Izhaja vsaKi četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Ncirankovana pismi se ne spre-|etnajo.
Cena listu znaJa tu celo leto i krone, za pel leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol let* K 150. Za Nemčijo je cena listu 6 Kjjjjjiruge dežele j^eit^strije 6 kron. .
Rokopise sprejema Narodna Tiskarna" v Oorici. ulica Vet-turini št. 9.
Ko ljudstva
■srtt?vJF*
■■ m
veradoM
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici In na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat li v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xviii. letnik.
V	Gorici, 9. junija 1910.
23. številka.
Kaj hočemo?
Naša organizacija napreduje in naše trdnjave vstajajo druga za drugo. Mi gremo za jasnim ciljem naprej, naprej! Kaj hočemo, kaj namerujemo ?
Mi hočemo pred vsem ohraniti našemu narodu katoliško vero. Katoliška vera je vsakemu narodu v vseh ozirih podlaga za napredek in blagostanje, je silna moralna moč, ki dela narod pogumen in nepremagljiv nasproti vsem napadom od katerekoli strani. Narod, ki katoliško vero zavrže ali se ji odtuji, zavrže ob enem luč resnice in pravice in sprejme v sebe črva, ki ga prej ali slej zgloda in ugonobi. Sv. katoliška vera je zato v našem programu prva točka. Od tega ne odstopimo. Kdor te točke kot prve (n poglavitne ne priznava, ni naš.
D r u g o, k a r h o č e m o, je delo za slovenski narod po katoliških načelih. Mi ljubimo svojo slovensko domovino, a naša ljubezen do nje je katoliška, naše delovanje zanjo je katoliško. Prepričani smo, da je edino ta ljubezen prava in resnična in da je edino to delovanje stalno in narodu koristno. Liberalna ljubezen do domovine je sebična
—	izdajalska, liberalno delovanje je škodljivo — je polo m. Razni gospodarski polomi v deželi nam pričajo dovolj kam vede liberalna ošabnost, potratnost in brezvestnost!
Mi zahtevamo dalje socialno reformo po krščanskih načelih. Našega kmeta, kolona in proletarca treba dvigniti iz tužnega stanja nevodobne suž-njosti, v katero nas je pahnil liberalizem. Ta reformatorični namen imajo vse naše posojilnice, zadruge in naša gospodarska in socialna društva, ki jih mora vseskozi preši-
Naš ABC.
Priredil A. P.
(Dalje.)
Krščanstvo nima sovražnika, ki ne sovraži iz dna (srca) sv. Stolice; a tudi Rini nima sovražnika, ki prej ali slej ne postane izdajica' krščanske vere.
Tomaž Mor — Henriku Vlil., angležkemu kralju.
Ali ni (večno mesto) še dandanes središče političnega in verskega stremljenja v omikanih deželah Evrope? Ali ni vsled kulturnega boja bolj nego kdaj v ospredju? Za Rim in proti Rimu je prav za prav geslo dveh velikih vojnih taborov naše dobe.
H.	H a n s j a k o b: „V Italiji’*.
II. izd.. II. zv. 229.
Bili so cesarji in kralji, razsvitljeni državniki in nevpogljivi vojščaki, ki so vsled pritiska žrtvovali pravo in. nezvesti svojim načelom, se umakniii nujnosti:
njati katoliški duh. Naj bi tega nikdar ne pozabili I
Mi hočemo, da se ljudstvo izobrazuje potom zdravega čtiva, katoliških časopisov in knjig, potoin predavanj fn shodov itd. Katoliška prosveta mora po-sijati v vse sloje slovenske družbe. Naš narod bodi narod zavednih mož I
Mi hočemo zlasti dvigniti našo mladino iz mlakuže, v katero jo je pahnil gnili liberalizem. Naša mladina po mestih in po deželi je izgubila krščanske vzore in se potaplja po plesih in krčmah >v materializem.
Mi h o če m p, da se probudi tudi naša inteligenca: naše učiteljstvo, uradništvo, naše dijaštvo, naši akademiki. Liberalizem je okužil našo inteligenco, da si šteje v čast to, kar je za vsakega človeka najvbčja sramota t. j. nebrižnost v verskih rečeh. Katoliški duh nas mora poživiti vse v novo življenje in novo navdušenje.
To je naš namen: Preporod slovenske družbe. Ob enem pa hočemo in zahtevamo edinost v katoliških vrstah. Needinost bi bila za nas udarec in poraz I To priča dovolj sovražnik, ki pozdravlja vsak pojav kake ne-edinosti mej nami. Ne zabimo, kako se je nedavno smejal celo krščanskim načelom 1
Tako smo v kratkem povedali načrt našega delovanja Mi gremo za jasnini ciljem naprej, naprej!
Cestna mreža v kanalskem okraju.
Kar se tiče krajevnih spojil, h katerim prištevamo še vedno v prvi vrsti ceste in poti, je bil še pred kakimi pet-
redko ali nikoli ni papež bil lak. Naj je blodil okoli v revščini, naj je bil v Italiji brez vsake pedi zemlje in zveste duše in živel od miloščine tujcev, pravice svoje Stolice in svoje Cerkve jx: branil stanovitno. Naj li so bili papeži različne nravi (krvi), različnega mišljenja in zmožnosti, v politiki pa so bili stalni, si podobni in nespremenljivi. Njihova zmožnost, ffcmperament, mišljenje — se zdi — niti prišlo ni v njihovo službo; njihova osebnost — se lahko reče — se je zlila v njihovo čast, in strast je ugasnila pod trojno krono. Četudi se je z vsakim umrlim papežem pretrgala vrsta prestolonasledstva in se vnovič zvezala z vsakim novim papežem; četudi ni na nobenem prestolu na svetu tolikrat menjal gospodar, niti ga zasedel v takih viharjih in v vihri ostavil: papežev prestol je bil vendar edini na svetu, ki ni — na videz menjal nikoli gospodarja. Umrli so le papeži, a duh, ki jih je oživljal, je ostal neumrjoč.
Prostestantski pesnik-prvak Fr.
pl. Schiller v svoji zgod. razpravi o cesarju Frideriku I
najstimi leti kanalski okraj najbolj zanemarjen na božjem svetu. Razen državne ceste, ki pelje skozi kanalsko dolino ob Soči, niso bile znane v tem okraju niti skladovne ceste in skoro ne občinske poti, kajti kar se je tam imenovalo občinska pot ali cesta, je bila jedva slaba kravja pot, po kateri nisi bil varen hoditi.
Kdor si je tačas ogledal lepe in rodovitne kraje na desnem bregu Soče okolu Marijinega Celja in proti Idriji, bo gotovo priznal, da tako zanemarjenega kraja v tem oziru ni bilo v Evropi. Ljudstvo je sicer vedno prosilo odpo-moči, a nikogar ni bilo, ki bi je uslišal. Nikdo, ki bi imel v tem oziru merodajno besedo, ni tudi teli krajev obiskal, ker se vsakdo boji za svoje življenje, in prehoditi te kraje med Sočo in Idrijo, je bilo skoro smrtno-nevarno.
^ekfproti koncu 19. stoletja so se usmilili zapuščenega ljudstva v teh krajih poslanci naše stranke, na čelu jim dr. Gregorčič in nepozabni grof Alfred Coronini-Cronberg, ter so energično delovali na to, da se tudi za te kraje kaj stori. In do leta 1902 so imela zadevna prizadevanja toliko vspeha, da se je začela graditi obmejna cesta od Golobrda dalje ob Idriji, ki pa ni še povsem dovršena. Istodobno je vlada začela graditi tudi črto od Vrhovlja čez Kobališče proti Srednjemu, ki se bliža svoji dovršitvi. Umevno je, da si želi tamošnje prebivalstvo krajevnm zvez s tema dvema glavnima cestnima progama, kar bo stalo mnogo denarnih žrtev; a tudi to mora se izvršiti, kajti vsakdo ima pravico biti zvezan po rab-Ijivili poteh s svetom.
Ni se še mogel pohvaliti kak vladar, ki se je lotil papeža — kateregakoli — da je dolgo in srečno vladal.
Grof de Maistre — Viktor Ema-mielu sardinskemu, 3. jim. 1810.
Pijanec. —
Da iz capin (cunj) se dela žganje, je nove dobe še le znanje; a znali to so zdavna že, kako iz žganja se capine žge.
P. G. M orel: „Stara in nova iznajdba" v pesmih - prigovorih.
Polovlčar. — Ne da bi opazili, oživlja se tudi pri boljših kristijanih stari Adam. Zdi se mi ta boj med naravo in milostjo sličen boju med materino govorico in pismenim jezikom: tega rabijo le v šoli. v pismih in knjigah ter če že hočete — v uradih: a prav tak6 menijo mnogi, da btidi veren le ob nedeljah, z molitvenikom v roki v cerkvi in kadar zvoni. Kakor hitro se pa vrneš v vsakdanje življenje, k svojim tovarišem in ž njimi govoriš staro materino govorico, pa bOdi človek pri vseh opravilih, pred sodiščem in visokim zborom, v
Nič bolje se ne godi še dandanes prebivalcem na takozvani banjški planoti. Profesor Berbuč je imenoval na nekem shodu v Ročinju ta kraj pri-rodno-rtaborišče, kjer se ni bati ob času vojske, da pride tja sovražnik, ker nima ta kraj s civiliziranim svetom ni-kake prave zveze. Tam gori menda niso videli dosedaj sploh še nobenega vojaka, če se niso tam prikazali v novejšem času alpinisti. In vendar so tudi ti kraji lepi, rodovitni in obljudjeni.
Skrajni čas je bil in je, da se te kraje zveže po rabljivih cestah in poteh z drugim svetom. To se bo tudi v kratkem zgodilo, za kar se ima tamošnje ljudstvo zahvaliti v prvi vrsti delavnim možem naše stranke, posebno gospodu poslancu M. Zegi, ki se je resno prizadeval, da bi spravil to vprašanje v dober tir. On je skrbel kot načelnik cestnega odbora kanalskega, da so se sestavili stroškovniki in naredili načrti za cestno mrežo, ki bo vezala, ko bo izpeljana, banjško planoto in vse vasi, ki so na tej visoki ravani med čepovansko dolino, Sočo in Idrijo, z okrajnimi in državnimi cestami in z železnico. Tudi tu gori začne potem novo življenje in se bo hitreje širil gospodarski napredek.
Gospod Zega si je prizadeval, da je visoka vlada obljubila podpirati to veliko podjetje, za katero je bilo začetkom preudarjenih 550.000 a se je po-trošek potem skrčil na 380.000 K, z izdatno in izredno državno podporo, namreč s 70 odsotki vseh stroškov. On mora pa tudi priznati, da so ga poslanci naše stranke, posebno gg. dr. Gregorčič, svetnik Fon in odbornik Berbuč krepko podpirali pri tem započetju.
družini in na polju, kakoršen je, po svoji naravi; — ni, da bi imel vero, kakor nima več nedeljskega jopiča; ni, da bi mu verske postave kaj ukazovale... Tak človek ni prešinjen od vere, nima je v lasti; meni, da jo lahko obleče in sleče in je celi teden brez nje le da jo zopet ima pri rokah, kadar »vkup zvoni". On je na eni strani, vera na drugi
—	oba vsaksebi.
Ks. Herzog: „Idealist\ st. 165.
Prepričanje. — Le kdor ima globoko prepričanje, je tudi navdušen 'in močan za velika dela in vsako — tudi težko - žrtev.
Dr. F. Hettinger: »Apologija".
Vili. izd.. I. zv., st. 4.
Previdnost. — Z merilom večnosti moraš vse meriti, kar se pripeti človeku na svetu. Sicer je nemogoče, da razumeš le trohico, kaj Bog namerja z nami.
Segur-Camtnerer: ..Kratki in zaupni odgovori". IX. izd.,st. 19.
(Dalje pride.)
Visoka vlada, kateri bodi tukaj izrečena najtoplejša zahvala, je naročila g. inženirju Machnitscli-u, da je vse priredil, česar potreba v tehničnem oziru, da se delo izvrši.
Dne 16. februvarja t. I. je zamogel deželni zbor na temelju omenjenih in potrebnih predpriprav o tem predmetu razpravljati, ter je sklenil, da bode dežela v to svrho prispevala z 20 odsto. Ker je inače tudi preskrbljeno za pokritje vseh ostalih stroškov, ki niso kriti z državno in deželno podporo, se z aelom lahko začne.
Za sedaj se zgradi cesta, ki pelje iz Grgarja v Bate, Banjšice, Kal in Avče. Posebna komisija skrbi vže za to, da se izvede mirnim potom razlastitev zemljišč, koder bo cesta peljala. Vladni tehnični organi so preskrbeli tudi vže zaklinjenje cestne črte, in v kratkem — če se ne motimo — dne
14.	t. m,'se izvršitev podjetja odda potom javne dražbe.
Vse te priprave, ki so neobhodno potrebne, ako se hoče tako veliko podjetje udejstvovati, so se vršile brez hrupa, brez bobnanja in brez hvalisanja po shodih. Kdor je bil v to poklican, je delal in — molčal; a sedaj stojimo pred dovršenim dejanjem. Sedaj kažemo lahko s ponosom na ta sad tihega delovanja.
Po tem načinu naj se deluje tudi v ta namen, da se v kratkem zgradijo Še druge ceste v kanalskem okraju, ki so deli tozadevne cestne mreže.
Politični pregled.
Cesarjev povratek na Dunaj.
Cesar je s sprem, in min. Aehren-thalom in SchOnaichom dospel na južni kolodvor na Dunaj v soboto zvečer ob 8.15. Na kolodvoru je pozdravil cesarja župan dr. Neumayer. Nato se je cesar ob navdušenih ovacijah prebivalstva odpeljal v SchCnbrunn. Hiše na vsem potu so bile v zastavah. Za špalirjem društev se je zbrala na tisoče broječa množica ljudstva, ki je cesarja viharno pozdravljala.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je v včerajšnji seji vsprejeia vladno predlogo glede povišanja eksekucije prostega zneska iz službenih prejemkov, plač in pokojnin v smislu predloga pravosodnega odseka.
Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo glede uporabe avstrijskega vojaštva pri ogrskih volitvah. Baron Bienerth je označil omenjeno interpelacijo kot umešavanje naše državne polovice v ogrske zadeve ter je uporabo vojaštva opravičeval. Na predlog posl. dr. Korošec-a se otvori v današnji seji o Bienerthovem odgovoru debata.
Iz proračunskega odseka drž. zbora.
V torek je bil sprejet v proračunskem odseku proračun justičnega mi-nisterstva s 25 proti 18 glasovom. Od slovanske in soc. dem. opozicije je manjkalo šest poslancev. Sprejeta je bila z 22 proti 16 glasovom Plojeva resolucija, ki poziva vlado, naj izpre-ineni § 27. Statutov najvišjega sodišča v tem smislu, da vse one zadeve, ki se v prvi instanci obravnavajo slovenski, tudi najvišje sodišče obravnava v slovenščini in izda slovensko razsodbo. Za so to glasovali tudi Poljaki in Rusini.
Isti dan je proračunski odsek vsprejel proračun finančnegaministerstva ter s tem dovršil svoje delo.
Vlada proti Trstu kot sedežu italijanskega vseučilišča.
V torek so bili pri ministerskem predsedniku baron Bienerth-u italijanski državni poslanci v zadevi italijanskega vseučilišča. Hoteli so namreč izvedeti, kako stališče bode zavzela vlada o priliki, ko se bode proračunski odsek bavil
s tem vprašanjem. Ministerski predsednik je zagotovil italijanske poslance, da bode vlada vse storila, da bi pripomogla do vsprejetja vladne predloge v poslanski zbornici. Italijanski poslanci pa niso bili zadovoljni s to izjavo, češ, da Italijani ne žele italijanskega vseučilišča na Dunaju ampak v Trstu. Ministerski predsednik pa je na to odgovoril, da bode vlada vedno proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu tudi ako bi se dobila v poslanski zbornici večina, ki bi za to glasovala. Vlada bi namreč znala poskrbeti za to, da bi pa gosposka zbornica takega sklepa ne potrdila.
Cesar osebno otvori novi ogrski državni zbor.
Drie 18. t. m. pride cesar v Budimpešto, da s prestolnim govorom 21. t. m. osebno otvori novi ogrski državni zbor.
Koliko so stali posamezni mandati pri minolih volitvah v ogrski državni zbor.
Posamezni vladni mandati so veljali ogromne vsote denarja. Nek baron na južnem Ogrskem je plačal 200.000 K za volitev v svojem okrajn. V Budimpešti je nek mandat veljal 80.000 K Spjošno so veljali po 60 do 100.000 K mandati. V nekem okraju, kjer je bilo samo 5000 volilcev, je dobilo samo 38 oseb 5000 K. V zgornjeogrskih. slovaških, sedmograških in rumunskih okrajih je bilo denarja kot ovsa.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e".
P. n. gg. Justina Breščak 1 K, Neža Sivec 40 v, Katarina Kragelj 60 v, Jožefa Munih I K, Neža Rutar 30 v, Alojzija Lapanje 80 v, neimenovana 5 K, neimenovana 1 K, neimenovana 20 K, Josip Cmers, župnik 5 K, Ivan Kovačič, Volane 10 v, N. N. iz N. 3.K^Josip Hrovatin, Vitovlje 1 K, za prodane razglednice 7 K, Anton Mrvič, Prvačina 20 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1
Za „Š o 1 s k i dom"
Gospod Anton Plesničar, župnik, namesto udeležbe pri pogrebu prijatelja pokojnega kurata Antona Gieščič 5 K.
Domače in razne vesli.
»Slovenska straža" v Ljubljani.
Društvo »Slovenska straža" v Ljubljani vabi s posebnim pozivom k pristopu Slovence vseh slovenskih pokrajin.
Namen društva je obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na katoliškem, narodnem in patriotičnem temelju.
Da pa društvo doseže svoj gmotni namen,
1. podpira po svoji moči z denarnimi sredstvi slovenske nepolitične organizacije, priredbe in naprave, časopisje in književne publikacije, ki so v zvezi z narodno izobrazbo;
2. kupuje zemljiška posestva ter jih prodaja ali daje potem Slovencem v zakup brez lastnega dobička;
3. denarno podpira socialno koristne naprave, gospodarske organizacije, ustanove, mladinskovarstvena, vajeniška in dijaška podporna društva, delavske strokovne organizacije;
4. zalaga in razpečava razno blago v društvene svrhe. V kolikor se za izvrševanje teh društvenih namenov potrebuje oblastveno dovoljenje, se mera to izposlovati.
Društveni člani so:
1. ustanovni, ki plačajo vsaj 200 K naenkrat ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta;
2. redni, ki plačajo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, če so društva, ozirama pravne osebe;
3. podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto.
Člani društva so moški, ženske in pravne osebe. Tisti, ki hočejo postati člani se oglasijo ali pri društvenem vodstvu ali pri podružnici svojega okraja.
I mile. — Po celi Italiji slavijo te dni Garibaldija in njegovih Tisoč, ki so pred
50	leti z znano sicilijansko ekspedicijo dosegli združeno Italijo, žrtvovavši pri tem življenje in premoženje. Ko to pišem, ne mislim na garibaldince in združeno Italijo in na romantično ekspedicijo, kajti naša doba ni prav nič romantična, ampak na slov. zas. gimnazijo v Gorici, ki bo nujno potrebovala pomoči vseh narodnih bojevnikov, da bo njen obstoj zasiguran. Njej na pomoč naj pride tisoč narodnih vojščakov, ne s puško in sabljo, ampak s tem, da prihranijo njej na korist vsak dan pri vinu, tobaku in drugih luksurijoznih potrebščinah 10 vinarjev. To ne bo nov narodni davek, odtegne se le davek državi in se ga plača v prid slov. mladini in lastnemu zdravju. Ne morem dvomiti, da ni med goriškimi Slovenci 1000 mladeničev in mož, ki bi ne imeli toliko samozatajevanja in abnegacije. Ta davek bo vplival vzgojevalno, bo pospeševal varčnost in treznost in bo prinašal na leto nad
36.000	K, ne da bi koga posebno obteže-val. Dokler bo potrebovala slov. gimnazija pomoči, se obrne ta svota njej v korist, pozneje se pa porabi denar za druge šolske potrebe v Gorici ali ob jezikovni meji na Goriškem. Torej na noge vsi, ki čutite v sebi dovolj trdne volje za malo askezo in ki lahko ugrešite 10 vinarjev na dan in strmite se vsi v to narodno legijo. O podrobni organizaciji se pozneje domenimo. Varčevati naj bi se začelo s 1. julijem 1.1. — X
Za kolone. — Komisija za proučevanje vladnega načrta za rešitev kolonskega vprašanja je imela včeraj zadnjo sejo. Delo je končano. Obširno poročilo se je poslalo na tržaško namestništvo. Komisija je izrekla na koncu posebno zahvalo zastopniku visoke vlade, dvornemu svetniku Attemsu, deželnemu glavarju dr. Pajer-ju in deželnemu tajniku dr. Peitarinu. Tudi vladni zastopnik, dvorni svetnik Attems, se je zahvalil komisiji in zlasti deželnemu tajniku dr. Pettarinu za ogromno delo.
Želeti bi bilo, da bi se poročilo o zborovanjih te komisije, ki je je sestavil g. dr. Pettarin, v časopisih objavilo.
Načelnikom postaje Jnžne železnice v Trstu je imenovan namesto pokojnega g. Mahorčiča naš rojak gospod Andrej Žbona, doma iz Grgarja.
Avstrijski katoliški shod se bo vršil od 9. do 11. septembra v Inomostu.
Protlavstrijske demonstracijo v Vidmu. V Vidmu so se vršile v nedeljo
o	priliki proslavljanja »statuta" velike protiavstrijske demonstracije. Pri obhodu po mestu bila sta zastopana tudi tržaški ih goriški mestni grb, obadva ovita s črnim pajčolanom w znak žalosti, da nista mesti Gorica in Trst še rešeni izpod avstrijskega jarma. V mestnem muzeju pa se je razkazoval načrt spomenika, katerega postavijo Italijani na velikem trgu v Trstu, ko pride Trst pod italijansko vlado. Vse te slavnosti so se udeležili tudi italijanski častniki.
Nevihta v Trstu ln okolici. V Repentaboru ubila strela deklico. Po
celi vrsti zelo vročih dni je divjala v nedeljo nad Trstom, okolico in bližnjim Krasom silna nevihta. Ne daleč od Re-pentabora je strela udarila v 16!etno deklico Marijo Križmančič, ki je ostala na mestu mrtva. Omenjena se je vračala v družbi treh prijateljic iz Trsta
kamor je rrosila vsak dna na glavii mleko. Med potom iz Občin v Repen-tabor jih je zalotila nevihta, Prijateljice Križmančičeve so se stisnile pod neko streho, med tem ko je Križmančič — ki je bila le še par sto korakov od svoje hiše, rekla, da se jej rie izplača hoditi pod streho, ker je že tako blizu doma, in bežala dalje. Ali komaj je bila nesrečnica kakih sto korakov od svojih tovaršic, je neznansko treščilo in deklica je padla kakor snop na cesto, po kateri je drvel cel potok dežnice. Tovarišice so pričele klicati na pomoč, na kar so prihiteli ljudje od bližnjih hiš, ki so vzdignili že mrtvo mladenko in jo nesli nesrečni materi v hišo.
Pobegnil z denarjem svojega stotnika. Stotnik vojaške posadke v Sežani je poslal vojaka Gregorčiča iz Divače menjat bankovec 500 kron. Ker pa vojaka do večera ni bilo in ga sploh v Sežani ni bile najti, je stotnik stvar naznanil orožništvu
Iz Avstrije se Je izselilo meseca maja 2000 oseb preko Trsta, veliko več pa preko Bremena in Hamburga v južno in severno Ameriko.
Iz Slapa pri Vipavi. — Vabilo na veselico, katero priredi kat. slov. izobraževalno društvo na Slapu v nedeljo dne 12. junija t. I. na dvorišču g. Karl Bone-ta h. št. 43 ob 4. uri popoldne. Vzpored : 1. S. Gregorčič: »Kmetski hiši" deklamacija; 1. Dr. Ji Krek: „Tri sestre11 igra v treh bejanjih, igrajo društveni člani in članice. Igra se izvaja prvič o Vipavski d o-
1	i n i. Petje izvaja društveni moški zbor. Med odmori svira tudi gramofon. K obilni ude ležbi vabi uljudno odbor.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: »Prostovoljno gasilno društvo" sč sedežem v Cerknem.
Vojak rešitelj življenja. — Včeraj je videl vojak Virgil Štefani v bližini Stračič skočiti v vodo nekega 40 letnega moža. Brez premisleka je vojak skočil v vodo ter rešil nesrečnega, ki si je hotel vzeti življenje.
Močan potres v Italiji. V torek zjutraj okolu 3. ure so imeli v Italiji zopet močan potres. Središče potresa je mesto Calitri, v Avellinski okolici. Ljudstvo je zbegano zapustilo hiše in se ni upalo več vanje. Hiše so skoro vse podrte. Pogled na mesto nudi tak prizor, kakor nekatera mesta ob velikem potresu v Siciliji. Pod razvalinami so koj pričeli iskati ranjence in mrtvece. Delo je težavno, ker pomanjkujejo potrebne moči. Ljudstvo se je utaborilo pod oljkami zunaj mesta. Uprizarjajo se procesije. Izmed drugih mest so Vallata, Calabrito, San Sizio, Sant’ Angelo dei-Lombardi in Sturno grozno poškodovana od potresa. Do sedaj se je izvleklo iz razvalin 40 mrtvih. Ranjencev je mnogo več.
Na licu mesta so se podali razni ministri. Popoldan se je tudi kraljeva dvojica podala na kraj nesreče.
Mestne novice.
m Goriške mestne volitve. V pond. so se vršile dopolnilne volitve v mestni svet in sicer volil je lil. volilni razred. | Izvoljeni so bili: Anton Bisiach, Josip Juch in Ahil dr. Venier.
Včeraj je volil dingi razred. Izvoljeni so bili: dr. Thoman, dr. Cesciutti in Anton Orzan starejši.
m Porotno sodišče. V četrtek se je vršila
porotna obravnava proti 28 I. Antonu Alojziju Piazza iz Beljana zaradi uboja, j Piazza je 23. januvarja t. 1. pri nekem pretepu zabodel 45 letnega Al. Bulian v 1 srce, tako da je ta drugi dan umrl. Po- | rotno sodišče je Piazza obsodilo na 15 y mescev ječe.	1
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Pomorskemu ž.istu“ št. 23. z dne 9. junija 1910.
V petek je bil od porotnega sodišča obsojen 23 letni Ludevik Kolenc iz Loke na štiri mesce ječe zaradi težke telesne poškodbe. Kolenc je pri nekem pretepu vrgel steklenico na 25 letnega Leopolda Stroser iz Loke tako, da je ta vsled rane, ki jo je dobil na desnem očesu, na tem očesu oslepil.
V soboto je bila pri tukajšnjem porotnem sodišču obravnava proti 62 letnemu Živinskemu mešetarju Josipu Zlobec iz Avberja, ker se je pregrešil nad neko mladoletno deklico. Dobil je tri mesce težke ječe.
V	pond. se je imela vršiti porotna obravnava v tiskovni pravdi Petra Pasqualis-a iz Joanis-a proti odgovornemu uredniku Paiduttijevcga lista „11 Popolo". Ker je med strankama prišlo do poravnave, je razprava izostala.
m Umrla je v Gorici pri svojih stariših g. Amalija Muravec, učiteljica v Vitovljah. .Bila je zelo vestna v svoji službi, ker ji je morebiti tudi pripomogla, dr se jo je lotila zavratna sušica, katera jo je položila na posteljo, iz katere ni več vstala. Pogreb bo'danes v GoriciI Počitek njeni dušil
m Vojaki samomorilci. Danes teden se je ustrelil z revolverjem stražmojster tukajšnjega dragonskega polka Ivan Rupp iz Solnograda. Vzrok samomora je neznan. — Isti dan se je s puško ustrelil' pijonir Josip Mizerak iz Ko-iomee v Galiciji. Bil je takoj mrtev. Obe trupli so prepeljali v vojaško bolnišnico.
m Svilodni trg v Gorici se otvori z dne 20. t. m. Trg bode vsaki dan odprt ob 5. uri zjutraj. Od 5. do 7. ure se bodo smeli svilodi samo tehtati. Kupčija se bode pričela pa še-le ob 7. uri na trgu starega Sv. Antona.
m Dnevni red občnega zbora »Go-riškega kmetijskega društva" v Gorici, ki se bode vršil v četrtek dne 16. junija t. 1. ob 11. dop. pri „Zlatem Jelenu" v Gorici. L Odobritev zapisnika zadnjega obč zbon 2 Poročilo o društvenem delovanju v I. 1909. 3. Odobritev računov in bilance za 1. 1909 in proračuna za
1.	1910. 4. Dopolnilna volitev 11. podpredsednika in 6 članov osr. odbora. 5. Volitev dveh pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. Gorica, dne 2. junija 1910. Predsednik: Anton Jakončič, I. r. Tajnik: Franc Kocjančič.
m Ušla je zelena papiga v Gorici, kdor ve, kje da je, naj sporoči našemu upravništvu, dobi nekaj nagrade.
Iz goriške okolice.
g »Zadružni Dom" v Št. Petru. —
Preteklo nedeljo so v Št. Petru pri Gorici blagoslovili novi „Zadružni Dom", ki ga je sezidala tamošnja prva in največja rajfajzenka na Goriškem. Popoldne se je vršil občni zbor, katerega sta se udeležila predsednik »Goriške zveze", poslanec Fon in vodja Premrou. Poslancu Fonu, ki nam je spregovoril nekoliko besed o nadaljnem razvoju kmečkega zadružništva, smo priredili Šem-peterci prisrčno ovacijo. Premrou je govoril o zadružnem delu. Škoda, da nam je vreme onemogočilo v večjem obsegu praznovati ta za nas slavnostni dan.
g Sestanek udov sodalitatis ss. Oord. Jes. za ločniško dekanijo bode dne
15.	t. m. v Vipolžah. Začetek ob 3. pop.
g Iz Solkana. — »Slovenec" je v torek prinesel poročilo o predavanju v Solkanu, ki je treba nekoliko pojasniti. Akademik Virgilij Šček ni, kakor je »Slovenec" pisal, dokazoval, da izkoriščajo liberalci »Družbo" v strankarske (torej politične) namene, ampak dokazal je, da je »Družba sv. C. in M." v liberalnih rokah in da je cela organizacija v svobodomiselnem tiru, vsled česar jo slov. katoličani po svoji vesti ne smemo in ne moremo podpirati.
g Iz Št. Forjana. — Včeraj so sc vršile pri nas občinske volitve v prvem volilnem razredu, ki so bile zarad ne-postavnosti liberalne volilne komisije pod vodstvom prejšnjega župana že dvakrat razveljavljene. Zmagala je S. L. S., ki bode imela v naši občini sedaj večino v starešinstvu. Ljudstvo je s streljanjem s topiči pozdravilo to zmago. Šteferjanski Khuen-lledervarovci pa so osramočeni zbežali z volišča.
g Iz Oseka. Na praznik presv. Srca Jezusovega spremili smo k večnemu počitku svojega domačina č. gosp. Antona Gleščiča, bivšega kurata v Štanjelu. Pogreb je bil veličasten, znamenje kako je bil pokojnik spoštovan med duhovniki in domačini.
Pogreba se je udeležila šolska mladina, obilo vernega ljudstva in 25 duhovnikov od blizu in daleč. Med temi smo opazili skoro vse sošolce pok. kurata, šest po številu, dalje sobrate iz krajev, kjer je rajni gospod služboval, tako iz Štijaške kuracije in okolice, iz Rihemberga, komenskega dekanata (g. dekan Valentinčič) ter prav mnogo duhovnikov iz goriško-vipavske doline.
Tudi občinski zastop iz Š t a n j e 1 a, na čelu z g. županom in g. vit. Fabi-janijem je skazal zadnjo čast svojemu dušnemu pastirju.
Sprevod je vodil preč. gosp. Murovec, dekan črniški, ki je imel ob grobu prav lep in pretresljiv govor, v katerem se je spominjal plodonosnega 12 letnega delovanja pok. kurata v sedanjih težkih časih.
Globoka žalost se je brala iz obraza navzočih in zarosilo je marsi-kako oko ob grobu mladega in vnetega in vzornega duhovnika, ki je žrtvoval vse svoje moči v povzdigo sv. cerkve in v blagor svojemu bližnjemu, dokler ni opešal kakor vojak na bojišču.
Presv. Srce Jezusovo, katero je rajnik posebno častil, vlij obilo tolažbe v srca Žalujočih sorodnikov in prijateljev ter podeli pokojniku večni mir in pokoj I
»Ena se Tebi je želja spolnila,
V	zemlji domači da truplo leži!"
g V Opatjemselu je dobila pri občinskih volitvah, ki so bile minulo sredo »Slovenska Ljudska Stranka" 10 starašin, liberalci so dobili po velikem naporu 8. Da so prišli liberalci v občinski zastop v takem številu leži krivda na naših pristaših, ki so se v prvem volilnem razredu cepili, nasprotniki edini pa so želi. V nasprotnem slučaju bi ostali liberalci v veliki manjšini. Gaberški Tinko je tudi brusil pete, da bi pripomogel njegovi stranki do zmage. A »ratalo" mu ni, pač pa ga je »fratalo."
Iz ajdovskega okraja.
a Z Vipavskega. Nekateri liberalni učitelji že nič več ne skrivajo svojega svobodomiselstva.
Eni ne morejo videti križa, preganjajo orlovske znake na katerih je geslo: Za vero (križ), dom (trobojnica), cesarja (orel). Lepi taki učitelji 11
Drugi se pri svojih pristaših bahajo, da bodo, poprej ko bo deset let, oni po cerkvah gospodarili in ukazovali, duhovniki naj si pa pojdejo iskat drugih služb, ako bodo hoteli živeti. Zakaj bodo rabili cerkve, jih ovajajo njih liberalni pristaši. Menda za gledališča in plesišča.
Zopet drugi se bahajo, da bodo duhovnike tako zasužnjili, da jim bodo morali hlapčevati, kakor bodo oni hoteli.
Neki tak odgojitelj mladine je baje pred par leti izustil: „Mi bomo farje tako daleč pripravili, da nam bodo še šolne pucali." In ta nadutež, ki je še pred nekaterimi leti gnoj na njivo vozil, misli, da
zdaj ko je učitelj postal, se bodo f.... pred njim kar tresli. Kedo vč, kedo mu njegove zakrpane »šolne puca“. Najbrž še vedno sam.
Da pri takili izbruhih nima svobodomiselni učitelj vgleda niti pri poštenih liberalcih, se samo pri sebi razume.
Sliši se glas veljavnih mož: „Naj le poskušajo ti Ferrerovci naše cerkve in našo duhovščino napasti, pokazali jim bomo potem mi, ki jih redimo, kaj imajo pri naših cerkvah in pri naši duhovščini ukazovati “ In glas ljudstva je glas božji; to naj si ti učitelji dobro zapomnijo.
a Iz Brji. — Poročati mi je o velikanski sreči, katero je prinesel na svojem repu letos Halleyev komet. Pod pokroviteljstvom našega svobodomiselnega učitelja imeli bodemo na Brjali zopet enkrat liberalni ples. Pokrovitelj plesa je res lahko ponosen na to, da tako po očetovsko skrbi za blagor našega ljudstva, da mu celo plese prireja, ki čistijo žepe našim mladeničem ter pohujšujejo našo mladino sploh ter jej kvarijo dušno in telesno zdravje. Vidite, dragi sosedje, ta liberalni junak bori se za plese, ne pa, kakor vam daje razumeti, za zgradbo nove cerkve na Brjah. Kaj je liberalcu cerkev mar; saj jo še od zunaj gledati ne mara. Kakor se vidi torej, na Brjah bomo v resnici še plesali in pili. Pa se med liberalci nahajajo ljudje, ki bi radi tudi zastonj pili, to vam je dobro znano. O trgatvi namreč znajo, četudi pri temi, že za to poskrbeti, kaj ne ? 1 —
Sedaj imamo tople dneve. Pri vsem tem pa imamo skoro vsaki dan nekaj dežja, ki pa močno pospešuje peronosporo, ki se je začela še precej močjo pojavljati. Po jabljanih in hruškah je pa pri nas vse polno črvov, ki pretijo vničiti ves sad. Priporočam torej sadjerejcem, naj porežejo koj vse vejice, na katerih se nahajajo ti črvi.
a Najnovejše Iz Hudegasela. Čestokrat ponaša se liberalna primorska klika, da je zajemala modrost in duhovitost z veliko žlico. Pa vsakdo, ki je prišel v bližino teh možiceljnov, spoznal je takoj, da je liberalna buča salamensko puhla in da se da potegniti od vsakega, ki zna do pet šteti. Tako zgodilo se je tudi pri nas v Hudcmselu. Poslušajte 1
Mlad mož, zaveden somišljenik S. L. S. hoče malo potegniti fanta liberalca, ravno pred plesom pri »Trebušniku"; fant je imel in ima navadno vedno »kačo" v žepu.
»Ti Lukec, ti ne boš smel plesati na veselici!" »Ka-a-j, kdo mi bo branil", zarohni liberalček. »Jaz ne ?“ »Branil ti bo gospod Franci" »Ka-a-a-j ,gospod’ bo meni branil?"
»Kaj njega se bom bal?" »Da, da, gospod Franc ti bo branil 1"
»Per moj d . . i, sto h v,
on mi ne bo branil!"
Plane po konci in se hoče začeti pretepati.
»Še enkrat ti pravim: Gospod Franc Jožef te ne bo pustil plesati!"
»Gospod in pa mene ne?!" »Proč naj gre, siti smo ga že, ven ž njim ! Dokler bo on tu v našem kotu, ne grem več k maši!" »Da, ravno Gospod Franc Jožef iz Dunaja te ne bo pustil plesati!"
»Vsi h .... i, bomo videli!" Šele, ko so sc mu začeli vsi, tudi njegovi pajdaši in navzoče gospice smejati, otipal se je revček in spoznal, da res nima cesarske podobe v žepu, in da mu ravno to brani plesati. Živijo duhovitost 1
V	istem našem selu plesalo se je po paragrafih: »Sokol-cirilmetodarjev." Seveda je bila tam zbrana cela telegenca naših naprednih.
Zvečer naenkrat, tam ob S in pol, začne se precej vsipati »saberca", vmes pa tudi zrni debele toče. To gospodi gotovo ni bilo všeč, ker jih je prepodilo bogvekam! Pa kaj se hoče, nebo je nebo! In glej ga vernega liberalca, pardon : naprednjaka, kakšno zine drugi dan v »mačku"!
»Če je že mislil »gospod" narediti točo, naredil naj je bil vsaj več ali pa nič, to se še ne izplača I"
Ali jih vidite? V Boga ne verujejo, v cerkev ne hodijo, pridušajo sc, da ne pojdejo več k sv. maši; v »slabarije" pa verujejo! Takih babjevercev naj se boji naša vas, naš koti?
Ravno na dan javnega plesa pripelje učitelj, liberalček iz sosedne občine, svoje papenhajmarje s seboj. Oblečen je bil prečudno, spakasto.
Nekateri so ga imeli za »šoštarja", drugi za »tržaškega fakina" i. t. d. Star fant pa, ko ga zagleda, popraša ga zaničljivo: »Pa kaj h . . .a, a žagaste sedaj tod okrog, saj je že toplo!" (Žagarji z gOr prihajajo namreč po navadi le v jeseni in po zimi). Dobil jo je!
Pa tudi nekatere dekleta iz našega sela bile so ta dan zelo napredne, Ena večerja jim ni zadostovala, kar trikrat se so podstavile za ples. Kdo jih je tolikokrat povabil, nam ni znano. O eni pa pravi ustno izročilo, da jo je peljal plesat in večerjat domači učitelj in ta je bila dekla v neki napredni hiši v sosedni vasi. Imel je pa prej že drugo gospico za ples iz pristno domače hiše. Pa morda jih jo je več imelo? Kaj to? Čisto svobodomiselno ! Saj tudi žena ne ve za vse častilke izbornega moža-ple-Salca! Toliko je gotovo, da je bilo plesalcev „kajt", plesalk pa prebito malo in so jih morali loviti po vasi. Zato je bilo pa tudi toliko večerij in pa še celo tele, to ni pod „špot" !
Vse šlo pa je na čast Metodu, ker Cirila ni bilo; ali pa na stroške poročenih možakarjev, ki ženam in otrokom nimajo večkrat dati niti moke in slednje pustijo caztrgane okrog capljati! Trikratna večerja je pa nam dekletam izvrstno teknila. Mačka drugi dan nismo imele, ker smo večkrat tudi same med seboj plesale. Zakaj ne razumemo ? Še Sokoli nas niso pogledali! Nehvaležneži go-poski 1! I
Iz kanalskega okraja.
ki Banjšice. — Dne 15. maja so v naši novi cerkvi prvikrat orgije pele. Orgljal je pri slavnosti g. nadučitelj Rustja iz Bat. Pel je njegov mešan zbor jako lepo. Banj-škarji se g. organistu in pevskemu zboru iskreno zahvaljujemo.
ki Iz Avč. — V nedeljo dne 29. maja smo imeli v tuk. Kat. slov. izobraževalnem društvu predavanje. Predaval nam je visokošolec g. Šček, za kar se mu društvo najprisrčnejše zahvaljuje. — Predavanja so se udeležili ljudje mnogoštevilno. — Vsi navdušeni so se društveniki razšli s klicom : Boj svobodomiselnim učiteljem, škodljivcem sv. vere in naroda!
ki Iz Anhovega. Sedanje starešinstvo se bavi sedaj s tem, da bi spravilo v red občinske račune iz žu-panstvene dobe prejšnjih dveh gospodov županov. Iztirjujejo se v ta namen različni zastanki, ali dogodi se večkrat, da pridejo stranke v občinski urad s pobotnicami, ki dokazujejo, da so bili zastanki, katere se sedaj od njih tirja, že plačani. Iz tega je razvidno kak red je moral vladati v omenjeni dobi v našem občinskem uradu.
ki Iz Goljevico. Pred enim tednom smo imeli pri nas komisijo kanalskega cestnega odbora, ki si je ogledala svet po katerem bode šla nova cesta, katero mi tako nujno potrebujemo. Te komisije se je udeležil tudi naš sedanji župan Kristjan Velušček. Čeravno je vsakemu, ki naše razmere količkaj pozna, znano, da je ta cesta prepotrebna, vendar so se našli nekateri ljudje v Anhovem, ki bi to cesto, ako bi stalo to v njih moči, radi onemogočili. Med onimi, ki so prišli na lice mesta in ki so tej cesti nasprotni, bil je tudi prejšnji župan Medvešček. Kaj je tam iskal, nam ni znano; mogoče je mislil, da se bode ta
dan delil denar od železnice. Kanal -skemu cestnemu odboru smo jako hvaležni, da se za to cesto zanima in prosimo ga, da bi delal na to, da se cesta čimprej izvrši.
Iz komenskega okraja.
km Vabilo. — Kmečka hranilnica in posojilnica v Kostanjevici na Krasu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi vsled § 29. pravil, na redni občni zbor dne 26. junija 1910. ob 1. in pol v uradnih prostorih sč sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva; 2. potrdilo računskega sklepa za leto 1909; 3. volitev novega nadzorništva po § 25. pravil; 4. slučajni predlogi in nasveti.
km Škrbina. Veselica, ki jo je priredilo novo ustanovljeno „Kat. slov. izobr. društvo" dne 5. junija je vkljub slabemu vremenu izborno vspela. Gostje katerih je bilo nad 500 iz Komna, Dornberga, Kostanjevice, Nabrežine, Temnice so se čudili igram in petju. Niso pričakovali tako lepega petja in toliko dovršenega igranja. Peli in igrali so pa samo domačini in še mnogi novinci. Ko so igrala dekleta igro „Pri gospodi" bilo je vse tiho med gledalci — dokaz, da so naše punce dobro igrale. Isto-tako je ugajal ženski dvospev „Pomlad", četudi ni manjkalo med poslušavci takih, ki so želeli, da bi punce kaj pogrešile. Zastonj so čakali! Možki zbor »Bratom Orlom" je navdušil Orle in druge, mešani zbor „Ženin kos" se je moral ponoviti. Čast gosp. pevovodju, pevcem in pevkam. Dasi ima Škrbina dva pevska zbora, se je videlo, da pri našem vsaj ne manjka moči, nfe glasov, ne vaje. Na zdar!
km Iz Lipe na Krasu. Včeraj je razsajala nad našo občino huda nevihta, kateri je sledila debela in gosta toča, ki je popolnoma opustošila naš kraj. Pobila je vse. kar je našla na polju, da izgleda pri nas zdaj kakor v jeseni.
km Iz Gor. Branice. — Zopet se je nepodpisani dopisun iz Branice zagnal vame v zadnjem »Primorcu".
V	uvodu one flikarije toži o žalostnih razmerah, v katerih živijo Bra-ničarji, odkar jih vse hoče zaviti Šmid v njegovo črno suknjo in prorokuje, da tega ne doživi Šmid nikdar. Le potolaži se, vbogi Jeremija v svoji žalosti in nikar se mi nič ne boj moje suknje, saj je taka, da, če te na eni strani potegnem noter, boš vendar lahko smuknil na drugi ven I Sploh pe ne silim nikogar pod mojo suknjo, najmanj pa znanega mazača. To pa tudi dobro vem, da, če vsi zlezejo pod mojo suknjo, ti, žalostni junak brez podpisa, ne boš. Veš kaj, pa mi ni tudi veliko mar z&te!
Da pa molim za mir in spravo v cerkvi ali ni to potrebno, saj ravno sam tožiš o žalostnih razdvajenih razmerah! Pejd, no pejd čenča I Dalje kvasi o mnogih tožbah, ki vladajo sedaj po Branici. Seveda, če kradejo zajce, srne in če se ravno ljudje njegove klike pretepajo, pobijajo in režejo med seboj, za vse to sem odgovoren jaz! Da je g. učitelj tožil našega moža, načelnika cerkvenega skladovnega odbora, to sem mu tudi jaz zaukazal ? Da je mož liberalec pretepel ženo in ga je šla ta tožit, seveda, vse na moj hrbet! Res sem bil za mir vedno in sem, a ne za tak gnjili kot ga hočeš ti, dopisunče!
Braničarji, kdo je vrgel prvi iskro sumničenja med Vas ? Ali ne neznani dopisun v ..Soči", ki me je začel brez povoda napadati o času volitev. Če sem vršil svojo dolžnost in nisem pustil, da bi vsi plesali, kakor jih je par godlo in so potem oddali za naše kandidate svoje glasove, zakaj potem tako vpitje? Vidiš, vidiš, tu te čevelj žuli, to je tvoje kurje oko! Jaz naj bi molčal, da bi liberalni
spletkarji delali kar po svoje? Nikdar in nikoli!
Potem pogreva zopet staro kašo o Raši, o vodovodu, o šoli. Vse to sem ti ovrgel Že enkrat v „Prim. listu". Kaj imaš tako kratek spomin?
Si	čital sklep deželnega zbora o Raši in dovoljeno podporo? Ali naj grem jaz po denar in naberem delavcev, da začno regulirati Rašo? Kaj se ti blede, pa morda je repatica vzrok ?
Cesto skozi Kodrete do goriške meje sprejel je deželni odbor kranjski, ki je potrdil tudi prošnjo za vodovod. Čuden patron tak dopisun! Jaz naj v par letih storim toliko, česar deželni odbori ne morejo v desetletjih, in še več? O repatica in tvoja moč, ali pa alkohol! Taki ljudje so za na Studenec; ubogi pa tudi »Primorec", ki sprejema čečkanje takih puhloglavcev I!
Oh in ta šola! Iz farovža je morala in Šmid je obljubil, da bodo takoj drugo zidali!! Čujte, čujte! Pa zopet ni nič! Potolaži se zopet, ubogo mevše, vso zadevo glede šole ima v rokah c. kr. okrajni šol. svet in g. učitelj Peček! Če pa okrajni šolski svet nima denarja za novo šolo, koliko manj ga imam še le jaz braniški kurat pri tej mastni plači! Veš kaj, Jeremija, kar k g. nadzorniku v Sežano pojdi in tam se pritoži, da nove šole Še ni, pa bo; jaz sem bil že enkrat. Da sta pa iz farovške šole postali dve lakirani sobi, je gola laž; pač je ena sama, ki pa ne boli ljudstva toliko, da bi letal okoli eksekutor! Veš kaj, to so stari, še neporavnani grehi!
Najbolj je pa zlobni mazač zajavkal, ko sporoča o Marijini družbi (ne »društvo"), o izobraževalnem društvu in o Orlih. To, to so solze, to, to stok! »Ločeni smo v dva tabora". O joj I Vojska bo I Odreti naš hočejo! Ubožec, prej je bilo pa vse edino! Zakaj pa ni sedaj, ali sem jaz vzrok, da nočeš v naš tabor? Se poznamo!!
Ni res, da sem delal proti veselici v korist družbe s-v. C. in M.; pač pa sem delal proti plesu in bom. Če razumete pod besedo veselico samo in zopet samo ples, potem bom moral biti še zanaprej proti takim veselicam. Ne pomaga niči
Ni res, da sem dovolil za oni dan organistu, da je brez usmiljenja natezal harmoniko v neki drugi gostilni; pač pa sem mu izrecno prepovedal!
Golaž in vampi tudi našim libe-ralčkom močno diše. Pa kakšni ? Brezplačni. Ti, ti so najboljši, najpikantnejši. Povedati pa moram vendar le resnici na ljubo, da niso bili zastonj, ampak, da so jih vsi Orli plačali, kar spriča lahko gostilničar.
Tako maščevanje, da nisem hotel imeti blagoslova, doživel boš pa, pobožni farizej, vselej, kedar boš napravil še tako veselico n. č. sv. Ciril in Metodu!
Nazadnje poroča dopisun tudi novico, da jih je pri veselici prišla pozdravit še .druhal" klerikalna iz sosednjega Gabrja.
Seveda zato sem zopet jaz odgovoren ! Zakaj ste pa toliko bobnali po vaseh, da bi spravili kolikor mogoče več ljudstva na ples? Ali so pa ti, ki so prišli \;as pozdravit »druhal", povedali vam bodo že sami! H koncu spusti obupano človeče še imenitno čestitko: »Čestitamo Valentinčiču in Šmidu ! Imenitna božja namestnika sta."
Za čestitko tudi v imenu g. Valentinčiča : prisrčna zahvala! Veseli me, da me priznava za božjega namestnika! Ali sem pa imeniten ali ne, o tem ne gre sodba ne tebi dopisunče in ne »Primorcu", ampak mojim predstojnikom!
Braniški kurat Šmid.
Iz tolminskega okraja.
t Kmečka hranilnica In posojilnica pri Sv. Luciji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo je na svojem II. red-
nem občnem zboru dne 28. marca t. 1. tak<5 izpreinenila § 4. zadružnih pravil, da je razširila svoj delokrog tudi na sosednjo faro Idrijo pri Bači in c. kr. okrožna sodnija v Gorici je vzela to spremembo I. junija naznanje. Toliko v vednost faranov na Idriji pri Bači, ki imajo sedaj svojo posojilnico pri Sv. Luciji.
Iz kobariškega okraja.
kd Izpod Krna. — Liberalni skakači ne znajo nič drugega več kot netiti prepir med ljudstvom. Upajo, da bode pri tem kaj odletelo ter da bodo oni to pobrali. Ker si na drug način ne znajo pomagati, se tolažijo s tem, da pride čas, ko bodo vsi poslanci liberalci, ki bodo dosegli svobodno šolo in civilni zakon. 0 kako bodo prosti, ko se bodo poročili pod lipo, prosti bodo „farške teme", prosti bodo tudi od cerkve, škofov in papeža. Ali zapomnijo naj si, da morajo biti ali pod oblastjo papeža, ali pa pod oblastjo satana, ker svobode sploh ni.
Sledeči slučaj naj pa kaže, da se vsi odpadniki od vere vendar vrnejo nazaj k sv. cerkvi. Nek hud liberalec in naročnik „Soče", ki ni mogel videti duhovnov je ležal na smrtni postelji v bolnišnici. Od tam je pisal tako pismo domov, da je vsakega ganilo. Prosil je namreč v pismu odpuščanja, nadalje je svaril ljudi, naj za božjo voljo ne žive kakor je on ter da on vse prekliče, kar je govoril proti sv. veri. Konečno je še dostavil, da je največja težava poklicati pred zadnjo uro duhovnika, ako se ga je poprej vedno zaničevalo. K^jti kdor bode tako nasprotoval cerkvi in zaničeval duhovna kakor on, se bo čutil ponižanega in potrtega, ker ravno v tistih trenutkih spozna človek potrebo duhovnega tolažnika, ki mu olajša pot v oni svet.
V	Aleksandriji. Egipt, dne 28. maja 1910. — Čas je, da se tudi mi'enkrat oglasimo v cenj. Prim.Listu". Imamo namreč poročati nekaj novic. Po evropskih časnikih se piše, da smo v Egiptu pred revulucijo. Stvar pa je taka le : V Kairi je bil obsojen morilec bivšega ministerskega predsednika, mladi lekarnar El VVardani, na smrt. Za časa sodne obravnave so dobro poskrbeli za varnost. Ker so pa Arabci nekaj nagajali, so jih ognjegasci z brizgalnicami razgnali. Omenjeni obsojenec je pristaš takozvane nacionalne stranke, katera si je postavila za smoter osvojenje Egipta izpod angleškega jarma in dosego konstitucije. Seveda sedaj na vse kriplje delujejo, da bi bil pomiloščen. Enaka gonja se ponavlja kot ob času brezbožnega Ferrerja. V to svrho preiskujejo vse njegove nonote do desetega koiena nazaj, in če je bil kateri količkaj nervozen, je bil po njih že zmešane pameti, ob enem pa v tisti sapi proslavjajo Wardanitov /ločin kot žrtvovanje za domovino. To ni sicer nič novega v podobnih slučajih; pa nerazumljivo je, da se je pri obravnavi njegov zagovornik direktno nanj obrnil in ga z vznešenimi besedami proslavljal kot junaka domovine. Med drugim je rekel: „Tvoje požrtvovalno dejanje (umor) bo vedela ceniti pozna zgodovina in pozni rodovi se te bodo hvaležno spominjali in te postavljali svoji deci za vzgled." Šele ko se je do dobra izrazil, ga je predsednik prekinil. Tu je treba še pov-darjati, da za pomiloščenje ne delajo toliko Arabci, izvzemši njegove stranke, kakor Evropejci, seveda takšni, ki pripadajo framazon-skim ložam. Prvo mesto zavzemajo sinovi avite kulture, ki jo zmeraj polomijo. Ob 50 letni slavnosti takozvane .špedicije tisočerih" pod rudečesrajčnim Garibaldijem, h kateri je prišla nalašč ena križarka iz Italije, so precej noreli. Za trobojnicami z mrtvaškimi glavami je svirala godba in zanjo je neredno korakalo 150 mož kraljeve mornarice, katerim je sledila šolska mladina in drugi »domoljubi" v neko gledišče kjer so več kot oboževali
Garibaldija in po njem odrešeno patrijo Eden je pač priznal, menda poveljnik križarke, neki kapitan, da je žal preveč mize-rije doma in da se bo to izboljšalo, kakor hitro odrešijo še neo rešene laške pokrajine. Potem so se pa tako daleč spozabili, da so z Garibaldijem primerjali — El Wardanita oba sta bila namreč že v rani mladosti obsojena na smrt. Zato pa so začeli zbirati podpis na prošnjo za pomiloščenje slednjega. K njiin so se pridružli še Francozi in drugi framazonski bratci in sedaj pošiljajo'- Kedivu in v London brzojavke za milost, ravno tako, kakor so jo poslali od tukaj svoj čas za Ferrerja svojemu frania-zonskemu bratu, sedaj umrlemu kralju — Edvardu. Pravijo, da bodo kakor takrat tudi sedaj pogoreli, zato pa grozč; no vlada in Agleži se jih menda preveč ne bojč.. . .
Sedaj pa dovolite par besedi o Slovencih I Prav v zadnjem času imamo beležiti veselo vest. Razpustilo se je namreč društvo za slovensko šolo, katero so definitivno prevzele v svoje roke vrle čč. šolske sestre. Z mirno vestjo trdimo, da bo odslej omenjena šola v pravih rokah in da lahko brez ^trahu gleda v bodočnost. To je tudi radi tega ne male važnosti, ker bodo čč. sestre lažje zbirale okoli sebe tudi tukaj služeče slovenske ženske v tam se nahajajoče društvene prostore. Hkratu moramo z največjo radostjo pozdraviti v beli Ljubljani ustanovljeno .Slovensko Stražo" in to še posebno zato, ker se je pri ustanovnem shodu namignilo, da se bo razširil njeno belovanje tudi na Egipt. Na roko bo torej šla požrto-valnima dušnima pastirjema, ki vkljub vsej delavnosti ne moreta vsemu kaj. Posebno pri konzulatih bo treba malo podrezati, da se bodo nekoliko bolj ozirali na naše ljudi kot doslej. Koliko Slovenk prihaja dan na dan v Egipt, od katerih živ krst ne ve, kje in kako živč. Posvetiti bi bilo treba tudi v to temno točko našega žalostnega izseljeniškega življenja In da bo Slovenska Straža" kos ti nalogi, ni nikakega dvoma. Premogočna je, da‘bi ne mogla poiskati in privesti pod svoje okrilje tudi tukajšnjih slovenskih hčera in sinov. Zato pa smemo po vsej pravici upati, da najdejo Slovenci v Egiptu v ..Slovenski Straži" ne le stražo, ampak tudi zavetje.
Konečno Vam še zadovoljstvom poročamo, da v zadnjem času pijemo v Aleksandriji domačega vipavca. Ravno tak je kot doma. Pa naj kdo reče, da vipavska vina niso za Egipt! Le želeti bi bilo, da naši ljudje nekoliko poreklamirajo zanj — in bo teklo, dasi je vročina. Saj kdor je pokusi, je pohvali I Še okusnejše je kot razna laška in grška vina, po našem vsaj glava ne boli.
Lahko bi vam povedal še kaj več, pa zs sedaj biez zamere in zdravi, dokler se spet ne oglasim.
Drobtinice.
Katoliška organizacija na Laškem.
Te dni je 30.000 beneških kmetov v Citadelli osnovalo kmečko strokovno zvezo. Pospešuje jo zlasti škof pado-vanski, beneškim Slovencem dobro-znani monsignor Pellizzo. Socialiste in liberalce je vsled tega prešinil velik strah.
Strela udarila v čredo ovac. V
nedeljo popoludne se je zneslo silno neurje tudi nad okolico pazinsko. —-Blizu Lindara je strela udarila v čredo ovac in ubila njih 19, 50 pa omamila; pastirja je tudi ubila.
Pokojnine avstrijskih ministrov.
Svota. katero izplačuje avstrijska država na leto kot pokojnino bivšim ministrom znaša 727.000 kron. Največjo pokojnino dobiva Beck v znesku 32.000 K. Korber, Klein in Byland Reidt dobivajo po 24.000 kron. Šest drugih ministrov ima po
16.000 kron pokojnine. 30 ministrov, ki so izšli iz birokracije dobiva skupno
600.000 kron, Gesmann, Fiedler in Fort dobivajo po 20.000 K. Najmanjšo to je postavno določeno pokojnino dobivata le bivša ministra Začek in Schreiner.
Lastavlce poginile. Iz Curiha poročajo : Blizu Velikega Sv. Bernharda so našli na tisoče mrtvih lastovic. La stovice so se vračale po tej strani proti severu, a poginile so v velikem snežnem metežu.
Bivša meksikanska cesarica Kar lota, ki živi sedaj na gradu Bouchont blizu Bruselja je izpolnila v torek 70 leto. Cesarici je že leta 1866 otemnel duh in še danes ne ve, da so jej soproga, bivšega meksikanskega cesarja Maksimiljana 19. junija 1867 ustrelili v Queretaru.
Neurje na Dunaju. V ponedeljek opoludne je razsajala na Dunaju velika nevihta. Utrgal se je oblak in padala je tudi toča.
Strela vdarila v vojake. Ko je v Draždanih pešpolk št. 177 marširal v novo šotorišče pri Kčnigsbrucku, je udarila strela v drugo in tretjo skupino
3.	stotnije in vrgla 18 mož ob tla. Trije rnožje so bili ubiti, deset jih je bilo težko, pet pa lahko ranjenih.
Pomlloščenje v Turčiji. Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o pomiloščenju vseh Albancev, ki so obsojeni radi navadniii zločinov.
Stroški procesa Tarnovske v Benetkah znašajo po uradni sestavi 20.575 lir, od katerih se je izdalo 4140 lir za priče, 6917 za strokovnjake, 690S lir za tolmače in 2609 lir za po rotnike. Za brzojave in telefonske po govore pa je dobila italijanska vlada 77 tisoč lir, torej je imela s tem procesom lep dobiček.
Gospodarske vesti.
Pokončujmo kiseljake! — Te
.grozdne črve je vštevati med najhujše živalske sovražnike vinske trte. Že prvi rod ogrize mlade grozde, ko so še v cvetju; drugi oziroma tretji rod pa se loti ocvetelega grozdja in ga prav mnogo pokvari. To je našim trtorejcem dobro znano; kajti ta nepridiprav napada že mnogo let vinograde raznih pokrajin naše dežele in provzroča povsod občutljivo škodo; od črva ogrizeno grozdje gnije in splesni namreč navadno že na trti, zlasti o vlažnem vremenu.
Tega trtnega škodljivca je z ozirom na letni čas zatirati na razne načine.
V	jeseni postavimo ali obesimo na trte povezke iz cunj ali slame, da nudimo črvom priležno zavetje, v katero se zabubijo. Po zimi poberemo te povezke in jih požgemo ali oparimo z vrelo vodo. Pa še na drug način opravimo po zimi jako vspešno delo, če ostržemo namreč z rokavicami iz železne žice, ki so nalašč za to napravljene, lub s trsov in pomečkamo pod njim skrite zapuske; nekateri parijo tudi trte z gorko vodo, da tigonobe s lem bube, ki se jih držč.
Pomladi in poleti bojevati se je proti črvom raznih rodov. Po nekod imajo posebne acetilenske svetilke, v katere se zaganjajo metuljčki, dokler se posmode.
Na Francoskem so v borbi proti kiseljaku naredili mnogo poskušenj z raznimi sredstvi, katera uporabljajo, predno se izvale črviči.
Med različnimi morili se je najbolje sponesel I) tobačni izvleček, ki se v množini 1 — I in pol od sto lahko primeša bakreno-vapneni raztopini. Če škropimo trte s to zmesjo, preženemo i peronosporo, i kiseljake in privarčimo tako mnogo časa, ker opravimo z enim delom to in ono. 2. Dobro sredstvo je tudi 2 odst. borov klorit, če se v dotični razstopini razpustijo še 2 od sto ma-lase. To pa naj si zapomnijo trtorejci, da ni borovega klorita nikdar primeša-vati bakreno-vapneni razstopini.
Da s tem ali onim sredstvom bolj gotovo dosežemo svoj namen, treba, da zadenemo pravi čas za škropljenje.
Skrbno moramo namreč paziti na to, kdaj se prikažejo prvi metulji; 8 ali 10 dni začnimo škropiti in sicer prvič navadno zadnje dni maja, da ugonobimo gosenice prvega rodu ; drugič pa prve dni julija, da pomorimo drugi rod.
Delo je opravljati z navadnimi škropilnicami in sicer je skrbeti za to, da se posebno grozdi dobro poškrope. Zato jili je poprej na kak način razkriti. Da se ne zapravi preveč razsto-pine, naj se pritrdi na kropilnično cev priprava, ki zabrani razškropljenje tekočine.
Nadejamo se, da bodo naši trtorejci v svojo korist poskusili uporabo enega ali drugega izmed nasvetovanih sredstev, da se prepričajo o njegovi uspešnosti. Prav ljubo nam bo, da o svojem času sporoče c. kr. kmet. kem. poskuševališču v Gorici o izidu teh poskušenj.
Poskuševališče samo pa je vedno na razpolago vsem tistim, ki bi želeli nadaljnili pojasnil o tej zadevi.
F. G v o z d e no v i č.
Književnost.
Staršem ln vzgojiteljem. Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu. — Spisal O. Julij Lintelo. (Slovenski prevod je oskrbela in knjižico izdala Marijina družba v ljubljanskem semenišču.) 1910. Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. Str. 44. Cena 25 vin., pri naročilih na 10 ali več izivodov po 20 vin.
Muzikalije ..Glasbene Matice" v Ljubljani za društveno leto 1909 10 so pravkar izšle. Te dni se začno razpošiljati in jih dobe člani za 4 K društ-venine, nečlani pa po 6 K.
XXXVII. zvezek Matičnih zborovskih partitur je izšel pod naslovom: 20 moških in mešanih zborov uredil Matej Hubad, ter obsega sledeče skladbe:
B. Moški zbori: 1. Jakob Aljaž: Na dan! — 2. Emil AdamičJ Scherzando.—3. Oskar Dev: — Hrepenenje. - 4. Oskar Dev: Tihi veter *od morja. — 5. Stanko Premrl: Na dan! —6. Ludovik Hudovernik: Zvezde.
—	7. Zorko Prelovec: Jaz bi pad rdečih rož. — 8. Ivan Muhvič: Mir. — 9. Vje-koslav Ružič-Rosenberg: San. — 10. Vilko Novak: Gorski kraj. — 11. Vilko Novak: Sanak spava. — 12. Hrabroslav Volarič: Izgubljeni cvet. — 13. Ferdo Juvanec: Rožmarin. — 14. Ferdo Ju-vanec: Pastir.
B. Mešani zbori: 15. Franc Kimovec: Izgubljeni cvet. — 16. Fmil Adamič: Zapuščena. — 17. Hrabroslav Volarič: Ljudmila. — 18. Anton Vilhar:'
V	mraku. — 19. Dr. Anton Schwab : „Dobro jutro." Pevski valček. — 20. Ferdo Juvanec : Na goro.
Trst
Loterijske številke.
4. junija.
............ 27	6	4	50	47
Živa potreba
je bila, da je izšla kuharska knjiga o pripravi Pekatet, ker je res primanjkovala receptov aa to. I7dobiva se brezplačno pri Prvi kranjski tovarni testenin v il. Bistrici.
Odlikovana pekarija £ £	^ in Hladčičarna ▲
♦ K. Draščik ♦
% v Gorici na Kornu +
(v lastni hlil)
♦ izvriuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na % drobno ali orig. buteljkah. Pri-
■ poroča se sl. občinstvu. Cene jako nizke.
ZAHVALA.
Vsled želje brata Franceta in sestre Frančiške pok. preč. gospoda
Antona Gleščič-a,
kurata v Štanjelu,
zahvaljujem se v njunim imenu vsim, ki so se udeležili pogreba ali mu na kak drug način skazali zadnjo ljubav in čast; izrecno vč. gosp. dekanu J. Murovec iz Črnič, vč. g. I. Valentičiču-u, dekanu iz Konina, vsim drugim duhovnikom, posebno sošolcem, nadalje zastopnikom Štanjelske občine, bi. g. vit. Fabjanu, g. županu, starašinom, kot tudi zastopnikom domače občine Osek-Vitovlje ter vsemu domačemu ljudstvu za obilno udeležbo. Izrecno se tudi zahvaljujem domačemu učiteljskemu osobju, katero se je udeležilo pogreba s šolsko mladežjo z zastavo ter tudi sosednim gg. učiteljem in g.cam učiteljicam. Konečno izražam tudi prisrčno zahvalo preč. g. župniku B. Grča iz Šempasa, za poslednja tolažila, ki jih je pok. gospodu že v zadnjih trenutkih podelil.
V	Oseku, 9. junija 1910.
Fr. fVarikd, vikar.
Svoji k svojim! ---■	Svoji k svojimi
Staroznana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
posiroze pošteno in točno s pristnimi belimi ln črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov ; notom s pylzonjskim pivom j,PHAZI)ROJu is slovečo češke .,MeS6ansko pivovarne14, in izbornim proti-vinskiin pivom iz pivovarno kneza Schvvarzonbcrga v Proti-vinu na Geskom, in sicor v sodčokih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrsto, lastnoga pridelka v Bteklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpoSilja po železnici na vso kraje avstrijsko-ogrske državo v sodih od 60 1 naprej franko goriška postaja. — CENE ZMERNE.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster
Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Prodž se malo posestvo, nekaj rijlv in senožeti, pod jako ugodnimi poboji v Kanalu. Naslov prodajalca pove naše upravnlštvo.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nimberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce ln popotnike.
Najboljše šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
■a krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Eta ulivala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje’ oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
* Goriška zveza
ia
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
pri naknpn bnetllttik potrebščin ii pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov. •'v- ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ŠT. 32-
**»
!'eJ
Prosiva z a h. t e v a t i 1 i s t k e !
J
H
Največja trgovina z železjem
Milili & MIBO
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e ir e nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva s a hte v ati 1 istk e!
►o
O
N
O
n
n
D
O
pr
**
o
s
o
a
p
oa
•i
p
ANA LIKAR
v G0RI6I
Semeniška ulica št. 10.
Velika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin.
V trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, svete podobe, tiskovine za duliovnije in župnije. Sprejema tudi tisk zasebnih tiskovin, računov, posetnic, napisov itd. itd.
Dobra postrežba, najnižje cenel
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice =
v GORICI, Gostosta ulica šl. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete. =====
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Pl Prva slovenska trgovina z jedil- Pl V	ii	i m lilagom	“
(j) Anton Kuštrin
A	v	QOjyei
Gosposka ulica štev. 25
'inj
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Delaonica cerhuenili posod In cerkvenega orodja
Fr. Leban Gorico,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega o.odja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
0
I .
ROJAKI POZOR I
S	S
S Vedno in vedno se je povpraševalo in govorilo, S S zakaj da ni v Gorici nobene domače manufakturne S
|HI ^ irtivtin Ililll lil 111UU111I1I LJiclgOlIl rOJČlVVUV	^	HH
[jjlvančič & KurinčičJlJ
s Gosposka ulica šfev. 11. š
S
Kdor si hoče nabaviti dobro in trajno pomla- ^
O	Ud	UUtll.	O
C	č
r^frssssssssss/ssssssssssssssssssssssssssssssssssArsK*
Leuljarska zadruga v Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v RabatiSče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po
zmernih cenah. -»■
'P
ji u/ tis v s a
Lekarna
j bistofoletli i Girici
^ Prave In edine žel. kapljiee
■ mamko av. Antona Pado-vanakega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-A prekosljiva. — Te £"ii kapljice uredijo j:-:J redu o prebav-' Ifanie, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (	»Minka)	popije.— Okrepi
Iielodec, storč, da ngine v kratkem času omotica iu Si-n votua Unost (mrtvost). Te kap. j Ijioe tndi storč, da človek raje />
Cm stsklonici 60 vi«
sem.. <*•"* f
NOVA HIŠA
je na prodaj
v Gorjanskem na Krasu.
Iliša je ob cesti in zelo pripravna za krčmo ali trgovini.
Naslov pove upravništvo našega lista.
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-  ugodnejših krajev _________________
Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino K 1-04 Marsiglia ... K 1'28 istrsko	„	„	1*12	Bombay	.	. . .	„ 1'20
Corfu	„	„	1‘20	Bari..............„	1-40
Puglie	„	„	t '20	Lucca.............„	160
Jesih vinski	najfinejSe . . . „ 2'—
: Milo in	luči.
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
j|t Priporočajte med seboj -jj
S trgovin® J
M
H!
S
Ij. Medvedi
A	A
I Gorica I
Jj Corso Verdi 38- M H sv Postrežba strogo A
jF solidna. rg'
r—r_v r—v r—n
gaaeafflži
kupite pri
Po znižanih cenah
Franc Ravnikar-ju v Gorici
= RASTE LJ št. 16	—=
raznovrstne sezijske novosti kakor: Oxford, kambrik, cefir panama, pique, batist, raznovrstno volno, moški kamgarn, cvilih za postelje, prte, brisalke, srajce, odeje, različne rute za na glavo, cajg za moške, posteljne garniture, naramnice, nogavice itd. Za dobro in sveže blago se jamči!
8W Platno vseli vrst in žima za novince (novoporočence) vedno v veliki izberi!
Priporoča se najuljudneje
Franc Ravnikar, Gorica
•^aštelj 16 (v lastni hiši.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna- (odgov. L. Lukežič) v Gorici.