t Kaplan Irai Gsratič. Ba3 1. norembra t. 1. je t Makolab r starosti 34 let nmrl tamoSnji kaplan č. g. Iran, Geratič. Rojen je bil pri Sr. Be nediktu t SIot. goricah leta 1884 in r »Uaika posrečen leta 1009 Kot kaplan jt »ložboral t Pilittnji ia r Makolak. Pogreb m jt rrlil ˇ pon- deljek, dae 4. novembra predpoldae. Biagema in vzornema duhovaiko svetila večaa laft! V vsaki občiiii se naj takoj ustauovi narodna slraža. Prihodnje dni se boao po našib krajih razlile armade, ki se vrafiajo iz Italije, Pomikajo se večinoma peS^ brez vodstva in brez hrane y naše kraje. Ropajo in plenijo vse, kar jim pride pod roke, posebno živila in živino. Glad jih sili k temu. Naša vlada je vse potrebno ukrenila, da dobijo vojaki živila, Po obfiinab pa se zavarujte z narodnimi stražami . Zupan naj skliče takoj vse moške cele obfiine sku paj, doloBi naj posamezne 5ete in poveljnike, razdeli se naj nočna, podnevna in poizvedovalna straža X ampak vse se na} taivj- izvrši! Oiganuirajte s^ vsi! Moški od 17. do 41. leta, ki so bili vojaki, aaj se javijo pri svajih kadrik — •>i 47. pešpolka v Manboru v domabraaski fojašoici — tsI drufi za orožje sposobni moški pa naj se v pišejt v doma?e narodae strale. Le združeai ii ako bomo steriii vsak svojo dolžnost, iam b» nogoče obvarovati sebe, svoje domo/e, svoja družine, žeae in otroke. Vzdržijte red in mir! Časi so tako resni, d. mora vsak od nas aajao skfbeti za red in mir Kdor ga krši, ga takoj priroite in izročite oblasti. Slovenski vojaki! Pokorili ste se štiri leta nka- zom tflje vlade, pokorite se nekaj tednov akazom stoje dsraače vlade, da obvarojete sebe ii srpje demove. Slovenski mladsniči — vojakil Pokažite se ja nake. Zapu3tite svoj dom in vpišite se v jtgoslo raasko armado. V Mariboru se zglasite takoj v do mobraaski vojaSnici! ?y Sedaj je obramba prvo! Vsi t Narodne straie mlsjši pa v vojašnice. Belo na poija bodo že o pravile žeaske. Rojaki, orožje t foke! Kako je pri jugoslovanski armadi ? Morda nihSt ne občuti spremembe tako, kot naši vojaki. Hranc imajo tako dobro, kžkor še v miraih Časib ne Častniki ia moštvo imajo isto hrano in jedo iz i ste sklede. Poveljaištvo je seveda izključao sloven- sko. Sedaj ni nič reč »Habtacht!«, ampak »Po zor!«, >Čelo aaprej!« itd. Fantje imajo naJTeCjt Teselje ia so ponosai na narodne kokarde, ki jih nosijo na svojih kapah. Orožaištro je od sedaj Eaprej dodeljent ljvb ljanskema orožoiškema poveljstvu in izvršajt svojc službo v imenu jagoslovanske rlad«. Zato ptzij- ljamo o^činstvo, da se mn brezpogtjao pokori. Slovenskemu občinstvu priporoča Narodni svet naj pnsti nemško železničarsko osobjf pri mira naj ga podpira v njegovi težki službi, da se vzdrž na vsak mačin na železaicah redea promet. Sltvenske napise imajo do danes vse postajc na progi iažne železaice do Maribora. Zelezniškl ppomet v 7ugoslaviji in Nemei.. Lis^ ,,Reichspost" porofia iz Gradca: Južna železnica.je popolnoma zamaSena, Železniški promet je nemogoČ, ker ni strojevodjev. Železniški kolodvor v Ljubljani je popolnoma zaseJen z v«jažkinii ia eivilnimi vlaki. 7 Ijudmi in materijalom. Vlaki v nemško Avstrijo ne odhajajo. Nemškoavstrijski železničalrji jugoslovlans- koga ocemlja se ne prehranjujejo in morajo trpetila- koto. Na želežnici vozi res malo vlakov, toda temu je kriva južna železnica, ki ho da vlakov, Umeje se za to, da so vsi vlaki prenapolnjeni. Da promet ni re- den, je ravno tako umljivo, saj je povsod enako in v Nemški Avstriji meada ni boljša nego »7 -ugoileviji. Trditev, da nemškib že]ezn:6arje\T ne prebranjujemo, ie čisto navadna laž3 ki ]e dikazuje, da nemško ča- sopisje še vedno ni pozabilo stare navade. da mora lagati, ko se gre za Jugoslovane! Manbors^a okoiicu lie i-f.oite k^ ialorm-icije ;gkda uslaaovitve Narodaih straž ia odsekov Na \ rodcega sveta, obraite se na aredoika Žebota ali pa nargvr-ost na Narodai svet. ]V Hočah pri Maribora se je v torek, dae 5. \ t. rri. vrSho ujtsnovao zborovanje Narodae straže ,ia krajevnega odseka Narodnega sveta. Zbrali so ; se najcgleciaejSi možje cele žapnije. Za načelaika } Narodoe straže je bii izvoljen po3estaik gosp. Jož. '; Lobnik, za predssdnika krajevoega odseka Narod- , nega sveta pa naCeloik železai^ke požtaje goispod ] Jera^. Narodna straža je stopila takoj v slažbo. j Km^tje so izjavili, da so pripravljeni za sedaajo ssilo oddati živino, žito, krompir, repo in zelje, * da se prebraajevalai ustroj ne U3tavi. Na zboro ] vaaju so govorili gg. Jeras, Polak, Žebot in drugi. ;Obmejoi Stoveict v Št. Ilja so si dne 5. t. ra. \ ustanovili Narodno stražo, krajevni odsek Narod | nrga sveta in preskrbovalai odbor. NaCelaik Nar. straže je g očitelj Poljanec, pri katerem se aaj o j glaSajo vsi, ki pristopiio k Narodai straži, odseku \ Narodaega sveta pa prrdsedaje vlfi. g. E. Vračko. Straža bo takoj začeia oprarijati službo. Na shodn so govorili gg. VreCko PoJjaaec, Thaler, Zebat in jdrugi. Obnejne •bfine! Ust^novitetakoj aarodn« stra že. Za3tražite vutae certe. >¦ • »dvore, prehode, bro d*. mastoTe čez reke. Ust>,.t« takoj simljtTs !jadi. 0 dogodkih poroCajtt v*ak d»a Na^odo. sreti t Maribora. V Račah se bo vršilo v nedeljo. dne 10 t. m. ob pol treh popoldae pri Kmetijski zadrugi veliko zborovanje za Dravsko polje. Govorilo se bi o položaja, 0 Narodni straži ia drogih perečih vprašs;njih. Slovensko Ijudstvo \z žapaij Sli/aica, Fram, Polskava, št, Janž ia Crkovce, prihiti ta daa v Rače. Govori zastopnik Narodaega sveta iz Maribora. Narodii davek. Iz vseh delov naše domorine pribajajo prav pridao prispevki za narodao riječe. V tem oziru prednjači Hrvatska. PosaT.ezniki darnjcjo tudi po 100 000 kron. Zagrebski nadškof dr. Baaer je daroval 50 000, zagrebski stolai kapitelj 100.000 kron. Po 1000 kroa pa plačoje vsak imoTitejSi posestnik ali trgo?ec. Zaprtje jujeslovanskih državaih mej. Narodaa vlada vLjubljaai je odredila, da se na železaicah na sloveaskem ozemlju U3tavi ve3 tovorai promet. Prevozna sredstva, ki so last bivše avstrijske vlade, se sploh ne smejo pustiti preko meje, drngi železniški niaterijal le proti primernemu jarastrn. Kapovati vojaške avtomobiie ali druga rezila je prepovedano. VojaSka prevozila, ki gredo skozijagoslovansko ozemlje, ki se ne vojskuje, se morajo zapleaiti in priklopiti jugoslovaaski držarni lastnini. PaSdjanje blaga in deaarja preko mej je pre povedano. Odprava poštaib zavitkov preko mej je do preklica prepovedana. Zasebni telefoaikl in brzojavni promet preko mej je do nadaljnega astavIjen. Vidrževalninske podpore bodo dobivale od sedaj naprej samo dražine in svojci padiih in tistih, ki so se vrnili v vojaško slnžbo. Ce kdo dragi rlele podporo, ga naznanite! Rekvizicije in oddaja. Sloveaski kmet nam piSe: Čital sem v »Gospodarju« in >Straži<, da rabi naša jngcslovanska vlada za sedaajo prehodno eiobo živil ia živine od nas kmetov, ker je dovoz od drugod radi razmer na železaicah sedaj popolnoma nemogoč. Mi kraetje upoštevamo sedanji položaj in smo priprarljeni pomagati doraoviai, ki je v sili, s tem, da bomo, Ce tadi težko, oddali živi« no ia živik. Mi remo, da bo nastala takoj revoIncija, Ce delavsko in mestao ljudstvo ne bo imeloživeža, Nastalo bi splošno ropsnje in pleajenje. In tedaj bi nam revolucionarji ne samo odvzeli vse, kar se da odnesti, temveč tudi naičili, kar bi se ne dalo odaesti. Kmetje! Pozivam ia rotim Tas, abogajmo našo vlado in se ae braaimo oddati žirine ia živil nradao nastavljeaira osebam. Oddaja živiae. Okrožno glavarstvo v Mariborn razglaša: Občinskim predstojciStvom se naroča skrbeti, da se od oblastvenih nakupovalcev živine rekvirira, z ostriženo dlako ozaamenjena živad priTede ob doloCenih prevzemnih dnevih prevzemae kraje. Prebivalstvu je pojasniti, da je to iz javaih ozirov, da se zabrariijo nemiri in izgredi, potrebno v lastno korist kmetijskega prebivalstva. Okrožni glavar: Dr. Lajnšic. Kuhanje žganja. Odslej ni treba več vlagati prošenj za dovoljenje za kahaaje žganja iz sadja, temTeč se samo zadaca in Dazoaai financarjem, kakor poprej. Za davkaprosto kubanje žganja se mora vložiti prošnja do 15. novembra pri fiaancarjih. Strojitev kož. Okrožno glavarstvo v Maribora dovoljoje s kmetijstvom in gozdarstvom peCajoCemn se prebivalstva, dati- surove kože zasilao zaklanih domačih živali strojiti proti plačila. Neresaičoe vesti. Med Ijudstvom se širijo vse mogoče izatišljene reči. Dogodi se res vsak dan mnogo ziočinov in nesreč, a vse se še pretirava. Tako so n. pr. pfetekli tedea govorili v Maribora, da gori Ptaj, v Gradcu so pa že vedeli, da gori Maribor. Graški listi pa vedo tadi povedati, da se morajo v Mariboru gostiiae in hišaa vrata zapirati opoldne. Mi se ne čadimo ljadskl domišljiji, čadimo se pa, da resni listi verjamejo take bedarije. Dopisi Maribor. Veterinarai nadzoraik Fišer, ki je imel pri rekvlziciji živin^ v mariborsfcem okrajo sloveaske kmete posebno na piki, je v torek, dae 5. t. m. na navadnem vozn zbežal proti Gradcu. Šmarjeta ob Pesnici. Preteklo nedeljo s« je tQkaj vršil poučai ljadsd shod. V avoda nas jenai g. Iflpaik opozoril, da je namea tega zborovaaja le, poaCiti naa, kako vzdržati sedaj splošai red in mir in vako si otvori vsaki ob&ina Nsrodao stražo. Podrobno nam je nato 0 teh toCkah govoril gosp. nčitelj Vaada. Med gororom j« ob besedi >Narodai svet« ia ob imeno >dr. A Koro3ec< ljud3Uo izbruhnilo v giome&e >2tvijot klice. šohka soba jt bila premajbna, toliko ijud tva je doilo. Taki pončni skodi so posaemanja rradai im naj bi «e rr iili poTSod ter mnogokrat, da »8 ljadstvo ponCi, kako naj prehaja v doto. j«go»l»raaiko Tlado. Jarenlna. V nedeljo, <ta« 10. t. m., po rani sv. maši do oldne, se bo pri nas ustanovila narodna straža, Možje in faiitje, pridite! Popoldne ob 3. uri pa bomo praznovali proglasitev Jugoslavije in sicer 8 petjem, govorom in prosto zabavo. Pridite slavit dan našega odrešenja iz sužnosti! St. Jakob v Slov. gor. Neusmiljena. smrt tukaj gTOzno gospodari. Pretrgala je dne 30, oktobra tudi nii žiTljenja 271etnemu kmetskemu mladeniču Janezu Lah, ki ie bil pravi značaj in vzor mladini. Rad je tfital dobre knjige in Sasnike, posebno ,,Slov. Gospodarja*« ter ga tudi Siril. V vojski je bil dvakrat hudo ranjen. Krogla, ki mu |e še tičala v desni rami, jo j8 nesel v prerani grob. Bil je drugokrat vpoklican ter je bil ravno na dopustu, kjer se je veselil Jugoslavije, a ravno pre'd pragom Jugoslavije ga je VsemogoSni po kratki bolezni poklical v boljše živ Ijenie. StarSem, bratu in sestram naše iskreno so žaJje! St. Jarij v Slov. gor. Tudi pri aes hodo razsaja španska bolezen, ki je zabterala že tndi več žrtev. Med drogimi smo nedavno zagrebli Barbaro Dolajš, ženo partinskega župana, ki je umrla kot žrtev materinske ljnbezni. 51. oktobra pa je umrla t Sp Gasteraju Marija Zelenko. Njen mož je že Tsa leta pri vojakib. Na domn sta ostala le dva mala, a tudi na emrt bolna otroka. St. Besedikt v Slev. gw. V najlepših letib je zapvstila svet ena Dajboljših deklet caSe fare Marija Lorbek na Drvanji. Bila je pridna drnžbenica Marijina. Bog tolaži očeta in mater! Krilevci pri Ljutomera. Posojilnica v Križevcih ima t nedeljo, dne 17. t. m., svoj redni obč. zbor eb treh popoldne v posojilcičnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročila načelstva. 2. PoroCilo madzorstTa. 8. Poročilo revizije in odobritev račona za 1. 1917. 4. Volitev nadzorstTa. 5. Slnčajnosti. Z opombo se naznani, ako ne bi bilo določeno uro navzočo zadostno število članov. se za pol ire pozneje sklepa pri Tsakem številu članov. — Odbor Sratovci. Kratka bolezen je pretekli teden po lomila 231etno edinico Barbaro Gril v Sratovcih pri Fadgoni. Marijine družbenke so pribitele od vseh strani na dom, odkoder so jo spremile k veenemu pofcitku. Blagoslo\il jo je materin brat o6e Elekt iz Maribora. Sv. »uh v Halozah. Tukaj je umrla dne 26. o ktobra Elizabeta Sardinšek, vrlo narodna žena tu kajSnjega oerkvenega ključarja in naSelnika krajnega šolskega sveta ter obč. svetovalca občine Dolenc, p. Urbana Sardinšek, na Španski bolezni, Bila je to vrla Žena, vzorna mati svojim otročičem, pridna gospodinja. Rajnka je zapustila svojega moža s šestimi nepreskrbljenimi otroki. Vsi, ki ga poznajo, so čustvujejo z njim ob bridki izgubi. Bodi rajnki blag spomin in zemliica lahkal Rače. Na tnkajšnji postaji plapola slovenaka zastata, Eoaka poročila siišimo z mnoglb dragih postaj. Ko!ika izprememba! Šs pred enim mesecem je bilo prepo^edano železmiškim nsložbencem goToriti slevenski, danes tolčejo že Nemci slovenščino, Volikor le morejo. OaJicija pri Celju. Tukaj strabovito razsaja bolezen: španska influe.nca in griža, pri mnogih hišah so bolani vsi. Smrt kosi vsevprek, najbolj jemIje pa mlade Ijudi od 17 let naprej. V hiši Nareksovi na Železnpm so v 16 dneviH umrle štiri osebe; pri ¦Veb«rjn (j'ura5in) na Pernovem je umrl dne 10. okt. lTletni Janez, dne 19. okt. njegova sestra, 211etna Micika. Dne 23, okt. pokličejo župnika na Gorico, da bi v eni liiSi sprevidel 12 (reci: dvanajst) bolnikov, pa ni mogel iti, ker je tudi njega vrgla bolezen v posteljo; prišla je pomoč iz Gelja. Od 10. do 27. okt. je r tej župniji pomrlo 23 oseb, ve6 kakor navadno oek. leto. Ijjudje so vsled nezadostne prenraaitve po polnoma oslabljeni in nimajo več potrebne iflporne raoSi proti nalezljivdm boleznim. Rajhenburg. V naši 1-epi župniji s* J« nabralo za osirotele ]ugoslovanske otroke 1770 K. 420 K se je »abralo pri darovanju okoli oltarja, znesek 1350 K pa so nabrale naše vrle Marijine družbenice. Vsem darovaJcem in pridnim nabdralkam naj stoterno po Trne Bog, vsi naj imajo zavest, da so vsa] nekoliko pripomogli c izboljšanju po Arojski osirotele jugoslov. fleoe.