PoMni urad 9021 Ce!ovec — Vertagspostamt 9021 Kiagenfurt !ihaja v Ceiovcu — Erscheinungsort Kiagenlurt Posamezni izvod $ ši)., mesečna naročnina 12 šiiingov P. b. b. ..........................' ^ Letnik XXX). Ceiovec, petek, 16. aprit 1976 Štev. 16 [1757) Medtem ho je demonstracija Sotidarnostnega komiteja za pravice koroških Siovencev ob udeieibi več tisoč pripadnikov obeh narodov in raziičnih svetovnonazorskih smeri potekaia disciptinirano, pa je moraia poiicija zastaviti vse site, da je ukrotila skupino šovinističnih razgrajačev, ki so pred trgovino, kjer navadno razstavijo svojo robo KHD. z itegatno ..protidomonstracijo" pokazati, kako razumejo načeta zakonitosti, enakopravnosti in demokracije. Uspeta demonstracija v Cetovcu: Koroški Siovenci nismo sami! Mogočna manifestacija soiidarnosti pripadnikov obeh narodov v dežeii Demonstracija, ki jo je minuli pe- Tokratna demonstracija je bila tek v Celovcu priredil Solidarnostni brez dvoma v marsičem podobna komite za pravice koroških Sloven- enaki prireditvi pred tremi leti; cev pod geslom „Proti ljudskemu vendar se je v marsičem tudi razli-štetju posebne vrste — za izpolni- kovala. Najvažnejša razlika je bila tev člena 7", bo brez dvoma ostala gotovo v tem, da je tokrat solidar-v spominu kot pomemben mejnik nost obeh narodov prišla še dosti v zgodovini narodnostne politike bolj do izraza — ne samo v aktivni na Koroškem. Kajti demonstracija udeležbi precej večjega števila prija tako po svoji vsebini kot po padnikov večinskega naroda, mar-udeležbi in poteku izzvenela kot več tudi v odnosu tistih, ki so de-mogočna manitestacija solidarnega monstracijo spremljali na pločnikih, zavezništva pripadnikov obeh na- Kajti izrazi narodnostne nestrpnosti rodov v zavesti, da je reševanje (vse od žvižgov in pljunkov pa do manjšinskega vprašanja hkrati pre- sramotilnih in grozilnih krikov) so izkusni kamen zrelosti in trdnosti bili omejeni na majhne skupinice, demokratičnega ustroja v državi medtem ko je velika večina ljudi sploh. Posebej nam pa je dala zavest, da koroški Slovenci v boju za uresničitev pravic, ki smo si jih priborili s prispevkom v protifašistični borbi in so nam zagotovljene v členu 7 državne pogodbe, nismo sami — z nami so demokratične sile večinskega naroda brez razlike politične ali svetovnonazorske opredelitve. .Nismo sami — demokrati so z "amil" Tako se je glasilo eno izmed gesel, ki so odmevaia po celovških ulicah, ko se je večtisočglava kolona demonstrantov pomikala izpred kolodvora proti zbornemu mestu na Starem trgu. Z nadaljnjimi gesti ter s transparenti je demonstracija v obeh deželnih jezikih glasno in odločno izpovedala: da je 7. člen naša pravica, da se ne damo prešteti, da protestiramo Proti Slovencem sovražni politiki avstrijske vlade, da smo skupno Proti neonacizmu, da člen 7 že več kot 20 let ni izpolnjen, da smo solidarni v boju proti štetju posebne vrste, ki nasprotuje duhu državne Pogodbe ... In isto je bilo povedano v govorih (ki jih objavljamo r*o posebnem mestu) ter je izraženo v resoluciji, ki je bila z navdušenjem sprejeta na zaključnem zborovanju. sprejela demonstracijo mirno, tu in ciji poskrbeti že za primeren tam pa celo s ploskanjem. Tako so „uvod", s katerim so zasledovali nacionalistični razgrajači iz tako kar dva namena — po eni strani imenovanega „domovini zvestega" diskreditirati prireditev kot medna-tabora prišli do besede le pri za- rodno srečanje ekstremistov in tero-ključnem zborovanju, kjer pa so za- ristov, po drugi strani pa ljudi ustra-to toliko bolj glasno in divje izkri- hovati, da se demonstracije ne bi čali svoje sovraštvo do Slovencev udeležili. Vendar so se njihovi podli in do tistih svojih rojakov, ki so se načrti povsem izjalovili: edini s Slovenci solidarizirali v skupnem .ekstremisti" in .teroristi", ki so dali boju za pravico in demokracijo. opravka policiji, so bili šovinistični To solidarno zavezništvo sloven- kričači, ki so s svojim sramotnim sko in nemško govorečih Korošcev obnašanjem spet enkrat pokazali, seveda ne gre v račun vsem tistim, kako v njihovih krogih razumejo ki na Koroškem usmerjajo uradno načela demokracije, enakopravno-politiko in oblikujejo javno mne- sti in svobode zborovanja; udelež-nje. Zato so pri letošnji demonstra- ba pri demonstraciji pa je bila — RESOLUCIJA sprejeta na demonstraciji 9. aprila v Celovcu Na zaključnem zborovanju so udeleženci protestne demonstracije sprejeti posebno resolucijo, ki je bila poslana avstrijski zvezni vladi in poslancem avstrijskega parlamenta, preko tiska pa naslovljena na demokratično javnost Avstrije. Resolucija se glasi: Udeteienci demonstracije Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Siovencev, ki je biia 9. aprita 1976 v Ceiovcu, pozivajo avstrijsko vta-do, naj odstopi od nameravanega .ljudskega štetja posebne vrste ter naj doiočiia čiena 7 avstrijske državne pogodbe brez kakršnega koti ugotavijanja manjšine izpoini na ceiotnem dvojezičnem območju. Ne giede na to, v kakšni obiiki in pod kakšnim imenom bi biio izvedeno, bi ugotavijanje manjšine pomenito, da Avstrija odstopa od izpotnitve na-cionatnih pravic koroških Stovencev v smistu dotočit čtena 7. Prav tako tudi ne bi pomenito nič drugega, kot preštevanje tistih Stovencev, ki so vzdržati pod nacionaiističnim pritiskom, s tem pa tudi naknadno iegaiizacijo tega pritiska. Hkrati bi ugotavijanje manjšine ponesto nacionaino mrž-njo in sovraštvo do zadnje vasi, obe narodnostni skupnosti pa bi odvrnito od drugih važnih sociai-nih vprašanj, ki v enaki meri zadenejo obe narodnostni skupnosti ter bi prizadejaio hud udarec sporazumevanju med njima. Zakon o .ljudskem štetju posebne vrste" hočejo sprejeti proti votji koroških Siovencev in veti-kega števita demokratičnih organizacij ter posameznikov vseh poiitičnih in svetovnonazorskih smeri. V Ceiovcu zbrani udeteženci demonstracije pozivajo postance avstrijskega pariamenta, naj upoštevajo, da demokratična javnost omenjeni zakon vsebo!] odktanja in ga naj v pariamentu zavrnejo. V Ceiovcu zbrani udeteženci demonstracije pozivajo vse demokratične avstrijske organizacije, naj po vzorcu sotidarnostnega komiteja v Ceiovcu, kt detuje na podtagi akcijske enotnosti organizacij in posameznikov iz raziičnih poiitičnih in svetovnonazorskih taborov, razvijejo podobna gibanja v vseh avstrijskih zveznih dežetah. Ugied Avstrije v demokratični svetovni javnosti je že dovotj dotgo trpet zaradi nenehnega umikanja odgovornih pred manjšinam sovražnimi sitami. Prispevajmo k temu, da si bo mednarodna javnost iahko ustvarita podobo tudi o tistih Avstrijcih, ki pojmujejo izpolnitev čtena z avstrijske državne pogodbe kot zadevo vseh avstrijskih demokratičnih si!, ki se ne zavzemajo samo za mirno sožitje Korošcev, ampak vseh narodnostnih skupin v Avstriji na podtagi narodnostne enakopravnosti in prijatetjstva med narodi. po objektivnih ocenah in ugotovitvah — še znatno večja kot leta 1973, ko je biio naštetih več kot 3000 udeležencev. Tisti, ki so pred tremi leti dejansko udeležbo 3000 demonstrantov v svoji .resnicoljubnosti" enostavno zreducirali na 1200, so tudi tokrat videti samo 1400 udeležencev. Zato pa so seveda .videli" in .siišaii" druge stvari: na primer Vokszei-tung kar 15 jugoslovanskih avtobusov (kaj veš, morda se je celo njen Pust pripeljal na demonstracijo s takšnim .jugoslovanskim" avtom, saj smo pri njem vajeni najrazličnejših pustnih in drugih .norčij"); ali KTZ, za katero je bila celotna demonstracija sploh le .kulisa za komunistične organizatorje" (pa njen glavni urednik Primosch zaradi udeležbe menda ne bo osumljen komunizma). Vendar pa je bila demonstracija — kljub .uvodu" in .odmevu", kakršnega so ji ustvarili v tukajšnjem tisku — vsestransko uspela in prepričljiva manifestacija enotnosti slovensko in nemško govorečih prebivalcev v boju za demokratičen razvoj in napredek skupne domovine. Tega dejstva ne more spremeniti nobeno omalovaževanje, nobeno manipuliranje in nobeno podti-kavanje; niti ga ne more spremeniti ravnanje tistih celovških podjetnikov, ki izpričujejo svojevrstno .demokratičnost", ko svojim uslužbencem zaradi udeležbe pri demonstraciji grozijo s posledicami. Novinarji iz številnih držav so v besedi in sliki ponesli v širni svet resnico o demonstraciji ter o .samozavestnih" demonstrantih (Pust in gotovo še marsikdo drugi bi seveda raje videi krotke in ponižne Slovence, ki bi se tresli pred bivšim Hitlerjevim oficirjem in podobnimi liki iz tisočletnih sanj o nemškem nadčloveku); seveda pa tudi o šovinističnih razgrajačih, katerih strupeno bevska-<9. Manjšinska poiitika A vstrrj e je eno samo nbožnostno spričevaio Na predvečer protestne demonstracije v Celovcu je bito na Dunaju solidarnostno zborovanje tamkajšnjega Akcijskega komiteja za izpolnitev člena 7 in proti ugotavljanju manjšin. Njegovemu vabilu se je odzvalo okoli 400 ljudi, ki so napo!ni!i dvorano A!berf-Schwei-zerjevega doma ter izrazili vso podporo koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom v boju za dosego pravic in proti nameravanemu preštevanju; predvsem pa so pozdravili tudi skupno demonstracijo koroških Slovencev in nemško-govorečih demonstrantov dne 9. aprila v Celovcu. Poleg govornikov dunajskega solidarnostnega komiteja — bili so to dr. Trinks, dr. Traar in Ha-rald trnberger — so udeležencem spregovorili še dr. Zdravko Velik za koroške Slovence in Gerhard Emrich za gradiščanske Hrvate, v imenu Zveze demokratičnih učiteljev in vzgojiteljev pa Reinhard Setlner. Vsi govorniki so poudarili, da tako načrtovano štetje posebne vrste kot tudi predvideni zakon o narodnih skupnostih nasprotujeta duhu člena 7 državne pogodbe; zato se odpor proti takšnemu .reševanju" manjšinskega vprašanja Avstrijski škofje proti ugotavljanju manjšine Konferenca, avstrijskih škofov je prejšnji teden zavzela stališče tudi k manjšinskemu vprašanju ter poudarila, „da imajo vse narodne skupnosti pravico do nadaljnjega obstoja ter do harmoničnega verskega, kulturnega, gospodarskega m družbenega razvoja". Glede katoliških organizacij, ki so se solidarizirale s koroškimi Slovenci v boju proti ugotavljanju manjšine, pa je zastopnik škofovske konference izjavil, da na konferenci o tem sicer ni bilo posebnih sklepov, „vendar pa je bilo jasno izraženo, da so argumenti teh organizacij deležni podpore". Tudi SR Makedonija odtočno za pravice stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji Komisija sobranja Makedonije (sobranje je makedonski parlament — op. ured.j za odnose s tujino je obravnavala jugoslovansko-avstrijske odnose in položaj slovenske ter hrvaške manjšine v Avstriji. Ugotovila je, da so v teh odnosih nastali določeni pozitivni premiki, kot na primer v zvezi z restitucijo kulturnih vrednot in vrnitvijo jugoslovanskih arhivov, ki so spravljeni v Avstriji. Pri tem pa je komisija izrecno poudarila, da pri urejanju giavnega odprtega problema — uresničitve narodnostnih pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji — ni bil dosežen noben napredek. Hkrati je obsodita namen Avstrije, da izvede tako imenovano posebno ljudsko štetje, ki je v nasprotju z duhom avstrijske državne pogodbe in katerega namen je, še poslabšati položaj obeh manjšin. „Za položaj manjšin jugoslovanskih narodov, ki žive v sosednjih državah, so živijenjsko zainteresirani vsi narodi in narodnosti v Jugoslaviji," je rečeno v posebni izjavi omenjene komisije makedonskega parlamenta. ..Komisija glede na to izraža enodušno mnenje makedonskega naroda in narodnosti v SR Makedoniji, ko odtočno podpira boj slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji za popolno uresničitev njunih pravic. Komisija tudi brez pridržkov podpira stališče zveznega izvršnega sveta SFR Jugosiavije zoper namero avstrijske vlade, da izvede .popis posebne vrste' za slovensko in hrvaško manjšino." — V zvezi z nedavno razpravo v odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije v Ženevi (obširno smo poročali tudi v našem listu) je dopisnik radia Beograd vprašal predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ, kakšno je njegovo mnenje giede položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Zastopnik zunanjega ministrstva Mirko Kalezič je odgovoril: ..Jugosiovanski predstavnik je tudi ob tej priiožnosti dai pojasnila, iz katerih je razvidno, da Avstrija ni izpoi-nila obveznosti, ki izvirajo iz državne pogodbe in zadevajo pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, o čemer so tudi najbolj odgovorne avstrijske politične osebnosti dajale ustrezne izjave." nenehno širi in zajema čedalje širše kroge avstrijskega prebivalstva brez ozira na politično ali svetovnonazorsko opredelitev. Ostro so žigosali neodgovorno popuščanje vlade in strank pred nemškonacio-nalističnimi silami. Posebno odločno so v tej zvezi kritizirali vladajočo socialistično stranko, ki ji je zlasti predstavnik mlade generacije v SPO dr. Traar očital, da se je znašla že povsem na liniji Heimat-diensta. Govornik koroških Slovencev dr. Zdravko Velik je udeležencem zborovanja obširno orisal položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem v preteklosti ter jih seznanil z njenim današnjim bojem. Opozoril je tudi na prispevek, ki smo ga dali koroški Slovenci v boju proti fašizmu in s tem za osvoboditev svoje domovine, od katere smo zato upravičeno pričakovali, da bo širokogrudna pri reševanju naših življenjskih vprašanj. .Vendar pa smo bili bridko razočarani," je ugotovil dr. Velik, .ter je vse, kar se je po 15. maju 1955 zgodilo v narodnostnem vprašanju, eno samo ubož-nostno spričevalo za našo republiko." Dr. Velik je spomnil, da so se takoj po podpisu državne pogodbe začele obnavljati znane nem-škonacionalne organizacije, vendar pa vlada v njihovi izrazito protislovenski dejavnosti ni hotela videti prekrška zoper člen 7. .Že takrat pa se je pojavila tudi zahteva po ugotavljanju manjšine," je dejal govornik, .in je zato zgrešeno, če danes v javnosti prevladuje vtis, da je ljudsko štetje posebne vrste iznajdba strank, da bi končno našle pot iz slepe ulice že neprijetne manjšinske problematike. Ne, to je od nekdaj zahteva KHD in to je zahteva tudi tistih krogov, ki so dokazano že leta 1938 pomagali porušiti meje Avstrije. Danes pa so na Koroškem tako stranke kot tudi javne ustanove polne ljudi te miselnosti in je treba enkrat povsem jasno povedati, da na Koroškem nikdar ne bi prišlo do .Ortstatel-sturma 1972', če bi bili izvedli v državni pogodbi predvideno dena-citikacijo." Podrobno je dr. Velik prikaza) dosedanje .reševanje" manjšinskega vprašanja in dokazal, da doslej še nobeno določilo člena 7 ni v celoti izvedeno. Prav tako je utemeljil, zakaj koroški Slovenci dosledno odklanjamo vsako prešte- Južnotiroiski študentje podpirajo koroške Siovence v boju proti štetju in za priznanje pravic Poteg številnih drugih organizacij, skupin in posameznih osebnosti so tudi južnotirotski visokošolci, ki študirajo na Dunaju, odiočno podprti koroške Siovence v boju proti diktatu preštevanja ter za dostedno uresničitev pravic v smistu etena 7 državne pogodbe. Ma občnem zboru dunajske skupine juinotirotskih visokošotcev so sprejeti posebno resotu-cijo, katere besedito ponatiskujemo tudi v našem tistu: Seit mehr ats tausend Jahren teben die Stowenen ats autochthone Votksgruppe auf dem Boden Karntens. Seit ihrer Zugehorigkeit zur Re-pubtik Osterreich im Jahre 1918 bis heute waren sie einem mehr oder weniger kontinuieriichen Prozef) der Entnationatisierung, der sprach-tichen, kutturetten und poiitischen Unterdrtickung ausgesetzt. Die ihnen ats Votksgruppe zustehenden Rechte sind auch heute, zwanzig Jahre nach Abschtuf) des osterreichischen Staatsvertrages, der in Artiket 7 die ausdruckiiche Verpttichtung zum Schutz und zur For-derung der anderssprachtichen Minderheiten in Osterreich enthatt, noch keineswegs erfuttt. # Weit die stowenische Votksgruppe in ihrer Gesamtheit einer nationatistischen Verhetzung und Diskriminierung von seiten deutsch-nationater Organisationen wie des Karntner Heimatdienstes ausgesetzt ist; # weii es im gemischtsprachigen Gebiet Sudkarntens keine zwei-sprachigen topographischen Aufschriften gibt; # weit die stowenische Sprache im gesamten offenttichen Leben, vor den Amtern, in Verwattung und Justiz, nicht gteichberechtigt mit dem Deutschen ist; # weit nicht atte stowenischen Kinder den Unterricht in ihrer Mut-tersprache erhatten, sind die Karntner Stovvenen de faeto zu Staatsburgern zweiter Ktasse degradiert und in ihrer soziaten, wirtschafttichen und kutturetten Ent-wicktung wesentticher demokratischer Grundrechte beraubt. Wir ats Angehorige einer Minderheit kennen aus eigener Erfah-rung setbst nur zu gut die schwerwiegenden Fotgen chauvinistischer Verhetzung zvvischen Votksgruppen verschiedener Sprache, wir wissen aber ebenso gut, dat) der erste Schritt zur Beseitigung eines derartigen potitischen Kiimas von seiten des Mehrheitsvotkes erfoigen muf; durch die Gesvahrung eines ausreichenden Schutzes und einer grof)zugigen Forderung der tegitimen Rechte der Minderheit. Dies kann im konkreten Faiie der Karntner Stowenen nur bedeu-ten: die sotortige und vottstandige Erfuttung der in Artiket 7 vorgesehe-nen Rechte, und zwar eine Erfuttung in jenem Geiste, in dem der osterreichische Staatsvertrag im Jahre 195$ abgeschtossen wurde. Mit diesem Geiste aber ist jegtiche Minderheitenfeststetiung oder „Votks-zahtung besonderer Art" sowie die Bindung der Minderheitenrechte an irgend eine Prozentktauset voiikommen unvereinbar. trn tibrigen sind wir der Uberzeugung, dat; die moratische und po-titische Berechtigung Osterreichs, tur die tegitimen Rechte der Sud-tiroter einzutreten, ganz entscheidend vermindert wi)rde, wenn es dort Rechte fordert, die es der stowenischen Minderheit aber setbst vor-enthatt. Aus diesen Grunden erktaren wir uns mit dem .Aktionskomitee ge-gen die Minderheitenteststettung und tur die Rechte der Karntner Sto-wenen " sotidarisch und sprechen ihm unsere Anerkennung und Unter-stirtzung aus. Wien, am 25. Marž 1974 Hochschutgruppe Wien der SUdtiroter HochschUterschaft vanje in zakaj tudi predvideni za-kon o narodnih skupnostih ne more biti sprejemljiv, dokler bodo pravice manjšine zavisele od rezultatov štetja, s katerim bi bili legalizirani uspehi nasilne petdesetletne germanizacije. V boju proti taki manjšinski politiki nam je nujno potrebna podpora zlasti večinskega naroda in je dr. Velik naglasil, .da je vznesen občutek vedeti, da se je povečalo število tistih, ki jim je ravnanje vlade v manjšinskem vprašanju postalo pošastno; da se nenehno veča število tistih, ki v nazadovanju manjšinskih pravic vidijo alarmno Izrazi solidarnosti iz cele Avstrije So/tJarnost s ^oroš^/777/ S/offHcr z? Eofa prod MgOtav/jaMjM ter Zd WMt!*dMS^O tzpo/fdfev Č/f7M 7 JržafMf pogoje ;e prtš/a Jo tzraza 7 a Ji v šte-vi/711/7 pisim/i, izja-oa/i m /irzojav^a/i, ^i jiVi je preje/ So/iJarnostrii ^oiMite za pravice ^oroš^i/i S/ovencev o/? protesfnZ Je??!o?MfrdcZjZ Jae 9. apri/a v Ce/ovcu. Pri tem je posebno razvese/;ivo, Ja so priš/i ZzrdzZ so/iJarnosti tnJi Zz Jrngi/i zvezm/i Ježe/, z/dstZ z Dunaja, Zz Piro/s^e, 5o/nograš^e Zn Zgornje v4wtrZjs^e, ^jer povsoj se širi so/ZJdr-Mosfuo gibanje Zn ^jer pcosoJ raz/ične orgdtrZzd-cZje ter posameznici Zdgofdv/jdjo svojo poJporo v Coja protZ ?:eJewo^rdtZČMefHM reševanja manjšinskega vprdšdnjd. Vse/7 tek izrazov so/iJarnosti Zn zagotovi/ poJ-pore tukaj seveJa rte moremo okjaviti, zdto naj MdveJeTMo /e nekaj primerov Zn o J/omkov. Kot prva Mdj ko omenjena /