajo ®ir v svetu. Položaj se zaostruje tudi v Italiji, kjer poleg zaskrbljujoče gospodarske krize beležimo tudi krizo v družbenih in državnih institucijah. Pri tem Pa je še posebej značilen položaj kmetijstva, ki ne more prebroditi svoje *e kronične in predvsem strukturalne krize in to kljub svečanim obvezam državnih iti deželnih vlad, političnih strank in drugih družbenih dejavnikov, da je treba kmetijstvu priznati prvenstveno vlogo v družbenem, gospodarskem in finančnem planiranju. Ista ocena velja tudi za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, kjer živi naša narodnostna skupnost. Za nas je ta splošna kriza še toliko težja, ker nam demokratična Italija po več kot Štiridesetih letih zmage nad fašiz-in po 36 letih demokratične u-stave, ni še zagotovila osnovnih na-r<*dnih pravic. . Splošno zapostavljanje kmetijstva 'n diskriminacija do slovenske narodnostne skupnosti je prav gotovo eden glavnih razlogov propadanja našega kmetijstva in krčenja narodnostnega NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tajnik CGIL je dejal, da je po tako množični manifestaciji nujno obnoviti pogajanja, vlada pa mora spremeniti svojo gospodarsko politiko Sii Pogled na do zadnjega kotička natrpan Trg San Giovanni v Rimu med včerajšnjo sindikalno manifestacijo (Telefoto AP) NA 2. STRANI Poiskati skupen jezik BOJAN BREZIGAR Petkovo glasovanje v senatu z o-dobritvijo vladnega odloka o ceni dela in včerajšnja množična manifestacija delavcev v Rimu predstavljata nedvomno prelomni trenutek v od nosih med vlado in opozicijo na politični, ter odnosih med komunistično komponento CGIL in preostalim delom enotne zveze na sindikalni ravni. Vse, kar se je namreč v zadnjih dveh tednih dogajalo na političnem in sindikalnem prizorišču, je bilo tempirano na ta dva dogodka. Sedaj se očitno odpira nova faza, ki je, po splošnem mnenju, nadvse kočljiva. Predvsem je treba tu poudariti, da ima poslanska zbornica na razpolago zelo malo časa za dokončno o-dobritev odloka. Če bi šlo strogo po pravilih, bi se do 16. aprila, to je zadnjega dne pred zapadlostjo odloka, poslanska zbornica lahko sestala le dvanajstkrat. Delo parlamenta je namreč prekinjeno med kongresi vsedržavnih strank, prihodnji teden pa bosta kar dva kongresa, PLI in PD UP. Časa je torej zelo malo in velika verjetnost je, da bo komunistom, če bodo tako zavirali delo parlamenta kot v senatu, uspelo preprečiti odobritev odloka. Vladna večina je, vsaj zaenkrat, enotna v podpiranju tega odloka. V senatu so bile vrste kompaktne tudi pri tajnih glasovanjih in zelo verjet no je, da bo tako tudi v poslanski zbornici. Zastavonoše tega odloka so seveda socialisti s Craxijem na čelu. Predsednik vlade je tudi tokrat pokazal veliko odločnost in predvsem NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sonja Doljak so dale v tem srečanju vse od sebe, pa tudi Krasovemu strokovnemu vodstvu (Robertu Miliču in Mihi Dergancu), ki je sinoči vodil naša dekleta, neutrudljivemu Zvonku Si moneti in seveda Sonji Milič, ki ni mogla spremljati svojih varovank ob tem velikem podvigu, pa je verjetno bolj »trpela« kot mi, ki smo si noči sledili tekmi. Po blesteči zmagi proti bocenskemu Recoaru Krasu naslov državnega prvaka Marina Cergol Ta predragocena Sonjina zmaga je kar šokirala bocenski tabor, ki si potem ni več opomogel. Ostala srečanja so se nato iztekla po pričakovanju (Marina Cergol je osvojila tri točke, Sedmakova pa je odpravila veteranko, 52 letno Santifaller jevo) in veliko zmagoslavje je bilo tu. Za izredni sinočnji uspeh pa gre seveda zasluga vsem igralkam, ki BRANKO LAKOVIČ ROVATTO (Brescia) — Krasu je uspel velik podvig. V sinočnjem dodatnem srečanju v Rovattu (mestecu pri Brescii) so naše namiznoteniške igralke premagale moštvo Recoaro iz Bočna s 5:2 in tako osvoiile letošnji ženski ekipni državni naslov. Slavje v Krasovem taboru, med i-gralkami in petdesetimi navijači, ki so z avtobusom sledili moštvu do Ro-vatta, je bilo nepopisno. Po dolgih 12 letih, v katerih so krasovke posegle po vsemogočih posameznih naslovih, po devetih drugih mestih v državi, je torej Krasu uspel veliki met — osvojitev ekipnega državnega naslova, kar je gotovo eden največ-jih uspehov v zgodovini našega športa sploh. Verjetno je bila odločilna za sinočnje končno slavje prav prva tekma, v kateri je Sonja Doljak z izredno odločno in napadalno igro premagala igralko številko ena Recoara Paolo Bevilacquo, čeprav je naša predstavnica izgubila v prvem setu. Damjana Sedmak KRAS — RECOARO 5:2 Doljak - Bevilacqua 2:1 (19:21, 21:17, 21:17) Cergol - Santifaller 2:0 (21:6, 21:10) Sedmak Busnardo 0:2 (7:21, 13:21) Cergol - Bevilacqua 2:0 (21:15, 21:17) Doljak - Busnardo 0:2 (10:21, 14:21) Sedmak - Santifaller 2:1 (20:22, 21:19, 21:14) Cergol - Busnardo 2:0 (21:9, 21:9). noie v Trstu Iraškem Kulturnem domu je bil sinoči zborovski koncert v okviru revije »Primorska poje«. Danes bo revija v Idriji Rop stoletja navrgel 35 milijard lir RJM — »Rop stoletja« v Rimu je prinesel včeraj do slej še neznanim roparjem ogromen plen v vrednosti več kot 35 mi i jard lir od tega 30 milijard v denarju in ostalo v vrednostnih papirjih. Zgodovina italijanskega kriminala tako velike tatvine denarja še ni poznala. Celotna akcija, ki neizpodbitno kaže, da so morali imeti roparji svojega informatorja (saj so poznali skoraj neverjetne podrobnosti, ki so jim omogočile rop), se je začeta v petek ob 22.30, ko se je uslužbenec druž be Brinks Securmark Franco Parzi vrnil domov. V ga raži ga je obkolila skupina mož, ki so se predstavili za policiste in ga odpeljala v stanovanje, kjer pa so se identificirali za rdeče brigadiste. Zvezali so ženo in hčerko ter pustili enega izmed njih pri njiju za stražarja, moža pa odpeljali na sedež prej imenovane družbe, ki prevaža in hrani denar, vrednostne papirje in pomembne dokumente raznih bank, veleblagovnic in drugih. Stražarja pri vhodu v stavbo sta spoznala v avtu svojega delovnega tovariša Parzija, nista pa vedela, da ima v hrbet uperjen revolver. Za njegovim avtom je peljal dostavnih znamke opel rekord, kakršne uporabljajo za prevoz denarja. Ker je Parzi izjavil, da je tudi ta avto z njim, sta ga spustila skozi vhod, v tem tre nutku pa so roparji planili tudi nanju in ju onesposobil. Z odvzetimi ključi so odprli trezor in po treh tirali »deia« so znesli množico vreč s 50- in 100-tisočlir-skimi bankovci v svoj dostavnih. V kotu so pustili vreče s 17 milijoni lir, ker so bili v njih »le« desettiscK-čaki. Nato so enemu izmed paznikov obesili okrog vratu znamenito zvezdo rdečih brigad in ga z njo fotografirali, telefonirali so svojemu pajdšau v Parzijevem stanovanju in nato ob 6.30 nemoteno odšli. Policija je takoj posumila v resničnost »variante rdeče brigade«. Te so namreč ob podobnih prilikah o-pravile rope s povsem drugačnimi značilnostmi : bile so izredno grobe in nasilne, nastopale so z velikim številom oseb (tokrat jih je bilo le pet), sledi za seboj pa so skušale zabrisati z večjim številom vozil (tokrat so imeli roparji le eno). Policija po’eg tega meni, da tudi narisana zvezda nima značilnosti »pravih« brigadirskih zvezd. V Castelfrancu prekinitev Zmaga Jadranu? • Splošna kriza vpliva na kmetijstvo e Lama ponovil poziv k enotnosti Nasprotujoče si reakcije v vladi NADALJEVANJE S 1. STRANI teritorija in torej gospodarskega in narodnostnega obubožanja naše skupnosti. Iz podatkov zadnjega popisa kmetijstva izhaja, da so se obdelane površine v naši pokrajini zmanjšale za 59,7 odstotka. Pri tem pa ugotovimo tudi, da je v istem obdobju število kmetijskih obratov padlo na 847 enot ali za 27,4 odst., število goveje živine pa se je zmanjšalo za 945 glav oziroma za 45,3 odst. manj kot leta 1970. Vzroke za tak položaj kmetijstva na Tržaškem moramo pripisati dolgoletnemu omalovažujočemu odnosu odgovornih oblasti do problemov krajevnega kmetijstva in krajevnih kmetov. Ta odnos potrjuje tudi pomanjkanje zanimanja za to dejavnost, ki je bila vseskozi žrtev v odnosu do drugih gospodarskih in družbenih dejavnosti v pokrajini. Že leta odločno obsojamo izbire, na osnovi katerih bi kmetijske površine morale biti zgolj park za rekreacijo mestnega prebivalstva ali pa ostati na razpolago za razne razlastitvene posege, ki so vse prevečkrat neupravičeni. Največjo odgovornost za težak pe ložaj našega kmetijstva nosi prei vsem slaba politika odgovornih cb! sti, predvsem deželne uprave, katci: smo tržaški kmetje postavili odločno zahtevo, da je treba krajevnemu kmetijstvu povrniti doslej vsiljene žrtve z izrednimi javnimi podporami na o-zemlju, ki je še na razpolago. Do tega stališča smo prišli po skupni seji glavnega odbora SKGZ in glavnega sveta KZ ter na osnovi podatkov in sklepov I. konference o kmetijstvu na Tržaškem. V zadnjem času pa so naši skupni napori za okrepitev krajevnega kmetijstva le naleteli na nekatere pozitivne signale, ki jih gre podčrtati. Deželna uprava se je, po odločnih zahtevah krajevnih kmetov, ki so jih podpirale vsa slovenska javnost in krajevne javne uprave, v »Izjavi o realizaciji hitrih cestnih povezav v tržaški pokrajini« javno obvezala, da bo bolj konkretno posegla v korist krajevnega kmetijstva. Tej obvezi je sledil tudi prvi poseg dežele, ki je Kraški gorski skupnosti dodelila skupno 4 milijarde lir v korist družbeno - gospodarskega razvoja našega teritorija. Pomembno dejstvo je tudi začetek dejavnosti Kraške zadružne mlekarne in živinorejske zadruge Dolga krona, pa tudi drugih zasebnih obratov, ki so končno doživeli, da so veliki napori in vztrajna volja naših kmetov kronani z uspehom. Novo kvaliteto beležimo tudi v odnosih s pristojnimi deželnimi uradi in službami, predvsem s pokrajinskim kmetijskim nadzomištvom, ki je, čeprav se mora še bolje prilagoditi potrebam krajevnega kmetijstva, s tem, da bodo v njem tudi slovenski strokovnjaki, v zadnjem obdobju znal vzpostaviti nov odnos spoštovanja in zaupanja do krajevnega kmetijstva. Tudi na sindikalnem področju, in tu mislim na odnose med Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev, se odpirajo možnosti za normalizacijo odnosov, ki bi v bodoče morali pomeniti večjo pogajalsko moč v odnosu do dežele in torej tudi večjo težo pri odločitvah, ki so v bistvu politične. V tem duhu bodo tržaški kmetje na današnjem občnem zboru Kmečke zveze postavili deželni upravi zahtevo po »Izrednem načrtu za razvoj in valorizacijo kmetijstva na Tržaškem«, ki naj pomeni predvsem hitre in primerne finančne posege v korist po- sameznih kmetijskih obratov, zadrug ter za realizacijo vseh potrebnih infrastruktur (cest, vode po znižani ceni, itd.). Prepričan sem, da obstajajo tudi v tem težkem gospodarskem in družbenem trenutku pomembne možnosti za uveljavljanje in razvoj našega kmetijstva, toda kot smo že večkrat poudarili, to vprašanje ni le naloga kmetov, ampak vseh dejavnikov krajevne družbene skupnosti. Zato tržaški kmetje upravičeno pričakujejo, da jih bodo v njihovih naporih stvarno in odločno podpirale vse demokratične sile, ne le manjšinske, ampak širše krajevne skupnosti. Boriti se za razvoj našega kmetijstva pomeni boriti se istočasno tudi za gospodarski razvoj te zemlje, na kateri korenini narodna istovetnost slovenske manjšine, pomeni tudi ustvarjati osnovo za novo kmetijstvo v novi družbi. NADALJEVANJE S L STRANI sposobnost sprejemanja odločitev, zaradi česar je Craxi deležen občudovanja številnih predstavnikov vseh vladnih strank. Kljub negodovanju nad načinom, kako strogo personalistično vodi Craxi svojo vlado (kar je občutno še zlasti v krščanski demokraciji), vsi zagotavljajo zvestobo predsedniku vlade. Seveda, v zadnjih dneh je bilo mnogo kritik na zadnji odlok tudi iz vrst vladnih strank in' mnogo je bilo predlogov o spremembi odloka samega, Craxi pa je te kritike utišal z izjavo, da je pripravljen pristati na spremembo odloka pod pogojem, da mu sindikat predloži enoten predlog in da ima ta predlog iste ekonomske učinke kot sedanji odlok. Takega predloga zaenkrat ni in verjetno tudi ne more biti: hipoteze, ki so jih nakazovali Spadolini, De Mita in nekateri drugi so torej zaenkrat še nerealne. Postale bi lahko realne v trenutku, ko bi se vlada zavedela, da ji ne bo uspelo odobriti odloka v predvidenem roku. Seveda je za temi spori v vladi izrazito politična računica. Craxi postaja premočan in njegovi vladni zavezniki so zaradi tega zaskrbljeni, RIM — Enrico Berlinguer, tajnik KPI je označil včerajšnji sindikalni shod v Rimu kot največjo množično manifestacijo po vojni. Milijon in morda več ljudi se je zbralo v Rimu iz vseh italijanskih mest ter se v šestih sprevodih zlilo proti Trgu San Giovanni, ki je bil daleč pretesen, da bi sprejel toliko množico. Le en sprevod, tisti, ki je prispel prvi na cilj je našel nekaj prostora, o-stalih pet se je nagrmadilo v bližnjih ulicah. Ob 16., ko so se na Trgu San Giovanni začeli prvi govori ni bilo več niti kotička prostora. Luciano Lama je spregovoril zadnji, njegov poseg pa je izzvenel kot občuten poziv k enotnosti delavskega gibanja. Zakonski odlok se ne sme uveljaviti, je dejal, razkol v delav- vendar pa se vsi zavedajo, da v tem trenutku ni nobene možnosti za alternativno vlado: v primeru, da pade Craxi, je edina alternativa ponovno Craxi ali pa nove predčasne volitve, na katerih bi, po vseh dosedanjih ugotovitvah, krščanska demokracija ponovno izgubila. Stanje je videti skoraj brezizhodno in zato marsikdo verjame, da bo Craxi ostal na vladi tri leta, kot je sam zahteval, ali pa še več. V to Craxijevo strategijo sodijo nedvomno tudi odnosi s komunistično partijo. Ne samo, da že dolgo odnosi med komunisti in socialisti niso bili tako slabi, (ugotovitev, ki je skoraj odveč), ampak tudi odnosi med vlado in komunistično opozicijo že desetletja niso bili tako napeti. Dokaz, da je tako, je tudi zadržanje komunistov v parlamentu: KPI je doslej dosledno obsojala vsakršen poskus obstrukcije, ki je bila radikalcem vedno pri srcu, tokrat pa se je sama poslužila tega sredstva. Ali se vse to izplača za tistih 300 tisoč lir, ki jih bodo izgubili delavci v letošnjem letu? Očitno ne gre samo za 300 tisoč lir. Gre za politično moč komunistične partije, ki je kot druga največja italijanska stranka lahko, pa čeprav skih vrstah pa je treba odpraviti. Njegov govor je bil namenjen predvsem vladi in političnim silam: po taki manifestaciji, tako enotni, je treba pogajanja o premični lestvici obnoviti, vlada pa mora spremeniti svojo gospodarsko politiko. Med prvimi političnimi reakcijami je treba omeniti izjavo predsednika vlade Craxija, ki se zahvaljuje senatu, ker je izglasoval zaupnico vladi, na dejstvo, da je bila prav takrat v teku manifestacija, na kateri je bilo prisotnih milijon delavcev pa se Craxi sploh ni ozrl. še več, zelo polemično ugotavlja, da je parlament izraz volje ljudstva in izid glasovanja v senatu spodbuja vlado k o-krepitvi njene dejavnosti. Podoben je tudi ton komentatorja socialističnega preko sindikata, vedno vplivala na odločitve vlade, ko je šlo za vprašanja, ki pobliže zadevajo delavski raz red. Postopek, s katerim je bil sprejet zadnji odlok, pomeni odvzemanje te politične vloge komunistični partiji, na kar seveda komunisti ne morejo pristati. Kaj misli o tem baza je pokazala včerajšnja manifestacija. V sindikatu je vprašanje še mnogo bolj občuteno kot v političnih krogih. Zaman so bili torej predhodni pozivi, naj udeleženci manifestacije ne napadajo Craxija, strank in drugih dveh sindikalnih organizacij. Najbolj sočni napisi in gesla so šli prav na Craxijev račun in nedvomno so ta gesla verno odražala mišljenje množice na rimskih u-licah. V tem pogledu je bil ton Luciana Lame, ki je spregovoril na Tr gu San Giovanni, dokaj pomirjujoč, saj je generalni sekretar CGIL poudaril predvsem potrebo po ponovnem iskanju skupnega jezika znotraj enotne sindikalne federacije, kajti le tako si bo delavski razred lahko pridobil nazaj vso svojo pogajalsko moč. Tu pa je bistvo vprašanja. Ko je vlada odobrila zakonski odlok smo ugotavljali, da smo najbrž izgubili vsi in pri tem poudarjali prav dejstvo, da tako oster spor v italijanski glasila »Avanti«, ki označuje manifestacijo kot »izbruh sektaštva« in kot shod komunistične partije, za katero je sporazum o premični lestvici zgolj obrobnega pomena. Manifestacija, pravi »Avanti« je bila naperjena proti vladi, proti nekomunističnemu sindikatu in še zlasti proti predsedniku vlade Craxiju. Socialistično glasilo polemizira tudi z zadnjimi izjavami, ki jih je De Mita dal nekemu sardinskemu dnevniku. Tajniku KD očita, da ni lojalen, ali pa da je vsaj lahkomiseln. V trenutku, ko je komunistična opozicija sprožila svojo ofenzivo proti vladi in je večina v parlamentu vladi zagotovila svojo podporo, se De Mita spušča v vrsto hudih kritik, ki so ne samo zlonamerne, temveč tudi neupravičene, pravi »Avanti«. Socialisti zahtevajo od De Mite, naj pojasni, kaj1 je nasilnega v dejavnosti vlade. Ne gre pozabiti, da je De Mita v svojem intervjuju jasno govoril o zamenjavi na čelu vlade, česar socialisti prav gotovo niso prezrli ali spregledali. V prihodnjih dneh bi se polemika med dvema največ jima strankama vladne koalicije lahko še bolj vnela in imela zanimive, morda nepredvidljive posledice. R.G. U BEJRUT — Francoski kontingent v Bejrutu je že začel priprave za svoj umik iz Libanona pred koncem prihodnjega tedna, kot je to napovedal francoski obrambni minister Charles Hemu. Skoraj gotovo bodo prihodnji teden izplule iz vzhodnega Sredozemlja tudi ladje italijanske mornarice, v kratkem pa bi moralo to območje zapustiti tudi ameriško šesto brodovje. Večnacionalnih mirovnih sil praktično ni več. Libanonske sprte skupine se sedaj trudijo, da bi ustanovile »nevtralne« enote iz pripadnikov libanonske žandarmerije. levici in v sindikatu škoduje celotni demokratični družbi in še predvsem delavskemu gibanju. Sedaj, ko j® mimo težko obdobje je morda, pred novim spopadom v poslanski zbornici, lahko še mogoče poiskati skupni jezik, saj gre vendar — formalno —• le za tistih 300 tisočakov. Komunisti obtožujejo Craxija, da je odločal svojevoljno, socialisti obtožujejo Lamo, da ni hotel pristati na nikakršen kompromis. Ali kompromisa res ni mogoče najti? še zlasti sedaj, Lo so mu naklonjeni tisti, ki v polpretekli dobi takih kompromisov niso ljubili, kot na primer Spadolini in De Mita? Prav glede na splošno občuteno potrebo, da je treba skupni jezik pač najti, možnost kompromisa in torej spremembe zakonskega odloka še obstaja. To bi bila vsekakor velika zmaga demokratičnih sil. Pa ne zaradi 300 tisočakov, ki jih bo verjetno delavcem odvzel tudi novi odlok, ampak zato, ker bi taka rešitev pomenila obnovitev .pravih demokratičnih odnosov v sodobni italijanski družbi, odnosov, v katerih je enotna sindikalna zveza resnični sogovornik vlade in kjer se odločitve sprejemajo s pogajanji in ne z odlokom. BOJAN BREZIGAR EDI BUKAVEC Praznik delavskega sarkazma RIM — Večno mesto je včeraj doživelo svoj »zgodo-nski« dan, ki nima primere v povojni zgodovini republike. 500 tisoč, 700 tisoč, en milijon, boj številk se je že začel, marsikateremu ne bo pustil spati, a včeraj se je Rim spremenil v pravi Babilon narečij od skrajnega severa do skrajnega juga Apeninskega polotoka. Točne številke navsezadnje niso niti važne, saj jih ne bo uspel nihče navesti, lahko je seštevati “35 izrednih vlakov, preko štiri tisoč avtobusov, a na tisoče zasebnih avtomobilov, kombijev in najrazličnejših vozil ne more prešteti nihče, kot nihče ne more prešteti desettisočev Rimljanov, ki so se pridružili tej človeški plimi, ki je butnila in preplavila rimske uliče. Trg San Giovanni je bil premajhen, da bi lahko sprejel večstotisočglavo množico, pretesne so bile bližnje ulice. Vsi načrti, vsa predvidevanja so se izničila. A kljub vsemu temu, je delavstvo pokazalo tako mero samodiscipline, ki jo tako težko najdemo kje drugje. Skupni imenovalec skrbi organizatorjev je bila preprečitev direktnega spopada s Craxijevo vlado, z ostalimi komponentami sindikalnega gibanja, ki so obsodile rimsko manifestacijo. Uradni transparenti so bili zato umir- jeni in so poudarjali predvsem nasprotovanje odloku in zahtevo po sindikalni enotnosti, če je samodisciplina delavstva preprečila napetost, je bil toliko ostrejši sarkazem posameznikov in raznih delavskih kolektivov. Spomladansko rimsko sonce je bilo torej priča satiri in sarkazmu delavskega srda. Gesla, parole p$oti Craxiju, vladi, kapitalistom ne more prikazati prevod, saj je nemogoče ponazoriti igro besed, rimo. . . Tovornjak z ogromno lestvijo in napisom: »Te pa se Craxi ne bo dotaknil!«, pa portreta obeh tajnikov socialistične in socialdemokratske stranke s transparentom : »Pozor, mislita si, da sta socialista«, so le medla slika neobičajnega »praznika«, ki ga je doživel Rim. Niso manjkali poedinci, ki so kot žive reklame iz anglosaksonske tradicije, ljudje sandwich, navajali, da so člani CISL ali U1L. Fantazija res ni poznala meja, če pomislimo na skupino v Arabce preoblečenih mladincev, ki so vzklikali Alahu ob podobah Craxija in Carnitija z amputiranimi rokami. Marsikaj je bilo tudi neokusnega, a nihče ob tem ni trpel, saj za marsikoga te manifestacije sploh ni bilo, če pa je bila, je treba nanjo čimprej pozabiti. Poiskati skupen jezik in možnosti kompromisa Pri nas lahko v celoti ugodimo vsem tvojim željam za poročna darila, ker imamo izredno bogato izbiro daril, kristala, porcelana, kuhinjskih pripomočkov, štedilnikov, hladilnikov, črnobelih in barvnih televizorjev\ opreme za kopalnice, umivalnikov itd. itd. rse sa , sekretar M. Mišič ter predstavnik gospodarske zbornice Slovenije Le-nardič. , Priložnostnim pozdravom so sledile intervencije posameznih podjetni-, °v z italijanske in jugoslovanske strani, ki so na zeo konkreten način na-azali, kje so možnosti skupne industrijske kooperacije. Posebno so poudarili pnkretne potrebe obeh strani na področju kemijske, plastične, tekstilne, kovaške in gradbene industrije. Govor je potekal o dolgoročnih pogodbenih kovačijah, kot so dobava pobzdelka, dokončna obdelava ter prodaja na last-na a,1i tretja tržišča. ki KPosebno do konkretnih stikov je prišlo na področju kovinarske stroke, Jer bo prav gotovo v kratkem prišlo do pozitivnih rezultatov. Pred odhodom so si predstavniki vseh treh organizacij zaželeli, da bi jjf Prihodnjem takem srečanju že obravnavali konkretne primere skupnega Pijansko - jugosovanskega sodelovanja na industrijskem področju. Poseb-0 zadovoljstvo so izrazih predstavniki itabjanskega združenja API, ki za prv° tovrstno srečanje niso pričakovali takih konkretnih rezultatov. Ob njegovem obisku v Belgiji Slovenski emigranti pri Berlinguerju ČEDAD — Ob nedavnem obisku generalnega tajnika KPI Enrica Berlinguer ja v Belgiji mu je predstavništvo Zveze slovenskih emigrantov in njihovih svojcev iz Furlanije - Julijske krajine izročilo spomenico, v kateri izražajo zadovoljstvo svoje organizacije spričo prizadevanj italijanske komunistične partije ob vprašanju zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji. V imenu vseh članov iz Belgije, predstavniki zveze odločno opozarjajo na nujnost, da zaščitni zakon vključi tudi videmsko pokrajino, da bo imel resnično globalni značaj, tako z ozirom na živelj, na katerega se nanaša, kot glede na področja, kamor bo see-el. Spomenica se zaključuje s pozivom naj ue.linguer in njegova stranka naredita vse, kar je v njuni moči, da bi odvrnili morebitne protidemokratične diskriminacije in da bi v parlamentu čimprej začeli razpravo o predloženih zakonskih osnutkih različnih političnih sil. Za poglobitev sodelovanja med mladimi TRST — Pred dnevi je ime. mladinski odbor SKGZ v gosteh štiričlansko delegacijo Republiške konference ZSMS, ki jo je vodil Andrej Brvar. Na sestanku je prišlo do izmenjave misli in informacij o jugoslovanskem težkem gospodarskem položaju ter v gavnih obrisih o pobtični, kulturni in gospodarski stvarnosti v zamejstvu. Predsednik mladinskega odbora SKGZ Rado Race je mladincem iz Sovenije s posebnim poudarkom nakazal problematiko zaščitnega zakona z vsemi posledicami in problemi, ki jih zahteva njegova uresničitev. Srečanje se je nadaljevalo z obiskom Primorskega dnevnika, kjer je odgovorni urednik Bogo Samsa prikazal položaj in vlogo dnevniku od začetka njegovega delovanja do današnjih dni. Obisk se je zaključil z zavestjo, da je sodelovanje in skupno delo med mladimi tu in onstran meje nujno potrebno in s stvarnimi predlogi za bližnjo prihodnost. V Čedadu nova italijansko-jugoslovanska družba BEOGRAD — V jugoslovanski prestolnici se je izvedelo, da so pred nedavnim v Furlaniji ustanovili novo mešano ituijansko - jugoslovansko družbo. Pogodbo sta podpisala ljubljanski Uniles in nova družba, katere kapital je 60-odstotno jugoslovanski. Njen sedež je v Čedadu, izdelovala pa bo lesene elemente za okenske okvire. J. Kosmina novi predsednik SO Koper KOPER — De ^gati koprske občinske skupščine so za novega predsednika občinske skupščine za naslednje dveletno mandatno obdobje izvolili Janka Kosmino, diplomiranega pravnika, dosedanjega direktorja delovne organizacije Istra benz Koper. Delegati so na nekatera mesta predsednikov in podpredsednikov zborov ponovno izvolili dosedanje nosilce funkcij, za podpredsednika družbenopolitičnega zbora pa na novo Darka Kavreta, za predsednika zbora združenega dela Vladimdra Vugo, podpredsednika zbora združenega dela Du-*°ra Milenkoviča, za predsednico zbora KS dosedanjo podpredsednico Pavlo Križman in za podpredsednika zbora KS Vladimira Faknerja. (dg) Novo vodstvo skupščine izolske občine IZOLA —- Na seji vseh treh zborov izolske občinske skupščine so za novega predsednika izvolili Marina Domia, pravnika, zaposlenega pri območni zavarovalni skupnosti Triglav Koper, za podpredsednika občine pa sta bila izvoljena Oskar Jogan in Zorko Dežjot. V naslednjem dveletnem mandatnem obdobju bo zboru združenega dela predsedoval Branko Mahne, njegov namestnik bo Boleslav Šlosar, predsednik zbora krajevnih skupnosti bo Rajko Makovec, namestnik pa Nevio Kleva, predsedniško dolžnost v družbenopolitič-nem zboru bo opravljal Jože Bolje, njegova namestnica pa bo Eva Javoršek. I. U. Višja turistična taksa v koprski občini KOPER — Delegati koprske občinske skupščine so sklenili, da na predlog izvršnega sveta povečajo turistično takso s sedanjih 20 din na 50 din za tuje goste in s sedanjih 12 na 25 din za domače goste. Pobudo za povečanje turistične takse pa so oblikovali v okviru obalno - kvaške turistične poslovne skupnosti, da bi tako po občinah zagotovili več denarja za razvoj turizma, (dg) Zanimiva knjižna predstavitev v Vidmu VIDEM — V dvorani videmskega pokrajinskega sveta na Trgu Patriarcato bodo jutr, ob 18.30 predstavili knjigo zgodovinarja prof. Carla Rinaldija z naslovom »Poslanci Furlanije Julijske krajine v Montecitoriu od leta 1919 do ustavodajne skupščine«. Predstavitve se bo udeležil predsednik deželnega odbora Comelii, ki bo imel uvodni govor, delo pa bo predstavil prof. Carlo Guido Mor z univerze v Padovi. ,y Ilirski Bistrici je bila v petek, marca, četrta revija »Primorska na kateri je nastopilo 8 pev-zborov: oktet iz Otaleža, moška ■ °*a iz Dolenje Trebuše in »Meblo« z Nove Gorice, ženski zbor iz Brani n?: moški iz Mirna, ženski »Slove-Jloles« iz Idrije, Zgornjevipavski or iz Podnanosa in moški »S. Ko-°vel« iz Ajdovščine. , ve izvzamemo nekaj primerov iz-Jonih pesmi, kakor so Devova Še na, Mendelssohnova Beati mortui pri ?rn iz Mirna, Monteverdijeva II 10 martir pri ženskem zboru iz Idri-Premrlova Slovenska govorica, rabčeva Bor pri Zgornjevipavskem K oru: Pa Gounodova Gloria, zlasti pa , '‘Pojeva Requiem pri zboru iz Aj-ovščine, so sporedi bili več ali manj janfart*ne<5,° značaia- Spi0™0 izva- J }ska kakovost pa ni dosegla popre-Ja Prvih treh revij, čeprav sta bila a zbora, ki sta tako po tehtnosti iz-anega sporeda kakor po izvaja--.občutno presegla raven ostalih: 'yORNJEViPAVSIU MEŠANI ZBOR a vodstvom Petra Vitriha iz Pod-tan°sa in »SREČKO KOSOVEL« IZ I^OVŠČINE pod vodstvom Klavdija Jrvi. menda najštevilnejši primof-' 1 mešani zbor, sicer še ni popol-žQma ^magal vseh intonančnih te v pri Premrlovi Slovenska govori-' ni če dosegel popolnejše homoge-sk -V Vse^ sknpinah' zlasti basov-$»a ie v tem oziru še premalo izči-zlitla' 'n tu(H zbor še ni zaradi tega l E v potrebno ravnotežje, za kar se 7)l. Potrebno še spopadati s «trdota-fcal* • ^enc*ar ie kljub temu po muzi-ji X Violi deloval učinkovito, po svo-^ oblikovalni nazornosti prepričljivo, izvzamemo občasne »vsiljivosti« 1 altih in probleme zadevanja pri «Beznikih v basih in mlade gla-SQ e v ženskem delu zbora, zlasti pri i, pran*b, ki še nimajo »zrelega« verrina boljši runa, je dirigent vendarle dosegel p - celotni zvok pri ostalih dveh Pe?7^' pa tucli večjo sproščenost «emCeu’ ki so predano sledili njego-njuu snovanju, to je odražalo prist-°bl Jpnzlkalno občutenost; osmišljeno d,J..Van3e se je z notranjo logiko _ lyj jan jo stekalo v prepričljivo iz _ ,ednost. V tem pogledu je zbor b'7 st>n°Čneiši- dirigent pa ;e potrdil pe0a n°St' k* °beta še marsikaj le-Zb nje oru iz Ajdovščine gre vse prizna-ki ' da se je lotil Kogojeve Requiem, ]e Pomembna priča ustvarjalnih Ocena četrtega koncerta revije »Primorska poje 84« V Ilirski Bistrici nekoliko slabše prizadevanj iz obdobja ekspresionističnih umetniško nazorskih pobud, ki jim je na čelu stal prav Kogoj sam. Obenem pa je to delo odraz razklanosti in grenkega čustvovanja dolo čenega obdobja med dvema vojnama in umetniški izziv v tedanjem glasbenem življenju na Slovenskem. Skladba je izredno zahtevna, tako po vokalno tehnični kakor po svoji u-metniško izpovedni veličini. Zbor ima vse pogoje za njeno izvajanje. Toda če pomislim, kolikokrat se je moral France Marolt z vso svojo sposob nostjo sistematičnega obdelovanja ' vračati k njej in skozi kakšne in koliko dilem se je prebijal k ostvarit-veni dognanosti, si lahko predstavljam pogum in trud, ki so ga in ga bodo, sodeč po prvi izvedbi, morali pevci še vložiti,, da bodo to pesem še bolj glasovno dovršeno, intonan-čno, v smislu homogenosti in celotnega zlitja ter izravnanosti, utrdili in popolnoma osvojili, da se bodo z dirigentom vred lahko popolneje predali kreiranju, njeni globoki izpovednosti in silni umetniški sporočilnosti. Tudi Gounodovo skladbo bo potrebno revidirati in intonančno utrditi. Kar zadeva izgovarjavo se čudimo, da je zbor kljub toliki pevski tradiciji danes že, lahko bi rekli, med zelo redkimi, ki še niso odpravili širokega »e«... Na kratko poskušajmo opredeliti še ostale zbore. OKTET IZ OTALEŽA je pevovodja skrbno pripravil; zavedajoč se, da razpolaga s skromnim glasovnim materialom, je dinamiko razvil samo do meje kolikortolikšne možne zlitosti. Zato pojo dokaj čisto v razponu p - mf, preko tega pa se že oglasijo izstopajoči glasovi. Svetujemo nadaljnje glasovno izobraževanje, pri predvajanju pa bolj tesno povezovanje fraz v zaokroženost in izogibanje poudarkov na lahkih dobah. Petje, ki se pri dihanju ne opira na trebušno prepono, kar smo opazili v izraziti meri pri ZBORU IZ DOLE NJE TREBUŠE, ne bo moglo izboljšati sonomosti glasov, homogenosti skupin niti celotnega zvoka in privesti do večje pevske ubranosti. Pojavi »stisnjenosti« tenorjev in občas- ne negotovosti v intonaciji so posledica pomanjkljive glasovne izdelave. Zato bo treba le-tej posvetiti več dela. MOŠKI ZBOR »MEBLO« IZ NOVE GORICE je bil skrbno pripravljen. Opaziti pa je neko dvojnost: večina zbora sledi pevovodkinji, določen del starejših pevcev pa »po svoje«, kar je opazno zlasti pri oblikovanju fraz, ko nekateri pri daljših frazah ne morejo preiti »starih« predahov. Zboru je potrebna večja kreativna razgibanost, da se izvije iz sicer solidnega, vendar še ne dovolj sprošče nega, nekoliko enoličnega interpretiranja. Več poguma! ŽENSKI ZBOR IZ BRANIKA se bo moral ponovno zateči k večji glasovni izobrazbi, kajti v tem pogledu je od lanskih uspehov popustil. Ob lepi izgovarjavi, ki jo zbor ima, bi želeli popolnejšo, lani že doseženo homogenost in enotnost v delovanju. Predpostavljam, da nov priliv mladih pevk še ni dovolj glasovno izurjen, razumljivo pa je, da je za to potreben določen čas. Z nadaljnjim delom na tem področju se bo tudi intonacija bolj utrdila. Muzikalnost in poustvarjalna hotenja Antona Klančiča ne morejo koristiti ZBORU IZ MIRNA v raz sežnejši meri, če pevci niso dovolj glasovno izdelani. Če primerjam pevovodjo na eni in pevce na drugi strani, se mi zdi, da teža odgovornosti pade predvsem na pevce, ki imajo sicer dobre glasove, a le bolj slabo obiskujejo pevske vaje. Da lahko bolj zlito in ubrano ter interpre tacijsko bolj učinkovito pojejo, so že dokazali. Pa naj se potrudijo še v prihodnje! ŽENSKI ZBOR »SLOVENIJALES« IZ IDRIJE je nekoliko popustil, kar zadeva homogenost skupin in zlitje ter ravnovesje celotnega zbora, odpraviti bo treba »odprtost« nekaterih glasov. Za uspešno oblikovanje Monteverdijeve skladbe je potrebna zahtevnejša glasovna priprava; za zdaj se je izkazala za zbor še pretežka, pa tudi (in morda prav zaradi svoje zahtevnosti) ni odražala duha in čustvene globine, ki jo avtor izpoveduje. IVAN SILIČ r informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za II. dvomesečje 1984 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. 1 ! GRUPA IRI - ŠTET misip Società Italiana per l'Esercizio Telefonico p. a swsS V dobri mori zaradi krize v tržaški pokrajini Število nezaposlenih v deželi naraslo za 7.000 v enem letu Podatke je objavila deželna uprava Opazovališče delovnega trga v Furlaniji - Julijski krajini, ki deluje v sklopu deželnega ravnateljstva za načrtovanje in proračun, je objavilo rezultate poizvedovanja o gibanju delovne sile v vseh štirih pokrajinah, izvršnega oktobra lani. Takšna poizvedovanja se vrstijo vsak tretji mesec (januarja, aprila, julija in, kot rečeno, oktobra), in to v režiji osrednjega statističnega zavoda Istat po naročilu deželne uprave. Značilna pa so po tem, da se ne oslanjajo na standardno anketo, ki se nanaša na omejeno število povprašanih družin, temveč zajemajo širšo pahljačo družinskih stvarnosti in so njihovi izsledki zato verodostojnejši. Slika zaposlenostne ravni, kakršna izhaja iz oktobrskega poizvedovanja, se v splošnem ne razlikuje mnogo od rezultatov poprejšnjih anket. Oktobra 1983 je število zaposlenih v Furlaniji - Julijski krajini znašalo 457.000 proti poprečju 458.000 iz vseh štirih proizvedovanj v letu 1982, to je samo 1.000 manj. Res pa je, da je to število kar za 7.000 nižje od lanskega julijskega, čemur so botrovali tudi izrazito sezonski dejavniki, kot je rečeno v statističnem poročilu, ki naglasa, da je število zaposlenih vsako leto prav v juliju najvišje. Poizvedovanje jasno kaže težnjo —- ustaljeno tudi v vsedržavnem merilu — pa nazadovanju zaposlenih v industriji. Oktobrà lani je teh bilo v vsej naši deželi 159.000, to je 14.000 manj kakor v januarju leta 1981. Nasprotno pa se je v omenjenem obdobju povečalo število zaposlenih v terciarnih dejavnostih, sicer z 250.000 na 258.000, kar pomeni čezvse nazoren dokaz, da prisostvujemo zadnja leta pomenljivim spreme mam v ustroju delovnega trga, ki so po eni strani sad vsesplošne krize, po drugi strani specifične krize v poldržavnih industrijskih podjetjih zlasti na Tržaškem pa tudi Goriškem, nato pa spet rezultat neprestanega prodiranja novih tehnoloških postopkov. Poizvedovanje je nadalje pokazalo, da se v deželi okrog 37.000 ljudi bavi s kmetijstvom. Značilno je, da kljub bistveni ustaljenosti v številu zaposlenih v vseh upoštevanih panogah narašča število oseb, ki iščejo svojo prvo zaposlitev, ki pa formalno seveda spadajo pod postavko nezaposlenih, torej tistih, ki so že delali, a so potem ostali na cesti. No, oktobra 1983 je vseh brezposelnih v Furlaniji - Julijski krajini bilo 34.000 proti 27.000 v Oktobru 1982. K takšnemu zajetnemu nazadovanju je v dobršni meri prispeval krizni položaj industrije v tržaški pokrajini, kjer beleži sicer statistika osip v delovnih vrstah tudi na trgovskem in nekaterih drugih področjih. »Talec« irskega pisatelja Behana zadnja letošnja postavitev SSG Tudi težko pričakovane dude so končno le prispele v Ulico Petronio. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so tako rešili še eno ugati ko in kot je razvidno iz naše slike, potekajo te dni zadnje priprave na premiero »Talca« res z vsemi možnimi rekviziti, od irskih dud pa do brezalkoholnega piva, ki ga morajo igralci, po Behanovemu tekstu, med predstavo kar precej popiti. V petek torej, 30. marca, ob 20.30, si bomo lahko v Kulturnem domu ogledali še zadnjo letošnjo postavitev Slovenskega stalnega gledališča in sicer eno najbolj znanih in presunljivih komedij irskega pisatelja Bren-dana Behana »Talec«. S »Talcem« skuša Slovensko stalno gledališče v Trstu zadostiti želji svojega občinstva po velikem, aktualnem, vsebinsko in formalno razkošnem gledališču. In »Talec« je ne dvomno res sugestivno delo. Kakorkoli se »Talcu«, približamo, ne moremo mimo spoznanja, da prav v o-snovi Behanove inspiracije vlada spoznanje o absurdnosti sveta. To spoznanje se razteza od ironizacije nacionalnih in patriotičnih čustev do zanikanja vseh ideologij in zgodovinskih izkušenj, še več: človeka ne more rešiti hipna vera in želja, da bi se uprl nesmislu. Prav zato mo rata umreti tako irski fant, obsojen v Belfastu na smrt zaradi sodelo- vanja v Irski republikanski armadi, in angleški vojak, talec. Njuna smrt Pa je še bolj nesmiselna spričo novega božanstva v obliki atomskih bomb, ki bo prej ali slej streslo med ljudi svojo jezo. žrtev postane tedaj nesmiselna, ker je tak svet, ki ga živimo in ker je obsojen na uničenje. In vendar Behan uči svoje občintsvo, da je življenje lepo in veselo. Tudi če se okrog nas vsa zemeljska obla razleti na kosce, je lahko v kaki šali več tolažbe kakor v kakem idealu. Življenje je vendar vesela zadeva. Ta misel je morda najbolj očitna v prelepih songih, ki se v »Talcu« oglašajo prav v trenutku, ko bi ljudje res zapeli. To so trenutki veselja in sprostitve, saj njihov namen ni zgodbo razložiti ali oznanjati njeno moralo. Polovica jih je kar improvizacija, v veseli družbi, včasih pa postanejo že prave kabaretne točke. Prav zato vadijo te dni naši igralci tudi s korepetitorjema Branetom Demšarjem in Anastazijo Purič, pa še s koreografom Janezom Mejačem, saj bodo na odru tudi marsikaj zaplesali. Na tržaškem odru bo skratka zaživel, v režiji Mileta Koruna, Beha-nov krut in obenem komičen zaris irske osvobodilne gnanosti, postavljene v hišo, ki je napol bordel in napol uporniški štab, in v kateri živijo sentimentalni sanjači pa še psihično in fiziološko skrivenčeni ljudje, ki se prepuščajo svojim razpoloženjem, muham in domislicam. Ali je sploh še možno kulturno delovanje predmestnih društev? Ob 17. uri v Prosvetnem domu Koprski pevski zbor Obala nastopi danes na Opčinah Prejeli smo s prošnjo za objavo: Delovanje marsikaterega društva, posebno če se nahaja v predmestju, je danes težavno in kulturni delavci kljub požrtvovalnosti in dobri volji žanjejo največkrat skromen uspeh. Včasih si prizadevajo, da bi kulturno življenje, ki ga društvo predstavlja, dobilo nov značaj in privlačnejšo vsebino. Mnogokrat pa se dogaja, da skupina treh, štirih, petih ljudi skrbi predvsem za to, da bi se društvo sploh ohranilo pri življenju, kajti za večje in zanimivejše pobude ni niti človeške niti materialne moči. In tak je primer kulturnih društev, ki delujeta na področju Sv. Ivana in Podlonjerja. Kulturno življenje in udejstvovanje je imelo do nedavnega svojo oporo, mogoče svojo postojanko prav v kul turnih društvih (nekoč smo jim rekli prosvetna). Društva so bila zbirališče ljudi, ki so potrebovali, da svojo duševno in človeško moč izrazijo na sestankih, proslavah, kulturnih in zabavnih prireditvah, izletih . . . Toda danes je s tako vrsto kulture pri nas drugače. Društvo Škamperle že dolgo let boleha in celo hira. Pred nekaj leti je zaživelo tudi kulturno društvo Union v Podlonjerju, pa je tudi njegova u-soda, združena z usodo Škamperla- Društvo Škamperle, ki že nekaj let tesno sodeluje z društvom Union, doživlja že desetletje krizo, iz katere so prejšnji predsednik in odborniki dolgo časa iskali izhoda. Zdelo se je, da bo društvo doživelo nov elan z mladino, ki je okoli leta 1979 pristopila v lepem številu in pokazala voljo, da se nekaj stori. Mladi člani so na vlogo društva seveda gledali kot mladi, mogoče z veliko mero neizkušenosti, a zagnano in navdušeno. Hoteli so pritegniti čim več mladega potenciala, način pa, s katerim so to skušali doseči (disko glasba, mladinski krožek...) ni bil vsem po godu. In kritike ter protesti (tudi javni!) so to mlado zagnanost zatrli, namesto da bi z nasveti pokazali, kako se da tak potencial uporabiti v boljše namene. Tudi srednja in nekoliko starejša generacija se v takem delovanju ni prepoznala in je s svojo odsotnostjo in neodobravanjem samo pospešila razpad nečesa, kar je šele nastajalo. Prelahko je kritizirati; treba je svoje misli tudi izpovedati, pomagati, kadar je potrebno. Društvi danes skorajda nimata več članstva, brez članstva pa je vsakršna dejavnost nesmiselna. Tu se sedaj postavlja vprašanje: ali hočemo Slovenci pri Sv. Ivanu, na Vrdeli, v Podlonjerju še izpričati svojo prisotnost (mislimo, da ima društva v tem pogledu važno vlogo) ? Zakaj zavedati se moramo, da brez članstva društva ni, in če ni društva, izgine ena od važnih ustanov, ki predstavlja slovenski živelj v teh krajih. Slovenci, ki tu živimo, pa se moramo zavedati, da nam nalaga današnji čas še velike in težke naloge. Pomislimo samo na Narodni dom pri Sv. Ivanu, ki ga italijanske oblasti še vedno niso vrnile zakonitemu lastniku —- naši narodnostni skuposti. Zgodovina nas uči, da se moramo za dosego naših pravic boriti sami, zmage pa ne moremo izbojevati pred televizijskimi ekrani in u-greznjeni v udobne naslanjače. Zato vabimo in pozivamo vse Slovence, ki živijo pri Sv. Ivanu, na Vrdeli, v Podlonjerju, in vse prijatelje, da pridejo na odprto sejo, ki bo v društvenih prostorih na Stadionu I. maj, v torek, 3. aprila, ob 20.30: pogovorili se bomo o bodočem društvenem delovanju in o izvedbi vsaj minimalnega programa. Kulturno gibanje ne pomeni le dela kulturnih delavcev, marveč sodelovanje vseh ljudi. Tovariški pozdrav Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu Kulturno društvo Slavko Škamperle Kulturno društvo Union. V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes ob 17. uri koncert mešanega pevskega zbora Obala iz Kopra. Zbor prav gotovo ne potrebuje predstavitve, saj je zaradi svojih uspehov že zelo znan ne le ljubiteljem zborovskega petja, temveč tudi širšemu občinstvu. Zbor je bil ustanovljen v oktobru 1977. leta; sestavljajo ga delavci, dijaki in študentje obalnih občin. Leto po ustanovitvi se je zbor prvič predstavil javnosti, na reviji Primorska poje v Trstu; nato se je istega leta udeležil tudi tekmovanja pevskih zborov v Mariboru, kjer se je uvrstil med najboljše pevske zbore Slovenije. Pozneje je zbor zastopal Slovenijo na raznih mednarodnih tekmovanjih in festivalih in sicer v Italiji, v Avstriji, Nemčiji in Belgiji. Leta '80 in '82 je zbor dobil na tekmovanju Naša pesem v Mariboru zlato plaketo z najvišjim številom točk za svoj nastop. Poleti '82 se je MPZ Obala udeležil svetovnega ]estivala pevskih zborov, ki so ga tisto leto priredili v Chicagu (ZDA). Zbor je nastopil v okviru koncertne sezone tako v Trstu za Glasbeno matico in v Cankarjevem domu v Ljub Ijani. Neutrudni vodja zbora je od ustanovitve dalje dirigent Mirko Slosar. Nocojšnji koncertni spored vključuje v prvem delu v glavnem umetne pesmi, drugi del pa je posvečen priredbam ljudskih motivov. Najprej bosta na vrsti dva Gallusova moteta Eu ego campana in Musica grata deo. Sledile bodo v vrsti: Ples kralja Matjaža (1.) skladatelja A. Lajovica; Vragova nevesta E. Adamiča; Očenaš hlapca Jerneja K. Pahorja; Ljubezenske pesmi iz Prekmurjft M-Škoberneja in Roudes F. Rabe ja. V drugem delu bomo najprej prisluhnili Devovi priredbi Ribce V° murj’ci plavajo. Sledili bodo Pastirska (priredil S. Vremšak), Dekle to mi povej (prir. V. Mirk), Če ti ae boš maj (prir. E. Adamič), Cjuharja sem htjela 'met (prir. U. Vrabec) Lastovki v slovo (prir. P. Kernjak)-Večer bo sklenil Venček beneških v priredbi Vrabca in špekonije. Prav tako v okviru openskih 0*°' sbenih večerov bo v petek, 30. mat-ca v Prosvetnem domu klavirski recital mladega a že zelo priznanega pianista Stefana Bezziccherija, ki 0a bomo v naslednjih dneh podrobneje predstavili publiki. N. K- • Občina Dolina in Skupščina občine Sežana sporočata, da bo v soboto, rimarca in v nedeljo, 1. aprila, letos v času od 8. do 18. ure državna meja pri Botaču v Dolini Glinščice odprt8 za prost prehod. Iz niza predavanj v krožku »Che Guevara« Polemično o zaščiti Krasa Krožek za politična in družbena vprašanja »Che Guevara« prireja v teh dneh v sodelovanju s komisijo za okolje pri KPI ter z ZKMI niz treh predavanj o zaščiti in ovrednotenju naravnega okolja. Prvo predavanje je bilo na sporedu že predsinočnjim. Govoril je tržaški zoolog Franco Perco na temo: »Ozemlje, dobrina, ki jo je treba zaščititi«. Predavatelj je izhajal iz predpostav- ■ ke, da je naravno okolje le ena izmed dobrin, s katerimi razpolaga družba. Postavlja se zatorej vprašanje, kako zaščititi, oziroma ovrednotiti to dobrino, ne da bi zategadelj zanemarili druge dobrine, kot so industrija, turizem ipd. Perco je izrazil namreč mnenje, da so si vse te dobrine v temelju enakovredne in da kolikor prihaja do privilegiranja enih napram drugim, je to lahko le iz »taktičnih« razlogov. V zvezi z zaščito naravnega okolja je predavatelj izrazil zahtevo, naj se čimprej izpopolni sistem naravnih par kov v okviru posameznih italijanskih dežel. Po njegovem bi bilo treba v tem smislu zaščititi tudi Kras, ki naj bi zdaj trpal škodo, bodisi zaradi nepravilnega sekanja gozdnih površin, bodisi zaradi negativnih posledic živinoreje. Po njegovem bi sploh morala Kraška gorska skupnost res- neje načeti problematiko zaščite naravnega okolja. Očitno gre za dokaj polemične misli. Perco pa je ob tem poudaril, da se je ekološka občutljivost po vsem svetu razvila najprej in predvsem med meščani in da si navadno le s težavo utira pot med podeželskim prebivalstvom. Nič čudnega torej, če do podobnih trenj prihaja tudi na Tržaškem. Kot rečeno, je bilo Percovo prvo iz niza treh predavanj. Za petek, 30. marca, je namreč že napovedano predavanje dr. P. Biava o onesnaženju zraka, medtem ko bo teden dni kasneje spregovoril še prof. G. Bressan o Tržaškem zalivu. Predavanja so na sedežu krožka »Che Guevara« v Ul. Madonnina 19, s pričetkom ob 18. uri. • Uprava občine Dolina sporoča, da bo zaradi popravil, ki jih opravlja podjetje ACEGA na vodovodnem o-mrežju, prekinjena dobava vode jutri, 26. t.m., od 8.30 do 14. ure v Logu, Puljah, pri Domju, v Lakoti-šču in na Krmenki. • Tržaški občinski odbor je pooblastil župana, da ustanovi in predseduje odboru za proslavitev 30-letnice povratka Trsta pod italijansko upravo. Proslava bo 26. oktobra. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK 1984 CELOLETNA . . . 75.500 lir POLLETNA . . . 54.500 lir MESEČNA . . . 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst. Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 - Urnik od 9. do 12. ure - Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 - Urnik od 9. do 12. ure - Raznašala Primorskega dnevnika - Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 - Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192- Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 - Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 Pred jutrišnjim srečanjem za vstop LpT v koalicijo PSI: Stranke morajo nujno črtati zahtevo po preštevanju manjšine Jutri zjutraj se bodo na sedežu deželnega sveta spet sestali predstavniki Liste, Krščanske demokracije, laično-socialističnih strank in Slovenske skupnosti, da preverijo možnost za sestavo večinske koalicije na občini in na pokrajini. Na sestanku bo tekla beseda v prvi vrsti o programu morebitne nove koalicije, katerega osnutek je že sprožil trenja in tudi polemike med strankami, ni pa izključeno, da bo jutri govor o porazdelitvi najpomembnejših funkcij in zlasti o tem kdo bo tržaški župan. V pričakovanju jutrišnjega srečanja se je včeraj sestalo vodstvo PSI, ki je doslej pokazalo največ nezadovoljstva nad osnutkom programa. Prav zaradi tega s<* socialisti izdelali obširen dopolnilni dokument k osnutku programa s celo vrsto protipredlogov in pripomb v znamenju bolj dinamične vloge mesta v državni in v mednarodni stvarnosti. PSI predlaga tudi radikalno spremembo poglavja o Slovencih in o zaščiti naše narodnostne skupnosti. V prvem osnutku programa je nam- reč pisalo, da mora biti zaščita od visna od številčnosti manjšine, kar bi pomenilo preštevanje njenih članov. Poleg socialistov se je proti temu predlogu, ki ga je očitno izsilila LpT, odločno izrekel tudi zastopnik Slovenske skupnosti, pomisleke pa je izrazit tudi socialdemokratski predstavnik. V zameno za tisto poglavje socialisti predlagajo sedaj naslednje besedilo, ki nosi naslov Odnosi s skupnostmi in zaščita slovenske manjšine: »Krajevne ustanove morajo zaščititi in ovrednotiti tradicije, vzdrževati stike in spodbujati dejavnost vseh skupnosti, ki živijo v Trstu. Treba bo vzdrževati stike z italijansko skupnostjo v Istri in na Reki ter rešiti problem odškodnin za zapuščene dobrine. Politične sile morajo poleg tega postati glasnik zahtev za odobritev globalnega zaščitnega zakona za slovensko skupnost, ne glede na njeno številčnost, ampak v potrdilo načela enakopravnosti vsega krajevnega prebivalstva. Občina in pokrajina si bosta prizadevali za uresničitev novih pristojnosti v korist slovenske skupnosti ter se bosta zavzemali za nadaljnjo utrditev miroljubnega sožitja.« V hotelu Europa pod Nabrežino se je včeraj sestalo tudi deželno vodstvo KD. Glavno poročilo je imel tajnik Biasutti, sledila je razprava, ki se je osredotočila zlasti na vprašanja strankinega notranjega življenja. NA POKRAJINI Včeraj zasedanje antifašističnega odbora Včeraj zjutraj se je v Trstu sestal enotni pokrajinski antifašistični odbor, ki je imel na dnevnem redu priprave na proslavo 40-letnica Rižarne, ki bo v soboto, 30. junija, in v nedeljo, 1. julija. V ta namen je deželni inštitut za proučevanje zgodovine odporniškega gibanja pripravil osnutek programa študijskega seminarja, ki se bo odvijal v Trstu vzporedno s proslavo. Ta program bo sedaj ocenila delovna skupina antifašističnega odbora, ki se bo sestala prihodnji teden. Simpozij o Sabi Danes se pričenja mednarodni seminar o Umbertu Sabi, ki ga prirejata Tržaška univerza in Odbor za počastitev 100 letnice pesnikovega rojstva. Ob 9.30 bo v predavalnici »Ferrerò« v VI. dell’Università 7 predaval prof. Stelio Mattioni o odprtih vprašanjih Sabove biografije. V isti predavalnici bo jutri ob 9.30 spregovoril prof. Romano Luperini o odnosu med ideologijo in poetiko, popoldne pa bosta profesorja Claudio Varese in Antonio Pinchera obravnavala temo: »Tekst in delo«. Simpozij se bo zaključil v torek, 27. t.m., na pedagoški fakulteti v Ul. Tiger 22, kjer bo ob 9.30 na sporedu vrsta posegov o tem, koliko je Saba poznan po svetu. • Tržaška sekcija Združenja Italija -ZSSR sporoča, da sta na razpolago še dva prostora za seminarje ruskega jezika, ki bodo v poletnih mesecih v Leningradu in Moskvi. Informacije dobite na sedežu združenja v Trstu, Ul. Torrebianca št. 13, tel. 60158, vsak dan od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. Sporočilo ACT Ravnateljstvo medobčinskega avtobusnega konzorcija ACT sporoča, da bodo od ponedeljka, 26. marca, avtobusi na progi štev. 11 s črto počez in na večerni progi A vozili do bolnišnice na Katinari. Milan Bolčič petinsedemdesetletni k Natančno se še spominjam dneva, ko se je v uredništvu Primorskega dnevnika, takrat še na Trgu Goldoni, Pojavil droban mlad mož. Sicer smo ga pričakovali, nestrpno pričakovali, da okrepi naš takratni maloštevilni in neizkušeni uredniški kolektiv, kajti dr. Frane Tončič, ki ga je pripo-r°čil, je med drugim povedal, da i-taa Milan Bolčič že nekaj časnik ar-skih izkušenj s pisanjem v ilegalne slovenske protifašistične Štempiharje in študentovske liste, da imenitno obvlada slovenščino, da je sposoben 'A marljiv kot mravlja. Vse te njegove vrline so lahko kmalu prišle do polne veljave. Milan je v nekaj dneh postal nenadomestljiv član uredništva in še danes se sprašujem, kako bi brez njega, zla-sti v tistih prvih letih življenja Primorskega dnevnika, ko smo delali v silno primitivnih pogojih brez vseh tistih agencijskih in drugih tehničnih Pripomočkov, brez katerih si danes izhajanje kakega dnevnika ni mogoče Predstavljati. Milan je vse tja do svoje upokojitve konec leta 1970 noč za nočjo, dan za dnem brez sindikalnega delovnega umika, prebavil Pa kilometre in kilometre agencijskih trakov, da je potem z vestnostjo in visoko časnikarsko etiko po-yzel iz njih jedro in mu dodal u-strezen komentar. Ko je tedanji odgovorni urednik dnevnika obolel, ga Je nekaj časa nadomeščal in tudi v ti'm svojstvu potrdil svoje velike časnikarske sposobnosti. Tomšičeva napada tik pred iztekom njegovega delovnega odnosa, je bila zato zasluženo priznanje za vse, kar je naredil za slovenski dnevnik v Trstu. Za tiste mlajše bralce Primorskega dnevnika, ki so jim minula leta in ljudje iz njih morda odmaknjeni, naj jo na kratko povem, kdo je Milan “olčič in kaj je počel preden je po-stiil poklicni časnikar in tudi ob svo-J°m poklicu. Rojen v Boljuncu 26. 'Parca 1909 se je po opravljeni veliki 'naturi na tehničnem inštitutu Leonardo da Vinci v Trstu, leta 1927 zaposlil kot uradnik v odvetniški pisarni dr. Josipa Vilfana in Furla-J?a. zatem pa v odvetniški pisarni nj-- Tončiča. V dijaških letih je bil ' an mladinskega društva Prosveta Pri Sv. Jakobu in dijaškega krožka 'ommaseo, pri katerem je bil nekaj naša tudi tajnik. Po razpustitvi dru-je deloval med »Štempiharji« in 'ntianjimi študenti, pisal in urejeni razne ilegalne liste, med kate-rimi skupaj s Pinom Tomažičem Stasilo »Plamen«.' Zaradi tega je bil 6. septembra 1940 aretiran in na znanem »Tomažičevem procesu« obsojen na 15 let zapora. Februarja 1944 je po posredovanju mednarodnega Rdečega križa prišel iz zapora v Fossanu in bil do maja 1945 zaposlen skupno z znanim antifašistom in organizatorjem prvih mladinskih društev Romanom Pahorjem pri Mednarodnem Rdečem križu v Trstu, i-stočasno pa je sodeloval v agitpropu Osvobodilne fronte, pisal za partizanski tisk in prevajal propagandno gradivo v italijanščino. Nekaj časa je učil v Boljuncu v partizanski ^oh. V času zaposlitve pri Primorskem dnevniku je bil tudi tajnik Narodne in študijske knjižnice v Trstu, član komisij za kulturo in tisk pri SKGZ in član glavnega odbora SKGZ, član upravnega odbora Založništva tržaškega tiska in odgovorni urednik nekaterih slovenskih periodičnih publikacij. Pri 75 letih je Milan Bolčič še vedno žilavo mladosten, ves poglobljen v branje in spremljanje našega življenja, v katerem je med obema vojnama, med vojno in po njej odigral častno vlogo zavednega in družbeno zavzetega tržaškega Slovenca. Še na mnoga leta, dragi Milan, ti želimo vsi tvoji starejši in mlajši časnikarski kolegi. Jože Koren • Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov PESEM MLADIH, ki bo danes v Kulturnem domu v Trstu s pričetkom ob 17. uri. 1.200 kandidatov za 20 mest Tržaška hranilnica in posojilnica je pred kratkim razpisala natečaj za dvajset delovnik mest uradnika prve kategorije. V dokaz sedanje hude krize zaposlovanja se je na natečaj prijavilo kar tisoč dvesto kandidatov, ki so včeraj opravili pismeni del natečaja v prostorih velesejemske ustanove na Montebellu, kot kaže gornja slika V Križu razstava Deziderija Švare in gostovanje nabrežinskega društva v Domu Alberta Sirka v Križu se danes obeta bogat kulturni popoldan. Ob 17.30 bodo v foyer ju odprli samostojno razstavo. tržaškega slikarja Deziderija Švare, ki ga bo občinstvu predstavil umetnostni kritik prof. Milko Renar. Pol ure kasneje pa bo v veliki dvorani dramska skupina SKD Igo Gruden iz Nabrežine uprizorila lepljenko ljudskih anekdot in pripovedk iz vasi devinsko-nabrežinske občine »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Na rečno igro, ki je v Nabrežini že naletela na velik uspeh, je režiral prof. Zvonko Legiša, ki je tudi zbral in uredil dokumentarno gradivo, povečini ustno izročilo starejših občanov. Sporočilo dolinske občine razlaščencem Občina Dolina sporoča, da je tvrdka Palmieri dne 9. 3. 1984 izplačata tretji skupini lastnikov v dolinski občini razlastitvene predujme za zemlji šča, po katerih bo speljana hitra cesta. Trenutno je tvrdka izplačala 60 odstotkov razlaščenih lastnikov. Za nadaljnja izplačila morajo zainteresirani predložiti oz. dopolniti sledečo dokumentacijo : zemljeknjižni izvleček, davčno številko, morebitno dokumentacijo, ki da je pravico za poviške predvidene za najemnike in neposredne obdelovalce. Občina Dolina vabi vse tiste, ki niso še predložili navedene dokumentacije, naj to storijo čimprej, tako da bo lahko tvrdka Opravila vse obveznosti 'v zvezi z izplačili. V primeru, da tvrdka nima predpisane dokumentacije, ne bo mogla izplačati odškodnin. Samoupravni referendum v Barkovljah Danes in jutri bo v Barkovljah samoupravni referendum aa jedrsko razorožitev, ki ga prireja krajevni odbor za mir. Danes bo volišče odprto od 10. do 13. ure na Trgu Kennedy in od 16. ure dalje v prostorih KD Bar-kovlje v Ul. Cerreto 12. Jutri pa bo volišče odprto od 11. do 13. ure v občinskem rekreatoriju in od 11. ure dalje pred banko v Mirarr.urskem drevoredu. Samoupravni referendum so podprli : KD Barkovlje, krajevne sekcije KPI, VZPI ter ARCI, Zveza žensk Italije iz Barkovelj ter krajevni Center za umsko zdravje. Lutkovna skupina tabornikov z Opčin pripravlja novo igro Lutkovna skupina tabornikov Rodu modrega van z Opčin bo v sredo, 28. marca, ob 17. uri uprizorila v domačem Prosvetnem domu igro »Zvezdica zaspanka«, ki jo je napisal Frane Milčinski-Ježek. Pri igri sodeluje trinajst otrok med desetim in trinajstim letom starosti, omenjena lutkovna skupina pa jc doslej postavila na oder že tri podobna dela, ki so žela med mladimi in tudi med manj mladimi vciik uspeh. Igro »Zvezdica zaspanka« režira Olga Lupine, lutke in scensko opremo je izdelala Magda Tavčar, za glasbo pa je poskrbel Boris Rošker. Igro bodo ponovili v četrtek, 29. t.m., ob isti uri vedno v openskem Prosvetnem domu. Nadlegovanje in heroin Predvčerajšnjim zvečer so na prošnjo tamkajšnjega župnika karabinjerji iz Milj posegli v Ul. Mediano v Trstu, kjer se pred cerkvijo sv. Marka zbira krajevna mladina. Župnik se je namreč že večkrat pritožil, da le ti nadlegujejo vernike, duhovnike in nune, ki prihajajo in odhajajo v cerkev, tisti večer pa so bili mladi še posebno neznosni. Karabinjerji so nato vse mladeniče pregledali ter pri 19-letnemu Andreu Ferronatu našli nekaj doz heroina. Zato so karabinjerji mladeniča takoj aretirali, ostalih 16, od katerih so bili trije mladoletni, pa so prijavili sodišču zaradi nadlegovanja. Neprevidnost na ulici Včeraj okrog 13.30 je avtomobil, ki ga je upravljal Tiberio Sain iz Ul. Giuliani 34, povozil 46-letno Lucio Pellizer por. Bozzato, ko je ta prečkala Ul. Udine izven prehoda za pešce nedaleč od uradov INPS. Neprevidno gospo so dobro uro kasneje sprejeli na ortopedskem oddelku • Tržaški podžupan Sergio Pacor je je v zastopstvu občinske uprave včeraj v spominskem parku pod Sv. Justam položil venec k obeležju Maria Haipla in Paola Petruccija. Gre za tržaška rojaka, ki sta bila žrtvi nacističnega pokola v Ardeatinskih jamah pri Rimu. T Zapustil nas je naš dragi brat in stric Janko Škrk Pogfeb bo jutri, 26. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice -glavne bolnišnice v cerkev v Zgonik. Žalostno vest sporočajo: sestra in brat z družinama ter nečak z družino. Zgonik, 25. marca 1984 t Zapustil nas je naš dragi Viktor Dovgan (trgovec v pokoju) Kasneje bo pokojni pokopan v družinsko grobnico v Ilirski Bistrici. Posebna zahva’a dr. Miliču. Žalujoči sestra Danica, brata Mihael in Franc, svakinji, nečaki in drugo sorodstvo. Trst, Ilirska Bistrica, 25. marca 1984 (Pogrebno podjetje, Ul. della Zonta 3) ■ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga 1 žena, teta in svakinja Mikela Pribac por. Kjuder Pogreb drage pokojnice bo jutri, 26. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče. Žalujoči: mož Slavko, nečaki Milja, Ana in Doro z družinami, svakinje z družinami ter drugo sorodstvo. Lonjer, Katinara, Trst, 25. 3. 1984 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega predragega Pepija Pertota se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga na katerikoli način počastili in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči svojci Zabrežec, Nabrežina, 25. marca 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Marija Agostinija (Avgustinčiča) SVOJCI Trst, 25. marca 1984 26. 3. 1982 26. 3. 1984 Ob drugi obletnici smrti dragega Ninija se ga spominjajo sin Aldo, Romana, vnuk Pavel ter Bianca Crovatin. Lonjer, 25. marca 1984 Oglasni oddelek Publiest izreka Bojani Don iskreno sožalje ob smrti dragega očeta. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH vabi vse člane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA ki bo v prvem sklicanju danes, 25. 3., ob 9. uri in v drugem sklicanju JUTRI, 26. MARCA 1984, ob 20.30 v prostorih društvene gostilne na Opčinah - Proseška ulica 39. Upravni odbor Jtosa®*» 'GLEDALIŠČE V TRSTU Tone Fornezzi - Tof OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK kabaret Izvaja: JANEZ HOČEVAR-RIFLE Danes, 25. t.m., ob 17. uri v Prosvetni dvorani v Barkovljah. /GLEDALIŠČE V TRSTU Brendan Behan TALEC Režija: Mile Korun Predpremiera v četrtek, 29. t.m. — abonma red E Premiera v petek, 30. t.m. — abonma red A Ponovitve v soboto, 31. t.m. — abonma red B v nedeljo, 1. aprila — abonma red C v četrtek, 5. aprila — abonma red D gledališča AVDITORIJ V torek, 27., in v sredo, 28. t.m., ob 11. uri baletna predstava »Pravljica o Ostržku«. Vstopnina 500 lir. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča (tel. 631-948) vsak dan razen ob ponedeljkih. ROSSETTI Danes, 25. marca, ob 16. uri — red druga nedelja — bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro Eliseo z delom L. Pirandella »Non si sa come«. Režiser: Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 8. Zadnja pred- Od srede, 28. t.m., gostovanje Stalnega gledališča iz Turina s Ferro-mejevim delom »La casa dell'ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni. VERDI Danes, 25. marca, ob 16. uri četrta predstava »Romeo in Julija«. Izvaja baletna skupina iz Basla; red G. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 25. marca, ob 17. uri gostovanje gled. skupine »I Curiel« z italijansko romanco »Toma caro ideal«. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Danes, 25. marca, ob 10. uri: Ameriški baletni film. Še jutri, 26. marca, ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica. Velika dvorana Izreden koncert simfoničnega orkestra Slov. filharmonije z I. Pogoreličem bo danes. 25. marca, ob 20. uri. Srednja dvorana Danes, 25. marca, ob 17. uri: 7. srečanje baletnih umetnikov Jugoslavije. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 26. marca, ob 10.30 in ob 16.30: T. Bernhard »Po vseh višavah je mir«. Predstava za Naravoslovni šolski center v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. ________koncerti__________ AVDITORIJ Današnji koncert bo iz tehničnih razlogov v AVDITORIJU in ne v mali dvorani Verdija, kot običajno. Nastopil bo komorni ansambel, ki ga vodi Severino Zannerini. Koncert bo ob 11. uri. Pri blagajni gledališča (tel. 631948) so že na razpolago vstopnice. ZA VAŠO POROKO ... »FOTOGRAFIJA« EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) GLASBENA MATICA TRST 8. abonmajski koncert v četrtek, 29. t.m., ob 20.30 v stolnici sv. Justa SLOVENSKI TROBILNI KVARTET in HUBERT BERGANT, orgle Vstop z abonmajskimi izkaznicami oziroma z vabili, ki jih lahko dvignete v pisarni GM od jutri, 26. t.m., dalje. kino La Cappella Underground 18.00, 20.00 »La moglie dell’aviatore«. Režija Eric Rohmer. Maxi video: 18.30 Rock koncert an- samblov ABC — Spandau ballet — Siouxsie. Ariston 17.00 — 22.00 »Bianca«. Režija Nanni Moretti. Eden 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 — 22.00 »Scarface«. Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Dance mušic«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Gorky Park«. Lee Marvin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Čarne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Christine, la macchina infernale«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.30 — 22.15 »I guerrieri della notte«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capito! 16.30 — 22.00 »Mystere». Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 — 22.00 »Essere o non essere«. Režija Mei Brooks. Moderno 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Vacanze di Natale«. Jerry Ca là. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Questo o quello«. Nino Manfredi, Renato Pozzetto. Lumiere 15.30 — 22.00 »Ufficiale e gentiluomo«. Richard Cere. Radio 15.30 — 21.30 »Missione tramo«. John Holmes. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 15.30 — 22.00 »Qua la mano«. A. Čelentano, E. Montesano. razstave V torek, 27. t.m., ob 18.30 bodo v galeriji Torbandena odprli razstavo slikarja Zorana Mušiča. V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava Božidarja Jakca. Danes, NEDELJA, 25. marca Oz. M. D. Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 18.24 — Dolžina dneva 12.26 — Luna vzide ob 2.51 in zatone ob 11.13. Jutri, PONEDELJEK, 26. marca MAKSIMA Vreme včeraj: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1011,7 mb ustalj.n, brezvetrje, vlaga 48-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Desirè Cleva, Sara Zanzarelli, Marco Buttazzoni, Davide Belladonna, Massimo Bastiani, Ilaria Scodnig, Alberto Gallina. UMRLI SO: 70-letni Giuseppe Canzia-ni, 84-letna Anna Pertot vd. Saxida, 90-letni Augusto Passeri, 83-letni Antonio Fecondo, 95-letna Antonia Vittor vd. Zacchigna, 70-ktna Floriana Zlatich por. Furiameli, 9l-letna Maria Damiani por. Fonn, 61-letna Maria Fantinich por. Bologna, 77-letni Giordano Vanderbecken, 85-letna Giulia Tschernota vd. Serbini. OKLICI: uradnik Francesco Ferro in kuharska pomočnica Giuseppa Romanelli), upokojenec Bruno Canciani in u-pokojenka Severina de Candido, bolničar Leonardo Dobranovich in bolničarka Marina Kosovel, kurir Mauro Tof-fetti in prodajalka Gioia Godiglia, železničar Giuseppe Meloni in uradnica Maria Parma, skladiščnik Eugenio Minateli! in uradnica Gabriella Zamperlo, delavec Paolo Taverna Tu risan in gospodinja Andreina Pavat. delavec James Tyrone West in gospodinja Susanna Tor-cello, inženir Andrea Mania in uradnica Silvia Deponte, učitelj Edoardo MiUeri in učiteljica Marina Raicich, uradnik Claudio Cordini in učiteljica Costanza Puobolo, finančni stražnik Vi- SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20 v torek, 27. marca, ob 20.30 SPREGOVORIMO O NAŠEM GLEDALIŠČU S predsednikom upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča BOGOM SAMSO in ravnateljem in umetniškim vodjo MIROSLAVOM KOŠUTO bomo razmišljal o razmerah, težavah, repertoarju in še zlasti o prihodnosti naše gledališke hiše. Vabljeni! SKD Barkovlje priredi danes, 25. t.m., ob 17. uri v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12 OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK kabaret Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD I. Gruden - Nabrežina vabi na predstavitev raziskave »Obrtništvo kot kulturna dediščina v barvah in slikah«, ki bo v sredo, 28. t.m., ob 20.30 na osnovni šoli M. Vilhar v Cerovljah. Sodeluje pevski zbor Fantje izpod Grmade. Lutkovna skupina RMV z Opčine vabi v sredo, 28., in v četrtek, 29. t.m., ob 17. uri na ogled lutkovne igrice s petjem in glasbo Zvezdica zaspanka. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Danes, 25. marca, ob 17. uri bo naš gost Mešani pevski zbor OBALA iz Kopra. Dirigent Mirko Slosar. Vabljeni ! KD Vesna prireja danes, 25. marca, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu gostovanje dramske skupine SKD I. Gruden, ki bo uprizorila lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Ob 17.30 odprtje razstave Deziderija Švare, ki ga bo predstavil prof. Milko Rener. razna obvestila V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Ul. Brandesia 25 bo danes, 25. t.m., ob 17. uri zanimivo predavanje s prikazom diapozitivov o slovenski odpravi v Himalajo za osvojitev Anapurne I. Predavatelj bo svetoivanski alpinist Igor Škamperle. Toplo vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 26. marca, okrogla miza o problemih razvoja tržaškega gospodarstva in obetih premogovnega terminala in termične centrale na socialnem področju. Pri okrogli mizi bosta sodelovala inž. Franko Piščanc in inž. Aljoša Vesel. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v torek, 3. aprila, ob 16.30 in v drugem sklicanju ob 17. uri redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva ! Državni poklicni zavod J. Stefan sklicuje roditeljski sestanek jutri, 26. marca, ob 17. uri za vse prve razrede in v torek, 27. t.m., ob 17.30 za vse ostale razrede. včeraj-danes lantanio D’Antonio in gospodinja Eva Anna Caleo, delavec Claudio Marcolin in bolničarka Rosa Naseddu, d lavec Fulvio Marchiò Lunet in prodajalka Ornella Surriano, gasilec Fabio Scrigner in prodajalka Barbara Ienco, električar Gilberto Rasman in prodajalka Donatel la Bittesnik, uradnik Lucio D'Andrea in gospodinja Patrizia Esposito, uradnik Ljubo Košuta in prodajalka Nadia Grassi, finančni stražnik Francesco Graziano in kmetica Michelina Lauri, strugar Elvio Lovero in prodajalka Rita Bertoni, uradnik Conrad Alexander Bòhm in uradnica Isabella Derdini, uradnik Fulvio Colombin in uradnica Michela Sbisà, mehanik Sergio Sacci in otroška negovalka Gabriella Bertossa, obrtnik Edoardo Dolenc in obrtnica Tatiana Odbor zveze vojnih invalidov NOV - Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata tradicionalni IZLET dne 25., 26. in 27. maja 1984. Peljali se bomo po poteh AVNOJ v Drvar, Jajce, Kozaro in Je-senovac. Vpisovanje in vse informacije do 30. marca 1984 na sedežu ZVT - NOV, Ul. Montec-chi 6, tel. 040/795136. čestitke Po diplomi na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je ALEŠ ŽETKO z uspehom diplomiral na fakulteti za arhitekturo v Benetkah. Iskreno mu čestitajo prijatelji. Včeraj je slavila rojstni dan JELKA LEGIŠA. Obilo sreče in zadovoljstva ji želijo mama, tata, mož, sinova, snaha in mala Sara. Danes ugasne 1. svečko ADRIJAN SOSIČ. Da bi bil vedno tako srečen in vesel mu želi boter z družino. Danes praznuje rojstni dan naša draga MARICA ŠČUKA iz Pliskovice. Obilo sreče in zdravja ji želijo stric Miro in Iva ščuka, družina Vodopivec iz Milj ter vsi, ki jo imajo radi. 23. t.m. je v Gabrovcu slavila 17. rojstni dan N AND A BLAZINA. Da bi se izpolnile vse mladostne želje, ji želijo sestrična Anita, Bruno in David. Danes praznuje BORIS GRAHONJA rojstni dan. Da bi se več učil in postal priden fant, mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Dne 21. marca je na pravni fakulteti z odliko in pohvalo ob rednem opravljanju delovnih dolžnosti diplomiral WALTER COSSUTTA Čestitajo mu župan in uprava občine Dolina A Novemu doktorju iz pravnih ved WALTERJU COSSUTTI iskreno čestitajo kolegi iz občine Doline j----------------------------— Na Proseku praznuje jutri, 26. t.m., 70 let ZOFKA KAPUN Še na mnoga leta ji kličejo hči Miranda z Renatom, sin Edi z Ljubo ter vnuki Andrej, Aljoša, Aleš in sestra Milka A Načelnici EVI FIČUR ob doktoratu v Vidmu iskreno čestita Slovenska zamejska skavtska organizacija 16. marca je na tržaški univer zi diplomiral iz kemije z odliko in pohvalo dr. PAVEL ČOK Ob doseženem cilju mu iskreno čestitamo in želimo še bodočih uspehov, mama, teta Milka in teta Angelca z družinami Roi, risar Masimo Grandesso in uradnica Cinzia Mosca, univ. študent Maurizio Cortale in uradnica Anna Gian-grande. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Bol Junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. IZŽREBANJE LOTERIJE BARI 20 21 81 71 61 CAGLIARI 81 58 73 24 53 FIRENCE 83 9 25 1 23 GENOVA 73 7 51 18 42 MILAN 78 40 46 79 14 NEAPELJ 35 71 39 29 27 PALERMO 64 26 58 88 12 RIM 29 86 75 64 22 TURIN 43 54 72 37 70 BENETKE 71 18 89 85 40 ENALOTTO 12 2 2 2 x 2 1 X 2 2 2 12 — 88.502.000 lir 11 — 1.217.900 lir 10 — 84.200 lir mali oglasi BABY SITTER s prakso, študentka išče delo. Tel. od 12. do 14. ure na št. 040/225-754. IŠČEM MAJHNO STANOVANJE, tudi opremljeno. Tel. 040/576-235 jutri od 13. do 16. ure. UVOZNO-IZVOZNA trvdka vabi k sodelovanju žensko osebo z izkušnjami na področju računovodstva in komerciale z znanjem slovenskega jezika. Ponudbe s kratkim lastnoročnim opisom delovnih izkušenj poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Tudi polovični delovni čas«. MARLJIVA SLOVENKA s Koprskega (37 let) bi želela 2-krat na teden v popoldanskem času honorarno zaposlitev od Milj do Trsta (lahko pospravljanje stanovanja ali podobno). Tel. 003866/25655 po 20. uri. GARSONJERO ali kakršnokoli sobo kupim v Piranu Vučko Rezika, Čelofi-gova 9, 62351 Kamnica. NUDIMO zaposlitev kvalificiran; mu o-sebju (natakarji, kuharji) za delo v restavraciji. Ponudbe pod šifro »Kvalificirano osebje« na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - Trst. MATEMATIKO, fiziko in predmete z elektronskega področja na domu inštruira profesor. Informacije po tel. 003865/21972 v popoldanskem času. JOŽE BIZJAK iz Divače - Kraška 9 prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred divaško mesnico, naj se zglasi na zgornji naslov. OSMICO je odprl Just Škrlj (Salež 44). Toči belo in črno vino. PRODAM stanovanje v centru 90 kv. m potrebno prenovitve. Tel. 040/422-232 od 13.30 do 14.30. PRODAM Peugeot 104, letnik '76 s plinsko napeljavo v dobrem stanju, 1 mil. 400.000 Ur. Tel. 040/229-349. V UL. DI SERVOLA je naprodaj majhno komfortno stanovanje v 1. nadstr. : soba. dnevna soba, majhna kuhinja, kopalnica, garaža. Za informacije tel. na št. 040/224-426. GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik 1983 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik 1983, z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur, prodamo po ugodni ceni. Tel. 040/224-426. RIVIERA prodaja v Ul. Zenatti popolnoma novo stanovanje z vrtom: dve spalnici, salon, kuhinja, kopalnica in garaža. Tel. 040/224-426. ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA razpisuje delovno mesto za upravnika. Obvezna izobrazba in izkušnje na tem področju. Prošnje poslati do vključno četrtka, 29. t.m., na naslov: Zadružna kraška mlekarna, Col 73, tel. št. 040/227-427. PROFESOR, ki je diplomiral v Veliki Britaniji, nudi različne obUkc lekcij iz angleščine za vse stopnje. Telefonirati ob urah kosila na št. 0481/84586 (Gorica). ZELIŠČNI preparati za nego las Derbe so v prodaji od danes tudi na Opčinah pri Kozmetiki 90. 38-LETNI FANT, ItaUjan, bi rad spoznal gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. 040/566-249 - Giorgio. OSMICO je odprl Mirko Bandi, Dolina 110. Toči belo in črno vino. KUPIM traktor Fiat, letnik 1973 (350 DT) lahko nevozen. Vajs Jakop - Ra* denci, tel. 003869/73109. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. PRODAM staro hišo z dvoriščem m majhnim vrtom v Boljuncu. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Stara hiša«. PRODAM 126, letnik 1974 v dobrem stanju 60.000 km, 1.700.000 Ur. Tel. 040/826-084. PRODAM citroen dyanc 6, letnik 1976 v dobrem stanju, 2.300.000 Ur. Tel. 040/824-064. OSMICO je odprl Stanko Caharija -Mhčev, Nabrežina 22. Toči pristno domače vino. TAKOJŠNJA popravila in zamenjave kurilnih kotlov, radiatorjev, boilerjev. vodnih pip, WC. čiščenje kotlov. Teina št. 040/912 490 - 910-537. ZARADI OBNOVITVE LOKALOV nudimo številne priložnosti po znižanih cenah. Mnogo zanimivosti pa čaka kupca na oddelku okrasnih predmetov. Obiščite nas brez vsakršne obveznosti. POHIŠTVO BIECHER. UUca dellTstna 27 - Trst. tel. 750-113. Naslov, ki si ga velja zapomniti! KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ItiEj, foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 25. marca 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 26. marca 1984 Prvi kanal 9.55 Maša 12.15 Zelena črta — kmetijska oddaja 13.00 TG 1'una 13.30 Dnevnik 1 — Vesti 14.00 V teku nedelje... — vodi Pippo Daudo 14.25,16.20, 17.20 Športne vesti 15.35 Discoring — tedenska oddaja o glasbi in ploščah 18.30 90. minuta 19.00 Italijansko nog. prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme A lige 20.00 DNEVNIK 1 20.30 Sette uomini d’oro — film Nastopajo: R. Podestà, P. Leroy, G. Moschin... 22.00 DNEVNIK 1 22.10 športna nedelja 23.10 Droga : che fare — dok. oddaja Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci 10.55 Tedenska oddaja o zdravju in estetiki 11.30 Due rulli di comicità 11-50 L’artigTo giallo — film 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Blitz 15.30 Evrovizija : SP v smučanju 16.20 Rezultati prvih polčasov nogometnih tekem 17.20 Končno" rezultati in lestvice 17.45 Jaearepagua — avtomobilizem 19.50 Dnevnik 2 — Vesti 20.00 Nedelja sprint 20.30 Ci pensiamo lunedì — zabavno -glasbena oddaja 21.50 Hill Street giorno e notte — TV film 22.40 Dnevnik 2 — Nocoj 22.50 Tedenska oddaja o medicini 23.20 Itaijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme B lige 23.50 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.55 Svetovno prvenstvo v atletiki Tretji kanal 12.15 Mesto brez obzidja : pogovor z kardinalom — 3. del 12.30 Ararad na koncertu 13.00 Dancemania — 2. del 14.00 Polvere di pitone — 2. del 15.00 - 17.20 Dnevnik 3 — Neposredni športni dogodki 17.20 Carmela è una bambola — film Igrata Nino Manfredi in Mari sa Allasio 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Deželni šport 19.40 Concertone 20.30 Domenica gol 21.30 Prove d’autore —- 2. del 22 05 DNEVNIK 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige 23.15 Košarka ženske: Zolu - GBC ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Halo... Raffaella? - vodi Raffaella Carrà 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Halo... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark - znanstvena oddaja 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 šolska vzgoja 16.00 Secret Valley - TV nadaljevanka 16.30 športne vesti 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Problemi gospoda Rossija 17.55 Sol zemlje: Jezus Kristus 19.00 Italia sera - vodita M. Damato in E. Bonaccorti 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 II grande colpo dei sette uomini d oro - film Nastopajo: R. Podestà, F. Leroy, G. Moschin 22.05 Dnevnik 1 22.15 Srečanje s kinematografijo 22.20 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.15 Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai mangi? - oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri TELEVIZIJA 13.30 La Duchessa di Duke Street TV roman 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - v teku oddaje nagradno tekmovanje, dokumentarec in risanka 16.30 šolska vzgoja 17.00 Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 18.15 Programi pristopanja 18.30 Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Dogodki in osebnosti tedna 21.25 Le sconfitte di un vincitore Winston Churchill 1928 - 1939 La guerra è inevitabile - TV nadaljevanka 22.45 Dnevnik 2 - Nocoj 22.55 Studenec življenja - rubrika o judovskem življenju in kulturi 23.25 Šolska vzgoja 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.15 Florida: kolesarstvo 16.00 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne športne vesti 20.30 Evropske kulturne prestolnice: Leningrad 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šolska vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Koper 11-00 Smučarski skoki 14.00 SP v smučanju 17-00 Dolgo iskanje — dok. oddaja 18.00 Heroji so utrujeni — film 19-30 Stičišče — tednik TV dnevnika 19.45 Visoki pritisk — glasb, oddaja 30.30 Hrast veikanov —- film 32-10 Dokumentarna oddaja 22.40 Srečanje z opero — Orfeo 19.10 Risanka 19.23 TV in radio nocoj 19.23 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Nekaj vmesnega — TV nadalj. 21.00 Športni pregled 21.30 Živeti z naravo 22.15 Poročila Zagreb Ljubljana 8.25 Poročila 8.30 živ žav — otroška matineja 9.20 Modro poletje — TV nadalj. 9-55 Pesem — TV nadaljevanka 10.45 625 — oddaja za stik z gledalci 11-10 Svetovni pokal v smučarskih skokih 13.50 Svetovni pokal v smučanju 15.25 Poročila 15.30 Prisluhnimo tišini — oddaja za slušno prizadete 16.00 Visoki pritisk — zabavnoglas-bena oda ja 16- 40 Letniki 1960 - 1970 17- 55 Stvar z drugega sveta — film 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Način življenja — izobraževalna oddaja 13.30 Prehranjevanje rastlin — izobraževalna oddaja 14.00 Narodna glasba 14.30 Modro poletje — mladinska nanizanka 17.35 Skrivnost njene sestre — film 18.55 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Nekaj vmesnega — TV nadalj 21.00 Športni pregled 21.30 Afriška gibanja — dok. serija 22.00 TV dnevnik ZASEBNE POSTAJE Ljubljana 8.50 m 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.55 Daorson - izobraževalna serija 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Mladi upi 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 Gospodična - TV film 21.50 Dokumentarec meseca 22.30 TV dnevnik 2 Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Prehodna postaja - otroška serija 18.00 Ilustrirane zgodbe - otroška serija 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Varaždin 18.45 Mladi upi 19.30 TV dnevnik 20.00 Ostrina britve - TV drama 21.35 Izbrani trenutek 21.40 Meridiani - zunanjepolitična oddaja 22.10 En avtor, en film 22.20 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini V današnji ODPRTI MEJI bodo med drugimi naslednji prispevki : RIM — Enotna delegacija o zaščiti Slovencev OPČINE — Občni zbor Kmečke zveze TRST — Manifestacija za Nikaraguo GORICA — Nastop glasbenih šol Primorske TRŽIČ — Srečanje krvodajalcev RONKE — Slovesnost ob stoletnici ustanovitve brigade »Fontanot« TRST — Seja svetoivanskega rajonskega sveta BRESCIA — Nastop Krasovih namiznoteniških igralk za državni.naslov ter druge športne vesti iz zamejstva 17.00 TVD Novice 17.05 TV šola - Čudeži narave - dokumentarna oddaja 17.30 Hrast velikanov - film 19.10 Športni pregled 19.30 TVD Vse Danes 20.00 Človek in zemlja - dokumentarna oddaja 20.30 Nanroesi - serijski film 21.20 TVD Nocoj 21.30 Ansambel Avsenik - glasbena oddaja 22.00 Nočni film CANALE 5 6-30 Enos — TV film 9.30 Ra'phsupermaxieroe — TV film 10-45 šport 12-15 šport 12-00 Glasbena oddaja 14- 00 Kojak - TV film 15- 00 šport 17-30 Serpico — TV film 18.30 Lou Grant — TV film 19-30 Dallas - TV film 20.25 Alla conquista del West — TV nadaljevalka 22- 25 Flamingo Road — TV nadalj- 23- 25 šport 1-25 La lunga mano — film RETEQUATTRO 8.30 Giatrus — risanka 9-00 Storie buffe in TV — risanka 9.30 L’uomo ragno — risanka 9.45 Superamici — risanka 10.00 A Team - TV film , 1-00 Šport ,1-30 Šport 12-00 šport 13.00 Fascination speciale 15.00 Come sposare un milionario — film 12-» A Team — TV film 18.00 La famiglia Bradford — TV film 20^ ?in8ara — film o M’ama non m’ama show 3.30 Ma che sei tutta matta? — film ITALIA 1 8-30 Mimi e la nazionale di pallavolo 8.55 Hello Špank —- risanka n " Mimi e la nazionale di pallavolo •45 Hello Spank — risanka ,!!?5 L’assedio di fuoco — film 13 00 §nge]l volanti — TV film 14.00 Dee Jay Television — glasbena 17 no °ddaìa •90 Simona e Matteo, un gioco da ragazzi — film 18.50 Supercar — TV film 19.50 Tom e Jerry — risanka 20.25 Bene bravi bis n. 1 — zabavnoglasbena oddaja 22.15 Crescendo... con terrore — film TELEPADOVA 14.00 Doc Elliot - TV film 15.00 Buck Rogers — TV film 16.00 Medicai center — TV film 17.00 Barbary Coast —■ TV film 18.00 Lamù — risanka 18.30 Tigerman — risanka 19.00 L’incredibile Huk — TV film 20.00 Lupin HI — risanka 20.20 Una ragazza da sedurre — film 22.00 Agente Pepper — W film 23.00 Due occhi di ghiaccio — film 00.30 Barbary Coast — TV film TRIVENETA 7.30 Birdman e Galaxy Trio — risanka 8.30 TV film 9.30 II soffio del diavolo - TV film 10.00 Q. P. Coupon 13.00 Film 14.30 Dražba 20.00 Sport 20.30 Non tirare il diavolo per la coda — film 22.00 Tutto motori 23.00 Suspense — film 1.00 Hohoskop 1.15 Film 3.00 TV film TELEFRIULI 10.00 Obrtništvo 10.30 Regione verde 11.00 Si o no 13.00 Un vero sceriffo — film 14.00 Fogolar 19.30 Športne vesti 20.25 Film 22.15 Ciao Eva — zabavna oddaja 23.15 Horoskop 23.30 Firn ZASEBNE CANALE 5 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV roman 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Ilazzard - TV film 18.00 L albero delle mele - TV film 18.30 Popcom - glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.25 Fuga per la vittoria - TV film 22.25 Flamingo Road - TV film RETEQUATTRO 11.30 I giorni di Brian - TV film 12.30 M’ama non m'ama - nagradno tekmovanje 13.30 Maria Maria - novela 14.00 Magia - novela 14.50 La donna del fiume - film 16.50 L'uomo ragno - risanka 17.20 Masters, i dominatori dello spazio - risanka 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - novela 19.30 M ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.25 Sabato, domenica e venerdì -film 22.15 Maurizio Costanzo Show 24.00 Sono innocente - film ITALIA 1 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Harry ’O - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 17.40 Una famiglia americana - TV film 18.40 L’uomo dai sei milioni di dollari - TV film 19.50 I Puffi - risanka 20.25 Dimmi che fai tutto per me -film 22.30 New York, New York - TV film POSTAJE TELEPADOVA 13.30 Lupin IH - risanka 14.00 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - TV nadaljevanka 16.00 Feyton Place - TV film 17.00 F orza Sugar - risanka 17.30 Sampey - risanka 18.00 Lamù - risanka 18.30 Tigerman - risanka 19.00 L incredibile Hulk - TV film 20.00 Lupin DJ - risanka 20.20 Fai Joey - film 22.30 li momento della verità 23.30 Rombo TV 24.00 Risate di gioia - film TRIVENETA 12.45 Una coppia quasi normale - TV film 13.30 Penelope Pistop - risanka 14.00 Birdman e Galaxy Trio - ris. 14.30 Von Buttigliene Sturmtruppen-fuhrer - film 16.30 TV film 17.30 Yoghi - risanka 18.30 Scooby Doo - risanka 18.30 Medusa - TV film 19.00 Vita da sub 19.30 Clic, ti piace la fotografia? 20.30 Ancora dollari per i Mac Gregor - film 22.00 II soffio del diavolo - TV film TELEFRIULI 14.00 Anche i ricchi piangono - TV film 15.00 Mimi Bluette, fiore del mio gior-dino - film 16.45 Si o no 17.00 Space games - nagradno tekmovanje 18.00 Risanka 18.30 L'ora di Hitchcock - TV film 19.00 TV dnevnik 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.25 Film 22.15 TV film 23.15 Horoskop 23.30 Film BABIO Nedelja, 25. marca 1984 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu ; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski o-der: »Vike Viking«. Napisal Runer Jonsson; 11.00 Melodije od včeraj in danes - za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba RADIO OPČINE Do 10.00 glasba ; 10.00 Jutranji val Radia Opčine - v studiu Mira in Marino; 11.35 V sodelovanju s sodelavci Radia Koper FTostor intervju; 13.00 Oddaja slovenskega kulturnega društva Tabor; 14.30 Glasba po željah; 20.00 Radio Opčine je glas, ki povezuje vas - nagradna oddaja. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba : Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil; 9.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev - med glasbo; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah; Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Nedelja na športnih igriščih." RADIO KOPER (Italijanski program) 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček; 7.00 Dober dan, dan; 8.45 Radijska priredba; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vrtiljak motivov ; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Radijski in televizijski spored; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 14.30 Kaj je novega? 15.30 Pesem tedna; 16.00 Glasba. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 10.05 Nedeljska matineja ; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna: Hf in Petrov : Zlato tele; 14.45 Z majhnimi ansambli ; 15.10 Pri nas doma; 15 30 Nedeljska reportaža ; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska i-gra; Ì8.30 Na zgornji polici; 19.25 Zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice. Ponedeljek, 26. marca 1984 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sedma stopnja sreče. Svoje podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.45 - 13.00 O-poldanski zbornik: Literarni listi -Slovenski umetniki na Montmartru -Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne : Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 »Ko trkam na nebesna vrata...«; 15.30 Evergreeni ; 16.00 Prigode navadnega vojaka ; 16.15 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: »Cembalo ensemble«. Prvi del koncerta, ki ga je priredila Glasbena matica 23. februarja letos v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Pod Mata jur jan, posebnosti in omika Nadiških dolin ; 18.30 Glasbene podobe: ljudski zvoki. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis ; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbene šole: tekmovanje učencev in študentov glasbe; 14.00 Glasbene novosti; 14.40 Iz filmskega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 FTimorski dnevnik; 17.00 V podaljšku ; 17.33 Primorska poje: ocena revij v Ilirski Bistrici, Trstu in Idriji; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (ltall|anskl program) 6.15 , 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.45 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček; 7.00 Dober dan, dan; 7.50 Grand prix; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Zdravo, otroci; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Zdravo, o-troci; 16.55 Pismo iz.... Državni svet se ni izrekel glede nepravilnosti na volitvah v Tržiču Formalno ostaja veljavna razsodba Deželnega upravnega sodišča Tik pred odprtjem novega sedeža V Lečniku so svečano predstavili Agostinettijevo knjigo o posojilnici Državni svet je za dve leti prekinil preučevanje prizivnega postopka, ki ga je proti razsodbi deželnega u-pravnega godišča Furlanije - Julijske krajine sprožil Adriano Persi, svetovalec KPI v Tržiču. Zadeva je povezana, kakor se mnogi bralci prav gotovo spominjajo, z zadnjimi političnimi, v nekaterih krajih tudi upravnimi volitvami. Adriano Persi je bil izvoljen kot 13. svetovalec na listi KPI z malenkostno razliko prednosti pred socialdemokratom in republikanskim kandidatom. Odločujoč v zadevi naj bi bil potek volitev na volišču št. 42. Na tem volišču so opravili državljansko dolžnost tudi nekateri pripadniki vojske, ki pa so lahko volili le za obnovo parlamenta. Pomotoma je bila skupini petih vojakov izročena tudi glasovnica za občinski svet, do katere pa niso imeli pravice. Pomota je bila kmalu pojasnjena, vendar naj bi bilo odločilnega pomena za izvolitev 13. svetovalca na listi KPI, to je za izvolitev Adriana Persi ja. To je med drugim v pritožbi na deželno upravno sodišče (TAR) trdil Sekcija iz Ronk Vsedržavnega združenja partizanov je za letošnji 25. a-pril, Dan vstaje, pripravila vrsto zanimivih pobud, ki so se pričele v petek zvečer, s predavanjem v občinski dvorani, ko je senator in namestnik komisarja Silvano Bacicchi govoril ob 40-letnici ustanovitve brigade Bratje Fontano! v Suhorju v Beli krajini. Uvodoma je predstavnik zveze partizanov Umberto Blasutti dejal, da bodo v tem okviru pripravili še dve konferenci in sicer o vzhodnem osvobojenem ozemlju ter o diviziji Garibaldi -Natisene. Istočasno pa bodo 6. maja svečano otvorili kostnico v spomin na žrtve v vseh vojnah. 19. maja pa bo v Selcah pobratenje med partizanskimi sekcijami iz Ronk, Solkana in 0-patjega sela. V svojem govoru je Bacicchi orisal nastanek in pomembno vlogo brigade Fontanot, ki se je uradno ustanovila 17. decembra 1944. leta v Beli predstavnik socialdemokratske stranke, Esposito. Upravno sodišče je priziv sprejelo in v razsodbi odredilo, da se volitve na sedežu št. 42 ponovijo in da se razveljavi izid prejšnjih. Za nove volitve na sedežu št. 42, naj bi poskrbela goriška prefektura, kj bi morala začasno imenovati tudi komisarja. Na. razsodbo deželnega u-pravnega sodišča je vložil priziv A-driano Persi ter zahteval odgoditev izvršljivosti razsodbe prvostopenjskega sodišča in ponovno preučitev zadeve. V petek pa je bil v zadevi dosežen nekakšen kompromis. Persijev zagovornik odvetnik Batello je s soglasjem zagovornika nasprotne stranke zaprosil, da še priziv za dobo dveh let ne vzame v poštev, razi i, če v tem roku stranki ne bosta tega izrecno zahtevali. Predlog je sodišče sprejelo. V bistvu pa ostaja veljavna razs Iba prvostopenjskega sodišča. Državni svet se namreč o zadevi ni izrekel. Persi za enkrat ostaja na svojem mestu, če bodo ponovili volitve ali ne, pa bo morala v prihodnjih dneh krajini. Kot namestnik komisarja brigade se je govornik spomnil na nekatere najbolj pomembne dogodke, ki so zadevali to skupino, ki je »precej dela« imela z belogardisti. Ob tem, ko je podčrtal pomemben doprinos italijanskih partizanov v narodnoosvobodilni borbi, je Bacicchi poudaril, da so se na tak način italijanski partizani oddolžili v imenu italijanskega naroda za slab vtis, ki si ga je Italija ustvarila v času fašizma. Dejstvo pa je bilo, kot je ugotovil, da je italijanski narod takrat v večini mislil drugače in kasnejši dogodki so to potrdili. izleti SPDT priredi v nedeljo, 1. aprila, izlet na Vremščico. Odhod ob 8. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. odločiti prefektura. Primer je vsekakor edinstven in prav gotovo zapleten. Jutri pokrajinski svet Goriški pokrajinski svet se bo sestal jutri, 26. t.m., ob 16. uri. Zasedal bo tudi v sredo, 28. in v četrtek, 29. t.m. V tem tednu naj bi predvidoma zaključili razpravo o letošnjem proračunu. V torek občinski svet v Sovodnjah Zaključni del razprave in glasovanje o proračunu sovodenjske občine za leto 1984 bo v torek, 27. t.m. Ob 19. uri je namreč sklicana seja ob črnskega sveta. Poleg odobritve proračuna, je na dnevnem redu vrsta drugih vprašanj. Tako bodo sklepali o višini odškodnine upraviteljem, o zakupu nekaterih javnih del ter o najetju posojila v višini 79 milijonov lir za greznično omrežje. V petnajstih evropskih državah je danes začela veljati legalna ura. Za Italijo to sploh ni več novost, saj že devetnajst let pomikamo spomladi urine kazalce za eno uro naprej, proti koncu poletja pa nazaj. Sicer se je razpon legalne ure stalno večal, tako da bo letos trajal najdlje — celih 189 dni, kajti uro bomo spet naravnali na sončno 30. septembra, teden pozneje kot lani. Legalna ura bo od danes veljala tudi v Jugoslaviji. Ura Svetlobe več na dan nam prav pride, da dlje uživamo sonce, naravo, še posebno med počitnicami, prav pride tudi kmetovalcem, vrtičkarjem in izletnikom. O veliki ekonomski koristi, s katero so v prvih letih propagandirali legalno uro, pa je dokazano, da ni tako velika, čeprav so izračunali, da po domovih, uradih in tovarnah prihranimo v času legalne ure okrog 600 milijonov kW. Z novo uro bodo vpeljali tudi nove urnike trgovin. Poglejmo podrobneje po sektorjih. Trgovine z oblačili, pohištvom, drogerije, knjigarne, cvetličarne, urarne, trgovine s kmetijskimi stroji, igračami, gorivom, optičnim materialom, lekarne itd. bodo zjutraj obratovale od 8.30 do 12.30, popoldne pa od 15.30 do 19.30. Jestvine od 8.20 do 13., popoldne pa od 16.30 do 19.30. Mesnice od 70.30 do 13. in od 16.30 do 19.30 (popoldne samo ob sobotah in ob predpražnikih). Trgovine s tehničnim materialom, radio - televizijskimi aparati, gospodinjskimi stroji, gradbenim materialom, itd. bodo spoštovale urnik od 8.30 do 12.30, popoldne pa od 15.30 do 19.30. Frizerji bodo na razpolago od 8.30 do 12.30, in od 15.30 do 19.30, Pevski zbor iz Ločnika »Coral di Lucinis«, ki ga vodi Francesco Va lentinsig, je v petek zvečer, v avdi toriju nižje srednje šole Perco v Ločniku, začel prireditve v počastitev odprtja novega sedeža kmečko-obrtne posojilnice v Ločniku, s Seghizzijevo pesmijo na čast Furlanski zadružni zvezi, ki so jo peli pred prvo svetovno vojno. V petek je bila na sporedu predstavitev knjige Nina Ago-slinettija o zgodovini te posojilnice. Predstavila sta jo predsednik Mario Furlani in profesor na univerzi v Benetkah Ulderico Bernardi, na kratko je spregovoril še šolski ravnatelj prof. Eraldo Sgubin. Prof. Bernardi je podčrtal kako je zgodovina treh posojilnic v Ločniku, Koprivnem in Fari, ki so nastale posamično, danes pa so združene v eno samo, tesno povezana z zgodovino teh treh vasi, življenjem pred prvo svetovno vojno revnih kmetov, ki so se z zadružno pobudo zgrajeno na solidarnosti članov, skušali rešiti iz tegob. Dejal je tudi, da je bilo gospodarsko stanje na kmetih takrat hudo tako v avstrijskem delu Furlanije, kot tudi v drugih furiati skih okrajih, ki so bili v italijanski državi. Zato so se kmetje oprije- (od torka do petka). Ob sobotah bo umik neprekinjen od 8. do 17. ure. Kaj pa brivci? Moške grive bodo strigli od torka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Ob sobotah od 8. do 14. ure. Ob ponedeljkih bodo imeli tedenski počitek. Za krošnjarje in tržnico bo veljal umik od 8. do 13.30. S Pirandellovo komedijo zaključek sezone V sredo, 28. in v četrtek, 29. marca, bo v gledališču Verdi gostovala gledališka skupina Eliseo iz Rima s Pirandellovo komedijo »Non si sa come«. V glavni vlogi nastopa Umberto Orsini, režija pa je delo Ga-brieleja La vie. S to predstavo, ki je izven abonmaja, predvidene pa so tudi vstopnice po nižji ceni za mladino in vojake, se zaključuje gledališka sezona v Gorici. V četrtek skupščina goriške KZE -volili bodo predsednika v četrtek, 29. t.m., bo zasedala glavna skupščina goriške KZE. V glavnem bodo razpravljali o upravni krizi v ustanovi, ki traja že mesece dolgo ter sklepali o zamenjavi v vodstvu, potem ko je dosedanji predsednik Michele Martina dokončno odstopil s predsedniškega mesta in iz u-pravnega odbora. Na odgovornem položaju naj bi ga nadomestil demokristjan Cesare Calzolari, v upravni odbor pa naj bi vstopil Armando O-bit, prav tako predstavnik KD. O kandidaturah je bil govor na zadnji seji pokrajinskega vodstva KD in je bil v tem smislu izdelan tudi predlog in z njim seznanjeni člani glavne skupščine, ki pripadajo krščanskode-mokratski stranki. Seja pokrajinskega vodstva SSk Na zadnjem zasedanju pokrajinskega vuaswa Slovenske skupnosti sv razpravljali o nekaterih personalnih spremembah v vodstvu stranke. V pretres so vzeli tudi politično - upravno krizo v števerjanski občini. Sklenili so sestaviti posebno komisijo, ki bo zadevo podrobno proučila in izdelala predloge. Za enkrat torej menda nobenih izključitev ali drugih ukrepov proti županu Klanjščku in njegovi skupini. Trčenje na križišču Na križišču med ulicama Brigata Re in Rialto je predvčerajšnjim malo pred 19. uro prišlo do trčenja, v katerem se je lažje poškodoval 24-letni Paolo Luchitta iz kraja Corno di Rosazzo. mali rajfajznovk in drugih zadrug. To je sicer veljalo za vso Evropo. Nino Agostinetti, avtor knjige, v kateri je tudi precej dokumentov, in v njej je citirano tudi slovensko za-družniško in posojilniško gibanje na Goriškem (o knjigi bomo še kaj napisali), je zatem spregovoril — v Jur-lanščini. Povedal je, da ravna tako, ker bi morali furlanščino ovrednotiti, poudaril je kako so si kmetje pred prvo vojno prizadevali rešiti se iz težav in kako je njih široko raz predena mreža posojilnic in drugih zadrug pomenila hud udarec dotedanjemu vladajočemu razredu. V Ločniku bodo danes dopoldne svečano odprli nov sedež posojilnice, popoldne bodo nagradili udeležence fotografskega natečaja. Samokontrola cen prehrambenih izdelkov Goriška trgovinska zbornica obvešča, da bo v prihodnjih dneh tudi na Goriškem vendarle stekla pobuda ministrstva za industrijo in trgovino ter vsedržavnega združenja Union Camere, o omejevanju cen najosnovnejših živil. V prihodnjih dneh bodo trgovci sprejeli seznam, za katerega so se sporazumel na vsedržavni ravni z navedbo prodajnih cen. čestitke V sredo je na tržaški univerzi, na pravni fakulteti, uspešno opravil zaključni izpit MARKO MARINČIČ. Zagovarjal je tezo o delovnem pravu v Jugoslaviji. Z zadovoljstvom mu čestitajo bodoči delovni kolegi. razna obvestila V dvorani KD Naš prapor bo 29. marca ob 20.30 gostovala dramska skupina prosvetnega društva Štandrež z burko Moč uniforme. V Tržiču bo 28. t.m., ob 20. uri »pri sestrah« v Ul. Roma predvajanje filma o lepotah južnega dela Balkanskega polotoka. Večer prireja ženski pevski zbor iz Ronk in društvo »La strada« iz Tržiča. Zaradi okvare je že nekaj dni neuporaben terminal elektronskega centra v Doberdobu. Ponovno bo pričel delovati v torek, 27. t.m. Tako javlja občinska uprava. Na županstvu v Sovodnjah je na razpolago zakonitemu lastniku šop ključev. Našli so ga na Tržaški cesti, blizu mejnega prehoda v Mirnu. Jutri ob 17. uri bo v predavalnici v Ulici Deda Croce 3 predaval dr. Anton Prijatelj o boleznih starejših o-seb. Predavanje prireja Društvo slovenskih upokojencev za Goriško. kino Gorica VERDI 15.15-22.00 »II Console onorario«. VITTORIA 15.30—22.00 »La porno nave dell’amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.15—22.00 »Un ragazzo e una ragazza«. Tržič EXCELSIOR 15.00—22.00 »Vacanze di Natale«. PRINCIPE 15.00-22.00 »La terza dimensione e il terrore - Lo squalo n. 3«. COMUNALE 16.00-21.00 »Frances«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Neustrašni Popaj«, t* 16.00 in 18.00 »Charlie in Wendy -Južnjaško udobje«. SVOBODA 16.00 »Neustrašni popaj«. ob 18.00 in 20.00 »Rojevanje«. DESKLE 17.00 Sestavljen program ri sanili filmov, ob 19.30 »Zakaj ne prideš v mojo posteljo«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, telefon 84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolò, Ulica 1. maja, telefon 733328. POGREBI Jutri: ob 10. uri Vanda Princi p°£-Capitò iz glavne bolnišnice; ob H-Santa Fedrizzi iz bolnišnice Sv. Justa- 33 Banca Agricola Gorizia=.»1 1 Kmečka banka Gorica—' skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK 1984 CELOLETNA . . . 75.500 lir POLLETNA . .. 54.500 lir MESEČNA .. . 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul Montecchi 6 - Tel. 794672 - Urnik od 9. do 12. ure - Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 - Urnik od 9. do 12. ure - Raznašala' Primorskega dnevnika - Pošta: TekoŠi račun ZTT 11/5374 - Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 - Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718- Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 Na pobudo sekcija VZPI v Ronkah Proslava 40-letnice ustanovitve brigade Fratelli Fontanot Kazalce smo danes pomakni'li za uro naprej Z legalno uro več sonca in nov urnik trgovin V četrtek v stolnici sv. Justa Slovenski trobilni kvartet in Hubert Bergant gosta abonmajskega koncerta Glasbene matice V četrtek bosta nastopila v okviru 8. abonmajskega koncerta Glasbene matice v katedrali sv. Justa organist Hubert Bergant in Slovenski kvartet trobil, ki ga sestavljajo An ton Grčar in Stanko Arnold - trobenti, Viljem Trampuž - rog in Boris ■Šuligoj - trombon. Kvartet (prvotno v sestavu kvinteta) je nastal leta 1972 v okviru orkestra Slovenske filharmonije. Vsi člani so se pedagoško oblikovali na Akademiji za glasbo v Ljubljani, naknadno pa so se še izpopolnjevali v Parizu, Kólnu in Bukarešti. Ta prvovrstni slovenski ansambel se je s svojo kvaliteto povzpel v vrh najboljših slovenskih glasbenih u-metnikov ter se je odlično uveljavil ne samo na domačih koncertnih o-drih, temveč je posredoval visoke poustvarjalne dosežke tudi na tujem. Bil je ponovno deležen pomemb nih glasbenih priznanj pri domačih in mednarodnih tekmovanjih. Njegovo muziciranje je dovršeno, intonacija in skupen dih odlična. S kvartetom trobil bo na koncertu v tržaški katedrali sodeloval in tudi samostojno nastopil organist Hubert Bergant. Profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in obenem vodilni slovenski organist, Hubert Bergant, je že dober glasbeni znanec v Trstu, Go-rici in drugih krajih Primorske. Bergant je študiral orgle in klavir Pa Akademiji za glasbo v Ljubija-ni istočasno pa zgodovino umetnosti va univerzi. Po diplomskem študiju v Ljubljani se je izpopolnjeval na du Pajski Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost. Njegov koncertni program je zelo obširen in * obsega skladbe raznih glasbenih obdobij od renesanse do Pajnovejših struj. Pogosto posega tudi po delih slovenskih skladateljev Intenzivna koncertna dejavnost Huberta Berganta se ne odvija samo v matični domovini. Kot visoko kvalitetnega umetnika ga cenijo tudi Pa tujem. Kritik veronskega dnevnika Arena Piše o njem naslednje: »Bergant je Popoln interpret, ki se odlikuje po zanesljivi in briljantni tehniki kot ludi po zmernem in rafiniranem o-husu v dinamičnih in kolorističnih izbirah. Njegov koncert lahko smatramo za pravi biser te sezone . . .« Program, ki ga bodo slovenski glas boni umetniki predstavili prihodnji četrtek obsega skladbe za trobilni kvartet, za trobilni kvartet in trobilci trio z orglami, koncert za dve trobenti in orgle ter skladbe za orgle solo. V izvedbi Huberta Berganta bomo slišali najprej Preludij in fugo Jo-hannesa Brahmsa, skladbo, ki sicer ni tipična za tega romantika in o-benem mojstra stroge klasične obliko, ki pa dokazuje, da se je uspeš-Po zgledoval tudi po polifonskih dosežkih, mojstrov renesanse in baroka. Iz ne preveč obširne a dokaj zani-Mive literature za trobila in orgle bosta trobilni kvartet in Hubert Ber-9o.nt izvedla Sonato št. 2 Johanna Slovenski trobilni kvartet Christiana Pezela (Pezelius?), danes skoraj pozabljenega nemškega baročnega skladatelja, avtorja obširne literature za raznovrstne instrumentalne zasedbe. Iz bogate zakladnice Georga Friedricha Haendla bomo slišali Bourrè in Menuet za trobilni kvartet. Tudi v teh dveh komornih skicah zasledimo za velikega mojstra baročne opere in oratorija tako značilne poteze monumentalnosti in smisel za instrumentalno barvitost. Še za orgle solo bo v prvem delu koncerta na sporedu Marche pontificale Charles Marie Widorja, enega številnih francoskih skladateljev, ki so nadaljevali plodno delo C. Francka na področju nabožne glasbe in orgelskih del. Prvi del koncerta bo zaključil Vivaldijev koncert za dve trobenti in orgle, ki učinkuje kot velika zvočna freska ter predstavlja eno najlepših del iz vrste koncertov, glasbene oblike, ki jo je Antonio Vivaldi u-stvaril in razvil na začetku 18. stoletja. Drugi del koncerta bo uvedla baročna skladba Preludij in fuga za trio trobil in orgle Roberta Kinga, angleškega mojstra, sicer znanega klavičembalista, ki je razvil bogato skladateljsko dejavnost na področju vokalne in instrumentalne glasbe na prehodu iz 17. v 18. stoletje. Sledita dve skladbi za trobilni kvartet in orgle Giovanni Gabrielija: Can zon duo decimi toni in Due canzoni. Zanimivi glasbeni deli ustvarjalca, ki predstavlja eno najzanimivejših o-sebnosti glasbene renesanse in ki mu gre zasluga, da je bil napravljen odločilen korak v razvoju instrumentalne glasbe. Iz obširnega opusa J. S. Bacha bo na sporedu Sarabanda in Menuet za trobilni kvartet, skladba ki lepo o-draža tako mojstrstvo oblikovne gradnje kakor globino muzikalnega izraza. V izvedbi Huberta Berganta bomo slišali še Toccato solenne za orgle solo Gastone de Zuccdlija, tržaškega skladatelja, ki sodi med vidne glasbene osebnosti našega mesta. Zuccoli, učenec Smareglie (roj. I. 1887) je bil organist v katedrali sv. Justa, uveljavil pa se je tudi kot pianist in skladatelj ter je sodeloval v raznih komornih sestavih. Poleg klavirskih in orgelskih skladb šteje njegov opus nabožna dela med katerimi gre omeniti Messa francescana. Vrsto let je Zuccoli poučeval v tržaškem konservatoriju. Spored koncerta obeta vrsto zanimivih glasbenih del. Privlačnost tega nastopa pa je še zlasti v prisotnosti vrhunskih slovenskih glasbenih umetnikov. GOJMIR DEMŠAR Usberghi j e ve živali s prefinjeno tehniko V mati galeriji, ki nosi izzivalno ime »Rinoceronte«, smo videli že mar-~ sikatero zanimivo razstavo, kot na -primer razstavo Ballestrierijevih del. Prav zaradi omejene razstavne površine skuša galerija tudi predstaviti občinstvu dela nevsakdanje vsebine in izdelave. Tokrat vise na stenah portreti štirinogih prijateljev človeka, psov in mačk, pa še zahtevnejše kompozicije, ki so skorajda mono-kromne slike, iz življenja gozdnih živali, od plazilcev in glodalcev, do raznih ptic. Avtor teh risb je Aldo Usberghi. Da si je izbral takšno motiviko,- verjetno ni naključje, saj je po poklicu animator v občinskih »re-kreator-ijih«. Kot rečeno pa so risbe posebnost tudi po načinu grafične izvedbe. Narisane so namreč v rjavkastih tonih z Ripidogranom, tehničnim risalom z izredno tanko pisalno konico, skoraj tanjšo kot jo imajo znamenita angleška peresca Perry. S potrpežljivim začrtovanjem tisoč in tisoč kot las tankih potezic je takore-koč vnesel na papir sleherno dlačico dragocenih vrst mačk žensko prikupnega izraza, z morjem pikic pa vlažne smrčke dolgouhih psov dobrohotnega stričevskega pogleda. Če so to resnični portreti štirinožcev, kot jih najdemo posebno v delih angleških mojstrov preteklosti, pa so na višji umetniški ravni pravljično zasnovane risbe zahtevnejših kompozicij večjih mer s prizorom iz gozdnega življenja drobnih živali. Tako vidimo procesijo polžje družine s polžjim očakom, veselo igrivo skupino veveričk in ptic ter samozadovoljno postavljajoče se papige na pragozdnem vejevju. Razstava teh risb pravljičnega realizma, ki smo jih včasih srečevali na skupnih razstavah, je vsekakor bogatenje tržaške likovnosti in vredno ogleda. MILKO BAMBIČ & OBLAČILA MAURI <-*-- TRST Ul. Ponziana 3 - tel. 744169 Ul. Settefontane 19 - tel. 793333 VSE MODNE NOVOSTI POMLAD — POLETJE 84 Ob uprizoritvi komedije »La locanda de Forno selvatico« Zakaj kriza narečnega gledališča Petkova tiskovna konferenca, na kateri so predstavili komedijo v tržaškem narečju »La locanda de l’omo selvatico«, ki jo je po Goldoniju priredila Tržačanka Edda Vidiz in jo bo gledališka skupina »Ex Al lievi« uprizorila 30. in 31. marca ter 1. aprila v tržaškem Avditoriju, je bila lepa priložnost za pregled dejavnosti in aktivnosti italijanskih amaterskih gledaliških skupin, ki delujejo v Trstu. Poleg Vidizeve in režiserja njene komedije Bruna Cappellettija se je v sproščeno razpravo vključil tudi ravnatelj italijanskega tržaškega stalnega gledališča Sergio D'Osmo. Slednji je poudaril, da je Trst dobro sprejemal narečne gledališke predstave (v večini komedije) in spomnil na uspeh Faragunovih in Carpinterijevih »Le Maldobrie« (ogledalo si jih je kar 30 tisoč Tržačanov, ena desetina tukajšnjega prebivalstva). Za tem uspehom je zdrknilo narečno gledališče (ali bolje gledališče v narečju, seveda italijanski tržaščini) v pozabo; v prvi vrsti zaradi pomanjkanja igralcev (tržaški igralci niso za to zvrst preveč dovzetni), nadalje pa tudi zaradi razkropljenosti, nepovezovanja, nekoordinacije številnih amaterskih gledaliških skupin, ki delujejo v mestu. Le-teh je za dober ducat, s skoraj 150 igralci entuziasti. Vsi ti seveda niso tako pripravljeni, da bi lahko sodelovali na uprizoritvah, ki ne bi bile omejene zgolj na raven »rajonskih gledališč«, nekaj pa jih je le takih, ki bi bili zmožni za »kaj več«; na primer za uprizoritev dela v tržaškem narečju na profesionalni ravni. Pomanjkanje koordinacije na tem področju je doslej preprečilo vsak tak poskus. Predstava, ki jo pripravlja skupina »Ex Allievi«, ostaja še vedno amaterska, hoče pa odpreti tudi narečnemu gledališču pot do širšega občinstva. Edda Vidiz je v »La locanda de Tomo selvatico« po svoje priredila Goldonija v tržaško narečje 18. stoletja, pri čemer ji je z zgodovinskega vidika strokovno priskočil na pomoč Pietro Covre. »Čakalo nas je zelo težko delo«, je omenil Covre, »saj o tržaškem narečju iz tistega časa ni pisanih virov. Takrat so govorili v Trstu celo dve narečji: manj premožni sloji prebivalstva (popolino) je govoril beneško narečje, družine patricijev in drugih ”visokih krogov" pa so se oklepale zastarelega ladinskega narečja nekakšnega furlanskega izvora. S časom je nato beneško narečje v mestu prevladalo«. Covre je avtorici tudi »sugeriral« sam naslov dela. Leta 1794, igra je namreč postavljena v to dobo, je bila v Trstu, v takratni Ul. Caserma, sedanji Ul. XXX Ottobre res »Locanda de l’omo selvatico«. Poslopje, kjer je bila gostilna, še stoji, gostilne pa že zdavnaj ni več. Obenem je Come, poleg drugega, svetoval Vidizevi glede iger, ki so jih takrat običajno igrali po gostilnah. Večinoma so bile to prepovedane igre, na primer kockanje, »passetta«, makao, pa tudi preprosta tombola je bila v tistih časih nezakonita. Skratka »La locanda de l’omo selvatico« predstavlja lepo možnost za ogled komedije v starem tržaškem narečju. Takih priložnosti je bilo doslej v Trstu res malo. MARJAN KEMPERLE TONE SVETINA Med nebom in peMom _______________ 99. ________________ Takih, kakršen je bil Karlo Maslo, o katerem je od Zannija dobil poročilo, da je doma na dopustu. Sicer pa se je držal Machiavellijevega izreka, da se moraš ljudem laskati ali pa jih uničiti. Zaradi Hialenkostnih žalitev se maščujejo, zaradi velikih se ne morejo. Na splošno je imel ljudi za hinavske, vetrn jaške, nehvaležne, strahopetne in pohlepne. Tu se je začenjala njegova tajna naloga. Duce rciu je dejal: » Losanna, nisem te poslal kar tako na severovzhodno mejo. Zatreti tam upor so zmožni tudi drugi. Tvoja poglavitna naloga je, bdeti nad zvestobo tistih, ki morajo napraviti deželo rimsko! Zdaj prihaja čas preizkušnje. Hočem imeti peegled nad podkupljivimi politiki, mlačnimi generali in polkovniki, ki se poročajo s Slovenkami, pa nad pijanci in bonvivani, ki so jim osebne koristi vedno več od fašistične stranke in zgodovine... Ne zapadaj v malodušje, ker smo na poti velikih zmag. Ne pozabi, da si se nekoč opekel! Gospodje, ki fi jih užalil, ko si pregloboko pogledal v izvore njihove sreče, prepletene z lopovstvom, so skoraj pozabili nate. Bliža se čas, ko ti povrnemo vse, kar si storil za zmago...« V kratkem bo moral znova na poročanje. V svoj dnevnik je zapisal nekaj misli, ki so bile sad dalj-Se8a opazovanja. »Dežela je pred uporom. Slovenci, ki so tod vsi °d kraja panslovani ali komunisti, komaj čakajo, da bi nam šlo slabo na frontah, če bi ti ljudje dobili primemo pomoč v orožju, bi tvegali samomorilsko vstajo. Zdi se mi, da na splošno delamo napako, ker odlagamo spopad, ki je najbrž sovražniku v korist... Dobro je, da smo si desetletja pletli mreže, da se torej nismo uspavali. Lahko se zahvalimo organizaciji TIGR, da nas je kratkočasila s svojimi bombicami, in komunistom, ki so nas dražili z rdečimi cunjami. Zdaj smo pred pravim izbruhom pripravljeni. Bomo vsaj vedeli, kam usmeriti konice bajonetov! Dobro je, da nihče ne more kaj večjega začeti sam. Povezati so se morali vsi, ki nas ne marajo, tudi tisti, ki se težko prenašajo. Liberalci in komunisti. Ko se iščejo, padajo tudi v naše mreže. Prihaja čas, ko bo treba Slovencem naprtiti vse krivice na mah in jih izzvati. Zdaj, ko imamo veliko premoč in smo še monolitni! Predlagal bom, da vse moške, ki so sposobni za boj, odstranimo iz pokrajine. Naj jih mobilizirajo v vojsko ali delavske bataljone. Pravzaprav bo bolje, da so v delavskih bataljonih, ker bi na fronti morala dva Italijana čuvati enega Slovenca! Izpraznjeno podeželje je treba prepustiti plamenom. Italijani ne potrebujejo samo reda, temveč predvsem življenjski prostor! Zanimiv ples se obeta šele na spomlad, medtem ko se bomo to jesen in zimo še lahko mimo sprehajali in kovali načrte.« Nekajkrat je preletel svoje misli, da bi jih kritično ovrednotil in po potrebi še enkrat oblikoval. Vedel je, da v Rimu nadvse cenijo lepo napisana poročila, ne glede na to, koliko je v njih resnice. Pravzaprav, čim manj je je, tem rajši jo slišijo tisti pri velikem koritu... Zazvonil je telefon. Poročnik Zanni mu je sporočil, da se je iztiril vlak z nemškimi letalci. Omenil je mrtve in ranjene in veliko škodo. Losanna mu je ukazal, naj ga počaka, da bosta skupaj odšla na kraj dogodka. Zlil je vase nekaj kozarcev konjaka in poklical šoferja. V mestu ob meji sta pobrala poročnika. Sence žarometov so tipale sem in tja po vijugasti cesti. Srečali so ambulantna vozila. Vlak je bil osvetljen z reflektorji, prevrnjen na bok in zgneten. Karabinjerji so se spoštljivo priklanjali Losanni. Vojna saniteta je iz vagonov vlačila mrtve in ranjene. Losanna je v želodcu začutil slabost. Duh po krvi s kiselkastim odtenkom je bil začinjen z dodatkom smradu po smodu in medicini. »Stvarnost je zanikanje predvidevanja,« je pomislil. »Nič se ne da do kraja domisliti in doreči. Ni fantazije, ki bi lahko dojela bolečine drugih. Dobro, da so žrtve Nemci. Večje cilje imajo, zato naj imajo tudi več izgub... Sami mladi fantje, od poročnikov do majorjev...« Proti njemu je prikolovratil polkovnik z odrgnino na čelu. Po njegovem vedenju je Losanna spoznal, da je eden višjih. Nemec mu je rekel: »Poglejte, kaj so storili! Tega ne bi napravil polk angleških lovcev v nekaj mesecih! Sranje! Če ne znate Italijani napraviti reda, pokličite nas!« Losanna se je uprl nesramnemu letalcu: »Prihranite ocene zase, gospod polkovnik! Na tujem ozemlju ste, bodite tako dobri in pomagajte, da vsem, ki so potrebni pomoči, skupno pomagamo! Razpravljali pa bomo trezni!« Z ostrim tonom v glasu se ga je otresel. V kosteh so mu obležali kriki ranjenih. Naposled so zvozili vse v mesto. Losanna je bil prevotljen s tesnobo ranjenih in se je počutil ogroženega. Spet se bo moral potresti s pepelom in poslušati levite. Nemci bodo takoj protestirali v Rimu. Saj tudi Hitler nima toliko pilotov, da bi mu jih slovenski saboterji takole uničevali. Zaradi izgredov domačih navijačev med srečanjem Castelfranco - Jadran 20 sekund pred koncem prekinili tekmo Castelfranco — Jadran 70:73 (prekinjena 20" pred koncem) CASTELFRANCO: Ubaldi, Ermane 18 (8:18), W. Cimador 2 (2:2), D. Cimador, Pellizzari 10 (2:2), Loschi 19 (9:10), Tubia 5 (3:7), Lotto 10. JADRAN: Žerjal, K. Starc 13 (5:7), Gulič, Sosič, I. Starc 12 (0:2), Vitez 13 (3:5), Ban 23 (5:11), Daneu 10 (2:2), Rauber 2. OSEBNE NAPAKE: Castelfranco 23, Jadran 24. PON: Vitez (36), Pelliz-* eri (40), Ban (40), Tubia (40). GLEDALCEV: 2.000. SODNIKA: Colombo (Casate Nuovo) in Tosetti (Carabo). CASTELFRANCO — Zaradi izgredov, do naših igralcev nenaklonjenih navijačev Castelfranca so sodniki 20 sekund pred koncem tekme pri vodstvu Jadrana s 70:73 dobesedno zbežali iz nabito polne dvorane in dosodili, da je srečanje prekinjeno. Po vseh pravilih in dosedanji praksi bi morala tekmovalna komisija sedaj pripisati zmago našim i-gralcem za zeleno mizo, kar pa bi bila samo potrditev uspeha, ki so si ga naši igralci z značajno igro priborili na igrišču samem. Tekma je bila že od vsega začetka izredno izenačena in napeta. Ekipi sta si bili povsem enakovredni, Castelfranco pa si je dokajšnjo prednost priboril le v začetku obeh polčasov, nakar so ga jadranovci obakrat dohiteli. Med 7. in 10. minuto prvega polčasa sta sodnika Borisu Vitezu dosodila kar štiri osebne napake', tako da je moral najboljši Ja-dranov strelec na klop, v drugem delu pa je vseskozi igral z Damokle- jevim mečem pete napake nad glavo. Njegova odsotnost se je še kako {»znala, vendar so ostali jadranovci še strnili svoje vrste in z zelo dobro igro v obrambi stalno kljubovali domačinom. Velik doprinos so dali tudi Jadranovi navijači, ki so skozi celo tekmo bodrili igralce, čeprav je domačine podpiralo kar dva tisoč gledalcev. V končnici so si jadranovci priborili prednost štirih točk. Še 50 sekund pred koncem je po vrsti napak na o-beh straneh kazalo, da bodo naši obdržali žogo in zmagali. Tako bi prav gotovo tudi bilo, ko ne bi 20 sekund pred koncem razjarjeni navijači, na sklep sodnikov, da dosodita žogo Jadranu zaradi prestopa sredinske črte, reagirali brezglavo z metanjem steklenic in vsakovrstnih predmetov na igrišče. Sodnika sta jo brž odku-rila, za njima pa so se podali tudi Jadrapovi igralci, ki so dvorano v Castelfrancu (skupaj z navijači) varno pustili v spremstvu orožnikov. S to zmago (skoraj ni dvoma, da bosta točki romali v Trst) se je Jadran spet odločno vključil v boj za uvrstitev v »play-off«, saj je sinočnjega nasprotnika dohitel na četrtem mestu začasne lestvice. Pet kol pred koncem lahko torej Žagarjevi varovanci (trener tudi tokrat ni smel na klop, ker nima izkaznice) spet z optimizmom gledajo na končnico prvenstva. (B. Rupel) OSTALI IZIDI Basket Porli - Fiamma Bočen 80:82, Stefanel - Fulgor Forlì 108:68, Abitare Videm - Delfino Pesaro 96:92, CEAM Bologna - Budrio 73:72, San Bonifacio - Faraboli 80:79, Basket Ravenna - Monkey Milano 85:96. TENIS - CUORE CUP Sveda v finalu MILAN —- Šveda Mats Wilander in Stefan Edberg sta finalista mednarodnega teniškega turnirja »Cuore cup« v Milanu. Prvi je sinoči v polfinalu premagal Američana Vitasa Gerulaitisa s 6:0, 6:2, njegov mlajši rojak pa Avstralca Drewetta s 7:6, 6:1. Edbergu je komaj 18 let in je eden največjih talentov svetovnega tenisa, morda pravi naslednik slavnega Borga. Finale bo danes. ČETRTFINALE «PLAY-OFF« Košarkarji Bosne bližji polfinalu Najboljših 8 jugoslovanskih košarkarskih ekip po regularnem delu prvenstva je sinoči odigralo 1. četrtfinalno kolo »play-off«. Prednost je bila tokrat na strani domačinov, saj je v gosteh zmagala samo Bosna, ki ima. enkratno priložnost, da si pribori nastop v polfinalu. Če bodo Zadar, Gibona in Crvena zvezda izgubili v povratnem srečanju, bo odločilen 3. nastop, spet doma. IZIDI 1. KOLA Šibenka - Bosna 88:94; Zadar - Bo-rac 91:83; Gibona - Radnički 101:88; Crvena zvezda - Partizan 93:79. 1. jugoslovanska nogometna liga Hajduk-Vardar 2:0 V anticipirani tekmi 23. kola 1. zvezne jugoslovanske nogometne lige je v Skopju Vardar premagal Hajduk z 2:0. DANAŠNJI SPORED Dinamo (Z) - Ri jeka; Olimpija -Partizan; Osijek - Sloboda; Velež Dinamo (V); Čelik - Željezničar; Sarajevo - Budučnost; Crvena zvezda -Radnički; Vojvodina - Priština. Za VN Brazilije v formuli ena Italijana v prvi vrsti V smučarskih skokih za SP v Planici Weissflogu (NDR) predzadnja preizkušnja Jugoslovan Ulaga soliden osmi - Danes še na velikanki JACAREPAGUA - Letošnje SP v formuli ena se je za italijanske barve začelo nadvse spodbudno. Po dru gem dnevu poskusnih voženj za VN Brazilije sta najboljši čas dosegla Italijana Elio De Angelis (lotus) in Michele Alboreto (ferrarti), kii sta si tako tudi zagotovila ugoden izhodiščni položaj za dre višnjo dirko (po TV ob 17.45). Takoj za obema Italijanoma so se uvrstili vsi favoriti. STARTNI SEZNAM PRVIH 14 JE NASLEDNJI 1. vrsta: De Angelis ( na lotusu) 1’28’’48 Alboreto (ferrari) 1’28”898; 2. vrsta: Warwick (renault) 1’29”Q25; Prost (mclaren) 1’29”330; 3. vrsta: Mansell (lotnus) 1’29”364; Lauda (mclaren) 1’29”854 ; 4. vrsta: Piquet (brabham) 1’30”149; Tambay (renault) 1’30’’554; 5. vrsta : Rosberg (Williams) 1’30”611; Arnoux (fer rari) 1'30”695 ; 6. vrsta: Patrese (al fa) 1’30”973; Cheever (alfa) 1’31”282; 7. vrsta: Laffite (Williams) r31”548; De Cesaris (ligier) 1’32”895. 500ccm: 1. Lawson KYALAMI — Prvo letošnjo dirko v novi motociklistični sezoni je v razredu do 500 ccm dobil Američan Lawson na yamaki, pred Francozom Rocheom na hondi in Britancem Sheenom na suzukiju. Od Italijanov je bil Broccoli na hondi šesti, Uncini in Lucchinelli pa sta zaradi težav z motorjem odstopila. Vozniki Yamahe so bili uspešni tudi v razredu do 250 ccm, kjer so zasedli prva tri mesta. Zmagal je Francoz Femandez pred rojakom Sarronom in Špancem Ponsom. • CIVIDIN. V prvem kolu »play-off« za državni rokometni naslov je tržaški Cividin v gosteh premagal Wampuma iz Terama. Končni izid 20:40. Vzhodnonemški skakalec Jens Weiss-flog je zmagovalec predzadnje tekme za SP v smučarskih skokih v Planici. V odsotnosti Finca Nykane-na je dokazal, da je najboljši skakalec letošnje sezone in si je z današnjo zmago zagotovil tudi letošnji svetovni pokal. V jugoslovanskem taboru so z včerajšnjim nastopom zadovoljni, saj je Ulaga osmi, Lotrič pa štirinajsti, čeprav so mnogi od Ulage pričakovali boljšo uvrstitev. Od Italijanov je bdi najboljši Lido Tomasi, ki je bil sedemnajsti. Danes bo na stari planiški velikanki še zadnja preizkušnja za SP in vsi pričakujejo, da bo tudi današnje tekmovanje nudilo številnim gledalcem obilo športnega užitka in prispevalo k svečanemu vzdušju ob 50-letnem jubileju smučarskih skokov v Planici. VRSTNI RED 1. Weissflog (NDR) 223,2 točke; 2. Holland (ZDA) 200,1; 3. Malik (Pol.) 199,7; 4. Podzimek (ČSSR) 199,3; 5. Plotz (ČSSR) 197,4; 6. Erat (Avs.) 190,7; 7. Piazzini (švi.) 190,6; 8. Ulaga (Jug.) 189,0. Girardelli osvojil SP v slalomu OSLO — V zadnjem slalomu letošnje smučarske sezone je slavil Girardelli, ki si je s to zmago zagotovil tudi svetovni pokal v slalomu. Lep uspeh so dosegli Italijani, saj je bil De Chiesa tretji, Giorgi pa peti. Med petnajsterico najboljših sta tudi dva Jugoslovana in sicer Križaj na osmem mestu in Kuralt, ki je petnajsti. VRSTNI RED SLALOMA 1. Girardelli (Luks.) 1’23”43; 2. Stenmark (Šve.) 1’24”04; De Chiesa (Ita.) 1’24”59; 4. Popangelov (Bol.) 1’24”76; 5. Giorgi (Ita.) 1’24”82. . -8. Križaj (Jug.) 1’24’'96. Hessovi pokal OSLO — Tudi tekmovanje žensk za svetovni smučarski pokal je končano. V zadnji slalomski tekmi je zmagala McKinneyeva (ZDA). Kljub temu, da je bila v včerajšnji tekmi Erika Hess le četrta je osvojila svetovni pokal v skupnem seštevku, ker je njena edina tekmica za končno zmago Hanni Wenzel izpadla. Lep u-spet je dosegla Jugoslovanka Zavadlavova, ki se je z izvrstno drugo vožnjo uvrstila na sedmo mesto, Italijanka Quarto pa je bila osma. Sinoči v ženski odbojkarski B ligi Nezaslužen gladek neuspeh Mebla TREGAROFANI — MEBLO 3:0 (15:12, 16:14, 15:13) MEBLO: V. in G. Legiša, Antoni, Kralj, Pesa ressi, Cergol, Maver, Klemše, Kus. POTEK TEKME: 1. set: 8:0, 8:2, 9:2, 9:7, 10:7, 10:12, 15:12. 2. set: 0:1, 2:1, 2:8, 13:8, 13:14, 16:14. 3. set: 2:0, 3:4, 7:5, 8:6, 10:8, 10:13, 15:13. Trajanje setov : 17 min., 19 min., 17 min. ŽENSKA C-1 LIGA Breg — Mizar Boschi 0:3 V Padovi je Meblo doživel ponovno nezaslužen čist poraz, saj razmerje v setih prav gotovo ne odraža stanja na igrišču, še največ težav je tokrat našim igralkam povzročal sprejem servisa, kar je tudi onemogočalo njihovo igro, ki kot znano, sloni predvsem na napadu. Pomanjkljiv je bil tokrat blok, ki z izjemo Kusove ni deloval, sicer pa je to že stara napaka naše ekipe. Domači Tregarofani je prav gotovo V TEKMI MLAJŠIH CICIBANOV Brežanom ni uspel podvig s Ponziano Breg — Ponziana 1:2 (1:0) STRELEC za Breg: Bandi BREG: Gilliofanò, Strajn, Mondo, R. Gombač, Bandi, M. Gombač, Švara (Punis, Kraševec in Kuzmič). Pred več kot sto navijači so mlajši cicibani dolinskega društva izgubili pomembno tekmo s prvouvr-ščeno Ponziano. Kljub porazu pa so se naši igralci, ki so najuspešnejša slovenska mladinska nogometna e-kipa, uvrstili v sklepni del tekmovanja za naslov pokrajinskega prvaka. Brežani so bili v obeh polčasih nekoliko boljši na sredini igrišča. V prvem delu so se tudi odlično branili, po vodstvu pa so v drugem polčasu zagrešili dve sami napaki, ki pa sta bili žal usodni. Poleg igralcev bi tokrat pohvalili še navijače, ki so zvesto in športno bodrili cicibančke. (M.š.) MLADINSKA KOŠARKA Mladinci : Scoglietto — Sokol 68:54 Dečki: Kontovel — SGT 44:113 (9:58) solidna ekipa, vendar ni tako dobra, da bi se lahko aktivneje vključila v boj za napredovanje v A-2 ligo. Njena glavna moč pa je prav gotovo izredno dobra podajačica Cristina Basti anello, ki spada med najboljše igralke v tej ligi. Ona je sposobna napake popravljati in s tem je delo tolkačic precej lažje, medtem ko tega ne moremo reči za Meblo. Po tekmi je trener Mebla Logar Kontovel — Alabarda 100:104 (46:53) KONTOVEL: Ban 31, Zaccaria, Pertot 4, Danieli, Grilanc, Kneipp 2, Lisjak 20, Starc 26, Prašelj 3, Pu-pis 10. V zelo lepi in izenačeni tekmi so žal Kontovelci izgubili. Alabarda, ki vodi na skupni lestvici, je očitno podcenjevala domačine. »Plavi« so se tega zavedali in so že takoj na začetku presenetili nasprotnike s hitrimi protinapadi in s točnimi meti Bana in Lisjaka in so v 9. min. vodili z 20:14. Že proti koncu prvega polčasa so se nasprotniki zbrali in z uspešnim pressingom spravili domačine v težave. Drugi polčas je bil res zelo lep. Žal so bili na koncu gostje bolj zbrani ter so z nekaterimi točnimi meti od daleč prišli v vodstvo za osem točk (90:98), ki jih Kontovel ni u-tegnil nadoknaditi. Kontovelci so vsi vredni pohvale, saj so res dali vse od sebe. (D.S.) komentiral takole : »Prav gotovo ne moremo biti zadovoljni s tem kar smo prikazali, čeprav je to odraz načina, kako treniramo.« (Mig) OSTALA IZIDA: Torrefranca - Ner-vesa 3:1, Mogliano Venelo - CUS Padova 2:3. kotalkanje Pričelo se je kotalkarsko pokrajinsko prvenstvo za kategorijo naraščajnikov. Po obveznih likih vodi med fanti Mitja Kokorovec (Polet). Med dekleti nastopa 22 kotalkarje, med katerimi tudi poletovka Tamara O-perti, ki se je v obveznih likih u-vrstila v drugo polovico lestvice. Prvenstvo se bo nadaljevalo danes popoldne ob 14.30. (Kosmač) Bor Radenska — CUS 74:56 BOR RADENSKA: Sosič 10, (6:11), Corbatti 4, Volk, Sancin 6, Furlan 2 (2:2), Race 4 (2:2), čuk 4, Kneipp 15 (7:13), Pisani 12 (2:3), Zobec 17 (3:8). Košarkarji Bora Radenske so po dveh nerodnih spodrsljajih končno strnili svoje vrste in na domačem igrišču prepričljivo premagali tržaško moštvo CUS. Tekma ni bila na kdove kako visoki tehnični ravni, je pa bila zagrizena in borbena. Naši so si zmago zagotovili v drugem polčasu, ko jim je uspelo s hitrimi protinapadi razbiti nasprotnikov pre-sdng. Pripomnili bi, da je bil v tej fazi zelo natančen pri metu Pisani. Tržaški vseučiliščniki so predvajali zelo grobo igro, naši pa se niso pustili izigrati. Poudarili bi, da je včeraj po enoletni odsotnosti ponovno stopil na igrišče Igor Corbatti, ki je zaigral v končnih minutah dokaj prisebno in tudi dosegel dva koša. (Cancia) (13:15, 3:15, 7:15) BREG : Olenik, K. in S. Slavec, D., V. in K. Kocjančič, Stepančič, Klemše, L. in F. Žerjal, Mammenval. V prvem setu so bile Brežanke stalno v vodstvu (7:0, 12:7, 13:11), a so ga kljub temu izgubile, v nadaljevanju pa so popolnoma popu stile. O zmagovalcu so v glavnem odločali servisi. Sloga — Cento 1:3 (4:15, 15:5, 2:15, 12:15) SLOGA: Hrovatin, Maruška in Mira Grgič, Kalan, L„ M. in T. Kri-žmančič, Malalan in Vidali. Odbojkarice Sloge so sinoči odigrale letošnjo najslabšo tekmo, saj so prepustile točki vse prej kot nepremagljivemu nasprotniku. Naša dekleta so zaigrala preveč statično in neurejeno, da bi lahko iztržila povolj-nejši izid. Kot delno opravičilo lahko omenimo dejstvo, da je igralke Sloge med tednom pestila gripa in da so morale stopiti na igrišče praktično brez treninga. (Inka) MOŠKA C 2 LIGA Vivil — Val 3:0 (15:7, 15:7, 15:7) Olympia Terpin — CUS Trst 3:0 (15:7, 15:13, 15:4) ŽENSKA C 2 LIGA Kontovel Electronic shop- — Kennedy 1:3 (4=15, 4:15, 15:13, 5:15) MOŠKA D LIGA Duke — Bor JIK Banka 1:3 (15:8, 11:15, 5:15, 14:16) BOR JIK BANKA: Bitežnik, Budin, Korbo, Marušič, Pečenko, Škabar, Stančič in Fučka. Borovci so v prvem setu zaigrali precej nezbrano. V nadaljevanju pa so uredili svoje vrste in prevzeli vajeti igre v roke. Prikazana odbojka je bila več kot dobra in gostitelj je moral priznati premoč naših fantov. Le škoda, da so v četrtem nizu po vodstvu s 6:1 popustili, da so izbojevali niz šele na razliki. (D.P.) Grall Torriana — Kras 2:3 (15:9, 8:15, 5:15, 15:10, )0:15) ŽENSKA D LIGA Friulexport — Lucinico 3:0 (15:4, 15:4, 15:4) FRIULEXPORT: Pertot, Ušaj, Fo-raus, V. in S. Stoper, Centazzo, Požar, Umek, Garbini in Venier. Združena ekipa je Lucinica popolnoma nadigrala in mu vsega prepustila le dvanajst skromnih točk. Naše igralke so odigrale brezhibno tekmo, praktično brez napak in običajnih nihanj. Več pa jim tudi ni bilo treba pokazati, ker je Lucinico v tem srečanju povsem razočaral. Sloga — Volley Club Tržič 3:1 (15:13, 11:15, 15=13, 15:13) SLOGA: Adam, A. in E. Drnov-šček, Sosič, Vidali,- Kokoravec, Kovačič, Križmančič in Peršič. Slogašice so se na domačem igrišču gostjam »maščevale« za poraz, ki so ga utrpele v prvem delu Pr' venstva v Tržiču. Tokrat so naša dekleta zaigrala motivirano in odločno in kljub dokajšnji izenačenosti sil na igrišču, so v ključnih trenutkih le pokazala dovoljšnjo zrelost. (Inka) 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča — Pieris 3:2 (11:15, 15:7, 19:17, 12:15, 7:16) Gretta — Bor 3=1 (8:15, 15:5, 15:9, 15:13) Sloga Bar Alex — Inter 1904 1:3 UNDER 15 - MOŠKI Bor — VIS 1:2 (6:15, 17:15, 10:15) Sloga — Inter 1904 2=1 (13:15, 16:14, 15:6) UNDER 15 - ŽENSKE Centro Olimpia — Sloga B 2:0 (15:3, 15:10) OMA Olympic — Sloga A 0=2 (1:15, 7:15) V košarkarskem promocijskem prvenstvu Odličen odpor Kontovela Pogovor z jugoslovanskim košarkarskim strokovnjakom in trenutno trenerjem Indesita iz Caserte B. Tanj evie: » Konkurenca v Italiji je izredno ostra« Že preden sva začela z »uradnim intervjujem« (pogovarjala sva se namreč o življenju v Caserti itd.), je bil pepelnik pred Bogdanom Tanje-vičem skoraj poln. Nekdanji trener sarajevske Bosne, za kratek čas tudi jugoslovanske reprezentance in sedaj vodja Indesita iz Caserte, je namreč strasten kadilec, kot je sicer tudi strasten košarkarski delavec. Kajti samo tak strasten košarkarski delavec bi lahko iz skoraj »niča« u-stvaril v Sarajevu take pogoje, da je Bosna zrasla v pravo košarkarsko središče, ki je dobilo ugled celo na evropski ravni. »Boša« sedaj trenira v Caserti. Zaradi njegovega pristopa do dela, njegove avtoritete, znanja, »simpatične agresivnosti« so ga v Caserti in okolici, pa tudi v vsem italijanskem košarkarskem okolju sprejeli z navdušenjem. Njegovo delo pa je v Caserti kaj kmalu obrodilo sadove: moštvo je lani napredovalo v A-l ligo, letos pa se lahko še poteguje za končnico prvenstva. »Tanjevič, italijansko prvenstvo ...« »Dobro poznam jugoslovansko prvenstvo, pa tudi špansko in francosko mi nista tuji. Ni dvoma pa, da italijanska liga najkakovostnejša v Evropi. In to ne samo zaradi i-granja tujih košarkarjev, temveč zaradi izredno dobre organizacije skoraj vseh klubov.« »Favorit za državni naslov?« »Čeprav naj bi bilo na papirju več favoritov, ker je prvenstvo dokaj izenačeno, pa menim, da ima največ možnosti za osvojitev državnega naslova milanski Simac.« »Kdo pa naj bi izpadel iz lige?«. »Dve ekipi sta že odpisani : Binova in San Benedetto. Tudi Latiniju se ne piše najbolje, v dokajšnji nevarnosti je še tržaški Bic, ki ima negativen obračun s Simmenthalom. Svojemu kolegi in prijatelju Nikoliču voščim, da s svojim Scavolini jem ne bi imel težav.« »Najboljši italijanski in tuji košarkarji?« »Želo dobrih italijanskih košarkarjev je kar lepa kopica. Najboljši pa ostaja Dino Meneghin. Tudi tujih dobrih košarkarjev je na pretek, med najboljšimi pa je tudi naš Oscar.« »Kaj meniš o predlogu italijanske košarkarske zveze, da bi s prihodnjim letom lahko igrali in trenirali v Italiji samo Američani?« »Ne bi hotel dati svojih izjav, ker sem pri tem prizadet. Ponovil bi le izjavo, ki jo je dal predsednik enega od italijanskih prvoligašev: to je pravi rasizem.« »Jugoslovansko prvenstvo in jugoslovanska košarka . ..« »Prvenstvu sem sledil zelo malo. Koprske televizije na primer v Caserti ne dobimo. O jugoslovanski košarki pa bi dejal, da bo po olimpijskih igrah nujno potrebno obnoviti reprezentanco, začeti s temeljitim delom. Pristaš sem teorije, da bi morala imeti reprezentanca kar nekajmesečne priprave. V tem obdobju pa bi morala igrati več prijateljskih tekem. Mladih in dobrih košarkarjev ne primanjkuje, le z njimi treba temeljito delati. Seveda pri tem je tudi izredno pomembno delo v klubih. Skoraj pri vseh igralcih je treba izboljšati obrambno tehniko.« »Pa tudi (organizacija šepa . . .« »To je drugo poglavje. Seveda izredno pomembno, kajti brez dobre organizacije pri klubih in pri sami košarkarski zvezi tudi dobrih rezultatov ni. Tu pa se lahko pri Italijanih marsikaj koristnega naučimo. Samo če pomislimo, da imajo Italijani kar devet plačanih zveznih trenerjev, mi pa le tri, potem je že mar- sikaj jasno.« »Olimpijske igre so pred vrati. ..« »Časa ni na pretek, obveza jugoslovanske reprezentance pa kot vedno velika. Konkurenca v Los Angelesu bo neizprosna. Zlata kolajna je že oddana Američanom. Igrali bodo doma, obenem pa imajo »strašno« e-kipo. Izredno nevarni so še Sovjeti, Italijani, Španci pa tudi Brazilci. S temeljitim delom pa mislim, da lahko Jugoslavija v Los Angelesu le osvoji eno od kolajn. Nosilci igre naše reprezentance na 01 bodo zopet Kiča-novič, Dalipagič, Radovanovič. Res je, niso več mladi, ampak na tako težkih turnirjih izkustvo marsikaj pomeni.« »Z novo košarkarsko sezono bodo tudi pravila nova. Kaj meniš o totem?« »Kar navdušen sem nad tem, da bodo igrišča večja. Pristaš sem hitre, dinamične igre. Večja igrišča bodo kot nalašč za tako igro. Tudi z ostalimi pravili se povsem strinjam.« »Koliko časa boš še treniral v I-taliji?« »Najmanj še eno leto. Nato bomo videli. Domotožje je veliko. Predvsem moja žena Sarajevo še kako pogreša.« (B. Lakovič) Uspehi odbojkarskega odseka ŠD Dom Z gladko zmago v Krminu so Domove odbojkarice končale s svojimi napori v 1. ženski diviziji, čas je torej, da poskušamo oceniti njihove nastope oziroma, da analiziramo delovanje celotnega odbojkarskega odseka pri ŠD Dom. . Kot je razvidno iz dnevnega tiska J6 odsek letos deloval pod imenom Dom Agorest. Uvozno - izvozno podrtje iz Gorice je namreč sprejelo obvezo, da bo za daljše obdobje finančno podprlo delovanje odseka. V primerjavi s prejšnjimi sezonami je od-sek letos vidno napredoval tudi z organizacijskega vidika. Vodstvo je Prevzel dolgoletni goriški športni in kulturni delavec Dino Roner, ki je skupaj s sodelavci zelo resno poprijel za delo, katerega rezultati so že vidni. Pri tem še zdaleč ne mislimo na tekmovalne dosežke, ki so kljub svoji važnosti ta čas še najmanj pomembni. Bolj pomembni se nam zdijo sadovi organizacijskega dela. Mirne duše lahko trdimo, da v tako krat- kem času še nobena sekcija Doma ni opravila tako kvalitetnega skoka. To ve jasen dokaz, da samo z resnim pristopom je moč doseči določene rezultate. Po miselnosti mora biti pristop do športa na visoko profesionalni ravni, kajti za »približnosti« ni več časa. Predvsem v našem primeru, kjer se okrog društva suče v glavnem mestna mladina, ki je, objektivno gledano, precej bolj razvajena od tiste s podeželja in je zaradi razkropljenosti še bolj podvržena zunanjim vplivom in raznarodovalnim tokovom, moramo temu vprašanju posvetiti še dvakrat večjo pozornost. Da se povrnemo k delovanju odseka. Z odbojko se pri Domu ukvarja okrog 40 deklet, razdeljenih v dve skupini. V prvi redno trenira 16 deklet (od 15 do 17 let starosti), ki so tudi nastopale v ženski interligi in 1. diviziji. Ostale igralke so mlajše (11 - 13 let) in so začetnice, zato letos še ne bodo igrale. V odseku vadijo trije trenerji, eden prvo ekipo, dva drugo. Osip deklet, ki prihajajo iz mesta in bližnje okolice (Štandrež, Pevma, Oslavje) je bil letos skorai ničen, še vedno pa se k odbojki prijavljajo nove igralke. Če nas spomin ne vara, se s športom pri Domu še nikoli ni ukvarjalo toliko deklet. Glede prve ekipe so dekleta igrala pač na ravni svojih trenutnih sposobnosti: zmagala so štirikrat, prav toliko tekem pa so izgubila. Trener Miran Strgar pravi, da letos ni bilo mogoče doseči več, ker so dekleta neizkušena. Z zaključkom prvenstva pa tekmovalne sezone še ni konec. Vodstvo je namreč ekipo vpisalo na turnir za »Trofejo mesta Gorica«, ki ga organizira odbojkarska zveza in ki se ga bodo udeležile vse šesterke z Goriškega. Poleg tega velja omeniti še nastope na drugem delu interlige. Skratka, dekleta bodo imela do konca sezone še veliko priložnosti, da se izkažejo. Vili Prinčič Težko gostovanje Triestine Udinese doma Posredni dvoboj med Juventusom in Romo je tudi tokrat v ospredju pozornosti italijanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva. Tokrat so v očitni prednosti Turinčani, ki gostijo '■adnjeuvrščeno Catanie in bodo brž-jO)ne pospravili novi točki. Rama pa Oo gostovala v Ascoliju, kjer zlepa ni mhče lahko prišel do točk. videmski Udinese se bo doma pobril s Piso. DANAŠNJI SPORED (15.30) Ascoli - Roma, Fiorentina - Milan, j ter - Genoa, Juventus - Catania, ~'a2.io - Torino, Napoli - Verona, Samp-ooria - AvelUno, Udinese - Pisa. Danes v košarkarski A-1 ligi Star - Bic, Latini - San Benedetto, Surunenthal - Honky, Indesit - Peroni, - Febal, Bancoroma - Binova, Si-mac - Bertoni, Scavolini - Granarolo. Videmski Gedeco igra v Benetkah prt>ti Carreri. V 27. kolu drugoligaškega prvenstva čaka Triestino zelo težka na’oga. V gostovanju se bo namreč pomerila z Leccejem, to je ekipo, ki je posebno na domačem igrišču zelo nevarna, saj se lahko ponaša z zelo vročo publiko, ki večkrat tudi sama aktivno poseže v tekmo. Poleg tega je Lecce res dobra ekipa, ki je doslej zbrala 27 točk, in zaseda trenutno mesto tik za skupino ekip, ki se borijo za napredovanje. Zapisali smo besedo trenutno zato, ker navijači iz Lecceja pričakujejo, da bo ekipa v dveh zaporednih tekmah na domačem igrišču (danes s Triestino, čez teden dni pa z Arezzom) zbrala polno število točk in se tako vključila v boj za prestop v A ligo. Ni potrebno zato posebno poudariti, kakšno vzdušje bo danes vladalo v Lecce ju. Da bi bila tekma za Triestino še težja je poskrbela tudi smola. Hudo se je namreč poškodoval Carletto Perro-ne, ki je bil večkrat posebno na gostovanjih gonilna sila tržaške ekipe. Po'eg tega je Triestina v prejšnjem kolu s Cavesejem pokazala, da trenutno ni v najboljši formi. Upati je le, da bodo tržaški igralci danes dali vse od sebe, da bi preprečili poraz, ki bi jih lahko ponovno pahnil v razburkane vode dna lestvice. DANAŠNJI SPORED (ob 15.30) Pescara - Atalanta, Cantanzaro -Campobasso, Cagliari - Cesena, Palermo - Empoli, Cremonese - Monza, Padova - Perugia, Arezzo - Pistoiese, Cavese - Saipbenedettese, Lecce - Triestina, Como - Varese. Aldo Rupel mnenje Pričevanja o naši prisotnosti v športu Večkrat sem že podčrtal, da smo morali v zadnjih sto letih kar štirikrat začeti znova na po dročje telesne kulture: v prejšnjem stoletju, po prvi svetovni vojni, po drugi vojni in ob koncu petdesetih let. Po vsaki obnovi smo se po prvem naletu začeli spraševati, kakšne so bile značinosti prejšnjih obdobij, zato da bi izmerili svoje sposobnosti in primerjali dosežke v kakovosti, množičnosti, organiziranosti, raziskovalni dejavnosti in napravah. Vsakokrat so bile s tem v zvezi velike težave. Prva svetovna vojna je zabrisala marsikatero sled, marsikatero pričevanje — zlasti na Goriškem o vsem, kar je bito prej. Za časa fašizma se je marsikaj izgubilo ne samo zaradi površnosti in pozabe, temveč je bito uničeno ali sploh ni bilo zabeleženo ne v pismeni obliki ne s pomočjo fotografij zaradi varnostnih razlogov. Če stopiš do ljudi v nekaterih družbenopolitičnih ustanovah, da bi dobil prikaz obdobja po drugi svetovni vojni, te bodo začudeni ali celo z nejevoljo pogledali češ, kaj vzbujaš pozornost na odnose, ki bi jih najraje pozabili. Ne gre samo za primerjanje dosežkov. Gre za pričevanje neke prisotnosti v nekem prostoru. Naše prisotnosti v tem prostoru. Strokovne razstave znotraj društev in ustanov vlivajo samozavest poznavalcem in vzgojno vplivajo na nepoučene, zlasti na mladino. Urejeni arhivi, razstave in pregledni katalogi, ki imajo širši odmev, kakovostno izpričujejo prej omenjeno prisotnost. Kakšen učinek imajo šele listine in fotografije, ki jih uspemo predstaviti v okviru večinskega naroda! V tem oziru nismo bili v telesni kulturi kaj prida pronicljivi. Marsikdaj nam manjka prepotreben primerek. Še bolj pogosto ne pomislimo in ne znamo ohraniti primerkov sedanjosti, fotografije moštev, društvene izkaznice, nalepke, značke, predsedniška, tajniška in blagajniška poročila občnih zborov. Katero društvo ima zastavo? Koliko večjih prireditev in proslav imamo posnetih na film in shranjenih na varnem? Zdi se mi, da imamo samo en spomenik (v Sovod-njah) in eno samo obeležje (na stadionu Prvi maj), ki izpričujeta tele-snokultumo snovanje. Kako od pomoči tej nuji, če primanjkuje kadrov in časa za naloge in zadolžitve, ki so bolj neposredno vezane na društveno uspešnost? če ne gre redno, poskrbino vsaj občasno: zberimo vse v eno mapo, ki jo obdržimo v društvu, drugo s kopijami vseh primerkov izročimo na ZSSDI, tretjo na Odsek v Ul. Petronio ali v Gorici v Ul. Croce. Atavični strah iz prejšnjih obdobij mi narekuje, naj svetujem, da si več ali manj popolno mapo obdržimo tudi doma. Imejmo toliko radi društveno dejavnost, imejmo toliko radi napor, ki ga opravljamo ob raznih prireditvah, da ju z neizpodbitnimi dokazi ohranimo v zavesti tistih, ki se bodo v bodočnosti navduševali za podobne stvari in bodo gradili na že pridobljenih izkušnjah ; da ne bodo drugi stalno ustvarjali vtis, da smo se od nekod pritepli pred tremi ali štirimi desetletji in nimamo kaj pokazati, čim morajo dokazi biti stvarno oprijemljivi. S. A. C. A J. nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tu|e znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Barvni TV SPREJEMNIKI — VSe. kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 domači šport Danes NEDELJA, 25. MARCA 1984 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Ronkah : Ronchi - Vesna. 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Žavljah : 'Giarizzole - Kras, 15.30 v Trstu, Ul. Sanzio: Stock - Zarja, 15.30 na Proseku: Primorje -Campi Elisi. 3. AMATERSKA LIGA 15.30 na Opčinah, Ul. Carsia: Barbari ans - Mladost, 15.30 v Trebčah: Primorec - Campanelle, 15.30 na Pa-dričah: Gaja Begliano, 10.30 na Opčinah, Ul. Alpini: S. Andrea - Breg, 15.30 v Gorici, igrišče Strauis: Azzurra - Ju ventina, 15.30 v šlovrencu : San Lorenzo - Sovodnje. NARAŠČAJNIKI 8.30 v Žavljah: Giarizzole - Breg, 8.00 v Trstu, Ul. Sanzio : Montebello -Zarja. NAJMLAJŠI 10.30 v Trebčah : Primorec - S. Andrea, 12.15 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Vesna, 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: Roianese - Kras. ZAČETNIKI 9.30 pri Sv. Sergiju: Costa'unga -Breg, 9.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: S. Giovanni - Primorje. ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 9.30 v Štandrežu: Olympia Bertolini - Santamaria. UNDER 15 — ŽENSKE 9.30 v Trstu, šola Galilei : Inter 1904 A - Bor, 11.00 v Trstu, šola Galilei: Inter 1904 B - Sokol. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Repnu : Polet - Radiograf. 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Dolini: Breg - Sanitas, 10.30 v Nabrežini: Sokol - Baloncesto. MLADINCI 11.30 v Trstu, tel. Morpurgo: St. Azzurra A - Bor. KADETI 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Polet, 11.00 na Kontovelu: Kon-tovel - Ferroviario, 15.00 v Trstu, Ul. del’a Valle: Barcolana A - Bor. NARAŠČAJNIKI 9.15 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Kontovel. DEČKI 11.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Don Bosco. PROPAGANDA 8.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Libertas. KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO 14.30 v Trstu, Miramarski drevored: nastopa tudi Polet. Zagrizeni tekmi Prejšnji petek je bilo v dolinski telovadnici odbojkarsko srečanje med rekreacijskima odsekoma Partizana iz Kopra in domačega Brega. Najprej sta se pomerili moški šesterki. Zmaga je šla gostom z 2:1. Tudi srečanje med ženskima šester-kama je bilo zanimivo, čeprav nekom-pletne Koprčanke niso nudile večjega odpora. Domačinke, ki so bile bolj uigrane, so slavile zmago s 3:0. Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir • V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1800.00 din, za organizacij m podjetja mesečno 250,00, letno 2.500.00 Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski -■L dnevnik 25. marca 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samse Izdaja ZTT lElrill ^lan ',al|ianske in tiska frsf IH UH *veie Cafcpisnih založnikov FIEG Salvadorske predsedniške volitve v znamenju terorja in umorov V volilni kampanji je doslej izgubilo življenje okoli 80 politikov SAN SALVADOR — V Salvadorju bodo danes politične volitve. Izvoliti morajo predsednika in njegbvega namestnika, vendar so bile ves čas volilne kampanje razmere vse prej kot normalne. Policija je glavno mesto povsem zastražila, kljub temu prihaja do atentatov in streljanja. Gverilci so prejšnji dan sestrelili letalo z glasovnicami in volilnimi žarami. Herkules, ki je vozil tovor, je zletel v zrak na letališču San Miguel, kakor hitro se je s kolesi dotaknil pristaniške steze. Gverilci so jo namreč minirali in tega niso mogli preprečiti niti policaji, ki so letališče stalno stražili. Kakor poročajo vojaški krogi so včeraj v južni pokrajini Chalatenago s topovi obstreljevali gverilske položaje, da bi podprli napredovanje 2.000 vojakov. Kakor poročajo uradni viri, do neposrednega spodada ni prišlo, ker se gverilci pred napredovanjem vojske u- maknejo v gorski svet in čakajo na priložnost, da ponovno udarijo, kadar so v najbolj ugodnem položaju. Na političnem področju velja omeniti sestanek, ki so ga v Bogoi imeli voditelji demokratične revolucionarne fronte. Izjavili so, da bodo gverilci v nekaterih krajih v Salvadorju danes, na dan volitev, prekinili vojne operacije med 6. in 18. uro. »Nimamo namena spremeniti v bojišče vodilnih sedežev in tudi prebivalstva, ki Bu silijo na volišče, ne bomo napadali. Ne gre za premirje, ampak za dokaz dobre volje,« je izjavil Aguinada, predstavnik gverilcev. V kakšnem nasilju pripravlja volitve uradna oblast, je mogoče razbrati iz vesti, ki jo je na neopaznem kraju objavil nek list, po katerem je v sedanji volilni kampanji izgubilo življenje 80 bolj ali manj znanih politikov. Helikopter treščil v goro SEUL — Ob južni obali Južne Koreje je prišlo včeraj do nesreče, v kateri je izgubilo življenje 18 ameriških in 11 južnokorejskih vojakov. Udeleževali so se skupnih manevrov Team - Špirit 84, ko se je vojaški transportni helikopter vrste CD-53D 24 km severno od mesta Pohang zaletel v neko goro. Nesreče ni preživel nihče. Nove zaščitne tablete MADONNA DI CAMPIGLIO — Na prvem kongresu italijanskih ginekologov in endokrinologov v Madonni di Campiglio so obširno razpravljali o novih tabletah proti zanositvi, ki so jih pred kratkim /začeli izdelovati v nizozemski tovarni Organon. Po mnenju italijanskih zdravnikov je to trenutno najbolj učinkovita in zanesljiva tovrstna tableta, ki ima poleg tega še vrsto drugih dobrih lastnosti: ne vpliva na telesno težo, ne preobremenjuje jeter, ne povzroča izpuščajev. Je primerna za dekleta, ker urejuje neredno menstruacijo, za kadilke, ker vzpostavlja porušeno ravnotežje holesterola, pa tudi za ne več ravno mlade, ker zmanjšuje tveganje infarkta. Zanesljivost tega novega pripomočka je stoodstotna in nima nobenih izrazitejših kontraindikacij. V Madonni di Campiglio zbrani zdravniki so odločno priporočali jemanje tablet vsem ženskam, ki se žele zaščititi. Te sicer niso povsem i-dealne, vendar pa so trenutno najbolj še med vsemi sredstvi. Odsvetovali so posebno spiralne vložke za mlada dekleta, ki močno tvegajo, da zbole za pelviperitonitisom, ta pa lahko za vedno prepreči rodnost. Sicer pa je v Italiji zaščita ženska kaj žalostna. V državi, kjer je letno registriranih 235.000 abortusov proti 180.000 v Franciji ter 128.000 v Angliji, uporablja tablete komaj 6 odst. žensk med 14. in 44. letom starosti, proti 38 odst. v Belgiji in Nizozemski, ter 32 odst. v Franciji in Nemčiji. Zveza med številom splavov in jemanjem tablet je torej očitna. Povzročitelja artritisa verjetno razkrili v ZDA WASHINGTON — Kot poroča ameriška revija Science, je skupina ameriških raziskovalcev verjetno izolirala virus, ki povzroča revmatoidni artritis, bolečo oteklino na sklepih, ki trpinči osem milijonov Američanov in desetine milijonov oseb po vsem svetu. Če bodo nadaljnje raziskave potrdile domnevo prej omenjenih skupin znanstvenikov, bo to pomemben doprinos k uspešnejšemu zdravljenju te bolezni. □ NEW YORK — Nekaj ameriških znanstvenikov je v epruveti s spermo umetno oplodilo žensko jajčece opice, ki pripada isti pasmi. Ta ko oplojeno jajčece so presadili v srečno pripeljala do kraja. SZ dobavi Iraku jedrsko centralo Sedaj iščejo najbolj primerno lokacijo WASHINGTON — Državno tajništvo ZDA je v zvezi s prodajo sovjetske jedrske centrale Iraku izjavilo, da sta tako Moskva kot Bagdad dolžna sprejeti vse ukrepe, da jedrskega materiala ne bodo uporabili v vojne namene. Glasnik državnega tajništva Alan Romberg je časnikarjem izjavil, da se sedanje sodelovanje med SZ in Irakom nanaša samo na iskanje najbolj prikladne lokacije za nuklearko. Dopisnik Washington Post v Bagdadu je, ponavljajoč izjave iraških funkcionarjev, zapisal, da je Irak v začetku meseca podpisal s Sovjetsko zvezo sporazum o dobavi materiata za izgradnjo prve faze. Glasnik Romberg je nato dodal, da sta tako SZ kot Irak podpisala mednarodni dogovor o neširjenju jedrske energije in sta po tem dogovoru dolžna podvreči mednarodnemu nadzoru kakršenkoli jedrski objekt, ki bi ga zgradili v Iraku. Ugotavljanje posledic breztežnostnega stanja MOSKVA — V nekem znanstvenem zavodu v Moskvi 15 prostovoljcev že od polovice decembra neprestano leži v postelji in se ne smejo dvigniti niti za eno minuto. Poskus sodi v okvir raziskav, da bi ugotovili posledice dolgotrajnega človekovega bivanja v breztežnostnem stanju. Prostovoljci, ki so stari od 25 do 41 let, bodo tako živeli 120 dni. Znanstvenik prof. Lev Kokurin je izjavi’, da popolno mirovanje na zemlji povzroča enake posledice kot breztežnostno stanje v atmosferi. Posledice se poznajo na metabolizmu, na kosteh in na mišičevju. Znanstvenik je dejal, da je procese na telesu na zemlji laže nadzorovati, ker so na voljo ustrezne naprave. Prostovoljce so razdelili po skupinah. Tako neki skupini dajejo bino ško aktivne snovi, ki odstranjujejo posledice slabega metabolizma. Kakor je dejal podpredsednik zavoda prof. Anatolij Grigorijev, sodi poskus, ki se bo zaključil 12. aprila v okvir širšega načrta, ki ga izvajajo v raziskovalnih centrih v SZ, Češkoslovaški, Nemški demokratični republiki in Franciji. Policija nastavila past teroristom MADRID — Baskovske politične si-e so obsodile ravnanje španske policije, ki je v akciji v noči od četrtka na petek ubila štiri člane avtonomnega protikapitalističnega komandosa organizacije ETA. V tej akciji pri San Sebastianu so enega terorista ujeli. Baskovska nacionalistična organiza cija trdi, da so akcijo že nekaj časa pripravljali in da bi člane skupine lahko ujeli. Levičarski krogi pa trdijo, da je pdicija skupini nastavila past. V San Sebastianu so bile včeraj demonstracije. Neznanci so streljali proti policijskemu avtomobilu, vendar niso nikogar ranili. Policija je aretirala več demonstrantov. Atentator žrtev lastne nespretnosti • CAGLIARI — Atentator, ki je z razstrelivom porušil že dolgo let neuporaben mlin, je ostal pod ruševinami in so ga karabinjerji najprej rešili, pozneje pa prijavili sodišču zaradi poskusa pokola. Dejanje se je prejšnjo noč zgodilo v kraju 40 km od Cagliarija, atentator pa je 62-letni Orlando Demontis. Nesreča se mu je pripetila zato, ker je razstrelivo predčasno rasneslo. Eksplozija je docela porušila mlin, škodo pa je povzročila tudi na sosednji hiši, kjer stanuje lastnik mlina 42-letni Bruno Murru z ženo in tremi otroki. Kmalu po nesreči se je pri mlinu zbrala množica domačinov, ki so presenečeni videli Demontisa, kako ga je material zasul in je bil po obrazu tudi opečen, ker je po eksploziji nastal manjši požar. Ker Murru in Demontis nista imela nikakršnih stikov, je v ozadju tretja oseba, ki je naročila atentat. Kdor ne zna, naj bo doma . . . Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (27.) V Grčiji prišlo do afere zaradi električnega toka ATENE — Vsi visoki funkcionarji grške elektrodistribucije, razen ge' neralnega direktorja, katerega plačo določa vlada, prejemajo višje mesečne dohodke od ministrov! Grki celo trdijo, da ima ta najbogatejša zasebna družba v državi že od nekdaj poseben postopek in mesto ter da uspešno sodeluje z vsemi grškimi režimi. »Bunker«, v katerega se že dolga desetletja zapira, pa se je začel polagoma rušiti. Vse do pred kratkim so menili, da so to izmišljotine in običajne »zgodbice« zaposlenih v drugih družbah in organizacijah javnega sektorja, ki so največkrat v sporu z vlado prav zaradi plač. Tak primef je tudi atensko podjetje za mestni promet, pa združenje zdravnikov državnih bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, letalska industrija... Protesti v teh javnih ustanovah so bili povod za preiskavo, ki naj bi pokazala, če elektrodistribucijsko podjetje tudi v resnici uživa privilegije. Vladna komisija, ki je dobila nalogo, naj opravi to preiskavo, je že sporočila podatke> ki potrjujejo, da so bile »zgodbice« — resnične. Atenski nedeljski list Ena je prišel do podatkov, da grški potrošnik* električne energije plačujejo vsako leto šest in pol milijarde Ur za določene količine toka, ki jih ta družba ne zaračuna niti enemu izmed svojih 40.000 uslužbencev in upokojencev. Še bolj drastičen je podatek, da samo 20 funkcionarjev te elektrod^ stribucijske družbe potroši v dveh mesecih toliko toka, kolikor ga porabi 213 grških štiričlanskih družin. Prvi na tem seznamu je v dveh mesecih porabil kar 19.995 kilovatnih ur toka, dvanajstkrat več od običajne štiričlanske družine. Za vse to pa je plačal eno samo drahmo za vsak kilovat. V$e ostalo mu je družba podarila na račun ostalih potrošnikov. Računajo, da 40.000 zaposlenih in upokojencev, ki uživajo privilegij brezplačnega toka ali pa toka po znižani ceni, porabi poprečno 12 tisoč kilovatnih ur, v vrednosti 72 milijard lir letno. Največje breme vsega tega no-sijo kajpak običajni potrošniki. Ti iz svojega žepa plačujejo tok, ki 0a uprava grške elektrodistribucije velikodušno poklanja svojim uslužbencem- SLOBODAN LUKIČ