Št. 110. Trst, v ponedeljek 21. aprila 1913. Tečaj XXXVIII, IZHAJA VSAK DAN nedeljah in praznikih cb 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. 2**j»ailćnt- Ste?, se prodajajo po 3 nvč. (6str>t.)v mnogih tofcxJca.rnaii v Tr»tu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Pvnujjni, Sežnni, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-J^l^i, Dornberg^u itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 !*»k>ne. CENE: Trgovinski in obrtni op;lasi po S ct. vxm. *woutnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Zs» oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka udtljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-m.tn\ pa 40 stot. Oglase sprejema InBcratni oddelek uprave »£«: aosti-. — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti*. Plačljivo in tožijivo v Trstu. Glasilo politieneg« društva „Edinost4' za Primorsko. „ V edinosti je mod!" NAROČNINA Zr: A S A »t Cvlo lero K. pol iei.a ru < i i- --vce O K ; n* a*- ročbe rr«» doposlane naro -imo. >••» «■«* ° Itroča nt n*(l«l]*k« l*d*nj« ..r.DIN OSTI ' ; orla l«to Kron S"20, ta pol Ut* Kroa 3 BO. Vsi dopisi naj se pobijajo na t3redn.štvo listi NVfr«o • vana pisma se ne eprejrmajo in rokopisi se a« vr* ■ Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upra» lisi*. UREDNIŠTVO: ul os Giorgto Gaiattl 2*i (Viro-Jni S -) Izd^j^telj in odgov rni nreda;k ŠTEFAN (»OlH NA. s kondore.j li^ta »Edini^t*. - Natisnila T.sitar. a mt<: ■ vpisaoa zadruga. i ouiejonim poroštvom v Trstu ■ -ica Giorgio Galatti Stev. 20. Foitno-' ranllniJnl nčun Jt*v. 641-652. TELEFON 1» H-57 Popolna demobilizacija v Avstriji Odhod srbskih čet izpred Skadra. pripravljeni smo žrtvovati vse, da se po- DUNAJ, 20. (Izv.) Jutri se vrši pod gre potem ob teku te reke do vasi Lu- lastimo Skadra. predsedstvom zunanjega ministra grofa kovo, kjer sledi pogorju, ki loči kotlino Evropska konferenca Berchtolda, konferenca skupnega ministrskega reke Drin od reke Skumbi, do Struge, ki sveta, katere se udeležita oba ministrska pripade Albaniji in doseže v okolici vasi BEROLIN 20. (Izv.) „Vossuche zei-predsednika, skupni finančni minister BUin-\Un Ohridsko jazero. ; tung« poroča, da se vrše med velesilami skl In vojni minister Krobatln. i BELGRAD, 20. (Izv) .Politika' piše: ^daj pogajanja glede sklicanja evropske gora napram skadrskemu vprašanju. Kralj j Oba parlamentarna načelnika sta staje na vprašanje odgovoril: Odločno nepra- j vila Sturgkhu ultimatum: OdloČi se naj vilno bi bilo, če bi Črnagora za Skader j ali za politiko peterih galiških škofov, ali pa sprejela bodisi katerekoli kompenzacije, j za politiko poljskih in rusinskih narodnih Obleganje Skadra se bo nadaljevalo in i strank. Ce se grof Sturgkh odloči za prvo, potem niti Poljaki niti Rusini ne bi mogli pri- 11 vl/JIU nuiiioiti Jiri/L>u(uii 1 —- -—"I —— \— / w----—--- j--------, . Na konferenci se bo razpravljalo o pred- Balkanski zavezniki so s severnimi In s se- konferei.ee, ki bi razpravljala o kompleksu logu, da se z ozirom na jako ugodni med-, verovzhodniml albanskimi mejami, kakor so vseh političnih m finančnih vprašanj, ki narodni politični položaj prekllčejo vse Iz-' jih določile velevlasti, silno nezadovoljne In so v zvezi 2 balkansko vojno. redne vojaške odredbe, katere je podvzela se nameravajo pritožiti in zahtevati ko rek-j Aretacija princa Sabah Edina. vlada na južni meji monarhije. j turo teh mej. Srbija pod nobenim pogojem» CARIGRAD 20. (Izv.) Vlada je uka- Kakor Izvemo iz jako dobro Informira-: ne misli odpokllcatl svojih čet iz onih delov zala poiic^ naj aretira princa Sabah nlh krogov, bo konferenca sklenila, da se Albanije, katere zahteva zase. »Edina, zagrizenega nasprotnika sedanje čimprej mogoče odpokličejo iz Bosne In Her- — -— j miadoturške vlade in očeta zadnjih zarot cegovlne in Dalmacije vsi nadštevllno vpo- UdhOd srbske armaae izprea prQti sedanjemu kabinetu. Princ Sabah klicani vojaki. o Kadra. Edin §e pravočasno pobegnil v tujino. Konferenca se bo dalje bavila z raznimi BELDRAD, 20. (Izv.) Vladni organ J J trgovsko-političnimi vprašanji, ki so v zvezi »Samouprava* javlja, da so srbske čete že j Konflikt med Rusijo in Turčijo. s preureditvijo razmer na Balkanu. Razprav- pričele zapuščati svoje pozicije pred Skad-\ CARIGRAD 20. (Izv.) Ruski posla Ijalo se bo posebno o pogajanjih med Av- rom. Prvi oddelki so odšli že včeraj. > nik v Carigradu je baje protestiral proti sedaj. strijo In Srbijo, katerih potek je, kakor se PORI S AID, 20. (Izv.) Semkaj je do nemški koncesiji za zgradbo železnice; V političnih krogih se zatrjuje, da še m zatrjuje jako ugoden \ spelo danes grško vojno brodovje, da sprem- Angora-Sivas, ker ima pravico graditi to določen naslednik Bobrzynskega, najbrže Oficijelna objava severnih in severovzhodnih V« ™ P°** Srške transportne ladje, ki bodo železnico predvsem Rusija. ; pa bo kak višji politični uradnik ali pa voliti v državnem zboru v finančno reformo in Poljaki bi vrhu tega pričeli še z obstrukcijo in onemogočili vsako redno delovanje poslanske zbornice. Z ozirom na to situacijo se je grof Sturgkh odločil za odgoditev sklicanja poslanske zbornice, ki bi se morala sestati že 15. maja. Vlada namerava sklicati načelnike vseh onih poljskih in rusinskih strank, ki so proti gališki volilni reformi in jim n;i-svetovati, naj se uklonijo zahtevam poljsko-rusinskih narodno demokratičnih strank. Za slučaj, če vsi posvetovalni poskusi ne bodo imeli nobenega uspeha, namerava vlada gališki deželni zbor razpustiti ir\ razpisati nove volitve, v katere bodo šle narodne stranke v boj z geslom: Šs bolj radikalno reformo nego se zahtev * albanskih mej. SOFIJA, 20. (Izv.) Zastopniki velevlasti so včeraj sporočili balkanski zvezi severne in severovzhodne meje Albanije, kakor jih je določila veleposlaniška reunija v Londonu. Meja Albanije se prične pri izlivu reke Bojane v Jadransko morje in gre potem ob dolini reke Bojane do vasi Gorica na desnem bregu. Odtu do vrhuncev gorovja, ki loči Bojano od Skadrskega jezera, tako da pride tudi Taraboš pod Albanijo. Pri vasi Cogaj, ki pripadt Albaniji, gre meja Čez Skadrsko jezero do zaliva Hotis, med mejami plemen Gruda in Hoti na eni in Kastrati in Klementi na drugi strani. Prvi pridejo pod Crnogoro, Kastrati in Klementi pa pod Albanijo. Nato se bo meja dotikala sedanje črnogorske meje med črnogorskim plemenom Kuči in plemenom Klementi do ozemlja Gusinje in Plava. Odtod bo šla čez glavni gorski greben in razvodje med rekama Lim in Drin do Djakovice, ki ostane izven Albanije in po grebenu do Belega Drina, ob teku Belega Drina do zapadno od Prizrena in potem ob mejni liniji med distriktom Prizren in distriktom Ljuma tako, da pripade slednji k Albaniji. Od tu sledi meja grebenu gore Ko-rab; tako da pride aistrikt Spodnja Dibra pod Albanijo, distrikt Reka pa izven Albanije. Nato zapusti meja ta greben nekoliko severno od izven Albanije ležečega m^.sta Dibra, doipe do Črnega Drina in PODLISTEK. Metka in njen greh. Spisal Jos. Vandot. „Ne huduj ee Tomaž", gaje miril Mavric. Samo poslušaj me. Veš, nikoli ne najdeš tu rude. To ti povem jaz, da boš vedel. Nikar! Be ne trudi — vse zastonj.... Zbogom, Tomaž ! Da ee vidiva v vasi." — Mavric se je obrnil, pa je stopil doli k gručevju. Sovražno je gledal Tomaž za njim. Glej ga škrica! Kako bi ga rad pregovoril, da bi nehal kopati in bi se ssm polastil zlate rude. Glej ga no ! A Tomaž je pameten ; Bam bo spravil zlato rudo. Se danes bo naložil petindvajset voz, da bo ongava Metka vesela. Lepa je Metka, da je pod solncem ni enake. Vsa je vredna Tomaževe ljubezni, vredna petindvajset voz zlate rude ... Pa se hoče zdaj polastiti njegovega zaklada ta škric, ki pravi, da je Sodnikov. Pa se hoče polastiti Tomaževega bogastva, in nemara bi se lotil potem tudi orgave Metke? Pri tej misli je zavrelo v Tomažu vse. prevažale srbsko armado Izpred Skadra. Bolgari zadržujejo prevažanje srbske drino-poljske armade. kak zmernejši poljski parlamentarec. Dopolnilne občinske volitve v Zagrebu. LVOV 20. (Izv.) Pred deželnim dvor- ZAGREB 20. Izv.) Včeraj so se kon-! cem -e danes manifestiralo na stotine CV.J.nv — —. — — —. ---------------1 -----* j V.CIU je ------------ — ---- BERLIN, 18. (Izv.) „Vossische Zei- čale dopolnilne volitve za zagrebški ob-i polj,kih in rusinakih žen. Posebna depu-tung" javlja: Balgarska vlada namenoma činski svet. Izmed 50 svetovalcev jih je; tacija je izročila deželnemu maršalu Go-zadržuje prevažanje srbike armade izpred bilo treba voliti 25 in sieer 8 za prvi, 10: iuchowskemu prošnjo, v kateri zahteva za Drinopolja v domovino. Zlasti zadržuje za drugi in 7 za tretji razred. Boj je bil ? ženske tako pasivno kakor aktivno volilno srbske topove in sanitetni materijal. V jako živahen in madžaroni so napenjali pravjCOt Srbiji vzbuja to čudno postopanje bolgar- vse sile, da bi prodrli. Zmagala je v vseh Obupna finančna kriza nd Češkem. ske vlade velikansko ogorčenje in razbur-| treh razredih z veliko večino opozicijonalna PRAGA 20. (Izv.) _ „Samostatno;tM jenje.____j koalicijsko - pravaška kompromisna lista. porQČa> da je čeSka fiaančnl kriza dospela Kralj Nikola se umakne samo sili. Le v L razredu se ie P°srečil° dr- Kršnia" že tako daleč, da se je deželni odbor od-DUNAJ, 20. (Izv.) Včerajšnja sofijska \ vemu Priti s pomočjo raznih manevrov v ločil) s u majera ali junijem reducirati vest, daje Črnagora brezpogojno pristalavolitev z opoacijanainim kandidatom,. vsem deželnim uradnikom piače in jim iz- na mirovne propozicije velevlasti In se pri- ja ^ čist° da bl Plačati le 75% plače, ostalo pa izplačzti družila premirju, kar pomeni ustavitev vseh ožJlh volitvah. Madžarom so kljub nastl-, pQtom blagajniških nakazaic. nadaljnlh operacij in končno reslgnacijo «afstvom gmotno pogoreli na vsej črti. Med Deželn. odbof se je posvetoval 0 pro. Skader, se ne potrjuje. Nasprotno! .novoizvoljenimi se nahajajo tudi dosedanji fačunu za ^ iqii obvestU yse deželne Zaupne brzojavke, ki so došle tekom' žuPan arhltekt Janko HolJac, ki postane, deputacije> da morajo ustaviti vse one današnjega dne Iz Cetinja, zatrjujejo, da zoPet žuPan' dalje urednik .Pokreta" Wil- subvencije> ki ne temeijijo na 2akon,kih je kralj Nikola Izjavil včeraj ponovno 2a-lder in Pravaškl vodltelJ Peršlć* ' stopnlkom velesil, da mu je z ozirom na' Demisija gališkega cesarskega namestnika in razpoloženje med narodom, posebno pa med \ politična kriza v Galiciji. armado, nemogoče ustreči zahtevam velesilJ DUNAJ 20. (Izv.) Vsled velike krize, ampak je primoran nadaljevati obleganje ki je nastala v gališkem volilno - reform-Skadra in se umakniti le sili. • nem odseku, je cesarski namestnik Bobr- Zatrjuje se, da se obleganje nadaljuje zynski podal danes svojo demisijo. vzlic temu, da so srbske oblegovalne čete na j Situacija je silno prekarna in načelnik ostro povelje Iz Belgrada že pričele odhajati „Poljskega Kola" dr. Leo in načelnik izpred Skadra. 13Rusinskega kluba" dr. Levicky sta že BERLIN, 20. (Izv.) Korespondent' obvestila ministrskega predsednika grofa predpisih. .Prodana nevesta" v Parizu. PRAGA 20. (Izv.) — Češko narodno gledališče (Narodni divadlo) je dobilo iz Pariza poziv, naj pride z vsem svojim ensamblom v Pariz in uprizori »Prodano nevesto". „Iz narodnega sovraštva''. f., .....t v_______t_________ _________ _____________r___________0____ Ne bi se zopet bavili s to zadevo, toda „Tagliche Rundschau" je poslal svojemu j Stiirgkha, da vse poljske in rusinske na-j naravnost sili nam pero v roke ono čulno listu sledečo zanimivo sporočilo: Sprejet! rodne stranke, ki Žele mir, vztrajajo na kom-i stališče, ki bo ga zavzeli socijalni demokratje sem bil od kralja v posebni avdijenci in j promisu, o katerem se je razpravljalo v; in to popolnoma oficijelno napram onemu ga vprašal, kako stališče zavzema Crna-; volilno-reformnem odseku. Stisnil je pest, pa je zavpil doli na mladega fanta : „Ti škric, to ti povem, ongavo Metko pa le pusti! Moja je, da boš vedel, ti pohlepnost hudirjeva ! Moja je..." Mavric je si šal te besede. Zdele bo se mu tako kratkočasne, da se je zasmejal na ves glas. Pnmigal je Tomažu z roko ; potem pa se je naslonil na svojo dolgo palico. Spustil se je po peščevju navzdol. V zas četku je šlo počasi; toda vedno bolj se mu je umikalo drobno kamenje, in končno je zdrsnil Mavric kakor blisk med strmim pe-ščevjem. Ustavil se je šele tam doli ob potu in je krenil med nizkim grmovjem na malo ravninico. Dehtelo je tam s prijetnim vonjem — vsa ravninica je bila posuta z rdečim ravšjem. Tam sredi pa je žuborelo nekaj, in to žu-borenje je bilo podobno mehkemu šepetanju lepo ubranih citer. Mavric je krenil tja. Izpod nizke skale je curljal vir, čist kot kristal in mrzel kot led. Mavric je vrgel nahrbtnik in palic ; na trato. Sam se je pa zleknil po mehki travi. Navdal ga je prijeten čut, in samemu sebi se mu je zdelo, na ni več na zemlji, ampak nekje daleč v čudovitem svetu, kjer žive samo pravljice in dihajo noč in dan po jasnem vsemirju. Z rokami si je podprl glavo, i pa je strmel tja na bele gore, ki so se dvi-j gale pred njim kakor orjaški velikani. Te-I mena in jarki so bili polni snega, ki se je j svetil kakor srebro. Tišina je vladala širom j okrog. Samo vir je šepetal neko skrivnostno, omamljajočo pesem. Mavric je čutil to sladko, blagodejno tišino. V Brcu se mu je budilo neko dosedaj nepoznano čuvstvo, podobno hrepenenju po j nečem neznanem, nedosežnem. Vidi človek j visoko tam gori nad navpičnimi, kakor zid i strmimi stenami cvetoč gaj. Poln j3 gaj deh-' tečega planinskega cvetja, poln žuborečega ptičjega petja. A sredi cvetja stoji gorska vila. Razpuščeni, dolgi lasje se ji usipajo kakor rumeno zlato po hrbtu, a prsi se ji dvigajo naglo v silnem hrepenenju po mladi, kakor ogenj živi ljubezni. Dvignila je* svojo, kakor mramor belo rako in vabi človeka v paradiž sredi gorskega raja. A človek tam doli stoji potrt kakor orel, ki bo mu obrezali peruti. Sel bi človek, pa bi si stesal lestso. K nebu bi jo prislonil in stopil v tisti paradiž. Samo, da bi enkrat pritisnil vilo na goreče prsi in bi umrl pred njenimi nogami. Šel bi človek in bi stopil na strme stene. Strmoglavil bi se v prepad, samo, da žalostnemu dogodku pri Sv. Jakobu, kjer je bi umrl zaradi tebe, o vila krasna zagorska — samo, da bi se v zadnji minuti gledal tvoje lase, krasne kakor Bolnce, in tvoje roke, bele kakor mramor. O vila krasna zagorska, veličastna kakor tvoje kraljestvo — ti vila zagorska, vredna gorečega hrepenenja v razburkanem srcu človeškem... Mavric, ki že dolgo ni oku3il gorske samote, je bil ves prevzet. Navajen veliko-mestnemu šumu in vrvenju, navajen onemu življenju, ki se lovi samo za zabavami in puhlimi frazami, je bil zdaj očaran. Ta krasota, ta silna harmonija narave ga je prevzela tako, da je gledal nem, jasnih oči na to snežne velikane, ki so strmeli pred njim in se dotikali s svojimi glavami modrega neba. V duši pa je čutil neko veliko, neznano hrepenenje. To hrepenenje je bilo sil-nejše od onega, ko Be je bil zagledal prvič v sladke, kakor jezero modre oči. Čutil je takrat silo hrepenenja; tudi to hrepenenje je ugaBnilo, ko se je dotaknil z ustnami drhtečih usten. Slo je hrepenenje, a a hrepenenjem je izginilo iz duše vse. Kaj zato, da je okusil vse sla*ti življenja, ki mu ga je dajalo življenje v šumnem mestu v polni meri ! Srce je ostalo prazaO morilčeva roka pretrgala nit življenja mlademu čfoveku. Umljivo nam je pač, da se je senzacij lačni Zid na Gold'inijevem trga oprijel te stvari kakor gladni pes kosti, da je izrabil ta žalostni dogodek v netite v narodnega sovraštva in hujskanje proti naši narodnosti. Umljivo nam je tudir da je šel „Indipen-dente" v svojem sovraštvu do vsega, kar le diši po slovenskem, tako daleč, da je bil celo zaplenjen zaradi svojih hujskanj. Umlji-vn nam je končno tudi, da se je dalo italijansko prebivalstvo zavesti po teh hujskanjih do pravcatega demonstrativnega ponašanja pri pogrebu nesrečne žrtve in na pokopališču, toda, kakor rečeno, naravnost neumljivo pa nam je ponašanje socijalnih demokratov, tistih socijalnih demokratov, ki se tako radi bahajo s svojo internacijonalno pravičnostjo, pa so to priliko porabili v to, da so pokazali vse svoje so\raštvo proti našemu narodu, Le da bi količkaj premislili Btvar, ne da bi se bili le količkaj dali poučiti o njej. Zadostovalo je že samo slovensko ime dozdevnega morilca, da so prišli na dan s svojim „odio di razza*, svojim ^narodnim sovraštvom" in so na j a v n e m shodu tako oblatili vse naše ljudstvo, ves naš narod in ga tako postavili pred svet kot sokrivca na onem vse obsodbe vrednem činu. Na javnem shodu njihove zidarske organizacije prešlo sredo ie vstal tajnik njihovih strokovnih organizacij, renjikolski sodrug Todeschini in poročal, da prihaja od pogreba onega Ca sana, ki je postal žrtev „onega prokletega narodnega; sovraštva, ki ga tako divje goje; nacijonalne stranke", in je končno • predlagal resolucijo, v kateri se ponovno ; obsoja to „narodno sovraštvo". In shod je • sprejel to resolucijo ! Taki so torej oni socijalisti, ki imajo ! vedno polna U3ta resnice in pravice ! Na ! grob uboge žrtve so šli pridigati o „narodnem sovraštvu" in lovit; si kalinov na svoje internacijo-; nalne 1 i m a n i c e, in niti svetost' * j emrti ni mogla utišati onega: sovraštva, ki ga goje proti slo ' venski narodnosti. In oni Kriščak, kije morilec CaBsanov, ni nikdar čutil slo-! venski, ni nikdar zahajal vsi o-vensko družbo, ni nikdar in nikoli pokazal, daje slovenskega; rodu, temveč seje vedno le pa j-; dašil z najzagrizenejšoitalijan— s k o družbo in se vedno kazal It a-i lijana. In to so vedeli socijalni demokrati prav tako dobro, kakor smo vedeli mi, saj imajo pri-; stašev pri Sv. Mariji Magdaleni' Spodnji, ki dobro poznajo Kriščak a, a vziic terr.u se ]e drznil eni Todeschini ?abrus!ti vsemu našemu narodu v o*:raz sokrivdo na umoru, katerega storilec, če je v resnici Kriščak, nima dražega slovenskega, nego ime, in ki je znan kot nenormalen človek ! Fej ! taki internacionalni socijalno- demo-j kratski pravičnosti! Ali seveda ! Pokojni Cassano je bil renjiko!o. Zato pa je tudi tako vzvalovila Toieschinijeva kri nad „narodnim sovraštvom", zato je bilo treba toliko vrišča po časopisju in po shodih in hujskanja celo nad grobom nesrečne žrtve! Z velikanskim pompom seje vršil pogreb, tisoči so se ga udeležili v znak — protesta proti slovenski zlobi, ki je uničila m 1 a d o i t a 1 i j a n s k o življenje! Če bi bil morilec v reBnici Slovenec, bi bil to prvi slučaj v Trstu, da bi bil Slovenec umoril renjikola ! Koliko Slovencev, oz. Slovanov pa je že padlo v Trstu po renjikolski morilski roki? Kakih deset sa jih spominjamo v zadnjih časih in le vprašamo, kje bo bili razni Todeschiniji in drugi socijalni demokrati tedaj s svojim obsojanjem narodnega sovraštva ? Kje je bil ta Todeschini lani, ko je renjikolo zabodel dalmatinskega Hrvata v kinematografu v ulici Cavana ? Kje bo bili tedaj njegovi nagrobni govori in kje njegove protestne resolucije ? Zakaj tedaj ni zbobnal k pogrebu množice ? Ali da ! Umorjenec je bil Slovan, morilec pa renjikolo in zato so lahko umor-janca odpeljali v krsti iz navadnih nepobar-vanih desk na pokopališke, in njegovi materi ni Todeschini sporočal sožalja — stranke. Takšni ste, gospodje sodrugi ! In veseli nas, da ste se nam pokazali taki ravno v pravem času ! Potem se pa boste čudili, Če vam bomo kazali vrata, ko bodete hodili prosit pomoči v stvareh, ki značijo za vas življenje in smrt! S strarko, ki po svojih voditeljih in v m £ ai l/elikaoska zaloga pohištva io tapecarij :: Paolo Gastwirtb :: »ST, &L stadion ft S * Tčlefoc 22-35 m jteMBfc Mtt Najbolj ugoden vir sa nakupovanje oodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. kožomi»i izb t. B| ? tfunr rv ■ Mnenje j. «r. Mitter-jn v Inomosfu. Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Predpisujem že 15 let mnogim bolnikom z najboljšim v s pehom vaše železnato kina vino Serravallo. Inomost, 3. junija 1911. Dr. W. Mil TER. Gostilna ,pri Deteljici' Nova mm mjlaOClCarna v Tisto v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom svojem časopisju na tako neumen način blati j ^^TpTvZ ST&SS^Ek^ŽK nas narod, nobenega stika ! ! izboren kraški teran po najzmernejili cenah ; na _ ^ i _ lin. ■■■■■■.......... m- ■ i ; razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka -r j A i jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom na dan svez kruh in sladčice. Prepečenci in VSC Zel oKcLQGI\ jza abonement na hrano. konfektura. — Likerji in raznovrstno vino Kako mišljenje vlada v Črnigori tudi Z odnčnim ^štovanjem A. JEH1C - Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcoia) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat ANGELA KJUDER, lastnica Likerji v steklenicah. sedaj, ko je mala balkanska državica ostala ^M^oT^:žT le z To mUli^T S đfllfflBtlnSkeM OllM Skader mora pasti, o tem pripoveduje jako j lastm pridelek iz JESENIC pri Omišu zanimivo italijanski časnikar Guelfo Civi- j Pj||p IVĆH11S6VIC, TfSt i s« nini, ki je bil v prvi dobi balkanske vojne -pri prvi srbski armadi in je ž njo obšel ■ V vsa makedonska bojišča tja dol do Bitolja in se sedaj nahaja v Črnigori. Civinini pripoveduje : „Mi moramo zavzeti Skader — pra- I vijo Črnogorci — za vsako ceno. Vemo, i da gremo v smrt, toda zahtevati od nas, ( naj se vrnemo, ko je padla skoraj tretjina j naših vojakov, bi bilo zaman, Noben razlog, noben sklep, nobena nadomestitev i i ulici Valdlrivo 17. Telefon 14 05. — Prodaja na drobno In na debelo.— GOSTELNE : „Ali' Adria", ulica Nuova Stev. 18 in gostilna-Buffefc, Piazza Giuseppina štev. 7, v katerih toči svoja vina prve vrsto. ll Koncesionlrani zobotetoiik ALEKS. LUKE! Trstf ulica Km 13. Sprejema: od 9-12 in od 2-5. more pripraviti Črnogorcev do tega, ne da bi se vrnili. Evropske velesile imajo | med seboj razne spore, ki naj jih rešujejo zavarovanja med seboj. Ako imajo one svoje interese^ j imamo tudi mi svoje, a vrhu tega tudi še Ces. kr. priv. Hiimione Adriatisa di Sieurta v Trstu ustanovljena leta 1838. po ognju. proti škodi, povzročeni streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacij ah. i Pelnt&ka gla niča in rezerve dne in v njem ni ostal niti en žarek onega življenja. Imel je denarja, po starših ga je podedoval, in niti stradati mu ni bilo treba, ko je študiral na visokih šolah. Hntel je postati doktor, zdravnik je hotel postati, in j glej — kar padlo mu je vse samo od sebe j v odprto dlan. A naveličal se je tujine. V i duši se mu je oglašalo vedno bolj hrepenenje po tini gorski samoti, po belih snežni-kih, ki Banjajo tam doli v domovini. In tedaj je bil njegov sklep dozorel ! Domislil Be je strica, ki živi tam doli v zagorski vasi, in domislil se je tudi lepih dni, ki jih je preživel v davnih letih tam, ko je hodil poleti k stricu na počitnice. In tedaj ni zdržal več. V jutro se je vsedel v vlak, a zvečer je že stal pod belimi gorami onkraj drage zagorske vasice. Sredi bele, mesečne noči je vstal, pa se je napotil vrh snežnika. Solnce je ravno vBtajalo,*ko je stopil na belo sleme. Ginile so megle, ki so ležale vso noč na razdrtih grebenih. Zaiskrilo in zasvetilo se je vse okrog — in Mavric je obstal tam na temenu. Roko je iztegnil, a oči so se mu svetile in so bile vse prevzete od krasote, ki se je razgrinjala pred njim :n globoko pod njim (Pride še). svojo čast, in to amo zastavili tu bolj j nego kaj drugega. Zanjo radi poginemo tu vsi. Tako preprosto in odloCno govor, j gl dec,ml,ra 1911 K 16S.994.GM'4S. vsak črnogorski častnik in vsi argumenti, ...... v ^ . . [ Stanie zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 ki jih hočete navajati proti temu, se raz-j 1jU) hK 503.251.645.75 bijejo ob tej odločnosti. Razume se, da : odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izmore to opiranje jeziti Evropo, toda treba ; plačano na škodah K 726.197.869 34. je priznati, da vzbuja začudenje. Videl sem : Zastopsiva v vseh deželnih fl'avclh mestih In važnejših na potu nedaleč od Paborice neki prizor, j kraJ;h Av8tro-0Br*ke mo^rMJa. Na piagu neke hiše je stal starejši čio-1 vek, kateremu je pomagala žena devati torbo na ramo, česar sam ni mogel storiti, ker je imd samo eno roko. Ko je imel torbo na hrbtu, je vzel puško, ki mu jo je dotiej držala hčerka, in ko je poljubil ženo in hčerko, katerima ni prišla solza na oko, je odšel, ne da bi se ozrl Še enkrat. Ta človek — mi je pripovedoval moj vodnik — je izgubil roko v začetku vojne in je bil že na pragu smrti. Sedaj je o-zdravel in se vrača v boj. Videl sem tega človeka, kako je šel mimo mene sam s ANTON SKERL • TRST mehanik, zaprisežen izvedenec. Tro Carlo SeMorl Stev. 10—11, Te! 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokoles itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fono^rafov, Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica ' za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. = Velika zaloga pripadkov. Valit« Mitrati« gar&ja, ulio« d*l '.»cfcl 18, vagai h!4m BaselMtti TSLEFO« £247. - 8TOČK PSEUM GOODKICH (a=i«r1Sc»n»kv AVTOMOBILI BTA POSODO PO ZMEKII CEHI GOSTILNA Sll'flntiea Pompe! TRST trg C. Goldoni in ca istem trgu se nahajajoča slovansk-mu občin- CflFFE GOLDONI stvu za oblen obisk. Fr«n MarinSck. Zssj birmo ! Dolžnost vaikega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov. urami in zlatarni ALOJZIJA POVHA Trst, ul. del Eivo 26 (Sv. Jakob). Bogata izber. svojo puSko in torbo, a žena in hčerka sta mu voščili „z bogom" in niste zajokali Noč je bila silno nemirna. Zdela se je mirna. Zdelo se je, da bo sila vetra razrušila selo. Potoki dežja so šumeli okoli hišice, a od Časa do časa, ko je dež nekoliko ponehal, se je Čul od daleč pok pušek. Okoli okopov so se vršile borbe med prečstražami. Na nekaterih krajih pod Tarabošem se nahajajo okopi obth stranic tako blizu, da se Turki in Črnog-orci več- wm a ALOJZIJ TflVCftR-DOTOULclE avtorizirano stavbno in kamnoseško popelje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. =5 ^flfifiri VIDlli I Drožc 12 odllKooane slouensks touorna drož, so dosegle dosedai asepoosod najboljši slo»as. Narodnjaki, UyUVU, IICMIS naročajte pri domači tvrdkl, ki oam postreže po konkurenčnih cenah.- w J. J. SUBAN, Trst, G. Oasarl 10. irstu, ane 21. aprila i^ii. ,juDijSOr i - 110. Sunn govor s Turkom : — Kako se ti godi ? — Dobro, ali imaš kaj cigaret? — Imam; pridi semkaj in vzemi i j objav raznih „odsekov*, „klubov", „družo" društev", ki prirejajo danes tu, jutri krat pogovarjajo med seboj. Veliko Tur- geslo in s tem geslom gredo in tudi naj-kov govori srbski, veliko Črnogorcev pa brž pojdejo črnogorski vojaki v smrt, ne turški. Tako ni nikako čudo, da postanejo, j da bi mogli pričakovati za to kake koristi dasiravno sovražniki, Če se gledajo dan svoji domovini.__ za dnem, nekako prijatelji med seboj. Ne- , —....................................., " ' kega dne so si Črnogorci in Turki zame- Domača vesti, nili hrano. Na eni strani niso imeli kruha, j Odbor polit. druStva „Edinost* ima na drugi pa ne mesa. Začeli so se dogo- SVQj0 sej0 ^anes v ponedeljek, ob 3 pop. vori med temi in onimi : dva Črnogorca K se|j vabljeaf tudi zastopaiki volilnih in dva Turka sta prišla iz okopov, sestali j C(j5orov okolice in mesta, so se na sredi med črnogorskim in tur- j y zadnj0m 5asu je zopet začei0 deže škim okopom, zamenili so medseboj hrano, j ^ y naše uredništvo najrazličnejših potem pa so se vrnili na svoja mesta. Nekikrat e začel neki Črnogorec raz ' } m | tam in pojutrišnjem vragsigavedi zopet kje ; svoje „plesne venčke", „plesne zabave" ali j „plese" in zahtevajo od nas, naj jim to i vse priobčujemo v našem listu. In vse te — Pridem, če mi obljubiš, da ne boš| rireditve se prirejajo edino |e zato streljal. ; da p0inij0 blagajne dotičnim „odsekom", — Ne bom streljal. i klubom«j ^družbam" in „društvom", to Turek je skočil izza okopa » ^ kjIepra?i:dotičnimoiebanil ki t?o- Crnogorcu, vzel od njega cigarete in se j f.. q vge te Bod.eke«, „klube", vrnil. Kmalu nato se je začelo strelianJe j ^ r u ž b e« in „društva", i za okopa na okop. Drugikrat, v dneh j" Rad- b- pač vedeli( kakega pomena *bovoljnosti, pa lete od okopa do okopa L yendar to 2a naš narod in n nego da nori po javni nih besedi. Nekdo izmed njih je vzkliknil * j p j e g e ! hj naj si išče plesišča „Naj gre, kdor hoče, črnogorski vojaki j s a m . a ^ i kdor hoče s prire- ostanejo tu l" ijanjem takih plesov služiti de- Častnik na konju je napravil obupno [ n a r gam zaQ^ naj ve enkrat za kretnjo odobravanja. Prinesel je vest, da;vselejf da za take objave V „Edinosti" je Srbija na energično zahtevo Rusije j... drugje pr08tora nego med — plačanimi sklenila odpoklicati svoje čete izpred 0g|as| t Skadra, toda vsi Častniki so izjavili : „Ako j Ta grda razvada je doma edino le v tudi sprejme zahtevo Evrope kralj, ako 1 TrstUj drugje je ni nikjer. Celo najbliži jo tudi sprejme vlada, mi, črnogorska j Kraa '-e y tem oziru stokrat boljši nego vojska, je ne sprejmemo! Raje poginemo , Trst Fantom na Krasu, ki so prav tako vsi tu!" 'dobri, ali še boljši Slovenci kakor razni tržaški „odsekovci" in „klubovci", niti na misel ne prihaja, da bi zahtevali cd „Edinosti", naj jim dela reklamo za njihove plese, niti tedaj, če jih prirejajo v korist gre. Vprašali so nekega častnika in ta jim | Družbi sv Cirila in Metoda, temveč vaje na kratko povedal, za kaj gre, nakar : b;jQ nanje z oglasi. Tu v Trstu pa naj je tudi med vojaštvom nastalo razbur-!lisl deja tlako vsakomur vsevprek, samo jenje. da bi vsak, kdor že samo misli, da je „Ali se vrnete?" — jih je vprašal i godec, zaslužil svoje kronce v nedeljo poneki častnik. — od vas se hoče . poldne ; v zahvalo za to pa žanje potem vrniti pred zmagonosnim prihodom v Ska- ; list navadno še — zabavljanje povrhu, der ?" - kajti večina teh „odsekov", „klubov", „Nihče, nikoli!" — so odgovorili eno* \ „družb* in „društev" je toliko narodno-glasno. ; slovenska, kolikor osel —operni pevec. In potem so odšli vsi ti razbiti, osu- Volitve so tu, zunanji dogodki zaht e-šeli in z blatom oškrcpljeni vojaki, daJ vajo obširnega poročevanja, list nam je razneso vest po taboru. j preozek na vseh koncih in krajih, in tu „Vidite, gospod" — mi je rekel neki nam nalagajo kot sveto narodno dolžnost, častnik — „slišali ste sami? Nihče, nik- \ da ga polnimo s kilometrskimi društve-dar. Pravijo, da naš kralj misli popu-jnimi poročili, plesi, vajami in drugo tako stiti. Toda naše geslo ostane neizpreme- j neumno šaro, ki je niti dotični druStveniki njeno: Saader ali smrt! Brez Skadra se ; sami ne čitajo ! ne vrnemo!" i Ne! Tega zlorabljanja lista mora biti „Toda če je to volja Evrope, če tudi; enkrat za vselej konec ! vlada sama uvidi potrebo in korist, da : Pevsko društvo „Trst". Opozarjajo se odstopi od Skadra in vam vaši poveljniki vse pevke in pevci, da pridejo danes cb zaukažejo, da odstopite, bodete kot vo- j 8 zvečer k pevski vaji. jaki morali ubogati". PevsM klub bivših kolašev. — Nocoj „Pred vsem nam je naša čast ! — me i točno ob 8 in četrt pevska vaja v ulici je prekinil neki častnik. Sv. Frančiška št. 2, I. .Naša vlada" — je dostavil neki drug j - a nas je tu na 5 I Š'taSfta UBlB kfOHCka« »J — „obstoji iz Štirih ljudi, — je rekel tretji — Trst, 20. aprila. Strahovit poboj v Bojanu so sporočili Nova trgovipa Cesare (sentilli Trst, ul. Campanile 21 na->pro'-i srbsko-pra os^avni cerkvi. Prišli Zild »je lliivosti ii .t* »V Kit z V : ki deklice In 1) n/. po eriiaft, kakor jih e iii bilo v Trstu, Ob priliki pomladanske sozona prej itego kaj kupite, obiščite povo trgovino Cesare Gentilli Tr^tj ul. Campanile 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi v 'MBi,''.; i • . tisoče, „Naši poveljniki ne morejo, da bi ne bili z nami, ako ne j snoČi rešilni postaji, tako da je službujoči bodo znami, tem slabše zanje. Kar se tiče zdravnik poleg navadnega rešilnega voza Evrope, naj dela, kar hoče in kar more. vzel s seboj še avtomobil in dva strežaja Ali namerava izkrcati čete in marširati in se odpeljal v Rojan, kjer so se, kakor proti nam ? Naj stori to. Mi smo odločeni, so telefonirali, v Bolletovi gostilni tako da raje poginemo, nego da odstopimo, j strahovito stepli, da sta obležala dva Imeli bomo Turke pred seboj, Evropljane mrtva in cela vrsta ranjenih. Ko je pri-pa za hrbtom, masakrirani bomo, uničeni, šel zdravnik z rešilnim vozom in avtomo-pa nič za to. Ničevo, kakor pravijo Rusi. bilom na lice mesta, je našel tamkaj samo Vsak od nas bo stopal s puško v roki nekega 24letnega Rudolfa Ciufferinija. ki proti vsemu in proti vsem. Črnagora pro- je bil nekoliko opraskan na glavi, a dru-pade ; bolje nič, nego tako." j gega ni bilo nič. V tem so zopet začeli grmeti topovi. ; Tatvina V — ]ećl. V soboto ponoči Obrazi častnikov so se razjasnili. sta bila zaradi razgrajanja na ulici areti- „Še so Srbi, ki so začeli; morda ni rana 24letni voznik Rudolf Sprehar, ro-res, da odidejo. Sicer pa. četudi odidejo, dom iz Ljubljane, in 33letni Valentin Ko mi ostanemo!" | pitar, rodom iz Postojne. Ko so ju danes Tako je razpoloženje v črnogorski zjutraj izputtili iz zapora, je povedal Spre-vojski pred Skadrom, in potem se pač har policijskemu uradniku, da mu je nje-res ni čuditi, da Čraagora s tako trdo- gov tovariš ponoči v zaporu ukradel 13 vratnostjo vztraja pri oblegi Skadra. Vse K, ki jih je imel v hlačnem žepu. Ko so za Skader. Skader ali smrt. To je njihovo preiskali Kopitarja, so našli pri njem 26 KuJudn« priprav« iz aluminija, planinike «t» klenio«, noži in vilic«, planinikfe palio«, priprav« tu led, ieleia, snežni obroči, nnhrbtmiki Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače gama!e, čepi« iz čiste volne, rokovice. Steklenice Heiios, več dni gorke te mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, tiraj««, ovratnice, zapestnice in nogovfee. Za Člane športnih in planiuskib draftev POSEBNE CENE. "M f rva in edina pisarna — v vojaški stvari — (k«nouijMenic, Gorice (in Ajdovščine), oddelek Edinosti 820 O Iz Pule (Rovigna). i 1U.17 (J Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. i 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Oe 842 lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12 48 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice Dobra hrana rM«^l,Bel"de"1,111 PMf-rjo in v najem He razne gostilne, ; I rt^UoJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni j obrati, hi5e, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Corso od 9—11. 3—6, telefon Št. 825. 417 Priporočljive Me. Rihterjevi izročili dva krasna šopka. Prav j večere št. 57, se toplo priporoča cenj tako izboren je bil tudi gosp. Harfner.; slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni Karaš (Janko), ki se je znatno nadkriljeva 1 obisk. — SVOJI K SVOJiM 1 2665 samega sebe izza premijere. Kako lep in j 2llrCUllIŠCe lil liDdllO ZArOHIStE globoko občuten je bil oni samospev v K^njskem pri L ubl aS^ gem dejanju 1 Duet Janko - Kecai v drugem S,0vensi . . . droi in dragih tehničnih predmetov. • • • « VtlK'K'K'K'K'K'K *) vozijo iz Červinjana v Oradei In nazaj v oktobru i o aprila nik dan, v drugih mescih t J. od novembra do vkljufoo marca le ob četrtkih. V srednji Istri je dobro uspevajoča trgovina z mešanim blagom in jestvinami. Mogla bi se odkupiti ali vzeti v najem. Potrebni kapital okoli 35 tisoč kron. Informacije daje A. Z. Trst, glavna poŠta, poste restante. Radi družinskih razmer se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji lepa, še skoraj nova Uj^A v večjem mestu na Kranjskem. V Hlod. hiši se izvršuje gostilnlčarska obrt in trgovina, žganje-toč in pekarija. Htša ima velike in popolnoma moderne kleti, vsled česar je pripravna posebno za Vinske trgOVCe. Ker je v do-tičnem mestu živahen tujski promet, kateri se bode z vojaštvom, ki se v kratkem tam stalno nastani, še znatno povečal, ima hiša, ki leži ob glavni cesti predseboj že radi pozicije najlepšo bodočnost. Vprašanja pod BLePa bodočnost* na upravo tega lista.