GLEDALM LIST SEZONA . 19232*1 ! i % ŠTEVILKA' 11 \ IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI n n K05TR UUKR5IDOUIC LIUBLTHDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izdelkov: — Listnice - Damske torbice == Potoualni usnjati predmeti i. čr. jj) Samoprodaja in zaloga izdelkou tauarne „PETOWIFl“, č. 0. [j BEOGRAD Dionička glav. . . Din 60,000.000 Rezerva........ Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Ca v ta J, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jesonice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, ŠibeniN, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York Citjr, Banco Yugostavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. m isctji^sfA« o OliHO Najfinejša svetlobna telesa — za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA‘\ Naročila samo na atelji „VESTfl“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 11. decembra Zaprto. Sreda, 12. n Danes bomo tiči Red F Četrtek, 13. 11 Nju. Premiera Izven Petek, 14. n Mogočni prstan Red E Sobota, 15. 11 ob 3. uri popoldne Judit; dijaška predstava Izven Nedelja, 16. 11 ob 3. uri popoldne Ugrabljene Sabinke; ljudska predstava Izven Nedelja, 16. 11 ob 8. uri zvečer Hedda Gabler Izven Ponedeljek, 17. Niu OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Red C Torek, 11. decembra Aida Red C Sreda, 12. 11 Nikola Šubic Zrinjski . . . Red D Četrtek, 13. 11 Gosposvetski sen Red A Petek, 14. 11 Zaprto. Sobota, 15. n Mignon; gostuje ga. Wesel-Polla Red F Nedelja, 16. n Tosca Izven Ponedeljek, 17. 11 Zaprto. Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se tvrdka največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo št. 12 - i — Začetek ob 8. Konec ob 11. pri Plavcu Danes bomo tiči. Veseloigra v štirih dejanjih (osmih slikah). Spisal J. Nestroy. Poslovenil * * * Režiser: O. ŠEST. g. Lipah gna Gorjupova g. Rogoz g. Plut g. Sancin gna Rakarjeva g. Kralj g. Drenovec g. Skrbinšek ga P.Juvanova ga Wintrova ga Medvedova g. Jan gna V. Juvanova gna Ježkova g. Kumar g. Jerman g. Cesar g. Terčič g. Medven g. Smerkolj Dejanje se vrši pri Plavcu, v malem mestu, potem v bližnji stolici in na koncu spet pri Plavcu. Plaveč, trgovec v malem mestu . . . Minka, njegova sestranka in varovanka Bobek, trgovski pomočnik Matiček, vajenec Zmikavec, hlapec Jera, hišna Melhijor, hlapec brez službe................. Drugovič..................................... Poskočil, krojaški mojster................... Globočnikova, trgovka z modnim blagom Jelovškova, vdova............................. Cvetkova, Plavčeva svakinja.................. Komar......................................... Tina, izdelovalka lišpa....................... Liza, služkinja pri gospodični Cvetkovi . Hišnik........................................ Kočijaž....................................... Stražnik...................................... Grabež, potepuh............................... Prvi natakar.................................. Drugi natakar...........................■**... Po četrti sliki daljši odmor. Salon za da m e in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica eleciališiVcili lasulj in potrebščin Začetek ob 8. Konec ob 10. NJU. Vsakdanja tragikomedija v desetih slikah. Spisal Osip Dimov. Poslovenil M. Skrbinšek. Režiser: B. PUTJATA. N ju..........................................ga Šaričeva Soprog........................................g. Putjata On............................................g. Rogoz Kostja........................................gna Smerkolj ml. Marija........................................ga P. Juvanova Oče...........................................g. Lipah Mati..........................................ga Medvedova Pomočnik......................................g. Medven Prvi gospod...................................g. Sancin Drugi gospod..................................g. Smerkolj Dijak.........................................g. Jan Prva dama.....................................gna V. Juvanova Druga dama....................................gna Slavčeva Hišna.........................................gna Ježkova 1.) Evo pet metrov mojega življenja! 2.) Ozek trak pomladi se je pojavil nad zemljo. 3.) Pisma lahko ožive? 4.) Kakor da zaslutimo smrt. 5.) Bila si kot solnce. 6.) Mama, kje si ? 7.) Je kaj višjega od smrti in ljubezni? 8.) Zvenela je kot roža. 9.) Mrličem je vse prav. 10.) Ona je tu ... z nama . . ! Svetlobna telesa posodila tvrdka ,,Vesta“. JOS. ROJINA Velika izbera moderne moške konfekcije ~ ljubljana in obleke po modi ' ■■■ Aleksandrova cesta 3 KIRURGIJA- ORTOPEDIJA bandaže, obvezila In pasovi za dame, razni zdravstveni izpiralni Brušenje aparati, varnostni gumi-izdelki Niklovanje BESEDNIK IN DRUG, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 Telefon št. 4-39 Telefon št. 4-39 - 3 — Začetek ob 8. Konec ob 11. MOGOČNI PRSTAN. Narodna pravljica z godbo, petjem in plesom v štirih dejanjih (sedmih slikah). Spisal Fran Milčinski. Glasbo zložil Viktor Parma. Kapelnik: g. FR. BAUER. Režiser: A. DANILO. Kraljica belih vil..............................gna M. Danilova Vila Dragomila..................................gna Slavčeva Prva vila, ^ t.............gna Juvanova Druga vila, > čuvarice zakladov ................gna Ježkova Tretja vila, ' l.............gna Kramarjeva Prvi škrat......................................gna Tilka Jezeršek Drugi škrat.....................................gna Heda Janc Tretji škrat....................................gna Rezi Brcar Car Aleš, eno manj nego deseti..................g. Lipah Princesa Viola..................................ga Saričeva Minister Rigomir................................g. Skrbinšek Minister Rogoslav...............................g. Plut Strežaj carja .................................g. Bertok Deveti kralj....................................g. Peček Minister Mehmed.................................g. Kralj Prvi suženj, ^ (....................g. Terčič Drugi suženj, J zamorca ^.......................g. Markič Kraljev sluga...................................g. Kumar Glasnik.........................................g. Danilo Prvi mož iz naroda..............................g. Sancin Drugi mož iz naroda.............................g. Medven Stražar.........................................g. Smerkolj Majka Marta.....................................gna Rakarjeva Stanko, njen sin................................g. Drenovec Kuža Zvestin....................................g. Medven Muca Liza.......................................gna Hillejeva Evfemija, roj. von Prezeltaig...................ga V. Danilova Tonček, Tinček, Binček, }■ njeni otroci Markec, Mirkee, ....................gna Gorjupova ....................g. Windiš ....................g. Marn ....................g Smerkolj I. .................... . g. Smerkolj II. Zakleti mladeniči.................................gg. Jan, Medven, Jerman Janičarji, odaliske, narod. Slike: I. Imenitna kupčija. 2. Zahvala kraljice vil. 3. Čudeži mogočnega prstana. 4. Neprijeten gost. 5. V sovražni oblasti. 6. Potujoči umetniki. 7. Vsemogočna ljubezen. Rešeni. Med prvim dejanjem mimodrama o našem ljubem kruhku. Izvaja baletna šola. Plese aranžiral baletni mojster g. Trobiš. — Deloma nove kulise naslikal g. Skružny. Sodeluje del muzike dravske divizijske oblasti. — 4 — Začetek ob 8. Konec ob pol 11, Hedda Gabler Igra v štirih dejanjih. Spisal H. Ibsen. Prevel V. Mole. Režiser: FR. LIPAH. Jorgen Tesman, štipendist za kulturno zgodovino .........................................g. Peček Hedda, njegova žena...............................ga Marija Vera Gospodična Julijana Tesman, njegova teta. . ga Juvanova Gospa Elvsted..................................ga Medvedova Asesor Brack...................................g. Skrbinšek Ejlert Lovborg.................................g. Rogoz Berta, služkinja pri Tesmanovih................gna Rakarjeva Dejanje se vrši v Tesmanovi vili v zapadnem delu mesta. Odmor po prvem in tretjem dejanju. — 5 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. AIDA. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski.........g. Pugelj — Zupan Amneris, njega hči.ga Rewiczeva - gnaSfiligojeva Ai'da, sužnja etiopska .... ga Lewandovska — gna Zikova Radames, vodja egiptovske vojske ............................g. Sowilski - Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto — Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide..................g. C vej id Sel....................g. Banovec — Mohorič Svečenica................gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Plese naštudiral baletni mojster g. A. Trobiš. Vsebina: 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita o vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izroči zastavo. Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti meč in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo Radamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. dejanje: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v Izinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda njegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in ga skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames in Aida. Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Nikola Šubic Zrinjski. Glasbena tragedija v treh dejanjih in osmih slikah. — Po drami T. Kornerja spisal Hugon Badalič. — Vglasbil Ivan pl. Zajec. Dirigent: L. MATAČIC. Režiser: V. SEVASTJANOV. g. Cvejič — Levar gna Sfiligojeva ga Gaj-Jermanova -g. Pugelj g. Banovec — Kovač g. Mohorič Nikola Šubic, hrvatski ban, poveljnik Sigeta Eva, njegova žena . . Jelena, njiju hčerka . Gašpar Alapič .... Lovro Juranič .... Vuk Paprutovič . . . Sulejman Veliki, turški car........................g. Betetto — Zupan Mehmed Sokolovid, veliki vezir...................g. Sovilski Mustafa......................g. Rus Ali Portuk...................g. Ribič Ibrahim Beglerbeg . . g. Erklavec Levi, Sulejmanov zdravnik .........................g. Debevec Timoleon.....................g. Perko gna Thalerjeva >imenc Osmanka, Sokolica, Mejra, Fatima, Zulejka. — Hrvatski častniki in vojaki. Bule, odaliske, evnuhi, čuvarji saraja. Zbor vil, turški vojaki. Prva slika se godi v Beogradu, ostale v Sigetu in pred njim v turškem taboru leta 1566. Hotel „SOČA“, Ljubljana Lastnik K. POTOČNIK, Sv. Petra cesta 5 Telefon št. 531 Telefon št. 531 — 7 — Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Gosposvetski sen. Narodna opera v dveh dejanjih s predigro. Besedilo spisala skladatelj in Franjo Roš. Vglasbil: Risto Savin. Dirigent: A. BALATKA. Dušan............................... Bernard, knez Korotana in Kranjske marke.......................... Kneginja, njegova mati . . . . Otokar I. Premisi, kralj Seški . . Juta, njegova hči................... Grofica Andeška..................... Margareta, njena hči................ Mojmir, vitez, Bernardov prijatelj Pastovčan,! f............. Gradekar, J ^meta |................. Režiser: O. ŠEST. g. Betteto — Zupan g. Sovvilski ga Smolenska g. Pugelj ga Lewandovska ga Borova — Ropasova g. Rewicz — gna Kattnerjeva g. dr. Rigo g. Debevec g. Banovec Gosti, lovci, ljudstvo, vojaki. Predigra se vrši v sedanjem času, prvo in drugo dejanje na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju. Nove dekoracije: slikama Narodnega gledališča pod vodstvom g. Skružnyja. IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. • Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac. Herojska komedije ■* rUUKUr IZ-SLU • v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Francoma književnost zadnjih 50 let motda ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti. vznesenosti in sijaju besede t.iko tipično francosko, kakor je Rostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjosljo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta prekipevajoča od posmeha nad seboj; lev, ki bi si moge> priboriti svet in se ne upa dvigniti oči od žene, Ki jo ljubi - evo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac“ je uvrščen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega 'Jedjlišča. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. MIGNON. Opera v treh dejanjih, po Goetheju napisala Mihael Carre in Jules Barbier, vglasbil Ambroise Thomas. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: V. SEVASTJANOV. Mignon.......................................gna Saxova Filina.......................................ga Vesel-Polla k. g. Viljem.......................................g. Burja Lothario.....................................g. Betetto — g. Zupan Laertes......................................g. Mohorič Jarno........................................g. Pugelj Friderik.....................................gna Kocuvanova Antonio......................................g. Perko Prva dva dejanja se vršita v Nemčiji, tretje v Italiji v letu 1790. Vsebina. 1. dej.: Pred veselo krčmo, kjer popivajo meščani in nastopijo cigani s svojo umetnostjo, se pojavijo kot gledalci tudi igralci. Jarno, vodja ciganov, sili z bičem v roki Mignon, da bi pela. Viljem se zavzame zanjo. Cigani odidejo in puste Mignon Lothariju. Igralec Laertes svari Viljema, naj se čuva Mignon. On pa jo odkupi od ciganov in jo vzame, preoblečeno v deško obleko, s seboj. 2. dej.: Filina se lišpa za predstavo. Nocoj bodo igralci nastopili v gradu. Filina je ljubosumna na Mignon, katera sklene raje ostati sama in ločiti od Viljema. Izprememba: Mignon, oblečena zopet kot ciganka, želi iz ljubosumja do Filine, da bi se paviljon podrl. Lothario ga zažge. Filina ji ukaže, prinesti iz gorečega paviljona šopek cvetlic, ki ga je pozabila v njem. Mignon uboga in Viljem jo komaj reši iz ognja. 3. dej.: Bolno Mignon so prenesli v vilo Cypriani. Viljem spozna njeno ljubezen in jo vzljubi. Ko pa naenkrat odkrijejo, da je Mignon hči markijieva, ki mu je bila pred leti ukradena in katero je on, preoblečen kot Lothario, tako dolgo iskal in jo danes ves srečen našel, se tega dogodka vsi trije vesele. Manufaktura „ DANICA" Usnje vseh vrst in najboljše * a • i • « • r I ■ vseh vrst in najboljše kakovosti. Majzelj & Raj se Ij kakovosti. Na drobno in debelo. , . , .. T • -, , H Na drobno in debelo. Najnižje cene. Ljubljana, Turjaški trg 1. Najnižje cene. Začetek ob 8. Konec po 10. TOSCA. Opera v treh dejanjih. Besedilo po V. Sardou napisala L. Illica in G. Giacosa. Poslovenil Cvetko Golar. Vglasbil G. Puccini- Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka . . . . gna Zikova Mario Cavaradossi, slikar .... g. Šimenc Baron Scarpia, policijski načelnik. . g. Popov Cerase Angelotti . g. Šubelj Cerkovnik g. Betetto-Pugelj-Zupan Spolleta, birič . g. Mohorič Sciarrone, orožnik . g. Mencin Ječar . g. Perko Pastir g. Habič ml. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki; cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. CflPTIIMA^ IMPORT En gros HT En detail -TU Emina mm pla Krekov trg 7-8 Prvovrstne kvalitete (poleg Mestnega doma) po konkurenčnih cenah. Najugodnejši nakup igrač in primernih daril za Božič in Novo leto pri tvrdki Vaso Petričic nasl. J. Samec Ljubljana, Mestni trg št. 21. — 10 - Osip Dimov: „NJU“. 0. Dimov je apologet one nežne ženske duše, katero moški, ki ali ne zna ali ne more razumeti njene globočine, s svojim brezobzirnim obnašanjem potlači in uniči. Svojo „Nju“ imenuje ..vsakdanja tragikomedija", ker imamo v njej tipe, ki jih vsak dan srečavamo, tipe iz goste meščanske srede. Med nje postavi nežno žensko dušo, ki išče izhoda iz te brezbarvnosti in ki si želi vedno tega, kar ji ljudje in življenje ne morejo dati, in zato umre. Nju (Ana, Anjuška) je imela nekoč svoje lepe dekliške sanje, iz katerih se je zbudila v trenutku, ko se je poročila. Zakaj se je poročila, se ne ve; pač pa se je izkazal njen mož kot navaden vsakdanji človek, ki mu je predvsem do tega, da se nasiti v vseh pomenih te besede. Poročila je čisto navadnega egoista, brezbarvnega človeka, ki jo sicer ljubi, a ne zanjo, temveč zase, ki prav nič ne čuti, kakšno je notranje njeno življenje, ki razume njeno srečo tako kot jo on sam hoče . . . Nju izgubi svoje sanje in se vda življenju, ki je okrog nje, preživi deset let pošteno, ima dete, navidezno ji gre dobro, uboga svojo usodo in živi — ne da bi se ji zbudile njene lepe sanje — kot ptička. Nekoč pa sreča na plesu — in tu je začetek prvega dejanja — nekega pisatelja, ki že postaja slaven. On je človek, „ki gre vedno mimo“, kateremu je duša fraza, ki je zaljubljen v svojo lepo frazo — a se zna med ženskami dobro sukati in je pravi zapeljivec. Vsa ta plesna atmosfera in vse skupaj zbudi kar naenkrat v njej njene lepe dekliške sanje: pride domov in leže, ne da ti se slekla, samo da bi vso noč sanjala - kot nekoč. Toda soprog jo obvlada in s tem ubije v njej vso bajno ubranost njene duše — in Nju občuti v tem trenutku vso žalost njene resnične vsakdanjosti kot še nikoli . . . Zapeljivec nadaljuje, kar je začel, in ona se vda novemu čuvstvu. Izkaže se pa kot čisto navaden človek: za njega je vse fraza, a zanjo je vse čuvstvo. Ona je iskala nekaj višjega „od ljubezni in smrti", nekaj, kar je še večje od onega, kar se v življenju imenuje ljubezen; česa — sama ne ve, „če bi enkrat človek mogel izgovoriti pravo besedo"! On pa vsega tega ne čuti, za to mejo ne gre več njegova fantazija . . . Nju ga radi tega ne obtožuje, ker ve, da on zato prav nič ne more. Zato Nju umre. Vidi,-da ne more doseči tega, kar si želi, kar išče, ne more najti in zato umira v miru in odpušča vsem, ki so tega krivi . . . Boris Putjata. Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo Opera in jaz. (Pomenek z napisanimi in nenapisanimi besedami.) To zadevo bi naslovil lahko tudi drugače, recimo narobe, „jaz in opera“, ampak to bi ne bilo več popolnoma v redu. Stvar je namreč ta, da me je znanec vprašal, zakaj se pečam z opero, potem je ta, da mi je nekdo polaskal, da nisem muzikalen režiser (pasja noga, odkod le to ve) in koncem koncev bi bila pa še ta, da ni nikomur prav za prav nič mar, kako si služim kruh. — Jaz pa sem danes take volje, da celo povem, kako in kaj! Tole, o muzikalnosti namreč, je presneto drzna trditev, kajti jaz zapojem „Po jezeru" čisto brezhibno, da ne govorim o „Na planincah" in pa „Kje so moje rožice". Solo! Gospoda! Solo! V zboru sem bil pa že od nekdaj tič — naprej, počez in tudi pri basih sem znal „pritisnit“ — če je bilo treba. No, vse to je že za menoj — moj pevski sloves sicer ni svetovnega obsega — za moje skromne razmere — pa zadošča. Vsekakor pa se postavim po robu vsem tistim, ki govore tako grdo o meni. — Tisti, ki pravi, da jaz nisem operni, oziroma muzikalni režiser — to je boljše povedano — tisti torej, ima popolnoma prav. Jaz namreč o muziki popolnoma nič ne razumem — jaz vem recimo o notah samo to, da so tiste med črtami F, A, C, E — tiste na črtah se pa zapomnijo potom stavka „en golob hitro domov frči“, torej e, g, h, d, f. To me je naučil pred tolikimi in tolikimi leti mojster Hubad — moj sedanji intendant — in pa nestor Foerster, kateremu smo hodili v realki ob sobotah od 2 do 3 nagajat. (Gospod kolega Debevec, ali je res ali ne?) Niti taktov ne znam šteti — res, častna beseda — saj jih morda marsikdo drugi tudi ne zna in piše celo o operni muziki — pa se nič ne zgodi. — Torej, drugi pišejo — jaz pa opere režiram. Ne po moji krivdi — ne po moji želji. Kaj še! Meni je opera deveta briga. Presneta kapa — ali ne prideta baš oba moja učitelja glasbe z enako željo; — češ — vi gospod Sest in ..Gorenjski slavček" — to bi bila zadeva. Jaz pa rad ustrežem in zadeva je šla — seveda je nerodno, če je režiser nemuzikalen — zato je šla lansko sezono devetnajstkrat — smola — ampak častna beseda, jaz res nisem kriv, da ni šla tridesetkrat. Gospod administrator — oprostite! — In potem! — Veste, gospod Sirola, ki je pogruntal „Stanca“ — on je zelo dostojen možak, ampak rekel je — saj jaz ne dam nič na to, ko niti taktov ne poznam — da je „Stanac“ v Ljubljani zadeva, takole na odru, je dejal, orkester me sploh ne briga — da ni Zagreb nič proti temu. Ne meni je to rekel — na to nič ne dam, na gratulacije — ampak drugim in tako naprej — nazadnje pa bi postal kar bahav IVAN PERDAN, LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega blaga Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic - 12 - — kot mi daje odličen glasbenik slovenski pravici. Seveda, da ljudje v „Psoglavcih“ ne jočejo — zato pa jaz res ne morem. Je že taka reč — nekje raje jočejo, drugje pa manj. — Cehi pijejo pivo — morda je tu iskati vzroka — čeprav se pri vinu pretoči tudi marsikaka bridka solzica. Koncem koncev, gospodje kapelniki v operi, gospoda pevke in pevci! Zakaj ste hinavci? (Oprostite besedo!) Zakaj se me veselite, če pridem med vas — zakaj pravite g. upravniku „hvala bogu“, če vam pove, da režiram to in to opero jaz — saj sem vam pri skušnjah že stokrat povedal, da mi ni muzika nič mar. Gospa Lewandovska in Borova, posebno vi, ki ste prišli iz Praškega divadla, kjer ste imeli muzikalne režiserje. In Zathey — in Thalerca — posebno vi, pa še vi elektrikar in mojster? In pa vi, gospod upravnik, saj meni oper ni nič mar. In vi, gospod administrator! Presneta reč, saj za kaso je izguba! Ali pa morda ni? Jaz sem vendar od drame in tam ostanem, kaj note, kaj partitura. In vi, gospod ravnatelj Rukavina, kako je zadeva — saj to res ne gre — pomislite, inspicijent Habič zna šteti takte — evo vam režiserja, izkušenega. Šesta pa v dramo, kjer je začel in kjer bo nehal — opera je samo tako mimogrede — če ostane časa. Zakaj bi si ne povedali vsega, kar je v redu in prav — iščem zopet mecena: da me nauči takte šteti, režirati po partituri, peti partije in po možnosti dirigirati. Ko ga najdem, ne bom medlil se oglasiti zopet — dotlej pa bilježim kot nemuzikalni režiser opere narodne in režiser drame — Osip Šest. Iz pisem Josipa Kainza. (Dalje.) III. Berlin, 26. oktobra 1873. Ljuba moja mamica! Pomisli, pri premieri „Mennonita“ sem dobil krasen šopek z vizitko „Fanny Pausinger". Kaj ta gospa vse stori! Ti prideš ravno prav k „Don Carlosu11. To bo nekaj velikega. Triko in čevlje že imam. Ko bi le mogla čitati vse krasne kritike, ki so jih o meni pisali, celo konzervativni listi. Ah, Micika, kako že hrepenim po Tebi! Kako bom Bogu hvaležen, ko mine to vagabundsko življenje! Chambre-garni ni nič zame. Ne bi se mogel sprijazniti s tem. Ko Te zagledam na kolodvoru, mislim, da znorim od veselja! Ti si me pač zelo razvadila. V Berlinu bova Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunaiska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje — 13 — živela kot bogova. Tu si ve človek vsaj pomagati, kadar mu je dolgčas. Zelo se že veselim na to, da Ti bom mogel razkazovati vse te krasote. V začetku se boš morala seveda privaditi na to vrvenje. Potem pa Ti bo vse silno imponiralo. Skupaj bova lahko zelo poceni živela.------------ Sedaj zopet vem, kako je treba ceniti urejeno gospodarstvo. Kot „miserabler Junggeselle" izmečeš sila denarja za prazen nič.-------------- Tako, Micika, sedaj sem Ti že dosti napisal, sedaj grem pa h koritu. Torej, zbogom, jutri dopoldne imam zopet skušnjo. Zbogom, ostani čvrsta in zdrava, da prideš jasnih oči in veselega obraza v Berlin. Sicer jih pa že tukaj dobiš. Tu je vedno praznik. Zbogom — milijon poljubov od Tvojega, Tebe se zelo radujočega, Tebe nežno ljubečega Josipa. IV.* Berlin, 11. novembra 1883. Ljuba, srčkana mamica! Tu imaš posledice mojega dolgega molka. Si zadovoljna? Ah, ko bi bila Ti včeraj v gledališču! Mojo veliko sceno ob Pozinovem truplu so že po prvem odstavku kar v sredi prekinile tako gromovite salve aplavza, da nisem mogel dalje govoriti. Vihar je trajal ob odprti sceni cele minute — reci cele minute! Ves glas sem moral porabiti zato, da sem mogel ljudi prevpiti, jih pripraviti do tega, da so molčali, in dalje govoriti. Ob koncu govora se je vpitje ponovilo, bilo je fenomenalno, česar Berlin še ni doživel. Uspeh prekaša vse moje najbolj drzne sanje. Tudi po najbolj nehvaležnih scenah vihar. Prestolonaslednik je bil zopet do konca v gledališču. Sklonil se je iz lože in ploskal kot neumen. Največji uspeh, kar sem jih doživel pri gledališču. Kar zadušiti me je hotelo. Ko bi bila še Ti v gledališču! Pa bi se navsezadnje preveč razburila. Na — boš že še dostikrat lahko videla! Zelo se veselim, da prideš. Priloženi kritiki sta iz „Berl. Bors.-Courier“ in „Tagblatt“, dveh najbolj razširjenih berlinskih listov. Dolgo sem spal in sedaj grem kosit. Zato končam. Zbogom — tisoč poljubov od Tvojega srčno Te ljubečega Josipa. V. Berlin, 12. novembra 1883. Ljuba mamica! Tu imaš! Požiraj! Ti je dovolj! Ali hočeš še več? — Ali imam veliko dušo ali je nimam? Ali sem imenitnost ali nisem? Ali spoštuješ sedaj svojega gospoda sina ali ga ne? Ali sem tič ali nisem? * Novembra 1883, so igrali dva večera „Don Carlosa1'. To je bil največji in najpopularnejši Kainzov uspeh iz mladih let. Schlenther piše: Vsa vitkost, prožnost, efebnost njegove izšolane in mojstrsko obvladane postave je prišla tu do osebnega vtisa, ki nima primere. — IV. in V. pismu na mater je priložil tozadevne kritike. — 14 - Pa to še ni nič! Po vseh gostilnah in kavarnah govore o meni. Kar čez noč sem postal slavna osebnost! „Veliko dušo“ imam že dolgo. Ampak Ti si mi nevoščljiva, pa mi nisi hotela tega povedati! Kupi si „Wr. Tagblatt“, tam stoji, da sva jaz in Niemannca edina stebra nemškega gledališča! — Moram Ti reči, da Te zavidam radi Tvojega sina. To je tič! . . . Na, ali si kaj vesela? Berlin zija, je očaran, neumen in — veliko dušo imam pa tudi! Sedaj moram v gledališče. Zbogom! Tisoč poljubov od Tvojega slavnega, veliko-dušnega * * * gospoda sina. To pismo je poslednje, kar jih je pisal Kainz svoji materi. Preselila se je k sinu v Berlin, a že poldrugo leto nato umrla. Ko je bil Kainz petdeset let star, se je nekoč izrazil: „Tako čudno mi je pri srcu, če pomislim, da bom dočakal večjo starost kot so jo moji stariši.“ (Dalje prihodnjič.) OSIP ŠEST: In kamor se oko ozre. (Dalje.) Po trgovinah tu pa tam tablice z napisom: „In diesem Geschaft wird Franzosen und Belgiern nichts verkauft“ . . . Tudi na hotelih so pribiti taki napisi — in v restavracijah: da jim ne prodajo hrane . . . Med vojno: „Gott strafe England" — danes se ne obračajo več na gospoda Boga, ne prodajajo, ne dajajo hrane in prenočišča — kajti gospod Bog se je obrnil od njih . . . Z vsakim dnevom raste kaos ... Ne hotenje velikega mesta, temveč pričakovanje katastrofe ga rodi ... „Morgen bricht der General-streik aus,“ mi pravi zvečer gospodinja — in Morgen pride — vse gre še svojo pot, električna vozi in nad glavami ropočejo vlaki — orjaki autobusi tudi še prevažajo ... Na večer, ponoči, o polnoči prične štrajk . . . vse čaka, hiti ... Pa je noč . . . Pričakovanje ... Na Potsdamer placu, na verandi velike kavarne gore lampijoni, in ci- CjRICAR & MEJAČ LJUBLJANA, ŠElENBURGOUfl 3 KNAFLJEVE ULICE PRISTOU & BRICELJ Prvi, najstarejši specialni strokovno-tehnični ateljč za črko-slikarstvo se najtopleje priporoča za slikanje napisov na steklo, LJUBLJ AN A kovine, les, Zid itd. —m Aleksandrova cesta St. 1 - 15 - ganski primaši vabijo z zvoki svojih violin, blede in našminkane metulje noči.... Danes še, samo še danes — kaj bo jutri — ne vemo . . . zato! Pri bufetu govori družba obritih, plešastih dolgonosih gospodov z visečimi ustnicami o devizah . . . Zunaj svetijo reflektorji njihovih automobilov ... Se danes . . . Gori visoko nad verando, v petem nadstropju se prižge Massary, die gute . . . zopet ugasne . . . Massary, die gute ... in tako pozno v noč . . . Spodaj črne mase — potem neskončna vrsta obločnic Leip-zigerice . . . smeh, vaba, krik . . . narodič tujih, pohotnih žensk s ciničnim nasmeškom . . . Nekje od daleč igra orkester: Gott erhalte . . . zgoraj v petem nadstropju Massary, die gute . . . Gott erhalte . . . Od desete naprej: bakanal . . . . Šampanjec, avanture, kokain, opij, gole ženske . . . ples . . . Vse za denar, za dolarje ... Se danes — jutri nas ne briga, bari in kabareji svetijo, pred njimi lakaji v zlatih livrejah, bolj v temi elegantni gospodje z vizitkami, kjer je samo ulica in številka . . . Bitte lauten, einmal lang, zweimal kurz — in tam se najde vse, nad čemer čuva paragraf ... Se danes . . . Srečate poldorasla dekleta, srečate dame, ki so poznale lepše dni, in srečate tiste, ki izkoriščajo vse to. Mati proda hčer, mož ženo — vse za obstanek, za kruh, ki je vsak dan bolj redek in vsak dan težje pridobljen. (Dalje prihodnjič.) -h vre rr •» -n n Hni pismeni papir v kartonu in ma- ■* UfJLrflU pah, umetniške razglednice, vedno J^ nove, fini notezi, poezije, albumi. Primerna darila Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. za Miklavža, božič, Novo leto. 7u- in inozemski časopisi v se dobo v trafiki v elenburgovi ulici. ŠIVALNI STROJI Mundlos ORIGINAL VIKTORIJA, 15 letna garancija. Vse urste jedilnega orodja. Velika zaloga zlatnine in srebrnine. j|l los. ŠElovio-Čudeo, mm, Mestni trg šl. 13. Lepa božična in novoletna darila. Lepa darila za ženine in neveste. - 16 - J-------------------------------------------------- | Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica ! IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburg ova ul. K»varna, slaščičarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari trg št. 21 TRGOVSKA B/INKA, D. D. L]UBL)nnn, ŠECEnsuRGOvn ul. i ■/vRšuir vsr b«nči« trnnskkciic iiH]Kac)inTNC)i „Orient“, družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov im flrneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebšči* SREČKO POVŠE u*laš®valec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 II LL mednarodna traaapartna in komisijska družba z o. z. ■■ LJubljasa, Dunajska essta «tsv. 31 — Maribor, Rakek, Jeseoio« AaaUv k* brr.ajavka : _ Adrij*ap«d“ — Tekoči r»puni : Kadrvena g»ap<>dar«k» banka — Interai ba»«ki telefon at. 781 MaSoaradnl transsarti — Pravo* vsakovrstne rob« — Vskladlioanje roba - Kamlslja — Carinska posradnlatva — Transportno oaiguranja — Zbirni promat na vaa strani — Prakamorski transporti — Zastopništva m zveza v vsab vaejib trgovskih eentrlh tuzamstva in Inozemstva Založna knjigarna Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Jb t MODNA+ TCOC\ l\ 4* /A+ DAAAI f ©DF+ Urejuje Fran Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.