List gosp dar rtnišk XXVI in ar Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa V« » celo leto 4 gld. 20 kr y pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr den Ljubljani v sredo 8, januarja Gospodarske stvari. da bi drug Ljubljansko močvirje nega maharja, naznanjene sè živo željo, brez jpotratnih skušinj osušeni mah plodovit napraviïî pak ne razume in da nihče ne Da pa me •1 V mhce misli, da jez nasprotujem vsakoršnemu požiganju mahú kaj je bilo do leta 1830., kaj je sedaj ill kaj naj konečno še to rečem, da tišti p V mah 9 se obeta v prihodnji čas? 1 (Konec.) Kako je dalje s tako pripravljenim svetom ravnati, kako ga obdelo vati, da ostane vedno rodoviten in daje obilen pridelek? Po okoliščinah je prevdariti, ali kaže osušeni svet nikoli obdelanega svetá, kteri kakor kolter odéva spodej ležečo šoto, mora se obdelovanju iz poti spraviti in to se godi na jkrajši poti s požiganjem Gospodarske skušnje. porabiti za tra vnik, za njivo ali gozd Za travnike je pripaven svet tam, kodar je mo # goce vodo nazaj napeljavati kajt voda LC , V UUU UdACIj llM^V/ljMITMll J »«-»J k* » VVIMI je J jzdatniši pa tudi najcenejši gnoj za travnike ij bolj Gledé ; Voda, v kteri se lan in konoplja godi ali namaka, ima veliko ____ _ ,v__, v kteri se lan in konoplja godita, živini škodljiva in gnojno moč. Da je voda na to neprecenlj korist vode treba je na tanko pre vdariti, kako naj se za osušenje potrebni vodotoci izre- druzega. skoro da strupena pijača, to je že davno znano, ali zakaj to? to málokdo vé. Naj povemo to, pa še nekaj zuj ej o da bode mogoče nje nabrano vodo za izpe T % Lan in konoplja imata v svojih stèblih mnogo gnjilca iw druzih n^organiČnih tvarin, ktere voda, kadar se lan ljevanje po travnikih porabiti. Le tako in edino po tej ________ _____ poti bode mogoče travnike na obile dohodke spraviti, in konoplja godita, iz nju potegne. Te stvari pa so in ta svet vedno puščati travniku. zdravju zeló škodljive. Zato je nevarno živino napajati v tacih godilnicah. In vendar je škoda za to vodo, da jo kmetovalec Kodar ni vode, da bi se spustila čez travnik, kaže svet obrniti za e. Od njive se navadno pričakuj veliko pridelka; ona potřebuje dosti stroškov za se- DJ mena za gnoj za mnogotera delà. Da se ti mnogi stroški zdatno povračujejo, treba je svetu primeren ko- vrediti in gledati na to, da svet vedno zato, ker te stvari, ki so ži- zavrže. In zakaj to? vini škodljiva pijača, so zemljišcem posebno dober gnoj. Skoda lobar y o se j anj močán in ploden ostane Naj hovitih njivah silni plevel Ta delà prizadeva na ma močí njegove da gospodarji tega ne cenijo y ker ne poznajo se tjkoristnej od Vsakemu kmetovalcuje znano, da vse rastline, naj so žito, trava, krompir pravi s tem, da se njiva z deteljo in t ravnim kaj o redivnega živeža. semenom M a čj i re obilo tečne oseje, in nekoliko let v travnik pustí. pir itd. zemlji se v to rabo posebno priporoča; on dá klaje, ktera se dobro prileže konjem mci, koruzi itd. in ali kar si bode, iz zemlje sr-A1 kar pšenica, koruza, krom- ^BBBIHBHBMÉHHi vzame redivnih delov, to ostane v go člověk ali živina jih po vžije Al lan in konoplja nista živež člověku; njuna korist vedini. ^ Ko pričenja travna rast pešati, kaže njivo spet Sega na drugo stran. Da dobimo prediva iz njunih stè- preorati bel, treba je leseni del lociti od svetovati Po dosedanjih skušnjah se še ne dá za gotovo na- predivu tega, kar delà nitke v y kako leduj ej o setve na mahu; godita (namakata). in to se doseže s tem, da se lan in konoplja vendar se je potrdilo to, da po krompirji ali turšici kaže sejati rž, po repi korenje, fižol brez v f rzi tudi še dobro vrodí brez gnoja Po ; gnoja Pšenica in Kar po takem gojenji ostane v vodi in sploh vse kar ostane terícam lanú, je dober gnoj, ki se posebno prileže senožetim ali pa nj i vam, kamor se ječmen plenjata dobro, ako je mahu primešanega dobro kaka trava vseje. Gnjila voda dosti cestnega blata, ilovice ali druge zemlj trdeg y V kteri se je lan svetá godil, povrne zemlji skor vse, kar jej je lan vzel, kajti to. kar nam ostane kot predivo, se je večidel izredilo ^ i\ai licvuu uotaiiu i\ui j-n uui v u ^ ov> jv y vv^iuui xujl Osušeni in po gori rečenem navodu popravljeni iz obstojnih delov zraka in pa od vlage podnebne. mah se dá porabiti tudi za izrejo gozda ali sè semenom ali sajenjem. Naj raje in naj hitreje raste brezje UMIJ viij v^ili• xicijiciju iJJL uajuitJL^ju íaoiu kJL Ks/J J O y borovje, smrečje in mecesen si dobro pomaga pa tudi Med Zato naj umni gospodarji nikar ne zametujejo vode, pa tudi ostanke, ko sta kjer so lan in konopljo godili, se trla lan in konoplja, naj spravljajo s plevelom in sadnim drevjem pa najěvrsteje raste višnja. Dozdanje drugo šaro na gnojni kup, da se popoinoma izgnoji in skušnje kažejo, da se utegne tako pogozden mah dobro splačati, ker jmecesen je v 24 letih dosegel debelost VtlUgOMiV UM, b j ""r y J^v^v^v^v*, ^"VJ. se potem kot tečen gnoj zemljišcem na korist obrne. osem palcev, smreka v 10 letih debelost palcev. To so izvedbe po mnogoletnih skušnjah prepriča- Nàrodno-gospodarske stvari dosten ponatisnil, da konkordat je na škodo tudi kme- Delo rokami nasproti delu z mašinami, modrujeta tijstvu in obrtnijstvu t m » Lloyd u zakaj neki? Tako-le m )) Volkswirth": „Gospodstvo kon- Mnoga h opravljati (Konec rokodelstva se nikdar ne boj dala po m ostala orodje, ktero vodi človeški um ka bode v nekterih delih zmiraj Vprašanje je po takem, kako se more rokodelec i • i v* • « i rv varovati, da mu mašine ne vzamejo vsega kruha? Odgovor na to vprašanje je ta y da svoj m in svojo pamet vpreže in da ta dva vodita roko in se tako navadno rokodelstvo loči od umetnosti Delavca takega, kteri b mik brez umetal duhá pameti in samo robotno ali tlačansko kako delo opravljati zná, lahko mašina ob kruh pri pravi ; takemu pa, čegar roko um in umetalni duh vodi se tega bati To V ze eljá pri delih v domačem go y podarstvu in pri kmetijstvu: za grobo perilo imamo mašine, fino perilo more roka perice prati mlatiti, škopo rezati se more z mašinami drevesa sejati ) ce- piti } adj obirati, grozdje trgati itd., tojnore če tudi Se bolj pa veljá to od obrtnist izvrstne mašine predilnice, si vendar roka imamo predice, ki v Indii in Belgii předej o mušelinovo prejo, veliko zaslužijo, m tisoč in tisoč čipkaric (delavek, ktere čipke ali ^špice delajo) si na Angležkem, Francozkem, v Belgii inŠvajci se dober kos kruha služi, če tudi je mnogo izvrstnih mašin čipkarnic v teh deželah. Veziljam (štikaricam), ki tako rekoč z malaj se od mašin šivaríc nimajo nič bati. Umetnim ključarjem, umetnim mizarjem, rez-ljarjem itd. ni treba strahú imeti pred mašinami koli kodelst konec mašinam ; takim delom roka kos. prestopi v umetnost y ondi je Je umetna človeška vkljub Kaj je tedaj dandanes rokodelcem treba y da si vsem mašinam morejo pošten kos kruha služiti? Učiti, mikat braževat WW w w v* WI J XJL» x «v c* v x y 1 ů U VJ X Ck it Kj V a t 1 se Jim Je? tl c u vseh tistih vednostih, ktere segajo v njih rokodelstvo treba treba je učiti se učiti se mehanik nja, pridobit fizike in kemij dobrega k > ploh vsega, kar iz tlačanskega delavca in rokodelca naredi umn ega rokodelea in mislečega umetnika. Zato pa je treba šol, kterih nam v Avstrii še zeló manjka, — treba pa je tudi, da rokodelce in gospodarje prešine ta zavest, da se je treba t Ker so tako dolgo v Avstrii zanemarjene bile učil nice za brtnijstvo in kmetijst y m nismo imeli druzih šol kakor šole za nemški abece (od tod imé m kih zdraviloslovce 1") in pripravljaj oče šole za pravoslovce, bogoslovce, to je, tako imenovane „ —.~-------, ni čuda, da so naši obrtniki in roko- delci tako zaostali. Pa ravno zato se tudi ni čuditi, da tinsk šol u kordatovo samo, ktero našemu cesarstvu naklada leto in dan 70 praznikov, je krivo, da je na leto za 700 milijonov gold, na zgubi, ker če ne bi teh praznikov bilo in bi kmetje in rokodelci smeli delati, bi v teh 70 praznikih přidělali in prislužili 700 milijonov gold. Rokodelec v protestantiških (luteranskih) deželah delà celo leto 313 dni očitno pred vsem svetom, o praznikih pa saj nekoliko ur pri zaprtih vratih; Avstrijanec sme 297 dni delati , vse druge dni pa, Če tudi ima delà čez glavo, ne sme, ker policija bi mu delavnico zaprla." Tako modrujeta ta dva Časnika, ki prav očitno So nasi pred svetom kaže ta kratko svojo pamet. prazniki se le od 1855. leta, ko se je konkordat usta- ve novil? Al ker ništa tako nevedna, da tega ne delà, kar vé vsak priprost člověk, ki je 20 let star, zato je očitno , vta. x\s xxa, ftuuauxuai J ^ xxxioixvt» j^c xxa, txc* toliško cerkev, ktera praznuje svoje praznike. In kako da na konkordat bij eta, mislita pa na ka- tèmno jev glavah teh ljudi, ki v eno mer le kričijo vec svitlobe , več svitlobe" kaže prav očitno to y a v vsakem kraji je mnogo ljudi in v našem cesarstvu na milijone ljudi, ki bi radi delali, paše v delav-nikih nimajo delà! Ali ne slišite siromakov, ki p r o s i j o delà, pa ga ne dobijo? Bog daj y da se kadar delavci stopijo na noge, ne bi maščevali ti ljudje nad norim zasme- hovanjem praznikov! konkordatoborcem nasproti pa poje dunajski časnik „Allg. ill. Zeitsch. fur Land- und Forstw." vso drugo pesem. Ta časnik pod naslovom „Das stehende Heersystem" pa v arma dah išče velike ^zgube delav-nih moči, ter pravi med drugimi to-le: Število duš v Evropi iznaša 280 milijonov, vojakov pa 3 mili- one; ako rečemo, da vsaj polovica izmed njih zmiraj e puške nosi in druzega nič ne delà, gré po takem 550 milijonov delavnih dni v zgubo. Grozo vita je ta zguba, zato ta časnik naposled vse kaj druzega svetuje kakor „Volkswirth", kteri kriči: „Proč s prazniki, proč s konkordatom^ („Fort mit dem Concordat! sei also auch unsere Losung") ; on svetuje: „znižajte stroške, posebno stroške za armado. ne od- tegujte pridnih rok kmetijstvu in rokodelstvu, p o v z d i g-nite pridelke in izdelke; dajte soseskam samostojno gospodarstvo, dajte deželam avto- in tako stroški državni ne bojo veči nomij o itd. so Francozje v tem, kar se tiče okusnega obrtnijstva, otrokom! memo dohodkov!" To mislimo, je pošteno rečeno; ta svèt sega v djansko življenje; tako je in nič drugače. Liberaiizem konkordatoborcev, kteri pezdir vidijo v duhovnih na-pravah, bruna pa v državnih ne, je piškav oreh, pozlacen od zunaj , kakor so orehi, ki jih Miklavž nosi prekosili vse druge narode, kajt nice za te razdelke človeškega življenja" že davno da je res tako, pričala je obrtnijska razstava, ki je lani bila v Parizu imajo šole in učil- In Družbene stvari. Zato se ! poduka več in več dobre volje učiti Sporočilo o IX. seji Matičinega odbora 19. decembra 1867. (Konec.) Gosp. prof. Solar naznani, da je nenadoma pre-morejo, gledal društveno premoženje po vpisni knjigi in pri blagajniku g. dr. Zupancu in je našel vse v tenkem redu. in človeški umetni roki ni se treba bati, da si ne bo mogla kruha služiti. Konkordat in pa armade. Konkordatoborci vlečejo na dan y kar da bi počrnili konkordat; tako brez poštenja divjajo ljudje, da připisuj ej o njemu celó stvari, o kterih je čisto nedolžen. Tako Lloyd (C Je najdel nemški pražki časnik ; ki ga je dunajski dr. Klunov „Volkswirth" Prager Pred razpravo o knjigah pové blagajnik dr. Zupanee, koliko ima sedaj Matica premoženja, in koliko sme dati za knjige prihodnje leto. ra- Po tem nasvetuje dr. J. Bleiweis, da se najpred do- ločij knjige za prihodnj let y koledar z letopisom, b) Vodnik Slovenski Staj po njegovi misli: kterega ne podpira nikdo Cigaletovem za- Ui OiUYCUBM utajai j yx j ** »» * " * y *** blini ali planigloba, Evropa in Avstrij poezije, stran slovenske literature ali vsaj bibliografije povepro Atlant, in sicer dve ob- fesor Marn, da jo spisuje in jo hoče pozneje dati na " ~ se ne sprejameta, ker svetio Predlog Rai č Olik SI se Koledar z letopisom izdá po Odbor pritrdi s pristavkom, da nekaj že imamo, nekaj pa pride v neki prihodnj Janežičevem na vrsto nasvetu s kako podobo, morebiti ranjcega prof. De A m m. m V beljaka, in ako kdo naznaniti to Matici. za njo vé ali jo ima, naj blagovoli m Izmed g. Janežičevih se ne potrdi seji y s kterim naj se po dr. Costovi opombi sklene ker se godi to tudi dr. K o č e v a r j e v predlog št je že govorilo, in prvi del je bil že vredil ^ J ^ "V.J VWVAJl VAl . JL\U W » «ij V » OK , IVC1 OC gUUI IU Vodnikovih poezij ah po časnikih, društvenem letopisu in drugih knjigah, Levstik Y Bliti. , naj OC Ulu U16, «.«v*«* ™ ocdrugi^del, da ga pripravi za prihodnj------ _ -, Slov. Štajarju je pisal dr. Vošnjak, da bode mogoče skrbi, kar je treba se mu Fr ker jih imamo kadar ga Matica dobi, izroči knjiga:^„Buch y sprejame pa se d) S eho dl erj leto Nat y ker jo zlasti priporoca profesor Solar, in knjižnemu odseku se izroči vsaj p pol dati ga to leto y kar odbor Dr. Ulag y da pre nasvet priporoca spre prof. Marn, naj se sprejame, prof. Solar pa nasvetuje jame, vendar brez nasvetovanega posebnega zemljeyida. Zastran d) Atlanta se dogovori odbor, naj se jame knjige za gornjo gimnazijo", ki bi bile tudi bolj naj Matica namesto dogmatike izdá vse „veronauč dajati v ' ™----- j--j . j--- . v "" £> "j v & * — - ~ * j v , premali obliki, vendar po denarstveni moči za olikane ; toda po razgovoru, kterega ali po premoženji, in prepusti se ta reč knjižnemu od seku proti temu, da mu pristopi in pomaga g. P Kozler Costa Solar y Bleiweis, Jeran in Marn Zarad Olikanega SI pojasni prof. Marn verna nasvet pade, uni pa y da se vdeleževali , poslednji prej ame poljud nektere pomislike, v kterem duhu in v kaki obliki ga Jirsik dogmatika slovenski obdel y ki jo imajo že tudi Hrvatje, obveljá, je mislil odsek; dr. Pogačar pa nasvetuje, naj se na- predlog vendar, naj se že zdaj wrsti prej omenjenim mesti njega izdá filosofična propedevtik ali dušeslovje, kakoršno hoče spisati Cigale y in nam knjigam, kterih Matica želi, ostane v manjini Na to bere dr. Costa nasvet zastran je silo potrebna za više nauke nam je treba tudi prave toda slovenske olike Dr. Bleiweis omeni, da da in 1 nam je ireua iuui prave iuua isiuvcuoao vim^, m w«. svet silo važen, omeni prof. Marn, naj se vsa osnova Matica izdá zabavno - podučno knjigo bolj za narod, natisne v „Novicah" in naj bode razprava o tem v g y ki ga je odsek bil sprejel. Ker je ta na- , naj se vsa osnova Odbor se zedini v tem, naj se izdaste > ako moč y bé y in naj se prepusti yy y y> Cigalet Dalj Psihologij Olik pa SI U ali prihodnj yy Dušeslo vj u M dr jvAjjjx sejl, rva.i uuuui Dugwouu ©picjaiiie. ^jL^asvei Costov je bil natisnjen v zadnjem listu lanskih „Novic.") Zastran dr. Ulagovega predloga o spremembi društvenih pravil in o vélikem zboru nasvetuj kar odbor sogla sprejame (Nasvet » pritrdi odbor, da si pridobí Matica pesmi Vesela-Koseskega, in da vravná to reč s pesnikom dr. Costa, da se voli za to odsek, ki naj po sedanj samim Zid dr. Bleiweis ; da se spravi na světlo Umet in ker sta se za-nj ponudila dva pisatelj da m si i ar, in Ker sta se za-iij puuuuu« priti da se tudi rodivnik, v kterega lahko preskoči svo- In zato se mi pozdeva, v Cast poštenim siromakom! pridevnik, deva pred-enj. da gre ta besedni red utesniti (omejiti) na tisti krog, v kterem imajo svojivni pridévniki domovinsko pravico. Treba je pa še imeti^ pred očmi razloček med prvim in drugimi padeži. Ce je dobro Přišel je našega soseda rečeno, na pr Kdor s'romake zaničuje, Naj ta pesem ga uči, Potem naj se povzdiguje, Ako ima kaj moči. čast poštenim siromakom Ko bi vsi truda bali ♦ • sm; rekel je mojega Ki sramote z gubé Cast poštenim siromakom brata hlapec; to je moje sestre suknja; ne Kiod žuljev rok > bode se več dobro podalo, če hočem povedati kaj ta-kega: Nisem videl našega soseda sina; slišal sem od mojega brata hlapca; to je ostanek od moje sestre suknje. Ni treba razlagati na ši- Kam bi djali pa grobe? Ko bi žido vsi nosili, Kdo pa suknje bukove? Zlahne robe si vošili, roko, v čem je tu neprilika, vsak jo mahom čuti. Po vsakem mislim jaz, da se rodivniki morajo postavljati kteri rečém telesno veli- prvic za takimi samostavniki, čino omejujejo, kolikost in množino odmerjajo, na pr Čast poštenim siromakom, Ki za blišom ne drvé. v / Cast poštenim siromakom Ki od žuljev rok živé ! > Kdo obdělal bi zemljo? Kje ženjice bi jemali Ko bi vse vse žlahno bio? Cast poštenim siromakom . Ki se truda ne bojé. Čast poštenim siromakom, Ki od žuljev rok živé ! Ko bi vsi se odkupili, Kdo bi bil potem vojak? Fante bi iz trte viU Kevež je zato prvak! Čast poštenim korenjakom, Ki za trone krvavé. v 7 Cast poštenim siromakom, Ki od žuljev rok živé! kraj morja; na dnu morja; konec vasi; število ljudi bi vsak si hišo stavil, " " ----- j£je kj vzelo se kamnje? Ko bi bili (pomisli tu sploh na števnike), voz sená itd.; drugić za glagolniki (subst. verbal.), zlasti tistimi, pri kterih se četrti padež, ki ga hoče glagol imeti, spreminja v drugi padež na pr zidanje hiše; stvarjenje svetá pisanje ki ga zgodovine. Tudi bode bolje držati se tega reda priporoča slovanska večina, pri rodivniku osebka in predmeta, o kterem uči Janežičeva slovnica (II. J.) v Pa končajmo to; jaz se zadovolja- Eden druzega bi davil Za selišče in mejé. čast poštenim siromakom, Ki po tujem krog čipé Čast poštenim siromakom, Ki od žuljev rok živé > t 382 7 in 383. vam z dokazom, da bi takova pisava Jugoslovanov ne primaknila ene drugim, temuč V se razmaknila jih. In ker nam je bližati se drugim zlasti južnim naj- Kdo bi ležal še na-slami, Ko bi vsak bil perja kos? Kje bi vzeli se purani Piške, race, tolsta gos? Čast poštenim siromakom Ki na slami lahko spé, manj pokvarjenim bratom, bodi mi dopuščeno ponoviti Cast poštenim siromakom še enkrat ■p ^m u p ■ ■ ■ kar sem že svetoval v „Novicah" in kar ? na- unaiau ^ j\ai ouiu ila\j O > vtv vat v yivwli iu svetuje tudi g. Žepič, naj bi, to je, pisatelji (zlasti Matice slovenske) ostali pri dozdanji pisavi: g a, jih mesti : je, je. Ta novina (ali starina) po moji sodbi ne veljá Ki od žuljev rok živé! Kje bi bila priprostost? Modri modre bi učili In zagrizla se modrost! čast poštenim siromakom, Ki v modrosti ne slavé V r Cast poštenim siromakom, Ki od žuljev rok živé! Ko bi dečve sploh imele Dote po več tavžentov. Joj , kako bi se prevzele Kdo bil mož 'zmed revežev? čast poštenim siromakom, Ki so ubožne jim ljubé, Čast poštenim siromakom, Ki od žuljev rok živé! Ko bi šampanca pilo • V nic : ker je do malega vsem Slovencem (vsaj po veliki većini) neznana; 2. ker je popolnoma neznana tudi drugim Slovanom,*) zlasti pa Srbo-Hrva tom, Rusom in Bolgarjem; 3. ker ne loči ednine od množine; 4. ker žali tem bolj v slovenščini, ki za minuli čas ima edini: je bil, je délai Dragi vi nogradniki Vam bi slabo se godilo, Vi b'li kmalu revceki ! v Cast poštenim siromakom Ki pijejo kar dobé, Čast poštenim siromakom Ki od žuljev rok živé! V. Kurnik, stolar v Ljubljani ušesa ; niti more, kakor Ceh ali Rus 7 izpustiti pomožni glagol j e. Zabavno berilo. Na dokaz blagoglasja in priležnosti naj navedem nekaj primerov Kaj delà dete z jabelkom? Dekiica bolj zvita nego car. Je Je jé ga). Pripovedka. Cemu hlapcu pivo? Pije je (hoče reči: pije ga). Kam je sestra delà mleko? Izpila je je (nam. ga je). Kje Živel je svoje dni ubožen mož v borni kočici od miloščine radodarnih ljudi. Imel je pak lepo hčerko so ovce? Ovčar je je izgubil (nam. jih je). Kje so te- jako prebrisane glavice; ona je učila malo pa malo svo-leta? (Po Janežiči) Dekla je je zagnala na vrt, (po jega očeta tako brihtno govoriti, da se je čudil celó Levstiku, ker tako hoče staroslovenščina), dekla jaje zagnala. car, ko ga pride ubog mož nekega dne miloščine prosit ter ga vprašal, kje da se je učil tako modrijanstvo? Ce mi poreče kdo: Ali tako je vendar prav! to ga vprašam: kaj je prav? Mar ni prav, kar ustrezaje blagoglasju popolnoma odgovarja namenu vsakega ljud- „Nikjer drugej prosti ubožec. ne, kakor pri svoji hčerki" — odgovori skega govora? niso _ Radovedni car se hoče sam prepričati tega. Ukaže vsako vrstni oziri ali da tako tedaJ svojemu strežaju, naj odšteje kmetiču 30 jajec, rečem kompromisi navadni tudi pri olikanih jezikih? Komu ustrežete s tako slovniško posebnostjo? Kaj vam pomore, če ga tudi dobote, to slavno izpričevalo, da se zdanja slovenščina lepo ujema z nekdanjo pa mu veli, naj njegova hčerka iz njih izredi 30 piščet. Ako ne stori, kar zahteva car go vi t gorje mu in hčeri nje- V ce ujemaje se mora odstopati od narodnega in od jezika živečih soplemenikov? Ogibajmo se vsakega partikularizma! Starček prične milo jokati se, kajti zapazil je brž, da jajca so kuhana. Přišedši na dom pové svoji hčeri s težkim srcem carovo povelje. Ona pa mu reče, naj gré koncalo. spat brez skrbi, kajti vse se bode dobro Ko IVU j 6 UVjU OťC*X, Y UCAiLXXKu JLLVJKÛL IVO bobom in nalije z vodo ter pristavi oče spal vzame hčerka lonec 7 nasuje ga z Drugi dan ognji pa dá očetu kuhani bob rekši mu, naj gré brž na polje v množini Cehi res pišejo je, je, vendar v ednini za es v četrtem pa- mimo kterega ima danes car na lov iti. Kedar bode ____/ TL xi ^ 1 • _ i •___ • y • _ _ _____ y • • ____t___V •_• i _, â - ^^ O car blizo poljá, naj prične bob saditi glasno klicaje : moj kuhani deži govoré: ho; Poljaki pa pišejo samo pri neživih stva- réh: je, sicer pa: go, ich; vendar pa kakofonije v teh dveh na-rečjih ni morebiti, ker izpuščajo pri deležniku pomožni glagol: je. Pis. da Bog daj srečo in svoj blagoslov bob dobro rastel in rodil stoteren sad." In ako bi car 13 poprašal, kako je to mogoče, da bi kuhan bob rastel in sad rodil, naj mu reče, ravno tako lahko, kakor se piščeta izvalijo iz kuhanih jajec. Mož stori, kakor mu zvita hčerka veleva. Vzame motiko pa gré na polje blizo ceste. Videc cara mimo iti, začne brzo bob saditi, glasno klicaje: „Bog daj srečo in svoj blagoslov, da bi moj kuhani bob rastel dobro in rodil stoteren sad." — Car čuvši te besede, postane in vpraša: kako je to mogoče, da bi kuhan bob rastel? Kmetič mu pa odgovori: „Milost-ljivi car! ravno tako, kakor da se iz kuhanih jajec izvalijo piščeta". Car brž ugane, kdo si je to zvijačo izmislil, da bi pa zvito deklico še dalje skušal, zapové, naj se dá možu prav majhen snopič lanu s poveljem, da ga nese svoji hčeri in jej reče: „Ta lan pošlje ti car, da mu narediš iz njega toliko platna, kolikor ga potřebuje za obleko svojih vojakov; ako ne storiš, kar zahteva, izgubila bodeš glavo !" Moža je zeló skrbelo to povelje. Klavern gré z lanom pod pazduho na svoj dom. Ko je pa hčeri povedal, kaj se je zgodilo, zopet ga ona tolaži velé mu, naj gré le mirno počivat, kajti v tem carovem povelji ni nič hudega. Drugi dan dá deklica očetu majhen košček lesá rekoč : „nesite ta les k našemu caru in recite mu, da ga ponižno prosim, naj mi dá narediti iz njega kolovrat in statve; storila bom potem tudi jaz, kar mi je ukazal. Tudi to stori stari oče. Ko pa pride z omenjenim poročilom do cara, se ta še bolj čudi zviti kmetiški de-klici. — Da bi jo še dalje skušal, podělí car kmetu svoj najlepši kozarec rekoč: „Ta kozarec daj svoji hčeri in jej reci, da mora ž njim morje do zadnje kapljice izprazniti. Ako ne stori, kakor ukažem, gorjé tebi in tvoji hčeri!" Sedaj je bil kmetič še bolj otožen, kot prvekrati. Domu přišedši pripoveduje s solznimi očmi, kaj mu je car ukazal. Hcerka pa vesela tolaži očeta rekoč: ne belite si glave zarad tega ; idite le mirno počivat in pustite to skrb meni. Drugo jutro dá hčerka svojemu očetu funt prediva in nekoliko smole velé mu: „Idite k caru in recite mu, da mu svetujem, naj zamaší s tem studence in izvire rek, kar jih je po vsem svetu, in rada bom potem storila, kar mi ukazuje." Oče stori zopet, kakor mu je hčerka velevala. Ko car začuje, kar mu je priprosta deklica naročila, reče kmetu: „Vaša deklica je veliko bolj modra in zvita nego jaz sam; pripeljite jo k meni, da jo vidim." Deklica pride pred cara; on jo nagovori: „Draga moja, povej mi, kaj se na svetu najdalje sliši?" — Deklica se začudi in pravi: „Kako to, da vaša carska svitlost tega ne vé? Grom in pa laž!" Odgovor se je caru tako dopadel, da vpraša deklico, ako ne bi hotela biti njegova sopruga (žena)? Deklica pade na koleni rekoč: „Vaša milost zapo-veduje, in jaz moram ubogati. Samo eno prošnjo imam do Vašega Veličanstva in ta je, da mi daste lastnoročno pisanje, v kterem me zagotovite, da si, ako bi se kedaj pripetilo, da ne bi smela več pri Vas bivati, smem iz Vaše carske palače vzeti, kar mi je najljubše na svetu/' Car jej naredi zaželeno pismo, in priprosta kmetiška deklica bila je njegova sopruga. Veliko let živela sta v prisrčni ljubezni in zado-voljnosti. Prišla pa je doba, da caru ženka njegova ni več dopadala. Nekega dne jej celó reče: „Ne trpim te dalje pri sebi; idi, kamor ti je drago!" — A ona mu odgovori: „Ubogala bodem, kar mi velevaš, samo to te prosim, da mi dovoliš, da ostanem še do jutra pri tebi." Car dovoli. Na večer pa nalije ona najlepši carov kozarec z vinom, kteremu je skrivaje přilila sok nekega zelišča. To pijačo ponudi caru rekoč: „Pij, dragi moj, še enkrat iz rok svoje sopruge in potem — z Bogom! Jutri zarano grem iz tvoje palače, a zagotavljam te, da bodem veliko srečneja, nego sem bila na dan najine zaročbe." Komaj car izprazni napolnjeni kozarec, postale mu so oči težke, nasloni se na mizo in trdo zaspi. Med spanjem ga prime carica in ga nese na voz, ki je stal že pripravljen pred carskim dvorom. Konji zdrčijo in carica odpelje se s carom do neke lepo izdelane utiče, ki je bila že davno popred v ta namen pripravljena. Car prebudivši se vpraša srdito, kako da je přišel na ta kraj? „Jaz sem te sabo vzela" — odgovori mu carica smehljaje. — „In zakaj sito storila? ali ti nisem ukazal, da se mi pobereš izpred oči" — zagodrnja srdito car. — Na to mu pa ona podá pismo, ki ga je car sam pred zaročbo pisal in mu reče : „Res je, kar si ravno rekel; al to pismo, ki ga je pisala tvoja lastna roka, daje mi pravico, da si vzamem iz tvoje carske palače, kar je meni najljubše na svetu. Storila sem, kakor mi pravica veleva in vzela sem — tebe; kajti Ti si mi najljubši na svetu!" Car te besede zacuvši prisega pri živem Bogu, da se nikdar več ne loči od žene, ki mu je tako iz srca udana in pa tako modra. Objame jo ter se podá ž njo zopet nazaj v svojo carsko palačo in živela sta odslej Še veliko let skupaj srečna in zadovoljna, dokler ju ni požela smrt, kakor ženjica dva pšenična klasova, obadva naenkrat. Ivan Tomšic. Dopisi. V Londonu 30. dec. — Prošlo leto bilo je polno dogodkov, a novo nastopi z nasledki njihovimi, kteri bodo še menda većega pomena. „Reform Bill" se je dognala; bilo je mnogo političnih in drugih demonstra-cij, mnogo smrtnih kažen, in jetnišnice so se zeló pol-nile. Fenianski punt od dne do dne huji prihaja, in ta delà zdaj res najveći strah po vsi Britanii, ki dolgo ni nič o kaki prekucii znala. Mislila je vlada strah s strahom pregnati, in zato je v Manchestru 3 Feniance, izmed kterih je bojda eden nekega policaja vstřelil, dala obesiti; a s tem je v ogenj le še olja vlila; Fenianci in v obče vsi celtiški Irčan i so se še bolj zagrizli; bile so zato povsodi demonstracije in pogrebške procesije za „um o rj ene domoljube" v Manchestru, in iz tega izvira tudi zadnja strašna dogodba v Londonu, da je razkacena fenianska stranka vsula in zažgala pod obzidjem londonske jetnišnice smodnika v ta namen, da bi dva jetnika Fenianca iz ječe řešila, s tem pa se je še več druzih hiš porušilo, mnogo ljudi pobilo ali hudo poškodovalo. Ta dogodba je silen srd do Feniancev izbudila in sovraštvo se žari na obeh straneh veče : bolj ko se Angleži srdijo, bolj si Celti prizadevajo jih še huje dražiti. Ker se je na Irskem postava „Habeas Corpus"*) odstranila in tako revolucija potlačila, preselili so se ustajniki na Angležko, da tukaj tem lože ogenj podpihavajo. Zato, ker je tukaj zdaj res silen strah pred Fenianci, se govori, da bo tudi na Angležkem za-časno postava „Habeas Corpus" prenehala; al do tega menda vendar ne pride. — Ravno pred božičem bila je *) „Habeas corpus" je postava na Angleakem, ki varuje prostost vsake osebe na Angleakem tako, da vlada ne sme nobenega Angleža zapreti, ako zapora ne vpravičuje postava. 12 (adj. poss.) postavljajo najraje pred samostavnik to 7 jivm , priti da se tudi rodivnik, v kterega lahko preskoči svo- In zato se mi pozdeva, v Cast poštenim siromakom! pridevnik, deva pred-enj. da gre ta besedni red utesniti (omejiti) na tisti kterem imajo svojivni pridevniki domovinsko pravico krog, v Treba v imeti^ pred očmi razloček med je pa se prvim in drugimi padeži. Ce je dobro rečeno, na pr Přišel je našega soseda sin Kdor s'romake zaničuje Naj ta pesem ga uči, Potem naj se povzdiguj Ako ima kaj Čast poštenim siromakom Ko bi vsi truda bali mocí Ki sramote gubé ? rekel j e moj ega Čast poštenim siromakom brata hlapec; to je moje sestre suknja; ne Ki od žuljev rok živé! i bode se več dobro podalo, če hočem povedati kaj takega: Nisem videl našega soseda sina; slišal sem od mojega brata hlapca; to je ostanek od moje sestre suknje. Ni treba razlagati na ši- Kam bi djali pa grobe? Ko bi žido vsi nosili, Kdo pa suknje bukove? Zlahne robe si vošiii, roko, v cem je tu neprilika, vsak jo mahom čuti. Po vsakem mislim jaz, da se rodivniki morajo postavljati kteri rečém telesno veli- prvič za takimi samostavniki, Čino omejujejo, kolikost in množino odmerjajo, na pr. kraj morja; na dnu morja; konec vasi; število ljudi (pomisli tu sploh na Števnike), voz sená itd.; drugič za glagolniki (subst. verbal.), zlasti tistimi, pri kterih se Čast poštenim siromakom Ki za blisom ne drvé, Cast poštenim siromakom Ki od žuljev rok živé ! > > četrti padež, ki ga hoče glagol imeti, spreminja v drugi padež, na pr. zidanje hiše; stvarjenje svetá, pisanje m ri ^ l 1 1 • 1 4 • 1 • ga reda, ki zgodovine. Tudi bode bolje držati se tega priporoča slovanska večina, pri rodivniku osebka in predmeta, o kterem uči Janežičeva slovnica (II. J.) v Pa končajmo to; jaz se zadovolja- Ko bi vsak si hišo stavil Kje bi vzelo se kamnje ? Eden druzega bi davil Za selišče in mejé. Oast poštenim siromakom Ki po tujem krog Čipé, Cast poštenim siromakom Ki od žuljev rok živé > > f Kdo obdělal bi zemljo? Kje ženjice bi jemali Ko bi vse vse žlahno b'lo? Cast poštenim siromakom , Ki se truda ne boje, Čast poštenim siromakom, Ki od žuljev rok živé ! Ko bi vsi se odkupili, Kdo bi bil potem vojak? Fante bi iz trte vili Revež je zato prvak! Čast poštenim korenjakom, Ki za trone krvavé, v 7 Cast poštenim siromakom, Ki od žuljev rok živé! Ko bi vsi učeni bili, Kje bi bila priprostost? Modri modre bi učili In zagrizla se modrost! Čast poštenim siromakom, Ki v modrosti ne slavé v Cast poštenim siromakom, Ki od žuljev rok živé! 382 7 in 383. > vam z dokazom, da bi takova pisava Jugoslovanov ne primaknila ene drugim, temuč še razmaknila jih. In ker nam je bližati se drugim zlasti južnim naj- Kdo bi ležal še na slami Ko bi vsak bil perja kos? Kje bi vzeli se purani Piske, race, tolsta gos? Čast poštenim siromakom Ki na slami lahko spé, manj pokvarjenim bratom, bodi mi dopuščeno ponoviti Cast poštenim siromakom 7 še enkrat, kar sem že svetoval v „Novicah" kar na- v, «.v.* ~ ----- —- ■ 77---- — ---- svetuje tudi g. Zepič, naj bi, to je, pisatelji (zlasti Matice slovenske) ostali pri dozdanji pisavi: g a, mesti : je, je. Ta novina (ali starina) po moji sodbi ne veljá Ki od žuljev rok živé! Ko bi dečve sploh imele Dote po več tavžentov. Joj , kako bi se prevzele Kdo bil mož 'zmed revežev? čast poštenim siromakom, Ki so ubožne jim ljubé, Čast poštenim siromakom, Ki od žuljev rok živé! Ko bi Dragi î šampanca pilo nogradniki, • v nic ker je do malega vsem Slovencem (vsaj po veliki večini) neznana; 2. ker je popolnoma neznana tudi dru- gim Slovanom Bolgarjem ; 7 zlasti pa Srbo-Hrvatom, Rusom in Vam bi slabo se godilo, Vi b'li kmalu revčeki ! v Cast poštenim siromakom Ki pij ej o kar dobé, Čast poštenim siromakom Ki od žuljev rok živé! ker ne loči ednine od množine ? ker V. Kurnik, stolar v Ljubljani ušesa žali tem bolj v slovenščini, ki za minuli čas ima edini: je bil 7 Je délai niti more, kakor Ceh ali Rus 7 izpustiti pomožni glagol j e Zabavno berilo. Na dokaz blagoglasja in priležnosti naj navedem nekaj primerov Kaj delà dete z jabelkom? Deklica bolj zvita nego car. Je Je jé ga). Pripovědka. Cemu hlapcu pivo? Pije je (hoče reči: pije ga). Kam je sestra delà mleko? Izpila je je (nam. ga je). Kje Živel je svoje dni ubožen mož v borni kočici od miloščine radodarnih ljudi. Imel je pak lepo hčerko so ovce? Ovčar je je izgubil (nam. jih je). Kje so te- jako prebrisane glavice; ona je učila malo pa malo svo-leta? (Po Janežiči) Dekla je je zagnala na vrt, (po jega očeta tako brihtno govoriti, da se je čudil celó Levstiku, ker tako hoče staroslovenšČina), dekla jaje zagnala. car, ko ga pride ubog mož nekega dne miloščine prosit ter ga vprašal, kje da se je učil tako modrijanstvo? Nikjer drugej ne, kakor pri svoji hčerki" — odgovori prosti ubožec. ____Radovedni car se hoče sam prepričati tega. Ukaže vsa kov rs tni ~~o žiri alf da tako tedaJ svojemu strežaj u, naj odšteje kmetiču 30 jajec, Će mi poreče kdo: Ali tako je vendar prav! to ga vprašam: kaj je prav? Mar ni prav, kar ustrezaje blagoglasju popolnoma odgovarja namenu vsakega ljud-skega govora ? niso rečem. kompromisi navadni tudi pri olikanih jezikih? Komu ustrežete s tako slovniško posebnostjo? Kaj vam pomore, če ga tudi dobote, to slavno izpričevalo, da se 4/VVlM^ j W ! V/J Vili Ubi ti ^ AiWfj VV1U w axaxjl vv* vy v*. ^ j v v. . pa mu veli, naj njegova hčerka iz njih izredi 30 piščet. Ako ne stori, kar zahteva car go vi ! gorje mu in hčeri nje- zdanja slovenščina lepo ujema z nekdanjo, če ujemaje se mora odstopati od narodnega in od jezika živečih soplemenikov? Ogibaj mo se vsakega partikularizma! WW**, «.M,* ^XAUW»«, J ~ ------. J, Starcek prične milo jokati se, kajti zapazil je brž, da jajca so kuhana. Přišedši na dom pové svoji hčeri s težkim srcem carovo povelje. Ona pa mu reče, naj gré koncalo. spat brez skrbi, kajti vse se bode dobro Ko je ivu jo OCe ojjoii , v^auiQ uv^oirwa bobom in nalije z vodo ter pristavi k ognji. Drugi dan pa dá očetu kuhani bob rekši mu, naj gré brž na polje, je, vendar v ednini za es v četrtem pa- mimo kterega ima danes car na lov iti. Kedar bode • y • ________ y • • __•__ y •_j____O car blizo poljá, naj prične bob saditi glasno klicaje : moj kuhani spal vzame hčerka lonec , nasuje ga z Čehi res pišejo j e 7 deži govoré: ho; Poljaki pa pišejo samo v množini pri neživih stvaréh: je, sicer pa: go, ich; vendar pa kakofonije v teh dveh na-rečjih ni morebiti, ker izpuščajo pri deležniku pomožni glagol: je. Pis. ,,Bog daj srečo in svoj blagoslov, da bob dobro rastel in rodil stoteren sad." In ako bi car 13 CC poprašal, kako je to mogoce, da bi kuhan bob rastel odgovori: „Ubogala bodem, kar mi vele vaš, samo to te in sad rodil, naj mu reče, ravno tako lahko, kakor se prosim, da mi dovoliš, da ostanem še do jutra pri tebi Car dovoli. Na večer pa nalije ona naj lepši carov kozarec z vinom, kteremu je skrivaje přilila sok nekega piščeta izvalijo iz kuhanih jajec. Mož storí, kakor mu zvita hčerka veleva. Vzame « *xxx^, x^x^u. motiko pa gré na polje blizo ceste. Videc cara^ mimo zelišča. To pijaco ponudi caru rekoč iti Pij dragi moj začne brzo bob saditi, glasno klicaje: „Bog daj še enkrat iz rok svoje sopruge in potem — z Bogom zarano grem iz tvoje palače, a zagotavljam te, da J.I/1 y K!LU\J UUU OCiUlbl y ^IUiUUV ixiivwjv • » & J srečo in svoj blagoslov, da bi moj kuhani bob ra- stel dobro in rodil stotereu sad." Jutri Car čuvši te be- bodem 7 postane in vpraša : kako je to mogoče, da bi zaročbe sede _ kuhan bob rastel? Kmetič mu pa odgovori: „Milostljivi car! ravno tako, kakor da se iz kuhanih jajec izvalijo piščeta eliko srečneja, nego sem bila na dan najine Komaj so oči car izprazni napolnjeni kozarec, postale mu težke. nasloni 7 se na mizo in trdo zaspi Med Car brž ugane, kdo si je to zvijačo izmislil 7 bi pa zvito deklico še dalje skušal, zapové, naj se možu prav m aj hen snopič lanú s poveljem, nese svoji hčeri in JeJ rece da „Ta lan pošlje ti car, da dá ga da spanjem ga prime carica in ga nese na voz, ki je stal že pripravljen pred carskim dvorom Konj 1 V» • zdrcij in mu narediš iz njega toliko platna, kolikor ga potre- carica odpelje se s carom do neke lepo izdelane utiče, ki je bila že davno popřed v ta namen pripravljena. Car prebudivši se vpraša srdito, kako da je přišel na t IjUU uai^uxo ±£J IJJU^« ivuav 1 tv u ii u J ivuiiiiui ^mi ^v/uiv- ua li C*> kraj? ,,t buje za obleko svojih vojakov; ako ne storiš, kar za- carica smehljaje Jaz sem te sabo vzela" hteva, izgubila bodeš glavo !" v In akaj odgo mu to storila? ali ti nisem ukaza!, da se mi pobereš izpred oči cc Moža je zeló skrbelo to povelje. Klavern gré z dito car. — Na to mu pa godrnj sr- lanom pod pazduho na svoj dom. Ko je pa hčeri po- 7 vedal naj gré kaj se je zgodilo, zopet ga ona tolaži velé mu, ravno rekel daj sam pred zaročbo pisal in mu reče podá pismo, ki ga je car 5 u ^fxoai axx XXX Li iguc • „ReS J CJ , to pismo, ki ga je pisala tvoji mirno počivat, kajti v tem carovem povelji ni nič hudega. Drugi dan dá deklica očetu maj hen košček lesá roka palac kar si lastna 7 kar mi pravico, da si vzamem iz tvoje carske Je m ajljub n a t sem rekoč : ..nesite ta les našemu caru in recite mu . v- V«. -— -----;--------------.--7 — ga ponižno prosim, naj mi dá narediti iz njega ko- da y kakor mi pravica veleva in vzela sem Storila tebe lovratinstatve; storila bom potem tudi jaz, mi je ukazal. kajti Ti si mi najljubši na svetu Car te besede 7 kar začuvši prisega pri živem Bog da l/V UWOVUV XiUlV/UVOi J/llOU^M .T -uy^u ^ ua se nikdar več ne loči od žene, ki mu je tako iz srca udana in pa tako modra. Objame jo ter se podá ž njo Tudi to stori stari oče. Ko pa pride z omenjenim zopet nazaj v svojo carsko palačo in živela sta odslej poročilom do cara, se ta še bolj čudi zviti kmetiški de- še veliko íet skupaj srečna in zadovoljna, dokler ju ni klici. — Da bi jo še dalje skušal, poděli car kmetu požela smrt svoj najlepši kozarec rekoč: „Ta kozarec daj svoji naenkrat. 7 kakor ženjica dva pšenična klasova, obadva I Tom hčeri in jej reci, da mora ž njim morje do zadnje kapljice izprazniti. Ako ne stori, kakor ukažem, gorjé tebi in tvoji hčeri!" Sedaj je bil kmetič še bolj otožen, kot prvekrati. Dopisi. Domu přišedši pripoveduje s soiznimi 7 očmi 7 kaj mu je V Londonu 30. dec. Pro v s car ukazal. Hčerka pa vesela tolaži očeta rekoč: ne belite si glave zarad tega; idite le mirno počivat in pustite to skrb meni. Drugo jutro dá hčerka svojemu očetu funt prediva in nekoliko smole velé mu : „Idite k caru in recite mu, da mu svetujem, naj zamaší s tem studence leto bilo je polno dogodkov, a novo nastopi z nasledki njihovimi, kteri bodo še menda večega pomena. „Reform Bill" se je dognala; bilo je mnogo političnih in drugih demonstra-cij, mnogo smrtnih kazen, in jetnišnice so se zeló pol-nile. Fenianski punt od dne do dne huji ta delà zdaj res največi strah po vsi Britanii, ki prihaja, in dolgo ni in izvire rek 7 kar jih je po vsem svetu, in rada bom potem storila, kar mi ukazuje. Oče stori zopet, kakor mu je hčerka velevala. car začuje, kar mu je priprosta deklica naročila nič 0 kaki prekucii znala. Mislila je vlada strah s strahom pregnati, m Ko reče zato je v Manchestru 3 Feniance, izmed kterih je bojda eden nekega policaja vstřelil, dala vai uc\t\j\JL i \jy x\ai JJLLU. j v^ jjii^i voiai naiuuiia y IUUU kmetu: „Vaša deklica je veliko bolj modra in zvita nego jaz sam; pripeljite jo meni 7 da jo vidim." Deklica pride pred cara; on jo nagovori: „ moja, povej mi 7 kaj se na svetu najdalje sliši? „Kako to, Deklica se začudi in pravi: svitlost tega ne vé? Grom in pa laž! da vaša cc obesiti; a s tem je v ogenj le še olja vlila; Fenianci in v obče vsi celtiški Ircani so se še bolj zagrizli; bile so zato povsodi demonstracije in pogrebške procesije za „umorjene domoljube" v Manchestru, in iz tega izvira tudi zadnja strašna dogodba v Londonu, carska ^a je razkačena fenianska stranka vsula in zažgala pod obzidjem londonske jetnišnice smodnika v ta namen Draga Odgovor se je caru tako dopadel 7 da vpraša de- klico, ako ne bi hotela biti njegova sopruga (žena)? Deklica pade na koleni rekoč: „Vaša milost zapo-veduje, in jaz moram ubogati. Samo eno prošnjo imam do Vašega Veličanstva in ta je, da mi daste lastnoročno pisanje, v kterem me zagotovite, da si, ako bi se kedaj pripetilo, da ne bi smela več pri Vas bivati, smem iz Vaše carske palače vzeti, karmi jenajljubše na svetu/' Car jej naredi zaželeno pismo, in priprosta kmetiška da bi dva jetnika Fenianca iz ječe rešila, s tem pa se je še več druzih hiš porušilo, mnogo ljudi pobilo ali hudo poškodovalo. Ta dogodba je silen srd do Feniancev izbudila in sovraštvo se žari na obeh straneh veče ko se Angleži srdijo 7 boli si Celti prizadevajo jih bolj- še huje dražiti. Ker se je na Irskem postava „Habeas Corpus cc * odstranila in tako revolucija potlačila, preselili so se ustajniki na Angležko, da tukaj tem lože ogenj podpihavajo. Zato 7 ker je tukaj zdaj res silen strah da bo tudi na Angležkem za- deklica bila je njegova sopruga Veliko let živela sta v prisrčni ljubezni in zado voljnosti. Prišla pa je doba, da caru ženka njegova ni več dopadala. Nekega dne jej celó reče: „Ne trpim te pred Fenianci, se govori, časno postava „Habeas Corpus" prenehala; al do tega menda vendar ne pride. — Ravno pred božičem bila je dalj pri sebi ? idi ; kamor ti je drago!" ,,Habeas corpus" je postava na Angleakem, ki varuje prostost vsake osebe na Angleakem tako, đa vlada ne sme nobe- ona mu nega Angleža zapreti, ako zapora ne vpravičuje postava. 14 v Londonu 7 „Cattle Show", kakor vsako drugo leto, živinska razstava zná, je cuti treba dva ob enem pa tudi razstava poli skih pri d e 1 k o vin o rod j a za poljedelstvo in vrtnarstvo. : vol y mite „Novice' i ) Po tem pravilu sprej ivina je bila kaj lepa, posebno pa ovce in voli (plemeni bik „breeder") Gosp ko bi vse popravo zadnjega V-ovega dop je sicer rojen Slovenec Ljubljane) oj Slovence in za svojo očetnj y otrp kteremu se je prvo darilo in njene može po slovenskih in tujih mestih vvrstovali medalja dala, bilo je govedo, da mu nisem še nikdar med branitelje ravnopravnosti naše, motili bi se zeló. para videl 7 ovác je bilo tudi jako odličnih. Pa v obče Gosp se je preveč pitana živina razstavila, a to najbolj svinje 'J ~ * ---» ------, UiW,l« je res sin slovenskih starišev; vend dan danes ne štejemo med Slovence slednjega možá, ki pet Mnogo zanimivega orodja je bilo za poljedelstvo besedi zná slovenski spregovoriti in zlasti ga ne šte doljube, ako se s svojim^ponašanjem tem a menda kakor v obče za kmetijske potrebe, drugikrat kaj več omenim. Vrtnarji razstavljali so zelne glave po poldrug čeveij renje neznane velikosti. jemo med debele, kakor tudi repo in ko- ne ni kaže svoje našega (ravnatelj Učiteljica v slovenskem Ščednu tudi hči Sploh omen moza ni- Božič je prošel mirno, samo mata med svojimi otroci niti sina niti hčere, ki bi le mnogo nesreč na ulicah se je prigodilo; kajti megla besedico slovenski jsnala. Ne eden izmed . - . - . II karji) z naj večo težavo vozili, ali pa so celó prenehali po sadu spozná z vožnjo. se slo bila taka, da podnevi kakor ponoči so vozniki (fiija- venskega ne uči. Tù se res kot mnogokrat rodoljubj< ijih gospodu P. pa ne rečem druzega ot to, da birokratizem ne bode slovenski reči na Iz Gradca jan Wochenblatt noge volitev) se tudi niso menili za Slovence in niti zato, kako bi slovenske Časnik štajarske kmetijske pomagal. In v omenjenem odboru ta da družbe, ki je 16 let izhajal pod naslovom der k. k. LWG.", je ob novem letu ne hal izhajati in zastopnike pomnožili; misel nekterih je bila na njegovo mesto stopi drug nemški tedenik pod ime- bi kacega šolnika v mestni odbor poslali. Vladni urad Steierischer Landbote", ki ga udje kmetijske niki nam ne bodo pomagali; oni podpirajo, ker se Ita nom družbe brezplačno dobivajo. Prof. dr. Hlubek zgolj y ki znanstveni „Wochenblatť dobro vredoval Je to lij boj talijanski velj Slavjanska zavest in krepka edinost med tukajšnjimi Slovenci, Hrvati in Srbi moramo tudi mi priznati, ki smo si ž njim o národnih bi s slovensko okolico vred utegnila napraviti v mest nem odboru zdatno stranko slovenskih odbornikov žalibog, da Al še pogrešamo takega kompaktnega edinstva! ta dan zvečer Kanalu jan Na novega smo odprli vprvo našo čitalnico. Predsednik častiti zadevah strogi nasprotniki — pripoveduje vzrok, da ta časnik prestane, v poslednjem listu tako-le : „S tem listom neha izhajati ta časnik, kteremu sem 16 let vrednik bil. Ker sedanji čas, ko se vsak s politiko ali národnimi zadevami jpečá, za samo znanstvene Ivan Wolf so zbor začeli s primernim ogovorom , časnike ljudje malo marajo, zato je glavni odbor kterem so naši vrli pevci nekoliko slovenskih pesmi soglasno z občnim zborom sklenil, izdajati nov kmetijsk prav izvrstno peli. Po dokončanem zboru bil je skupni kterega so nam pevci zopet sladili z lepimi pes po časnik y ki se bode vtikal tudi v druge*) in ne samo v kmetijske zadeve." V se Naša čitalnica je občni zbor Je Iz Maribora. bil na 29. dec. 1867. 1. napovedan, preložila na y ki n e- obed micami. Veča čitalničioa siovesnost bode pa ali tretji teden po veliki noči, kar se bo že ob pravem času na znanje dalo. Živila čitalnica drug nasa! delj o 12. dne t. m. ob tudi tukaj naznanjam. Iz Sevnice na Štaj. 2 8. zvecer, in ga po pravilih Novomesto jan Začeli smo novo leto in Predsedništvo. nedeljo 29. dec. sicer s prav strogo zimo in obilnim snegom Vkljub Ra- zvečer je imela tukajšna čitalnica svoj letni zbor. dostni naznanjamo, da so v odbor bili izvoljeni možje, o kterih smo prepričani, da bodo čitalnico vodili po pravi poti in prizadevali si v to, da se odstranijo vse mrzli zimi smo pa vendar končali preteklo leto s prav gorkim srcem v čitalnici, ktera nam je napravila včeraj jako vesel večer starému letu na slovó. Razveseljevali so nas štirje gospodje z umetno godbo dveh overtur iz spevoiger „La madame blanché" in „Italiani in Algiere." overe ki so jo zadržavale preteklo leto v njenem napredovanju. Izvoljeni so bili: gosp. Alojzi Lenček Dalj Lucij smo y y slišali ljubeznjivi potpourri di Lamermoor" štiroročno na gl iz spevoigre in med posestnik in državni poslanec iz Blance za predsednika gosp. Franc Braunseis, trgovec v Sevnici za podpredsednika, gosp. dr. J. Razlag, odvetnik in deželni ,,JLUu.v/1jc* \xí uauiciuiuui ouiuiuuuu Iiž% glilSUVliU, lil U1UU vse to so bili upleteni še lepi govori hrvaške pesmi „Putnik" od Preradoviča, " od Flajšmana, „Pobratimij poslanec v Brežicab, in gosp. Drag. Ripšl > župnik v goro dvospev „Zgublj potem dva samospeva .«t;™;;»« ____ 7) 7 Loki za odbornika, g. Jakob Kavčič, c. k. okrajni uradnik v Sevnici za blagajnika, gosp. MijoStarkel sodnijski pisar v Sevnici za tajnika in gosp. To maž Dr nj ač, učitelj v Sevnici za knjižničarja. — Račun preteklega leta predlagal je blagajnik g. Jakob Kavčič. 7 Za zimski čas letošnjega leta določil je novoizvoljeni odbor sledeče veselice: 19. . . Na od Ipavca in pa vera" od Kam. Mašeka. Peli ste te dve pesmici gospodičini Durini-ova in KoraČinova ; mili visoki prve, nenavadno krepki in globoki glas druge jo gospod izbudila sta občno dopadajenje. Končalo besedo srečkanje darovanih raznih dobitkov, ktero med smehom prav veselo od rok šio. Na vse zadnj Očitna zahvala vrlemu rodoljubu, ki je v tako lepem redu oskrboval blagajnico. a smo se še malo zavrtili in tako rajaje stopili v novo eto od kterega želimo in za to Bog prosimo da bi januarja „besedo" s plesom 7 Vodniku besedo z glediščino igro februarja na spomin 77 som 7 23. februarja veliki ples. Žup an a in ple- Iz Trsta jan A. Z. (Da se resnica prav spo našemu slovenskemu narodu prijaznejše bilo nego preteklo, in da bi se kdaj začele spolnovati besede našega neumrlega Prešerna: „Vremena bodo Kranjcem se zjas- Tolažimo konečno pravica zmagala, in 7 jim milejše zvezde kakor nile, se s tem, da še zmirom se trdno držimo gesla daj jale ic Je kdor zaupa v Boga in ima čisto ) Naj bi to brali tuđi tisti Kranjci, kterim je trn v peti to, đa Novice" ne ostajajo zgoli le na kmetijskem polji, ampak so se v vest temu ni treba se ničesa bati, ako tudi svet ide na komade Ako se pri tej priliki ko „in o vice" ne osiajajo zgoij ie na KmeujsKem poiji, arapaK so se v **** avujwwv. t^j ^inmi, rvu je 1848. letu podale tuđina narodno in politično polje. Naj bi si to pre- teklo, ozremo na delavnost tukaišnje Čitalnice «« W . • mm mm j « mm mm m • i « ^ _ ~ %3 %} leto pre membo stajarskega lista „ad notam" vzeli tuđi oni gospodje kranjske kmetijske družbe, ki so ob stoletnici njeni zahtevali izdajanje zgolj poljedelskega in gospodarskega lista. Stajarci imajo vendar dokaj političnih listov, in vendar je ondašnja kmetijska družba za potrebno gledé na domače gled 7 posebno 7 očitno je, da vkljub vsem prekam in hudobnim oviram, ki smo jih doživeli sebno v prvem poletji, je odlično marlj bila P° Zasluga spoznala znanstveno suhoparnost združevati z zanimivostjo politično. tega pa V prvi vrsti gré rodoljubni gospodičini Zajdl Nam je to velika satisfakcija. "Vred. novi, in v drugi vrsti gospodičini Sulcevi in gosp